KRŠKO, 28. avgusta 1954 CENA 1« MN T-astnik in izdajatelj: Okrajni odbor Socialistične zveze delovnih ljudi Krško — Izhaja vsako soboto — Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Tone Gošnik — Naslov uredništva in uprave: Posavski tednik Videm-Krško 1 — Telefon uredništva in uprave Krško 17 _ Tekoči račun pri Narodni banki, podružnica Krško št. 615-T-145 — Leto naročnina 400 din, polletna 200 dm, četrtletna 100 din — Tiska Mariborska tiskarna v Mariboru Leto vil. POsavsHi ? B. _5*udi Jska knji: GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI OKRAJA K t« 3 t. < Polni Ciini znori lil! MM so preč nami Posoeševanie kmetijske proizvodnje mora biti glavna dejavnost kmetijskih zadrug Naša vas petre-Eimveč raSi&iih pospeševalnih odsekov pri zadrugah - Zadružne delayn.ee m obrat, bodo po-atej8 samosto jrmpod jet ja -Od kmetov samih »njihovih L?.dnig je- ^.sen hitrejši m polnejši na- Pred nami je sprejem novih pravil v okviru uredbe o kme-tijskih zadrugah, ki je globoko posegla v naše kmetijsko zadružništvo. Prav zaradi tega je uredba v začetku naletela ponekod na odpor, češ da gremo na pot likvidacije zadružništva in njegovega podržavljanja. Takemu tolmačenju je bil delno vzrok v tem, da pone. kod niso pravilno razumeli načel, ki jih uredba postavlja, v glavnem pa so imeli zasluge za napačno razlaganje uredbe posamezni ljudje, ki so najmanj poklicani za tolmačenje, ker jim naš razvoj ni po godu. Na vsak način hočejo igrati vlogo »zaščitnikov« kmečkih Interesov, čeprav samo i* bojazni za lastne položaje. Na eni strf™ »o zelo radi »pobomiki napredka«, na drugi zopet hudi na. sprotniki vsega novega, na sestankih ali zborih pa so to navadno tihi opazovalci, ki uživajo nad že prej podučenimi kričači. Nova uredba o kmetijskih zadrugah pravi, da se morajo zadruge baviti predvsem s kmetijsko dejavnostjo, se pravi s pospeševanjem kmetijske proizvodnje. Le na ta način bodo člani zadružniki deležni vsestranske in učinkovite pomoči. Cas je, da ne bodo samo podpisovali pristopnih izjav, pla. če vali deležev tn jamčili. Kdor Ima dolžnosti, naj ima še pravice! Da pa bo mogoče doseči vse te spremembe v našem kmetijstvu na področju pospeševanja proizvodnje, je nujno potrebno, da se vloga KZ v tem času še poveča. Organizacijsko je treba čimbolj utrditi že obsto. ječe pospeševalne odseke in ustanavljati nove, če so zato dam pogoji. Pritegniti je treba čimvečje število kmečkih pro. izvajalcev v članstvo zadrug, kajti le na tak organiziran način bomo lahko načrtno usmer- 7 dni po s?etu Se v tem mesecu bodo prvi polletni občn, zbori kmetijskih zadrug v našem okraju, zaključeni pa bodo vsi najkasneje do konca septembra- Naloga letošnjih polletnih zborov ne bo samo v kritičnem pregledu dosedanjega dela zadrug, potrditvi poučnih'' bilanc in sklepanju o bodočem delu; njihov pomen je precej širši in nadvse važen za zadružništvo, jalj proizvodnjo in koristno vlagali sredstva v obnovo. Uredba o kmetijskih zadrugah uvaja načelo delavskega samoupravljanja v kmetijstvu. Zato se morajo pri zadrugah, kjer so za to dani pogoji, osamosvojiti podjetja in obrati, ki so bili do zdaj v sklopu splošnih kmetijskih zadrug. Tako bodo morale v našem okraja zadruge osamosvojiti razne delavnice, žage, mli. ne, gostilne, mesarske in dru- sprejeta pravila v skladu _ * uredbo. Nova pravila bodo predstav, ljala nekak statut splošnih kmetijskih zadrug, s katerim bodo urejeni vsi odnosi do obratov ali podjetij, ki jih bodo zadruge ustanovile. Zaradi lažjega sestavljanja pravil je OZZ poslala vsem KZ esnutek, ki naj ga vse KZ temeljito P™" varen v dveh alt treh prime-: učijo to prilagodijo položaju na rib neVbomo osamosvajali, ker posameznih področjih, W so Reso to le manjše trgovine, kt se , veda zelo različna, baviio s prodajo umetnih gno.i Potrebno je, da na polletnih JU, zaščitnih sredstev, zbira- občnih zborih rarvijc^® $1™/-n tem kmetijskih pridelkov za j vabnejšp razpravo o tem, Raztrg in s prodajanjem najnuj- na L,raia nei*ih potrebščin za gospodar-! da bodo kar najbolj karala stva in ^gospodinjstva. ; dejansko stanje zadruge z vse- Vsl osamosvojeni obrati bodo; mi njenimi dejavnostmi to nre-morali biti s splošno kmetijsko dila odnose V zadrugi ter zadrugo v pogodbenem nar(K-.nino takoj poravnajo. Rezika Filipčič in Albina Go» : posebej opozarjamo vse na- ljevšček..............._ _ _ j ročnike, da velja brezplačno ne- j zgodno zavarovanje pri DOZ Predsednik občine je še razložil pomen bližnje množične proslave na Ostrožnem. Za udeležbo je predvideno 1100 oseb iz naše občine, bomo pa verjetno to število presegli. Izvoljen je bil iniciativni odbor za ustanovitev Društva prijateljev mladine, kakor tud; odbor za organiziranje primernega sprejema predsednika turške republike na železniški postaji. Izražena je bila želja, da bi biti SZDL skoro vse volivce, saj je j v bodoče zastopan; na naših vsega članstva v mestu samem j občnih zborih zastopniki okra-1087. Premalo pa je bilo uspe- 1 ja. (10.009 din za primer smrti in 20.000 din za primer trajne nesposobnosti za delo zaradi nezgode) samo za tiste naše naročnike. ki imajo v redu poravnano tekočo naročnino. Uprava VREME za čas od 28. avg do 3. sept. Ta teden se nam obet- nestalno vrem- s pogostimi kratkotrajnimi padavinami. Ne odlašajmo več! Bo Videm-Krško v tej sezoni res brez gledališke dvorane? V nesem starem, na kulturnih tradicijah bogatem mestu, kulturno