Paitnliia nlačana i ontoHnl XIII. lejtnlle. 1935. mšjui 20. 6. numera. Mesečne verske novine. ¦^^ ..eni prSkmurske evang. šinjorije reditel i vddavnlk: rusAR jAnoS, Hurska Sobota. Rokopisi se morajo v Puconce poSflatl. Ček računa št. 13,586; imč ..Duševnl list" Puconci. Cejna na cejlo leto 20 Din., v zvdnstvo 30 din., v Amerlko 1 Dol., edne numere 2 din. Naprejplačiio gorlvzeme viaki evang. diihovnik i vučitel. Na Kristušovo vnčbo zastoplenič. Ap. Dj. 1, 6-11. Ludjč si gnesdčn ne mislijo na nebčsa. Telo i dflša njim je preveč k griidi ze-melskoj prikapčena. Delajo, mantrajo, zno-jijo se, da si naj kak največ zemlč, zemelski darov i kak najbogše mesta, slfižbe spra"-vijo eti na zemli. Tak malo jih je, ki se trdijo mesto spraviti sebi tiidi v nebčsaj. Vnogo ltidi se spozabi z toga, ka človek ne živč na voke na zemli i ka ednok tam na smrtnoj posteli se raztrgajo vsa vezala, štera so ga k etoj zemli pri-kapčile; ka de ednok vse tu mogo nihati, ka je vkttper spravo i v kom se je tak preveč vupo, veselio v svojem živlenji. V boji živlenja i smrti vsaki človek prevldi, ka zemelsko bogastvo, ččst, obldst, dika, vse to so premenlfve, ničvredne stvari, štere diiša nemre sebov nesti, nego z ete-kraj groba more nihati. Ali je vredno za takše kinče zdrdvje tela, mčr i zveličanje diiše potrošiti? Ali ne čfitiš, človek, ki si rob zemlč, da te zemla nemre včzadovoliti, za blaže-noga včiniti, či i\ vglih tddd vso bogastvo, vso oblast i ččst na etom sveti? Ki je bgli kriih, belešega žele; ki ma" milionsko bogžstvo, src^ njemi hrepenš za miliarde; ki tnž oblast nad ednim ndrodom, rad bi Iždo nad več nžrodov i či bi lado z pol svgtom, celi svet bi želo. Človeka zemla mgddr ne naslti. Hištorija nam guči od toga. Samo prečtimo ednoga velikaša, Na-poleona živlenje i ogviišamo se od toga. (Z fiškdlišovoga sinž je postano francuški casar. Ali ščeo je zapovedšvati celoj Eurropi. Dokeč so se vsi driigi narodje ne zbržli i zmagali nad njim.) Človek, ki je v zemelsknm bogat, zmožen i herešen, nema že na zemli mčra i pravoga blajženstva, ar vedno ga manlra miseo, ka so drugi ešče bogateši, zmo-žneši i včkšo čest mdjo. Ali ste nš vidli bogataša, ki se ne vupa najesti? Ne vupa svojoj držini malo bogšega gvanta kttpiti (či bi njemi ttidi zišlo), dr de te falilo z njegovi jezerk? Kak je to, da srmaškeši Iudje vnogokrdt rLj i včkše dare dajo na cerkev i na driiga spravišča, kak pa bo-gatci? Niti navolnomi kodiši ne vupajo dati. Zato so takši, ix mislijo, ka do na-voke živeli. Spozžbijo se, ka do ednok tiidi oni pozvani, naj račun dLjo od svo-jega šafarstva tomi pravičnomi sodci, Gospodnomi Bogi. I te pravičen Sodec je nede pito: Kakše bogastvo ste spravili vkflper ? Kakšo čest i oblast ste meli na zemli ? Nego pito de: Kelko skuz ste zbrisali doli tem pla-kajočim? Kelko lubčzni ste skžzali vo bližnjim vašim? Kelko pom6či ste dLIi tem v nevoli bodočim? Kelko smilenosti, do-brotivnosti i včrvanja je v vašem srce? Pokažte, prečtite mi, kelko nebeski, voki-vočni kinčov ste si spravili? Kak ddjo te račun nevorvane, pržzne diiše, štere so se samo za to zemelsko Stran 74. DOSEVNI LIST mšjuš 20. brJgale? Težko bode račundavanje i žalosna za njg sodba. Znatn, ka »moderni* nevčrvani ludjč na to pravijo: Nega ne nebčs, ne pekla. nega drfigoga svžta, samo eta zemla i zemelsko živlenje jeste. Preveč !6ši i malovreden trOšt je 16, ar že po goloj človččoj modriji je tžkši troit norost. Ar či nemremo to posvedočiti, (kak pa 2 krat dv& je štiri) ka jeste eden drugi svet, ržvno tak tfldi to ne, ka ga nega. Včrvanje je edno i vOrvanje je drflgo. Ali štero vorvanje je bole čedno ? T6, štero veli: Nega novoga živlenja na drfigom svdti, nega računda" vanja od živienja ? Karoa bi prižo svet, či bi vsi liidjč tak guJali ? Zvirina bi postanoll i eiče bo!e bi mantrali, grizli edendrfigoga, kak zda. I na za"dnje kapa či itak jeste računddvanje? Što tnore posvedočiti, ka ne?! Jeli ka je to vOrvanje čednčše i pametneše: Jestejo nebesa i računda^anje, zato živimo v tnčri, lfibčznosti, v poitenosti, v bogabojaznosti. Či mo vsi ludjč tak živeli, te že eti na zerali nebč$a bodejo i ne takši pekeo, kak je gnesdčn. Či jeste rafunddvanje, nemamo se bojati, či pobožno živčmo i či nega račundavanja (kak nevorvani prdvijo), te se vam ttidi nikaj nezgodi, či smo pobožno živeli. Te vorvajoči so vedno ogvuiani, ka se nemajo bojati, ali je etak, ali je ovak. Tč nevčrvane pa vedno straši pitanje (ešče nšjbole na smrtaoj posteli): Kapa či itak jeste računddvanje? Pekeo i neb^sa? Bloden i ne čeden čiovek je, ki v nesigur-nost! i str&hi žele živeti. Pameten človek zato »Qdi proti nčbi glčda, ne samo na zemlo. Drfiga stvorjenja so tak stvorjena, da proti zemli adjo obrnjena poglčd. Nas je Gospodin B6g tak