življenje že vse od osvoboditve sem bedno životari. To nam n; v čast in ni dostojno važnega upravnega središča s širokim zaledjem ter pomembnega industrijskega kraja. Vzrok tej kulturni mlačnosti leži v nerazumevanju in brezbrižnosti, da bi dobilo mesto v te namene potrebne in primerne prostore. Se vedno ne moremo ali pa nočemo razumeti nalog, ki nam jih je naložil novi čas, naša socialistična stvarnosti trmoglavo zanikamo dolžnosti, ki jih imamo do našega delavca in kmeta: posredovati mu kulturo in znanost, ga duhovno dvigati in ustvariti iz njega vsestransko izobraženega socialističnega človeka. To trditev utemeljujem z dejstvom, da se vseh devet let po končani vojni nismo pobrigali, da bi si zgradili kulturni dom, kjer bi lahko nemoteno izvrševali naštete naloge. Kako opravičujemo to kulturno mlačnost pred našim mestom, ki uživa vse mestne pravice že od 5. maja 1477 in ki ima tako | bogato kulturno preteklost? Kako naj zagovarjamo kulturno mrtvilo ob spominu na Adama Bohoriča, očeta krškega ljudskega šolstva, ki ga je ustvaril v letu 1551 in ki ni prenehalo z vzgojnim poslanstvom vse do 10. decembra leta 1786., ko je pričela delovati današnja ljudska šola? In meščanska šola? Najstarejša in edina na bivšem Kranjskem, nam vzgaja že od 15. oktobra leta 1877 slovenski inteligenčni naraščaj in nam dala do danes številne in slavne intelektualce ter narodne voditelje, da omenim samo tov, Lidijo Sentjurčevo! Gledališka tradicija v Krškem sega v devetnajsto stoletje, ko so se stalno ustavljale v našem mestu potujoče gledališke družine in tu prirejale predstave. Gojitev glasbe zasledimo že v času, ko je živel in umrj v našem mestu slavni Valvasor. Nižja glasbena Sola nam že dolgo let vzgaja glasbeni naraščaj in opravlja tudi danes pod nepovoljnim; razmerami svoje plemenito poslanstvo; družno se z orkestrom vred bori s stanovanjsko stisko in neprimernimi prostori. Pobuda, da končno prenehamo s kulturno zaspanostjo, je prišla iz vrst naših zavednih delavcev. Hkrati z ustanovitvijo DPD Svoboda so ustanovili tudi Gradbeni odsek z nalogo, da poišče in najde sredstva za postavitev prepotrebnega kulturnega doma. Pri tem so računali na razumevanje kulturnih potreb pri oblasteh in delavskih kolektivih tovarne in ostalih gospodarskih podjetij. Zal smo se znašli pred jesenjo še v težjem položaju kot smo bili doslej. Odborniki TVD Partizan in lastniki edine dvorane v Krškem so se namreč odločili, da podrejo že obstoječi, četudi pomanjkljivo opremljeni oder, ker je njegova konstrukcija dotrajala. Na odru lahko pride do nesreče. Partizan je ponudil Svobodi, da lahko na svoje stroške oder obnovi, društvo pa je pripravljeno odkupiti iz društvenih sredstev del skladišča z domom, da bi s tem odstranili stalno vlago, ki je uničevala odrsko steno in odrsko konstrukci- jo. Odločitev Partizana nas je po- Pol v jUvstrlio se le končala v zaporu Pogostokrat zasledimo v dnevnem časopisju žalostne zgodbe povratnikov iz begunskih taborišč Avstrije ali Italije, ki so pobegnili iz domovine preko državne meje, misleč, da jih čaka na drugi strani lagodno brezdelno življenje in luksuzne limuzine, v kakršnih se včasih prevažajo Po Sloveniji razaoi dobro situirani tuji turisti. .Razočarani in bogatejši z novimi, čeprav grenkimi življenjskimi izkušnjami se vračajo v domovino s trdnim sklepom, da je ne bodo nikoli več zapustili. Vsi so spoznali, da so bili žrtve eo-vražne propagande ter da si boljše življenje lahko ustvarijo samo v svoji domovini. Kljub temu pa se še vedno najdejo redki nesrečniki zlasti, med mlajšimi ljudmi, ki največkrat zaradi mladostne lahkomiselnosti silijo v bedo in nasedajo spolzki propagandi o tujih deželah, čeprav ne trpe doma nobenega pomanjkanja. Taki lah-komiselneži so tudi Pavlovič Franc, strojnik pri gradbenem podjetju »Pionir« v Brežicah, njegov brat Pavlovič Jože, čevljarski vajenec v Vrbovškem, in Oštir Slavica, kmečka hči iz Zgornje Pirošice. 6. julija 1954 so jo mahnili na prigovarjanje in pod vodstvom preizkušenega kriminalnega tipa Cvetkoviča Slavka, zidarja iz gradbenega podjetja »Pionir« v Brežicah iz Zgornje Pirošice. z vlakom na železniško postajo Lesce-Bled z namenom, da od tam preko držav- ne meje nal Stolu pobegnejo v Avstrijo. Vožnja do Lesc je bila med kramljanjem o vseh mogočih dobrotah, o katerih jim je vedel povedati njihov vodja, kaj prijetna, zlasti še zato, ker jim je zagotavljal, da mu je državna meja dobro znana in bodo brez nosebnih težav pobegnili v Avstrijo. Ker pa je med obljubami in dejanji velika razlika, se tudi t,o pot Cvetkovi-čeve besede niso uresničile, ker jih je budno oko graničarja spremljalo že, ko so bili še precej daleč od meje. Ko so se še isti dan proti večeru približati državni moji, so jih obmejni organi brez posebnih težav polovili in preusmerili njihov pohoc nazaj v zapore TNZ RadovVica. Zadnji epilog avanture se je odigral pred okrajnim sodiščem v Radovljici. Čeprav so skušali vsi obdolženi prepričati sodnike, da so šli samo na letovišče na Bled, jim sodišče tega ni hotelo verjeti, ker je državna meja le preveč oddal icna od Bieda. Obsodilo je vodjo mladih avanturistov Cvetkoviča Slavka, ki je imel poleg poskusa pobega čez mejo še nekaj drugih grehov, na eno leto in 10 mesecev zapora, Pavloviča Franca na 9 mesecev, Pavloviča Jožeta na 7 mesecev in Oštir Slavico na 6 mesecev zapora. Upajmo, da bodo med tem časom prišli do spoznanja, da je povsod lepo. vendar doma pa najlepše R. T. stavila pred vprašanje: ali dopustiti, da do zgraditve novega kulturnega doma zamre vsa kulturna dejavnost, ali pa poiskati način in potrebna denarna sredstva za obnovo odra. Ker Svoboda trenutno ne razpolaga z nikakim premoženjem, smo se odločili, naj o tem vprašanju odloči javnost: ali naj gledališka dejavnost v našem mestu zamre vse dotlej, da si bomo zgradili svoj dom, alj pa da družno poiščemo sredstva za začasno rešitev gledališke sezone, ki je tik pred nami. Napočil je čas, ko ne smemo več odlašati z reševanjem tega vprašanja. Srečko Staut 7 dni po svetu (Nadaljevanje s 1. strani) Dornelles Vargas je opravljal dolžnost predsednika od 1. 1926 do 1. 1945, ko se je odpovedal položaju. Pri volitvah leta 1950 so ga ponovno izvolili za predsednika ter bi mu mandatna doba potekla šele 31. januarja 1956. Brazilski dogodki nas ne presenečajo, ker so v državah Južne Amerike državni udari, politične mahinacije in atentati vsakodnevna politična praksa ambicioznih predstavnikov vojske. Beg zahodnonemškega poslanca v Bundestagu Schmidt-Watt-macka v vzhodni Berlin je vzbudil v Zahodni Nemčiji veliko vznemirjenost, ker je pred dobrim mesecem skrivnostna izginitev zahodnonemškega voditelja obveščevalne službe dr. Johna že prizadela zahodnonemški politiki in ugledu v svetu težak udarec. Schmidt-Wittmack je bil član odbora za EOS v Bundestagu in seznanjen z drugimi političnimi tajnami Zahodne Nemčije. Vzhodna Nemčija ga je izkoristila kot poslušno propagandno orodje na tiskovni konferenci, na kateri je potrdil dr. Johnove navedbe o tajnih sporazumih in klavzulah med ZDA in Zahodno Nemčijo. Trdil je, da so sc ZDA in Zahodna Nemčija sporazumele, da bodo Nemci ustanovili 24 namesto 12 divizij v okviru EOS in v tem smislu izdelali mobilizacijski načrt Italijanski tisk je pričel kampanjo laži in podtikovanj, da bi onemogočil sodelovanje in prijateljske odnose med Jugoslavijo in Etiopijo. Povod je bil objava v jugoslovanskem tisku, da bodo jugoslovanski inženirji sodelovali pri gradnji hidrocentral na Plavem Nilu. Italijanski ekspan-zionisti še niso pozabili časov, ko so morili po Etiopiji in še vedno imajo to deželo za svojo interesno sfero in za zlato jamo za izkoriščanje naravnega bogastva in prodajo svojih izdelkov. Jugoslovanski inženirji odhajajo v prijateljsko deželo, ker je cesar Haile Selassie pri nedavnem obisku v Jugoslaviji maršala Tita zaprosil za to pomoč. Etiopsko ljudstvo bo poskrbelo, da se italijanski trgovci, predstavniki industrijskih podjetij in avanturisti nikoli več ne bodo sprehajali po ulicah Addis Abebe. Italijani so si svojo karakteristiko v Etiopiji napisali že leta 1935 z vkorakanjem čet brez vojne napovedi, z nasilji, s februarskim pokolom leta 1937 po atentatu na maršala Grazianija in s proglasitvijo italijanskega kralja za etiopskega cesarja. Obisk predsednika Turčije Na povabilo predsednika r.-pu-blike Josipa Broza-Tita bo g-Djelar Bajar, predsednik turške republike, od 1. do 8. septembra na obisku v Jugoslaviji. Obisk predsednika zavezniške države bo okrepil medsebojne stike Turčije in Jugoslavije, ki jih je pred nedavnim na tako slavnosten način manifestirala podpisana Balkanska zveza. Med svojim obiskom bo predsednik Bajar obiskal več znanih kulturnih in zgodovinskih spomenikov, ogledal si bo nekaj industrijskih podjetij, njemu na čast pa bodo priredili ,tudi parado enot Jugoslovanske ljud-! ske armade. Kakor smo ob-j veščeni. bo predsednik zavezni-| ške države obiskal med drugim i tudi Slovenijo in bomo visokega ! gosta lahko pozdravili med vožnjo čez področje našega okraja. 1. septembra pridejo v obtok novi kovanci Prihodnji teden pridejo P® odloku guvernerja Narodne banke FLR.T v obtok nov; kovanci po 5, 2. 1 in 0.50 din. Kovanci so iz aluminija in se po j teži znatno razlikujejo od do-| sedanjih, po obsegu pa le malo. | Stari kovanci ostanejo še naprej v obtoku kot zakonito plačilno sredstvo. IZ REPUBLIŠKE LJUDSKE SKUPŠČINE Deio občinskih LO NA DNEVNEM REDU V ODBORU ZA ORGANIZACIJO OBLASTI IN UPRAVE REPUBLIŠKEGA ZBORA — OBČINE IMAJO PREMALO SAMOSTOJNOSTI — SAMOSTOJNO FINANSIRANJE OBČIN: OSNOVNI POGOJ ZA NJIHOV RAZVOJ 26. avg. je bila v Ljubljani peta seja odbora za organizacijo oblasti in upravo republiškega zbora Ljudske skupščine LRS. Odbor je razpravljal o poročilu pododbora za pregled dela in organizacijo okrajnih in občinskih ljudskih odborov. Sejo je vodil predsednik odbora Vlado Krivic. Člani odbora so razpravljali predvsem o poročilu, ki ga je v imenu pododbora podal ljudski poslanec Jakob Zen. Pododbor ugotavlja med drugim, da imajo občine sedaj manj samostojnosti, kot so je že imele pred nedavnim. To povzroča, da se občinski LO pasivi-zirajo, okrajni ljudski odbori pa duše v drobnih zadevah. Povsod se čuti pomanjkanje sta. tutov, kaže pa se tudi potreba Po poslovnikih, ki bi lahko bili sestavni del statutov občinskih ljudskih odborov. Nadalje ugotavlja poročilo, da občine večinoma nimajo gospodarskih funkcij. V pogledu odmerjanja davkov razen izterjave občine nimajo nobene pristojnosti. Prav tako odmerja okraj davek tudi obrtnikom. Samostojno finansiranje občin je eden od osnovnih pogojev j za njihov vsestranski razvoj. Kvalitetno pa so se izboljšali zbori volivcev, to pa zaradi sprememb, ki jih je prinesel sam razvoj. T0 se opaža predvsem v Mariboru, Celju in tudi v nekaterih