stvSro, ka natn oči z edrikov lehkočov glčdajo na zemlo i na n6bo. Ki šč6 ednaki bidti z živazni, naj gl^da samo vedno na zemlo. Ki pa na Boži kep stvorjeni človek šč6 biti, tisti se pa naj ne spozabi z nčbe, odkod prihdjamo i katn bomo ednOk odhajaii na G spodnov zvajoči gias, či mo ščeli, aii ne. Blajženi so, šterim pot Jezui pokažel /UVENTUS. Endna vrela mati. Ednok je bila edna mala deklička, ki je rada med odraščenimi bila, či so si oni med sebom zgufavali. Med ednim zgovarjanjem erčč eden gospod: ,Ah ja, vse je raarno!" nMama, ka je to ttarno ?" pita sledi to d6te mater svojo. BT6, ka vse premin^," njej razlaga mati. Deklička si zača globoko premii-lavati. Na to ide vu kuhnjo, z prstom se vsega dotekne, ka je samo dosčgnoti mogla i na tiho-ma erčč: ,pčč, ti premin6š, piskri, vi preminčte, mekla, ti tOdi pretninčš" i tak na dale po celoj hiši, dckeč je vu dvorišče ne priila i tenahišo pokAže »iQdi ti preminfei". Odlčc ide na vrt z drevjom i korinami i na zadnje sploh žalostoa Stdroga rektora či. Pripovfist. — Flisar Jžnoš. (Nadaljivanje.) Ali, kak viditi', k gosp. senžtori fžjni goslj6 hodijo v-nočešnjem vržraeni . . . zagvflšno krasni gostjč . . . — T6 50 nč gcstje bili, nego držina, zda sem je odposlao na tanje. — Tak ? ! Od šteroga vremena mao držijo gosp. senator racko držino ? — Marš! poberi se k-tvojemi domi, ne-klantivaj ponoči, že te navčim i raLun boš mo-gao dati od nočešnjega klantivaoja. K-coj je za-lopno vrata i tam je povrgao na cesti mladčnca. Mladčnec se je z pesnlcov protio Bobolo voj hiži i odhajao je. . . . Na drflgl dčn gori stanovši, je oproso Anniko od roditelov, ali te stšri rektor je niti čiiti nL šteo od toga. Eden d ik, edna ničes se podpera za moje Č6ri roko, štera bogatoga protnika ma? Či se i nčba poderč, menč more bogati, ali pa odidti od hiže moje. ~ Orgazdi, razbojniki dčnok nedate ččri?l — Si si premislo, ka si pravo ? Ar ti jezik znajo odrezati, takšega imenitoga človeka ogri-zavati ... — Znova ponavlam, ka je te stari Bobola ^ urgazda, razbojnikov podpornik i kommunistov . prtatel. Lžndrda pogled se je z Vinciva pogle-dom srčCao, tak da bi vse namesti nihati natneno. — No nepozSbi si t6 ržčl, — že bomo vi-dili, jell je tvoj jezik i pamet natnesti ? Li hitro je raznešeni glis po c61oj včsi, ka je rektorova Annika v noči odskočila od d6ma k zapretomi Ž6ter Vincivi i tam spala v klonji (v temnici) do gojdne. Liki od kdkie ikodlive kdge, tak so s> zgovžrjali, šepetali od nj6. Ta-nači je naznanjeno, ekležie glavč so vkQp sele, mdjuš 20. DCSEVNI LlSt Stržn 75. pride nazaj k materi i jo plta: BMama, tnama, Jeli lQdj6 tfldi premiočjo ?" »Tfldi Ifidjč preminčjo," odgovori mati, »samo Bog ne preminč i či mi boža deca po-stanemo, tč mi tfldi ne preminčmo!" ,Oh ma-ma," skuzi se ta mila, ,pomori meni, naj jas tadi bože dete postSnem !" Eta mala deklička je mati postanola Pastor Otto Funckeja, ki sam piie od onoga blago-slova, šteroga je on od te materč vživao, ki kak sin ednoga zdravnika, je betežasti bio, da je do dvanžjset let starosti niti vu iolo nS mogo ho-diti i tak je preveč na njo bio prisiljeni. Funcke erč& od svoje materž, ka ona, edna od dvan&jsetero decč siromaikoga farara, se je ne mogla dosta znanja navčiti, ali njčao srcč z Zveličitela znšnjom puno bild i je vedno znžla td pravo činiti. či je mislila, ka je edna ali drOga stvir Boža vola, tč je ne bilo več teškoče za njo. Samo se je smebala, či nje je štO pravo, ka je td nemogoče. ,Je Bogi kaj nemogdče?" Z temi rcčmi je odvrnola vsa izgovarjanja lfidi. Bog je bio za njo edna obllna vretina nebeske radosti. Tak je doživela Božo navzočnost gde koli je bila ali ila. Ta Boža navzočnost je bila vretina nj6ae staine dobre vole. Ar je živlžnje vu posvžti vekivečnosti vidla, je vsakša nevola i bolečina za njo satno mimoidoče bilo. Vse vesčlo i lfipo je za Boži dar vz&la za sižlno hvaloddvanje. Z tetn je slflžila tfidi svojoj deci. Či so betežni bili, ali jih je kaj bolelo, ali njim je kaj nč po voli bilo, jih je z tčm trdštala: ,deca, to je samo mitnoiddče. I ar je to tnati pržvla, je to vslgdar dobro bilo. Etak so se navSili ne pri-v6zani bidti za ta zemclska. Ali eta mati se je ne satno za svojo doco skrbela, nego za vsakšega, ki jo je potrebuvo. Najvčkie veseljč nje je bilo, či tdma sebč zata-jivši i alduvavši je lehko driigim ilOžila. T6 je Funckei vsigdar pred očmi bilo, ar ka deca na njihovoj tnateri vidijo, to notri zrastč vu njibo-vo bivost, v njihovo živlenje. Je to hiido, se herba žalostno, je to dobro, tak ostžne za njč vesčlo, blajženo. Takše se žesamo od seberaz-mi, ka, to Bog tfidi blagoslovi za blajženo i je zvčzano z verov, pobožnostjov i Kristusom. Otto Funcke sam vadlflje: ,Vu tnoji stu-dentski letaj sem nikelkokrat vu nevarnost spad-no, da se tni vera i poboznost zgubi Ali moje-mi dvojOvanji sem hitro košaro dao na gobec. Satno satn si praviti mogo : Či tvoje dvojuvanje pravico ma, te je tvoja mati najvekši norc bila, štera je saroo po dve noge hodila. Ali tomi mišlenji se je vsakša kaplica krvi protiposiavila vu žilaj moji!" ,Mati moja, ki je vu svojoj detinskoj veri tak bogata i blžjžena blla, tne ]e nikelkokrat znova na to pravo pripelala, gda je že divno ne živela i satn samo vu spomenki vido njčni krimindlii kauzusa i stupruma (vtepenost) bin so konitatereii i potvdrjali Annike čin i da: »cčrkevni osob i nji kotrig vu jakosti, pobož-oom živlenji niti edne makule nečistoga djanja aesmi bidti", exemplotn, to je to z nevtepenov svetlostjov se morejo svetiti pred ekležiov; ar či poleg drflgi teiki nevol vu naioj včii se ešče hotllvost vkorni, da se devojke z etakšim či-nčnjem zsčbe spozšbijo: teda zagvdino vkra obrnč odnas milostiven svoj obraz," zatogavolo so trdno kaitigo povedali na siroto nediižno deklino, itere jedini bin je IGbezen bila. Na za-stdpanje (odpuitšenje proinje) ekležie je osojena. (T6 je to v-nedelo po slfižbi božoj vu na to zgotovlenom gvanti, kak edna grešna samica pred celov gmajnov more spoznati, ka je greina i odpOščenje prositi, i obečati, da več tškše nede činila, tak so ponizili vu tistom vremeni hfido činčSe i ne satno ednok, kak zda tadi te nediižne, zablodjeni i dostakršt sebične cile slQ-žčči neobhodni sodci.) Zaman se je gorijemao krenjč Ž6ter i potrdjavao, ka je Annika nedužna i čista, kak sunca posvet. Vse je zaman bilo. Bobola Janči je jo sam vido v-noči pri temnice oblOki i on sam je zapro doli na njidva vrata. Zaman je potrdjavao, ka je Annika že njegova zaročnica, z-šterim je več škodo, kak hasno njž i na njega je tudi vdpovedana sentencia. Stari rektor je blfizi bio k odnorCnji. Nje-govo glavo nateliko osramotiti, z-šterov se je on za fanrilie dobro bcdočnost teliko trfldio. On več nema Č6ri, itero je raeo, je tnrla, zgQ-bila se je. Nateliko je polehšani sod: gledčči na rek-tora, ekležie voditela, ekležia z- milosti privoH, ka se na) vu Iasnom gvanti zastopi, šteri trnok za-raazani raore bidti, tak da de k-plačnomi gvanti spodoben; nadale ne na tistom mesti stojčča, Strdn 76. DUSEVNI LIST mdjuš 20. lOblčni obržz. Nikelkokrat sam si pravo : »Ržjši bom na mojo liiblčno mater poslfišo i si žnjdv zgučšvo, kak pa z onimi norci, ki nlka ne ver-jejo i nikaj nc vupajo. I na dale pripovedžva Funcke, kak njemi je mati d&ia krumpiše za lfipati, ali klopito mo-tati, ar je manjost ne trpela. Donok kakštč je bila zaposiena, vedno je čas tneia z decov svo-jov tnoliti. Nikaj je ne bilo tak velkoga, ali mk-loga, štero bi v molitvaj ne pred Boga prinesla. Vsak*i je dobo od njč svoj tao. Ti črni lfidjč vu Afriki za krščansko missijo ravno tak, kak pa ti dom&či vu nevoli bcdoči i sirorcaki. AII dSnok: ,.posvčti se ime Tvoje, pridi k nam, krdlestvo tvoje i bojdi vola Tvoja," je bio Ja in Amen vu njžnom mišlenji, guči i deli i vu celoj njčnoj bivosti. B'ajž>na i blagoslovlena je ona n/aii, ki etak tnoliti ztia, ali ešče bole ona deca, ki etakšo mater roajo ! (S) Nazaj vu prekmurski kraj! V-francuškoj zemli prebivam, Nj^ sad, dobroto vžlvatri, Al' srdc^ mi luga teži I domaželnost boli: Žele mi pridt! nazaj, Nazaj vu prektnurski kraj I I tO je zelžn' d61 i breg, Rože cvet^jo poprek, Včele, metfilci lečejo, i;t Mile ftice spevajo: Pridti žeiem dčn'k nazaj, Nazaj vu prektnurski kraj! Kak gledara te ttihinski kraj, Hodim po njivaj, vrehdj, — Ah, vse t6 me neveseli, Bar, kakite njih sad diii: Li pridti želem nazaj, V-drdgi moj prekmurski kržj! Pa vse, vse, kare tu vidim, Me stavlajo, tak čfitim, Kričijo : ostani! Oh jaj — Od vii odidti zakaj Ščžš ti vu prekmurski kraj ? Tfl nihati nas že zdaj ?! Detinstva sporain me vlečč, -./, : . : Duša, telo i srdce, t .^,.. Oča, mati, rod, brčg i dol, Potok, log, travnlk i pol', .- > « ¦ Zeral^ moje vsak' stopaj <. ' A Me zove v-premurski kraj I Do pavidžnja, z francuskoga Flisar Irena. Wes!ey Janoi je pravo, ka či bi meo 100 Ifidi, šteri nikaj drfigo nelubijo, samo Boga i od nikoj se nebojijo, satno od greha, tL bi na zetnli gorpostavo Bože kršlevstvo i vrdta peklenska bi se vu ednom leti genola. kak so to šego meii, nego z-svcjega sedeliiča i nž v nedelo, nego v tjčdni. Lčnard gor6či od sramote i zadomestša vtnja je nadigavao Vincia, naj naglasi proti sta-romi Bobolai njegov bin, ali tanač se je smehao žnjega i za potvarjanja volo so ga trdno pogra-jali, ka naj ne nfica pameti na pošteni Ifldi ogri-zavanje. Ali kak veliko je postanolo tanača strez nenje, leknenjr, da je od viiešnje oblasti g!as prižao k-včsi, to je to od iabora ga je Vago Andrdš hadnagy prinesao od generališa zapo-vcdjov: poleg