kmetskih okrajih. Na splošno pa je med ljudmi še precej nejasnosti, kaj so zbori volivcev in kaj sestanki političnih organizacij. Na občinah je tudi občutno pomanjkanje strokovnega kadra, zlasti še ekonomistov in pravnikov. Predsednik odbora Vlado Krivic je predlagal, da se za sedaj da priporočilo okrajnim ljudskim odborom, naj izdelajo svoje statute, kot je to storil OLO Kranj in drugi. Ob zaključku seje je bila izvoljena komisija, kj bo izdelala poročilo iz včerajšnje razprave in ga predložila Ljudski skupščini LRS na njenem prvem rednem zasedanju. A. G. (Iz »Večera«) PRED OSTROŽNIM Novo mesi® na Ostrožnem dobiva končno podobo — Začeli so postavljati slavnostno tribuno — Glavna cesta proti Ostrožnemu je že asfaltirana — Paviljoni so v glavnem postavljeni Lice velikega tabornega prostora na Ostrožnem se v zadnjih dneh hitro spreminja in dobiva končne obrise. Medtem ko je del tribune za 2000 pevcev že gotov, postavljajo za prvim delom častni de! tribune, na kateri bodo častni gostje in poročevalska služba. Tribuna bo 12 m visoka. Sredi tabornega prostora rije težki buldožer in izravnava zemljo, tako da bo dobila obliko amfiteatra. Pred tribuno, kjer je bii prostor že zravnan, sedaj polagajo travnato rušo, da ne bo blata. V teh dneh na tabornem prostoru kmetovalci že obirajo hmelj. Glavna cesta iz Celja, ki bo proti Ostrožnemu so v glavnem že urejene, sedaj pa še urejajo nekatere ceste okrog tabornega prostora. Dolge kolone voznikov z vprežnimi vozili še vedno vozijo gramoz proti Ostrožnemu, prav tako pa tudi kamioni Na tabornem prostora bodo te dni zaključili s postavljanjem paviljonov Le-te bo treba še urediti in do njih napeljati vo- dovodno omrežje ter gozdne poti. Dela je še vedno veliko. Pravzaprav bo dela vedno več. Predsednika delovnega štaba tov. Toneta Turnherja se komaj še da ujeti Mož je od jutra do večera na tabornem prostoru, kjer ga iščejo številni službeni in neslužbeni ljudje. In sleherni ima kakšno željo ali vprašanje. J. V. Kova vlada v Braziliji Rio de Janeiro. 26 avg. (Reuter) Danes bo prvi sestanek nove brazilske vlade, kater; je držala po Ipavčevi cesti ter skozi zagotovljena večina v obeh dobavo na Ostrožno, je že asfalti- movih ker je tudi vodstvo Var- rana, medtem ko bodo Dečkovo obvozno cesto asfaltirali V nekaj gasove delavske stranke sinoči na svoji seji sklenilo, da bo pod- dneh. Tudi ostala pota in ceste piralo novo vlado. Ministrstvo V juliju so belokranjski poninci odprli lep in velik planinski dom na Mirni gori nad Semičem. Z Mirne gore je prekrasen razgled po vsej Dolenjski, Beli krajini in sosednji Hrvatski. Z železniške postaje Semič je do novega doma 2 uri hoje. za zunanje zadeve je bil0 poverjeno nekdanjemu zunanjemu ministru Fernandesu, senator Giamres je postal minister za delo na svo em položaju pa sta ostala dosedanji minister za zdravstvo in minister za prosveto General Lacoste je bil že pripravljen sprejeti mesto ministra zp obrambo, za kmetijstvo in za finance Sef brazilskega generalnega Štaba general Mascarenhas de Morales minister mornarice Renate Gulliobel in šef policije Paulo Torres so šefu nove vlade podali svoje ostavke, za ministra javnih del pa je bil imenovan Caric--. Lucas. Zamenjava nemških mark Urad za zaščito jugoslovanske imovine v tujini obvešča vse naše državljane, ki so oddali stare nemške marke v zamenjavo. da je Zvezna republika Nemčija zamenjala te marke v razmerju 100 Reichsmark za 6 in pol novih Deutschmark. Narodna banka FLRJ bo izplačevala zamenjane nemške marke po uradnem tečaju in po odbitku stroškov in provizije. Lojze Avsenak: TOVARIŠICI (Nadaljevanje) Vojka je vzkipela. »Da, Nem. ci! Da sovražniki! Midve pa čakava samo za to, kdaj se bo komu naših udrla kri, zdrobila kost, kdaj bo kdo omahnil, da planeš k njemu in ga obvežeš. Sama pa ne moreš storiti ničesar, kar bi bilo za to veliko dogajanje kakor koli odločilno. O...!« Boleče je zastokala. Mara se jc zavzela. »Kaj ti je? Pa prav nocoj posebno! Ali nisi storila vsega, kar more storiti najboljši človek v naši borbi. Nisi? Reševala si naše ljudi takrat, ko jim je bila pomoč naj. bolj potrebna. Koliko otrokom si otela očeta, nevestam ženine, materam sinove.« Vojka ji je presekala besedo. »Pusti to! Vem, vse vem, a vem tudi to, da z vsem tem vendarle nisem zadela v polno. Borce poglej, le poglej fih, kadar navale na juriš! Ali sc morava meriti z njimi?« Onstran griča je silovito zagrmelo. Zazdelo se je. kakor da je borba za trenutek prenehala. Pod nebo sc je dvignil steber j dima, iz katerega so začele pr- j šiti iskre Z novo iezo so se oglasili minometi, mitraljezi so zabevskali, kakor bi se besni, popadljivi vsi zaganjali v volka. »Pojdiva!« je rekla Vojka. Marta se ji je začudila. »Zdajle? Kam?