itere »Bobola Gergor senatora, šteri že diigi čas z-nepriaieli drži, urgazda je, z-kommuništi drži, dosta penez i tn^hre je porobo, včs z nepriateli navkOp robi, opustšava, odavec je, na ga včasi zgršbijo, pcd vengo denejo i tak zlancancga v vozo vržejo, vrednost njegova se pod zdiogo vzeme, familia se z vesi vdodžene, on sam pa do soda pod stražov more ostati." Hiidobe sad se je dozoro. . . . Bobola Gergor je v-temnico prišao. Larfa je doj spždnola z-obržza toga velikoga farizeuša. Kak na občine i naroda protivnika, na razbojnika, urgazdo i kotnmuništva prištela je na njega trdna kaitiga čakala. Do etiga raao vu strahi bodoči stančarje so zda glasno šitili nje-gove znane bine. Rektora sinL Lčašrda srdca pehšr je z-strihoina napunjeni z britkoitjov. Njegova lub^-zcn, 16pe senje, trošt, so na cote razčesane vu prahi ležale pred njim. Njegovo kmično som-nenje se je zgodilo. Birika devojka tiidi nemirno n6č ma, sen nje nikak nepride na oči, celo noč nemegnejo njčne oči i povoden skiiz vlaži mehke žamatne vankiie. Celi dčn se ne viipa vopokatati od sramote, &r bi nje gder ti vu srdci razdrastšeni v-oči naišli lOčiti: BodSvca či." Jedina je doma na- mdjuš 20. DOŠEVNI LIST Stržn 77. Š6st faling pri vzg&janji dec6. (Na glavnom spravišči puconskoga farnoga ženskoga driištva goriprečtčla gpa Titanova.) Dosta lfidstva se toži dnesdčn, ka so vez-dainja deca dosta hfiša, kak pa so deca stžroga vremena bila". I to je lQdi istina. Zakaj je 16 tak i gde je falinga ? Mi pa nav&dno tam iičerao to krivico, gde je ncga. Za volo toga vslgdar drflge lfidi potvšrjamo i sodimo, one, ki so mo-goče nijmenje vzrok dece pokvarjenosti. Či je edno dete pokvarjeno i je na sramoto satnomi sebi, tč zrok vsigdir vu zgajanji lehko iščemo. Od dobroga vzgijanja je cdvisna sreča i blaj-ženstvo naše decč. Dobro vzgojena deca so močen steber ors&ga i celoga človečanstva, oni so na poštenjč bližnjega, verni krščanje i so Bogi na dlko. Šteri roditelje ns bi šteli i se nebi na to paščili, naj njihova deca tiidi dobra deca bodejo njim na radost? Što ne bi rad to vido, naj njegova deca poitena, zadovolna i blžjžena bode? T6 žele vsakši. I dčnok dostakržt se rdvno vse naopak zgodi. Toga zrok je pa to, ka je nevzgajamo tak, kak bi to trbelo i nšjvečkrat mi satni dicno njim hfldo pčldo, mogoče tam i tč, gda mi na to niti ne mislimo. Prva velika falinga je pri vzgajanji decč, ka roditelje, držina, hlSpci i sliižbenice z tčm dajo deci hiido pčldo, ka ne lobijo eden drfl- goga. Nemčr, svžja, kreganje, psDvanje, nevernost, mržnja proli vadlHvanji, pijanost, hotlivost, giz-dost, skopost, bitje, ogrizšvanje drflgi ludi, za-pravlanje vu familiji je kak z peitiiotn napunjeni liift, iteroga vsakšidčn zdihavati morejo. Difiga velika falinga je ncdostojni, nepoš-teni, grdi guč pred decov. N6 satno te nepoiteni guč, nego nelubeznivi, zadomeščlivi, glzdžvi, skopi i nailadni je za deco kak čemer. Trčtja faiinga je, ka se roditelji i držina ne obnaša glihno proti deci. Na pčldo denera, či ednok eden ali te drfigi je z kre decč proti trčtjemi, ali či ednoga bole lObijo, kak toga drfl-goga, ednoga cartajo, drflgoga pa odfirjavajo. Tak tiidi, či 60 roditelje hudoga mišlenja i guča prdti ioli, vučitelom, gmani i dahovniki. Strta falinga je to nepobožno i nepošteno vzgajanje decL vu prvi letaj i najmre toga pr-voga deteta, kx se ti drflgi navddno todi po toj prvoj tneri i navadi vzgžjajo. Kčm prvle se začne deco na dobro včiti, t&m bdgie je. Ne je dobro s tčm odlašati, ka so ešče mdli i neraz-mijo ka se šika, eiče do se čas meli včiti gda do včkši. Ki si tak pretnišlava, on z svojega de-teta nigdar poitenoga človeka nevzgoji. Pčta velika falinga je, či se deteti vse po njegovoj voli i mtšlenji dopfistl. Ne je dobro deteti vsakšc želenje spuniti i vse po njegovoj voli činiti. (Cti Šdmuela I. knige, 2. i 4. tdl.) Ta Ž6sta velika falinga pa je, to vsakde-neinje, brezi konca kreganje z decov, prtiti se punjena z-žalostjov i sramotov. Brat, Janči — je mlno, gda so oSo odegnali, Bog zna gde hodi i jeli pride gda naza, ali pa ne ? Nikoga netna, ki bi jo potroštao ino njč parprijao. Vu dvojnosti, vcaganji se na žalosten sto-pžj podž. VeWr v žalosti gvant oblečen«, obrdz z čarnov tnrelov pokrita, i& povrže prčcimbno Bobolovo hižo, trepetajoč hiti prek po temni vi-Hcaj k-stiroga rektora hiži. Gde tak, da bi jo itoj preganjao, je zalecana, sapa njej sploj sfalfla, pred dverami pred Lčnardom vkOp spšdaola molčča se: jas sem nediižna, obrante me! Te stdri rektor morgotno muvi: Mam že pri hiži zadosta križa i eiče si naj več sptivim ?... Ali Unžrd se je doj prigno k deklini, gori je jo zdigno, liki eden zlomleni liliom, govor^Ci: Nika se ne boj, ti moj splahšeni golob, jas verjem r6-či tvojoj, tvoj žitek je tnoj 1 jas te obržniml Medsebna globoka žalost se je vtihočo vtonila, cela hiža je prispodobna bila k-plačnoj hiži. Annika se je v kamro skrlla, vfitro de se mogla pred eklčžiov pokflsiti. Oh kak tužen dčn bode fd za rektorovo familio!... . . . Či duže, noč vse bole razpresfrč svoj čaren šator. Tak da bi vu varaši kralOvajoča težka vola ešče i zrak napunila, tak je nevugodna i neznošena nočna gosta kmlca. Proti Bdltincom pelajočoj cesti se edna kčla pelajo v6 z-varaša. Potnici muččč, nika si ne-zgovarjajo, sedijo na njih, tak da bi kAkšega roba pelali. I uprav je tak! Na kolaj sedi Anni-ka, z Ž6tčrom i eden priatel. Bežljo pred sra-motov. Ždtčr obinjeno v-naroLaj držl Anniko, tak da bi jo varvao od nočne prikazni. Naj samo ednok k-njegovJm starišom pridejo, slobodno ptide za njirai (i cžli tabor, svojo ziročnico, Iflbcznivo matko nepDsti. (Dale.) Strdn 78. DUSEVNI LIST majuš 20. njitn, svoje četnfere nad decov vospunlti, njč biti, gda so ne oni ali drfigi krivi, deco v pijanosti mlatiti ali njihovo tnater, i za volo dece vedno preklinjžvati i psuvati. Ar so deca od Boga" na nas zaviipani ta-lentum, zato vsakii človek, ali je to rodltel ali vučitel, naj talc šafaruje žnjimi, ka gda de Bog na odgovornost zvao nje, naj zdobrov diišnov vestjov lehko dajo račun. Naj deca ne tožijo nj6, ka so oni zrok njihovoj nesreči. Ednok so ednoga razbojnika i ludomorca na smrt osodili i gda so ga pod gaoge pripelali, da bi bio obešeni, je z slednjimi rečami svojo tnater preklinjavo i prekuno, ki je že dšvno vu grobi počivala. I je pravo. ka tomi, ka de zdaj obžieni, je vse njegova mati kriva. Spomeno se je te prve tovajije, gda je pri sosedi edno ši-vdtjo iglo vkradno i da jo je dotnd tnateri ta" dao, tnesto toga, ka bi ga za volo tovajije zbila, ga je pohvalila. Či bi tč, za volo prve tovajije ne pohvaljeni nego bit bio, bi mogoče nej tak daleč prišo, ka bi ga vesili. — Kak de \i tnati odgovšrjala pred Bogotn za sind svojega, štero to lastivno džte osodi? Tak de i vsakši roditel ednok račun mogo dati Bogi za svojo deco, štero je On na nje zavflpo. Zato je dužnost vsakšega roditela svojo deco tak vzgajati, naj oni sebi na blšjženstvo, roditelotn na radost, bližnjim na pošlenji, Bogi pa na diko živčjo. Luther Marton je tak pravo, ka deco tak more vzgijati, ka vu ednoj roki more kruh meti i v drOgoj pa šibo. T6 se telko razmi, ka je prevelika IGbčzen i prevelika strogost enako škodliva. Zato či de se deca po etoj meri vzgajala, tž nede človeka, ki bi se tožo, ka je den&šnja deca hflda i zbožna i te nede dece, ki bi se toiili, ka je njihovoj nesreči roditel zrok. Stlvdnus. Mati. Malo džtece, nevolnoga obraza je ležalo v zibeli. Tenke prste je melo, kak spice. Doktor je z milOvanjem glčdo na ono zajdkano mlado i Ičpo žensko, štera Je td milo nevolo na svčt prinesla i je pravo: — Lehko probanio, ali ne mislim, ka bi v živlenji osto. Pa bode dosta trfida i pčnez koi-talo. Naj probamo ? I probali so njemi obarvati ilvlenje. Par mesecov je ndč-dčn jeclalo. Oča je krez vole bQo. Šajnalivo je tnater tudi, ki se zopston muči. — Zakaj njemi ne di tnreti ? — mrniro je, gda je raati ne čfila. — Njemi bi tCdi bole bilo, ar tak ne ostžne. Ali (č mili, obri koga je tak včrno vero-stuvala materska skrbnost i lubezen, se je po-mali vkuper pobro i debeloga obraza džte je postano. Sam doktor se je ČOdiivo nad njim. Ali skoron prek vsakoga detečega betega je moglo pridti. Rdeča cedcla je vedno na dveraj bila. Mati je rnalo gda sraela vd med lOdi. Po-mali je pozabila na dt&žbo i drflžba na njo. Matere so se je ogibale, Ar ne znati, či je sin pš ne v zgrablivotn betčgi. Ednok je te mali iarlah dobo, potem so se njemi pa zvužgale pluča. Dugo je slab buo po tom betegi i mogli so ž njim v sanatoriura. Mati je ila z njim, nS ga je na drfigoga zavu-pala. V tom Sasi je od moža ne najlepše glise čfila. Z nikšov gospodičinov se je spozno prej. Jokala se je \k mati, ali pri sinej je ostala, do-keč je nS ozdravo: Poleg vnčgoga betega je to dete prl vče-njej ludi zaostalo. TOdi so ga scšrtlali. Vedno je preminjavo šole. Oča njemi je večkrat obečo, ka ga za vajenca da. Mater je bolelo srcč, ka se njčni sin težko vči. Sela si je k njetul i po-podnčvi i večer se je ž njim vkflper včila. Tak njemi je spravila volo k včenjej. Gda je sin maturo napravo, že je ta mati ščista bele vlasč mgla. Šo je na univerzo. Za dve leti je mro oča. Rodbina je pršvia toj materi: — Daj sina v nikšo pisšrno, tak ne bo-deš ladala, ka bi se dale včio. Ali mati je stisnola vfista. Nikaj je ne pravla na to, nego je vdvzčla z arende edno malo boto i či je nt- Bdg vej kak dosta prineso ieft, telko itak, ka se je sin lehko dale včio. Rodbina se je smehala ž njč, ka prej posojsili velkoga gospoda ičč meti