« Tovarišica pa je ni več slišala. Odločno je krenila s ceste, stopila na njivo in pohitela napošev čez polje, ki se je vzpenjalo po pobočju griča proti položajem, ki so jih držali naši. Pognala sc je za njo. Vedela je, da bi je ne zaustavila nobena prošnja. Ona hoče tja, išče, izziva nevarnost, mora med krogle tja, kjer je najhuje. Ona to hoče! Hoče? Marta sc je zamislila. Že tretje leto teče, odkar jo je spoznala. Po notranjskih hribih je blodila z njo, po Beli krajini in Gorjancih j- je sledila, zdaj jo ie z njo zanesla skupna pot na Štajersko. Ta utegne biti najbolj krvava. Za en sam hip se ves ta čas ni ločila od nje. Tovarišica ji je bila z vsem bistvom. Čisto pa ji srca ni nikoli odprla. Marta pa je vedela, da je v rucm ljubezni in gorkote in človečnosti toliko kakor mn. loke Toda poleg tega 'e ležalo v njem nakopičenega gorja in trpkosti. Dušo so ji sekali spomini na dogodke, ki so kakor oster brezobziren lemcž zarezali v njeno mlado življenje in ga razdrapali, da je za njim ostala ena sama rana. Šestnajst let je bila dopolnila, samo kipeče življenje je je bilo. V domovino so udrli tujci. Izdajalec je pohitel, pokazal je na njihov dom, ko se je sleherni poštenjak šibil pod težo velike nesreče. In zgodilo se je. Razbojniki so navalili v njihov dom, j j pred očmi pobili brata, pretepli očeta in mater. Njej se je posrečilo zbe. žati in odšla je v hoste, kamor jc edino spadala. Mat; je končala v Buchenwaldu, o očetu nj vedela že dolgo ničesar več. — To jc njena povest mladosti. Ali naj petem govori o takšni mladosti? Ali naj razgalja rane, ki ne bodo nikdar več cele? Mar naj bo potem njen obraz nasmejan? Morda ni njen trdi obrez in njen g’oboki resni pogled najverneši izraz niene duše? Ali bodo sploh vzdržale njene togo stisnjene ustnice? Se ne bodo odprle in izkričale vsega, kar s tolikšnim premagovanjem zapirajo. In ali je po vsem tem čudno, da v takšni duši ne more biti prostora za gole potrebe trenutka, prostora za skrbi današnjega dneva, za kruh—, »mpak da drhti ta duša le za onim visokim, kj bo otelo člo veka nizkotniih spon in bo živo nasprotje krivicam in nasilju, ki je dostojanstvo človeka poga-zIjo v blato. — Ne, ne, Vojka ne more biti drugačna. Marti je bilo, kakor da se ji mora opravičiti, opravičiti, čeprav samo za one kratke trenutke, ko je včasih ni mogla povsem razumeti. »Vojka!« je zaklicala za njo pritajeno in pospešila korake. Njen glas je zamrl v tresku minometa, ki je zarohnel nekje čisto blizu. Marta se je ove-dela, da ni časa za razmišljanje. Bili sta skoro že na položaju. Ves obronek grička je je-kal od izstrelkov, ki jim je nasproti, le nekoliko niže, odgovarjala nemška postojanka. Mitraljezi so ropotal; tudi z leve, skriti ob potoku, na desni pa so sekali izza vogalov velikega, košatega poslopja. Postojanko torej obkrožajo že s treh strani. »Jih vidiš?« je vsa razvneta kriknila Vojka. »To eo naši! V kleščah jih drže, vragove!« »Lezi!« ji je zaukazala Marta, Id se je bila že vrgla na tla. »Ne nastavljaj se jim!« Nič ni zaleglo. Marta je videla, kako se je Vojka pognala še više, prav na zadnji rob grič. ka, potem pa zv ih rala navzdol po čistini, ki jc ločila naše od sovražnika. »Vojka!« ie ktikntla za njo in i, |: je zVd-nelg v žilah. Nobenega odziva. Marta je vi- dela, kako se je njena šibka postava, prihuljena k zemlji,_ v umih, nervoznih skokih bližala mitraijeskemu gnezdu na levi ob potoku. Živci so ji trepetali kakor struna, v katero je sunila brezobzirna roka. »Vojka, Vojka, Vojka!« ji je drgetalo srce. Razum, napet do skrajnosti, se je oklepal zadnje možnosti: Da bi le prešla cesto, ki leži pred Nemci kakor na dlani, kakor na ponudbo njihovim kroglam. Da bj le, da bi le ...! Potem je Marta zakričala. Razločno je videla, kako je tovarišica švignila od tal in v dveh skokih planila čez cesto. Nemški mitraljez se jc zakro. hotal in sto odmevov se mu je porogalo v dolini. »Sreča!« je dahnila. »Sreča!« Videla je, kako je Vojka Šinila proti potočku in izginila med grmovjem, iz katerega je rohnel partizanski mitraljez. Marti je bilo, kakor da ji je bilo pravkar oteto njeno lastno življenje. Oblila jo je vročica, ki objame ljudi samo v' trenutkih nepopisne sreče. Za hip se je vsa predala temu občutju. Glavo je spustila čisto k zem. lji, iz katere je morala zdai zdaj zakipeti nova pomlad. »Vojka, tovarišica!« ji je vrelo iz prsi. »Vojka!« Bil je trenutek najglobljega dojetja usodne povezanosti z bitiem, s katerim ie j čakovali. strnjena na življenje in smrt. »Marta! — Marta!« Marta se je zdrznila. Klic, ki je odmeval z griča, je bil tako predirljiv in ona ga je poznala v njegovem polnem pomenu. Zadet je človek, naš človek! Vrglo jo je kvišku. Ni pomislila na krogle, zdrvela je po griču navzgor, tja, kjer jo čaika naloga, ki ji je bila posvetila vse svoje bistvo. Svitalo se je. Nad dolino se je vlačil težak sajast dim, odvraten in kakor bi zlokobno hotel ubraniti svetlobi, da bi pogledala v do'ino. Borba je bila končana. Štirinajsta je krenila na pot, ki jo je vodila dalje po Štajerski. Proti vznožju Bohorja se je vila kolona. Možje v orožju, mule z mitraljezi, minometi in drugim tovorom. Nikamor se ni mudilo borcem. Odločeni so bili, da se upro vsaki sil: in sc bijejo do zadnjega. Uporen je njihov korak, za njimi je noč in zmaga, pred njim; borbe, ki jih ni mogoče pregledati. Trdi so njihovi obrazi; dež, ledene burje. snežni meteži in kri so jim dali izraz. Trudni so borci in izmučeni do -smrti, toda v njih žari vera, ki je ne more uničiti noben napor, ki ji je vi. sok m svetel edino smoter: svoboda! Jn tisto pomlad so jo pri- (Dalje prihodnjič) JANKO JARC: v Zgcdba o štirinajsti diriip iia Stafenkem Strmine Bohorja se bočijo pred njimi. Prezgodnja pomlad, ki je spremljala divizijo po dolgih poteh preko Hrvat-ske, se je sprevrgla v ostro zimo. Sneg, burja in mraz utrujajo borce, V poledenelih grapah spodrsava skoraj vsak korak, za njimi pa se plazijo Švabi, Vsah hip rezko odmevajo streli, brigade pa vedo svoj cilj: onkraj Bohorja je genovski rudnik! Iz njega ne sme več gruda premoga v nemške tovarne! Na Bohorju se je razdivjal boj. Bračičeva brigada varuje hrbet Tomšičevi in Šercerjev!, k-; sta se odpravljali na Senovo in Raštajn. Tretji bataljon Bračičeve se po borbah pripravlja k skromnemu kosilu in večjrji obenem Kar znova završi s sosednjih bregov, krogle udarjajo v debla in skale in v zmedo nastale borbe odmeva zvonki klic komandanta Tigra: »Juriiiiš! Tovariši, juriiiiš!