z sini, ona pa na nikoj pri-de. Ali itera mati nebi rada svojega sina za velkoga gospdda vidla ? I ito more zameriti lenjam materskoga srci ?! Rada bi bila, či bi se njčni sln ednok bog&to oženo i nebi trpo srmaitvo, kak ona. Ali edndk samo pred njoj stane tiita pri-lična sirotna deklina, itera njžj je v bflti poma-gala i nikii dalžinji rod njira je bila i je povč-dala, ka ona i tč diak (ar je eiče nfi poloio zadnjen examen) mdž i žena moreta postinoti. Mati — bir jo je bolelo srcč — je nL kri-čala, psQvala, nego svoj blagoilov je dila na majuš 20. DOSEVNI LIST Strdn 79 njidva i zda je eiče več delala, kx dvL držini je mogla hrdniti. Vsaki den ob itiraj za rana je že na petaj blla. Tč sin se je pa ne ičeo dale včiti. Ali mati je telko prizadevala, da je itak doli djao examen i doktorat si je spravo. V edno velko gaso je prišo. Za to delo je dober talent moo. Za par let je knigovodja po-stano i gda je stari ravnatel mro, so njega zč brali za ravnatela. Dobro pJščo je dobo. Ti njegova žena, ki je v srmaštvi skrbna i šparavna bila, je zda gizdava postinola i velko je d&la na oblžko i kuhinjo. Malo hčer je v Švajc džla v šolo. Ali to nevolno, stžro svekrvo je ne rada vidla pri hiži. Pomali je Frrtnc moršvski pom. dflhovnik vdobslGžavali S što Kristušovo več^rjo. ZvOnrčdno senioratno spr&višče je bilo maj. 13 ga v M. Sobotl. Zrendeluvano ie voti vanje za šinjora i za senioratnoga inšpektora i je zvoljena nazaviipnost za odpčranje votumov. Cela seja je sploj kratua bila i škoda ka se je ne obdržalo tiidi kakše predavanje, ali goričte-njč, eiče pri sejaj navšdna odprtna i zakiučna raolitev je tudi voostdla. Po takšoj kurtavoj sejl ne li hodoški i slavečki, ncgo tiidi n>oravski i puconski presbiter si ]e dostcjno etik zdehno : ne mi je bilo vredno ese pridti, ar sem nikaj ne dobo, ka bi za mojo dfiio vaičn bilo. (OpaZDDalBC.) jj.r/ 25 lfitni jubileum Bethlehemsks sloven-ska evang. gmana je apr. 22 ga, na Viuemski pondelek, jako pozdignjeno poivetila 25 Ičnico svojega cbstoja. Njčna radost jetiidi našaradost. Eden švicarski vitčz je daruvao prerni-noče leto Gustav Adolfa glavnomt diGštvi 5667 Oin i letos že pali 3605 Din. Dika Bogi zato! Smrtna kosa. Tekočega meseca 14 ga dneva je nanžgli vu 72 leti starosti, vu Bogi vopremir.ola gospš Kološvari Berta, roj. Škerlak, prem. Koiošvari Ferenca tešanovskoga vučitela vdovica. Pred kratkim časom je ta krepkcga zra-sa gospa betegflvala i da se je že nika tnalo gori zfflcgla i spuojavaia svoje posle, nečakano je vSprerainola i po štiri let vdovinstvi, po ni-teri meseci za svojim bratom SterlaV A. odvet-niki, se je i ona preseiila m ono bogšo dotBO vino. Pokojna je oglddna, ludna, inteligentna gospa, dobra, delavna, skrbna vertinja, luksusa nezganjajoča ženska, na pis&telstva poli tiidi vrela delavkinja bila. Po njž pripovesti, novclle, hištorlčtie člaoke smo v Diiševnom Liit!, v-Evang. Kalendariji, večktat v-M6rskoj Krajini meli priliko čtcti. Majuia 15 ga je od vnožine poznancov, rcdbine i čestilelov sprevajana i na večni počinek položena. Bog njoj daj miroven počinek 1 Ti njeni i naj z-etoga mesta vzemejo iskreno naie taljemanje vu nji zgubički! Boža skrbnost. Vu najmenšoj vesnici pu-conske fare, vu Krnci prl Škrilec Franca vdovici se je gorinajšla edna kniga, štera je po našem &ajvL!cšem pisžteii i pesniki, Kardoš Janoši ho-doškonn dOhovniki 1838 leta spravlena i p-sana. Prvi tao knige 18 pesern zdržava; drfigi tao je pa : »Mala hižtoria bibl ska, ali S?. pisma mesta prigodna — naime za deco iolsko včdžna." Na podrobneše spoznavanje toga dragoga rokopisa se drOgoč ešče nazajvrn^mo. Zda li dičimo Bo> žo skrbnost za obarvanje toga diihovnoga kinča i istinsko zahvalnost vadlUjemo Fjrtelj Jožefi krsskomi starešini, ki je eto kn?go preštimao ino prekdao puconskomi diihovniki. NikSa prilika brez dobročincnja ! Kerč mar Ernd vniik nigdainjega imenitnoga kurdto-ra puconske fare, Kerčmar jožcfa, je velko kr-stitje dao obdržatl v Sebeborci svojoj prvorod-jenoj čerici. Na pobod Š ftar Marije z Maribota so nazdči bodoči 60 Din. aldQ?ali na Gustav Adolfa podoornico. Blagosiovi Bog daritele za njihove dare! Radkersburg. Pretečeno leto je ji 23 pre-stopilo v eveng. cčrkev. Donok je sresko na-čelstvo z te 23 notristopov satno 2 zvršilo. V Ausiriji se naime dnesdčn veitke zadave delajo za prestopajoče v evang. cerkev. ¦ .-, ¦ d6t> li Ižpe spomtnske hste i so se d& i 'fid f log< fžrati. Takši iereg an&d krstšanov ei«"e n gdi' nž bil6 gortvičti vu sv. m»ttcr c& kev krtt^ansko, tdkčc \k naia nova cčrkev stop! Na spomenek toga dnčvi> so kon-firmanduike 228 50 O n. darfl»ali na naio c&c kev Po bcž j s fi>b |c ffcrtor um držžn na Luther f >nd v Jugosla«'|i, iteroga faipa 36 D n. b,lo da flvano N*j počua Boža blag s švjajdča rota n d etim n &hm šrrtg tn k rf rmanduS >v 0¦•» dkr t Uj tl*. <¦>** 1 Cfe »v I Hymen D e 28 t a n* belo cedco |' i »lavCi* j 16 * 1 'd iv. oi'au. Oc '.