« Na čelu vseh hiti devetnajstletni komandant, ogenj se mu kreše v očeh. ogenj siplje njegova brzostrelka, on pa se emehlja s tistim svojim značilnim nasmehom, ki mu je zmeraj ozarjal mlado lice. »Juriiiiš!« gre krik od borca do borca in s točo krogel udarja v val sovragovih vrst, k- se jim je utrgal nasproti Takrat Tiger poklekne, meri in strelja Vsak izstrelek mora zadeti svoj cilj! Smehljaje mu bliskne pogled po lastnem bataljonu. Tam na levi —. »Pazite na levo krilo!« Ta hip pa je v brezumnem besnenju strojnic in brzostrelk privršala krogla in mu prebila glavo. Omahnil je v sneg. ki je rdeče zacvel v njegov; krvi Na pobledelem licu pa mu je še vedno igral njegov mladi nasmeh Njegovih borcev ni sedaj moglo zadržati nič več. Kot da se je njegova kri prelila v njih žile. kot da se je v njih postoterila brezprimema drznost njihovega komandanta, so se zakadili v sovraga, ki je presenečen obstal se umikal, pobegnil. Medtem sta se prva in druga brigada neopazno prib.i-žali postojankama in nenadno se je utrgal vihar ognja iz pušk. mitraljezov in minometov Ne dolgo — in že so ogromni zublji plamenov svetili borcem na povratku v bohorske gozdove. V njih pa je skrito ždel sovražnik. Vso noč in vse jutro se ni zganil, ujetemu aktivistu so v odejo_. zamotali glavo, da bi s klicem ne opozoril partizanov v bližin:, m ko je ušel, ni počila puška za njim, da b; jih ne izdala. Po kratkih borbah se brigade odpravljajo dalje. Tudi tret j; bataljon je krenil za brigadami, Tiger pa je ostal na Pohorju. Z njegovimi borci je šel le ogenj njegovih oči in smehljaj njegovih ust. V snegu in viharju se divizija prebija skozi grape m preko grebenov, razbija sovražne zasede, lomi obroče. Po cesti iz Rimskih Toplic prodirajo Švabi, triindvajset otrok so nalovili spotoma in jih pode pred seboj, da bi jim Mi: ščit. Pa partizanska puška ne ubija slovenskih otrok, mi n njih se vsujejo krogle v nemške vrste, da padajo tt nami.-peni gospodarji naše zemlje in se v sme d- umikaj - k Badovinac je tako zavaroval diviziji prehod preko ceste ^ ko SO se niegovi borci že ravnali za divizijo v strmine, on sam ni moglf odtrgati s ceste svojih oči. Toliko lepih brzostrelk' je pomislil in že je skočil da si vzame eno od n h Sklonil se je nadnjo in jo vzdignil s tal, pa je zaeikalo^ Komaj zaznaven utrinek skeleče bolečine m Iti]a 3c vedno obležal ob svoji brzostrelki. Ob njem je Omahnu tudi njegov kurir. Sneg in vihar sta ledenela obleko na borcih, ki so se za grizeno vzpenjali v strmine proti Sv. Petru in k O.eščam in so prebijali skozi nov sovražni obroč. V Mariboru je besne Franz Steindl. v Celju je divjal Anton Dorfmeister. vojaški poveljniki so mrzlično zbirali svoje čete. Transporti vodstva namenjeni- na jug in v Bosno proti glavnim narpdnoosvobo dilne vojske, so se ustavljali na štajerskih tleh Velike koncentracije nuhovih sil in napadi z močnimi četam; pa nls° zadrževali Štirinajste, ki si je medtem že izbojevala po J dolino in v noči 13. februarja prekoračila progo in kasm,e cesto pri Frankolovem ter se oognala n n Lindek Srteg. mraz in glad in borbe iz dneva v dan DivizPa ie trudna, a div * zija se divie bori. divizija razbija obroče. Z Lindeka_ Se spu-Si v^rapo Hudinje, z naporom vseh sil in z hrezonmernim tovarištvom nosi in vodi ranjene s seboj, Ob rtosi.i* -menjavo borci in funkcionarji. Člani kulturne enpe s -»a-juhom in Belačem in verski referent Lamnret. Vrem so na skrbi oni, ki bi jih brez usmiljena pobila nemška .svomt tebi jim prišli v roke. Med ranjenimi nosUo tudi koman-v danta Risa, kateremu je krogla prestrelila prs. Divizija se prebija na Paški Kozjak, v ogenj novih borb Z vseh strani so Nemci obkolili brigade, jih neprestano napadali in jih obsipavali s topovskim ognjem Onstran doline za Doličem pa so se v dalj m sir raz grinjali pohorski gozdovi in obetali do smrti izmučenim m . fn počitek. Tja so krenile brigade. Strupen mraz je gr -v obraz in mozeg, Pohorje pa je vabilo J " ko j en dom. • Novice in dopisi iz našiti krajev To in ono iz Krmelja in okolice Ekskurzija v Lendavo in Kidričevo. V tem mesecu je odšlo približno 40 krmeljskih rudarjev na obisk k belim rudarjem v Lendavo in v tovarno glinice in aluminija »Boris Kidrič« v Kidričevo. Prvi premog iz novo odprtega rova Majcen II. Letos, ko poteka 11 let, odkar so partizani onesposobili delovanja obrata Andrej II., so po sklepu delavskega sveta in upravnega odbora rudnik?; rjavega premoga Krmelj pričeli graditi v bližini starega ki je zalit z vodo nov rov Majcen II., da bi zajeli še neizkoriščene sloje premoga. V sredo 18. avgusta je pripeljal iz novega rova svečano okrašen vlak prve tone premoga Pot do uspeha n- bila lahka V bližini rova je bilo treba postaviti novo transformatorsko postajo zgraditi industrijski tir itd itd. Iz Brežic poročajo Pomanjkanje zidarjev in tesarjev hudo občuti novo ustanovljene podjetje Remont. Te vrste kv.alificrsae delovne sile sploh n; mogoče dobiti. Zato ne morejo tako naglo napredovati popravljalna dela na raznih stavbah kakor je bilo prvotno planirano. T-ko se je izkazala kot neutemeljena na zadnjem zboru volivcev izražena skrb. da bo nastopila predvidoma začasna nezaposlenost po reorganizaciji obrtništva, ko zasebn; mojster ne mor- imeti več kot pet zaposlenih delavcev. Gramoz za občinske ceste Za popravila občinskih cest bodo dobavitelji prejeli za v*ak kab. meter drobnega gramoza v Lun-drovcu Bukošku m Črncu po 590 din v Lenartu in Gornjem Lenartu po *00 din ter v Trnju in Zakotu po 450 dm. Za Bre ■/.