-Jr.uvl. do g •- bsid.o Ifibčzen ob fi' Dn šif-n •<-« i Skakovec, Ber- t.) J t fn ^ - e Mg goslllničarja prc i 01 B b ŠtfdD, gostilničar iz Poiane i Lfl k K « >¦ j sesetaik iz Skako-vec. Te n. adi par 100 D t svatovje 80 D. so darflvali na cčrkev. — Želčmo tomi mlddomi pari iz stci vse dobrogal Ka novoga? Za narodnoga poslanca so bili 5. risalščeka izvoljeni v naiem srezi nai senioratni inspektor g. Benko Jožef, ki so daleč naokrog poznani kak iskreni pril&blenec naiega naroda, veren i odloSen zagovornik naie vere i naše krajine, človek globokoga socialnoga čQ-tenja, krepkoga značaja i nevcaglive oceone vole. V tom težkotn i odgovornom pozvdnji, itero so dugo ne ičeli sprejcti, — njim želemo obilo blagoslova! — V Bukareiti na vseučiliiči so zaprli tnedicinsko fakulteto zavolo dijaški nemi-rov. D jaki niti egzamenov ne bodo smeli t tom leti devati. — Musolini je te dni guč držao po radiji, pri iteroj priliki je namigno, naj se drflge države ne meiajo r italijansko abesinsko svšjo. — Ne daleč od Sarajeva je vesnica Kalinovice, gde je po zemljetresi te dni naednok 3 km du-go 1 1/2 km široko jezero gratalo. — Nemški parlament je na 21. maja vkfiperpozva\ni, štero-ga edina točka je govor Hitlera od zvunčšnje politike. Te govor vse drflge države z velkdv napetostjov pričakfljejo. — Mro je predsednik Poljske marial Piisudski Jožef, ki je po sve-tovnoj bojni organlzirao i naitavo Poljsko. Po-kopali so ga v Krakd i v grddi indainjih poijski kralov. V teštanžiiši jeodločo, ka njegove moz-gč naj preiičejo znanstveniki za svoje včenjč, srce pa naj pokopajo poleg maternoga groba. - Šttrinajstoga maja je znatneniti taljanski iz-najditel Marconi pred Mnsiolinijem i pred dra-gimi vojaškimi strokovnjaki pokazo notri svoj novi izum, s šterim vsi motori i automobili na cesti morajo naednok postanoti i je ne mogoče več v delovanje postaviti, dokeč se posebni električni žarki ne zaprejo. Gda se te žarki električni iz skritcga mesta zaprcjo, vsi motorji s-tmi začnejo naprej delovati. Te poizkus so na edn. j velkoj dugoj cesti sprobali, pa se je dobro bnes«o hnajdba bode slGžila zaenkrat z bojnske cile i vse preveč tajno držljo. — Sial n je obifibo Lavali, francoskomi mnistri, ka pr«] več ne bode ,,giftao" francuško vojsko s ko- miztnom. — Gčring nemiki minister ]e t^ resec z aeroplanom prileto v Beograd. V našoj državi ostane mesec dni. — V tom čati je tOdi priiao iz svetovne bojne znani general Macken-sen v Budapest. mžjuš 20. DOŠEVNI LIST Stršn 83. Reform&ciia vu Sv&jci i na Francuškom. Naprejddva: SILVANUS. 2. ČKOLAMPAD. (Nadaljavanje.) 28. aeptembra so VVirtha, slna Johana i njihovoga prljatela ROHmanna, ednoga čestnik* z Nussbaumena, na stnrt osodili. Adriana so fflateri nazaj šenkali. Gda njim je ta smrtna sddba nazvčičena bila, je te s(ari W nh Adriani, sVojemi odpfličenomi sine etak pravo: ,Ne za domeičavaj najno smrt, štero ava nž zasifižiia." I Johan je erkao: HQde je Boža ržč, tan je tod križ pdSeg" Gda so na vmor iče prfili, so vsi trijč ,OLa nai" molili i so slobod vzči od eden drfigoga. johann je erkao svojemi oči: .Dragi oča, či Bog tak ičč, eiče dnes vsi k onotni pn detno, ki je vie nas oCa." »Atnen." erčč te starec, J te vsamogoči Bog te naj blagoslovi, sin moj, brat vu Kristuii * Večina od ti navzoči bodoči se je jdkala. T6 so vsi trijč ,vu imfeni Božem" dollpokleknoli i so njitn glavč odsekali. Wirtha žena )e mogla toml hohari, ki je njenoga moži i sina ostnrto, dva najset zliti pfinez plaCati. 5. Verebojne i Zwlnglija smrt. Za volo etakše vadluvšijike mržnje so trga reformatora zAdnja Jeta preveč žalostna bili Ta roržnja se je povnožžvala i na slednje je v go rččem plamni vfivdarila. Zwmgli, kak veiki po litikar vu im&ai Ziiricha je na tom delo, naj eden zavezek stvori z hessenskim grofom F lipom, z Francuškov i Venecijov. Z diQge itriai so se pa te kath. držčle (kantoni) z Austrijov zvčzale. 1529 ga leta je te ogen vOvdaro, gda so ti re furrairani i katholičšai vsakši z 30 000-30000 lOdmi močnimi šeregi, dobro pripravleni »tanoli prdti edendrOgomi tu boj. Zdž. so se pogžjati zičali, ali Zvvingli jlh je opominao, Ir se je vu mčri ne vflpo i ai je tak premišlavao ka Božo reč iarao z raečom lehko pomore do obiadnosti. Ali mčr ]e d5nok bio zvčzani. Zwmgli je na to etak pravo: ,Ete mčr vam t6 prinesč, ka za krštek časrokč obri glave lehko vkOper sklfičimo." T6 mčr je nej dugo trpo. čl t&vno ka je vu vsakšem tili veresloboičina bila zagsflšana. i vu skOpno vlddajoči ,občiaski gospodarstvaj« je vsakša gmana »lobodno skončivala, z šteritn vadiflvinjem de držala, ali se pridrflžt, so si od obojcga verfr s ši iočk *[»o vu z 6zi z Olarusoru seni pod nj>' i nf r¦¦•• r»H, Rdvno tak se je zg6 x e rslji«« do bojne. Bern je od i^ao i je skdz>nneso, <» "a niesto napovždania bojne su dolizaprl n tr • voženji silja soli i vina tim ki-th. d
  • u th<>m ravnaj6či hodo j-svoji potšj. Al zda gda |e do b>tja priilo, je napravo svoj i duinosl i kak predg»r \t *6 u to bojno. Nka d brcga je nč < b fi .» ,N»e dugovaiie je dobro", je pravo Zwogii, .ali si oo )e bra jeno * Qda si je na kon* seo, se te konj n^ ziln|e nogč nategfi/io i Iu f\b i > si zgu-čš/all .Ete več ne prlde nazaj * Žena i deca so ga nej š(el> z ddna pflstti ,Jeli borao se eiče vidi?" p ta ga žena .Kak Bog ičč Bojdi njegova vola," odgovon Zw ngl*. Z pojedinimi se je paičo n* D' moč titn ž- na-prebodočim ZOrchčaiom T ho se ie jezdo te refjrmator vu boj; eden konjenik zWntrr(hura, ki se je za njim jezdo, ga je tQo t>ho moliti i zdahavati se. Oda so ZiirichJšni do Kappela prtili seje edna itirikrat včkia vojska sflnola nad r j4 Ednc strahotno tnesžrenje se )e začnolo. Zw gh se je nej bojfivao, nego je te vcjake batrivio t te ora njene i mftrajdče trditao. Oda je ednokna« oje rožjč tanatldnjeni stao je edcn nevoičrnik nje gov z Ziincha k njemi stopo i njemi pri^i: ,No, kak stojimo Ulnch mdjster, kak se vam vidi to delo? V( ste natn kaio skOjali i repo osoMi, zda jo pa morete tadi z nami pojeitia ,T6 iččm rivno", ct(€ Zwingli, „1 vsakši polteni človek, ki je eti v Božem imčni, koga tmo mi vsi iivi ali mrtvi." — Te vojake pa batrivi: .Tak. po-iteni Jnd f trditajte ie i nebojte se Č ra no, ka trpett moremo, dOnok je naie dugovante pravično. Poračajte se B6gi, ki nis k tim naiim potnočti zna " Dosta ZOrichfan »v je soadnolo na bojiiči pri Kappeli i med njimi tfldi Zw ogU Od ednoga l Strdn 84. __l _•.,......____ .,T:buSEVNI LIST majuš 20. i'o Ne samo za nedeiiu i blagdane več i za dr&rge dane sUrie Vant ,,?ivar" odijela, ier su iefSina i polteno iiradiena. ¦ , .«. .";.<*,„* io*» ,i . t .'-., n h w ODIJELA ZA RADNE DANE: NAŠE CIJENE i Odij'e!a za radne dane Din 120-160.- ^mm^gnmm vunena odijela .. . r. . „ 170—390.* - - - . ¦— hlače........„ 75-160.- ¦ ... f»d. fi.v t»M .¦« «¦ ¦ . dječja odijela.....„ 60-130.- . , • .' kape........„ 1O—18.- ob.rf !t«i.n-Ki .ni?m u.-sa tiepremočivi hub^rt"^32of26o, 16o.- kamena JOČeni je spadno. Večkršt je štčo gori- Moč g, je hitr0 ostdvil3; ali potr6šlani se stanoti, dokeč je od tdne spice smrtno rano je prib!ij4tfao srorti, Gda 30 ga na slfidnjo n6č d6bo. Pod ednov gruikov IeU!ega. z skliičenirni pjtaJj čj posygt žele> je z smehom na svoje prsi rokštni so ga najšli vu noči neprijateisk! vcjaki, poMw j je pravQ. >E,. Je zgdcsta Sffeklolče.- ki so ropali. Pitali so ga, či b! ed,noga popa Tsk je ^ h decembra 1531. mir0VR0 , t;ho, želo i či bi Marijo na pomoč zvao. Zw,ngli je ^^ je j,vo z glavov troso, ka nej. Na to ga je eden sol- * ' * l • - , ,„, , , . »,. .,7 ..... * . b J, ., Te difigi rner od 1531. leta je zi švdjcar- ddk, k! niemi je z skalov vu obraz posveto, , _ , . .... ,,!. u- i • , . . . _. . ,, ske Reformirane dosta bole ne;:ri ^ten bio ka^ spozno i ga je na smrt smekno. To se je 11. . . ,, _, k . , . \. ..-,.. T. . ,„,' ... KT . . . ., . ' . te prvl. V dosta mestaj s) nazajvpeiali kath. oktobra 1531. gcdllo. Na d^fig! d6n je od te \, ,, .. . ' . . . ' . , , .. ... .,, . , ... . ... . . ' , ., mešo. Vu celom so kath. i protestantsee krajine vlšdajoče vo ske na štiri »L!e bio razsekani, \č . . , . . ,, . , „ ... . ' . . ' . ... . ... , . . tak ostanole do dnesdžrj, kak so po Kappelskoi zezgšni i pepč! te!a njegovcga vu voterraztorjeni. . * KK ' Dosta nemešnjakovi fararov ie spadnolo na _.',.. .... ,,,, ,, ... . ,.xx. .... ,, , ' , . „ ;,. . . Zwitig i ie vu !$tini eden veliki č ovek bio bojišči. Nah^icša nesreča je Zvvmglija dov«co 6 J dos^gnola. Na eden d6n je zgubila s?ojega mo- * ZMch> šteromi ie SV0Je ideie raziSUrjavo, ]e zk, ednoga sina" z prvim roožom. ednoga zeta, po njem ednoga hunanističnoga i čisfoga miile- njčnoga brata i svžka. Ali po oncj ved, k šte- nja duhd zadobcr Odličen je bio Zwingli vu roj jo je Zwingli pripelo, se j? k B5gi drža"!a i čistoči duhž z Iterim je vsa'išenii dugovdnji J je moč zadoblla vse rairovno Išnositi, dokeč je človečemi srCe do najskrivneši globočin vido; po sedtni letaj za Zvingl:jom odiš'a vu vekt ...» . , , v . . ... . ,..1 J. .... . ?\, . . odhčen vu svojo verr.osti vsaksega spcziianja, večnost. Ali njegov rajbogš! pnjitel Okolampad, ' • y ' ki njetni je kak desna roka bio, je nej mogo štero yernost ^ tUt ^ tQdi neJ zg«bo, či njetni preživeti njegovo srart. je žitek bio na špili. "<«« ^U- (Dale.) - Stampano v »PREKMURSKI TISKARNI« odgovoren HAHN IZIDOR v Murski Soboti.