•no in Brežice bo v kratkem sr posebna licitacija. Gramoz bo treba navozit-' do 15. septemora. Premalo načrtnosti. Cela štiri leta so se trudili merodtvn: krogi da jim je pred kratkim uspelo izseliti zasebno stranko iz p0slop;? Zdravstvenega doma, k; tako nujno potrebuje nove prostore v zdravstvene svrhe. Sedaj ko je tudi kredit za preureditev poslopja zagotovljen se je pr pokazalo, da šepniti potrebnih načrtov ni .. . Ce bomo , hotel-- dobiti potrebne kredite, ) brez pravočasno pripravljenih načrtov ne bo šlo! Rudnik Krmelj je pripravil vsem delavcem, k; so bili zaposleni pri teh delih v sredo na dan delovne zmage majhno zakusko. V Krmelju je nova ambulanta že skorajda dograjena. Potrebna so le še manjša dela. V vasi so pred nedavnim ustanovili rokometno moštvo »Svoboda« Ekipa, ki ima igrišče pri Papežu, je odigrala prvo tekmo v malem rokometu proti Proletarcu iz Zagorja. Zmagali so, kot je bilo pričakovati, gostje z rezu tatom 15:9. Povratna tekma je bila odigrana zadnjo ne-dejo v Zagorju. Rezutat 19:16 za Zagorje. J. K. Bučka Občinski ljudski odbor in trgovina (poslovalnica KZ Studenec) se bost;- te dni preselila v nove prostore v Zadružnem domu. Podbočje Kmetijska zadruga v Podbočju se je pred dnevi preselila v nove prostore. Zadružniki že kupujejo živila in industrijske izdelke v novem trgovskem lokalu ki je zelo lepo urejen. Inventar je na novo prepleskan izložbi pa sta okusno urejeni. Tudi kulturna dvorana,. ki se nahaja v istem poslopju, bo kmalu služila svojemu namenu. Zunanja zidarska dela so že končana potrebna je samo še notranja ureditev dvorane. Čatež Na Čatežu, kjer dalj časa n: oilo mladinske organizacije, so imeli pred dnevi ustanovni mladinski sestanek. V novoustanovljeni mladinski organizacij; je včlanjenih komaj 11 mladincev in mladink, toda z dobro voljo in požrtvovalnostjo in s pomočjo ostalih množičnih organizacij bodo lahko vključili vanjo tudi ostalo neorganizirano mladino V nedeljo zbor volivcev v Lenartu V nedeljo, 29. avgusta, bo v Lenartu pri Brežicah ob devetih dopoldne v Gasilskem domu zbor volivcev za okoliško območje Poleg običajnih poroči] bo na dnevnem redu regulacija Gaber-nice in Sromljice, ustanovitev ' vodne zadruge, oskrbovanje ob-i činskih cest in mostov ter davč- -nc na vprašanja. Uspela plemenska mz z tava v Podhod u * V nedeljo 22 avgusta, so imel; v Podbočju na pobudo upravnega odbor., kmetijske zadruge I živinorejsko plemensko razstavo. Prigon je bil nad vse pričakovanje velik, kar je vredno vse pohvale. Koristne živinorejske razstave se je udeležilo 108 rejcev s 4 biki in 183 kravami in telicami To kaže, da je bila razstava dobro organizirana, veliko smi- V avgustu kot smo že poročali, se je loterijska sreča Mariboru pošteno nasmehnila. Slo tisoč dinarjev je zadela stara ženica Nudlova; dolgo pa so ljudje ugibali, kdo je tisti, ki ima srečko za milijon dinarjev. No. včeraj se je oglasila v Jurčičevi 9, kjer je kupila srečko, mamica Ostrožnikova Angela iz Maribora, stara znanka omenjene prodajalne srečk Jugoslovanske loterije »Milijon sem zadela!« je dejala; in res, sreča se je nasmehnila končno tudi njej. Svečana splovitev potniške ladje „Maribor11 Vj dopoldne je odpotavulH iz Maribora v Pulj delegacija mestnega ljudskega odbora na tein s predsednikom Milošem Ledinekom. Delegacija bo prisostvovala svečani splovitvi naše nove potniške ladje »Mari-Skcro vsi dohodki v občin- bor« Oh tei priliki bo darovala sitem proračunu kažeio presežek, posadki ladje v imena MLO ie dohodek davka kmetov in sliko Maribora delo akad. sli-obrtnikov n1 dosegel, plana karto Ante Trstenjaka. sla za napred-k gospodarstva pa l lic in 4 biki Izmed rejcev so so pokazali tudi živinorejci: prejeli za nagrajeno živino I. na-sami. i grado za bika Karel Kerin — V komisiji za ocenjevanje go- i 3000 din II nagrado 2500 din vedp so bil; kmetijski referent, pa Alojz Colarič. Izmed ocenje-tov. Doberšek, ing. Milkovič, j nib krav je prejel za najboljšo veterinar Bučar, predsednik ži- j tov. Mladkovič 3000 din, drugo vinorejskega odseka KZ Pod- j —- 2500 din — Jože Kerin in bočje Grubič in tov Colarič. V j tretjo nagrado — 2000 din — I. kategorijo je prišlo 64. v IT. j Franc Prah. Najboljšo nagrado 35 in v III. 9 živali. Za nagrada j za naj lepšo telico je prejel tov. je bilo določenih 11 krav. 7 te- Oštir — 2000 din. drugo tov. Jurešič — 1500 din, in tretjo tov. Peterčič prav tako 1500 din. Razen teh nagrad je razdelila 92 nagrad med živinorejce KZ Podbočje, tako da so kmetje prejeli skupno 100.000 din nagrad. Splošna ocena živine je bila povoljnp in se bo KZ v Podbočju poslej še bolj poglobila v živinorejo. Skrbela bo skupno s kmeti za čisto in dobro pasmo. V jeseni namerava prirediti naša kmetijska zadruga tudi vinsko razstavo, ki bo za naš Stara mariborska žen ca zadela milijon Med mnogimi srečkami, ki jih je v življenju že kupila, je v tem mesecu le izbrala takšno, ki ji je prinesla glavno premijo. V soboto, najkasneje pa v ponedeljek. bo Narodna banka v ^ Mariboru O-trožnikovi mamici i vinogradniški okoliš prav tako izplačala milijon dinarjev. zelo pomembna. E. P. išedu e w@sii Vsaj gospa bi ji lahko rekel.. s- gsst r&sr s s; sfgrSf? — V Svetu za gospodarstvo pri beograjskem ljudskem od. boru načelniki svetov za gospodarstvo iz Zagreba, Ljubljane, Maribora, Sarajeva. Skoplja, Novega Sada in Beograda proučujejo načrt zveznega družbe, nega plana za 1. 1955 in načrte družbenih planov omenjenih ljudskih odborov. — Po desetdnevnih pogajanjih je bil v Zurichu podpisan okvirni kompenzacijski sporazum za izmenjavo blaga med Jugoslavijo in Vzhodno Nemčijo. Sporazum določa izmenjavo blaga v vrednost- 4 milijonov dolarjev na vsaki strani. Izvozna podjetja iz Skop- ■fr. rs$- ,<• - na gostov ki so popili v‘ah po nil, od prisojnih pa tudi nihče, en hrizaanec Ko so hote Ji p/o- nakar so odšli. Kakšno pa je bio TASTJSU to “S «53?. VKVSK S& ».to S lit ' n *&L i°X°, r-m sraurt je'po poklicu profesor v Ljubijo- meščanskimi nazoru ni in ki je ob tej priloinosti pri Opazovalec Avstrijo in Zahodno Nemčijo. — V Sinju je začela obratovati tovarna sukanca »Dalmatinka« .Letos bo izdelala okrog 30 ton, prihodnje leto pa že okrog 300 ton sukanca. — Skupina 28 slovenskih tabornikov je odpotovala v Grčijo. Med desetdnevnim tabor, j en jem v Grčiji bodo slovenski taborniki, po večin; študenti in gimnazijci, obiskali stare ' ustavo kulturno.zgodovinske spomenike. — Jugoslavijo bodo obiskale tri skupine grških turistov. To bodo Pivi grški turisti po vojni pr; nas. Včeraj sc je v Zagrebu sestal izvršilni odbor Mednarodne unije za zaščito otrok, ki organizira svetovni kongres r-a zaščito otrok od 30. avgusta do 4 septembra v Zagrebu. Na seji so razpravljali o ukrepih, ki so bili izvršeni za izpolnitev nalog Mednarodne unije ter o poročilu, ki ga' bo odbor podal na kongresu. * ANKARA, v Tarči i: .se nadaliuteio demonstrant te zoper priključitev Cipra h Greni, študentske organizacije so sklenile, da bodo s romočio časaoi-sev or-eanzi-a’c dve veliki zborovanji. LONDON. Predstavniki VeHke Britanije. ZDA in Francije so sc ponovno sestali v britanskem zunanjem ministrstvu in nadaljevat; razgovore o sestavi odgovora na sovjetsko noto od 24. julija. s katero ie Moskva predlagata konferenco o evropski varnosti. PEKING. Na celotnem kitajskem ožemiiu so zaključili volitve za prvi ljudski kongres. Izvoliti so 1226 poslancev ki bodo zasterreti vse kitajske pokrajine. mongolsko avtonomno oblast in armado. Kongres se bo sestal 15. septembra in sprejet novo kitarsko Nunčii — Novak: Ifiisi s fo&M fi® Asfsifi (Nadaljevanje in konec) Med Welsom in Linzom nam je spremljevalec pripovedoval, da je tu največje vojaško letališče ameriškega letalstva in so tu izginila cela gospodarstva (600 ha površine). Pred Linzom smo si ogledali stalno razstavo kmetijskih strojev, ki jih uporabljajo in lahko vsak čas kupijo avstrijski zadružniki. Ob Donavi leži z lepimi parki in okolico glavno mesto Zgornje Avstrije — Linz. To je drugo največje pristanišče na Donavi in ima močno razvito kemično in železarsko industrijo. Ogledali smo si tovarno dušičnih gnojil m glavno zadružno skladišče. Ta tovarna je bila last nemških kapitalistov, nato so jo zaplenili Angleži in izročili v last avstrijski državi V tovarni je zaposleno 3.000 ljudi, od teh pa samo 700 v proizvodnji, ker je tovarna visoko mehanizirana. Glavno zadružno skladišče je izmed največjih v Avstriji Z močno mehanizacijo. Tu vskla-diščajo vse kmetijske proizvode in vse potrebščine za kmetijstvo. Urejeno imajo tudi lastno pristanišče. Skladišče je 12-nadstropno in ima 7.000 m3 prostornine. Težaška dela ne pridejo v poštev in je tu zaposleno vsega 12 oseb. ki upravljajo tehnične naprave. V SPODNJI AVSTRIJI... V Giesshublu, tkiv. Mostvier-tel (predel sadjevca), kjer nas je i sprejel tajnik kmetijske zbornice za Spodnjo Avstrijo, smo si j ogledali kmetijsko šolo. Med ostalimi •zanimivostmi smo videli < tudi najboljšo kravo, ki da letno j 6022 litrov mleka V teh kra- | j jih živijo gradiščanski Hrvatje, j ki so se tukaj naselili pred 400 leti in še danes govore prav lepo materinski jezik. j V najmočnejši občini Holzin-' gen smo si ogledali eno izmed najboljših posestev To posestvo bom navedla zato, da vidimo kaj vse se z agrotehničnimi ukrepi doseže Posestvo meri 49 ha; od tega je 32 ha njiv, 9 ha travnika in 8 ha gozda. Na posestvu redijo 21 glav živine j in 25 prašiče v. Poleg tega ima j 1 traktor in 2 avtomobila. Vse j delo pa opravlja 5-članska družina z 2 najetima delavcema. Vse delo je mehanizirano (oranje, košnja, spravljanje sena, v hlevu molzenje krav z elektro aparati, kidanje in prevoz gnoja itd.) Glavni dohodek tega posestnika je: letno proda približno 60.000 litrov mleka, 12 telet oziroma prirastek goveda, do 25 prašičev, po en vagon pšenice, 6.000 kg rži ter precej sadjevca. Hektarski donos pšenice znaša . do 20 mtq, krompirja pa do j 20.000 kg na hektar | V Wieselburgu smo si ogledali. zuezn; inštitut za preiskavo po- 1 Ijedeiskih strojev. Tu pregledajo letno do 70 novih strojev, ravno tako pa mora ta ustanova vsak stroj, ki ga hočejo nabaviti D. inozemstva, predhodno pregle dali in odobrili uvoz. Cena pregleda ni nizka, saj je treba p/°-čati 25% od vrednosti stroja. Po dolini Donave, kjer so lepi marelični napadi in lepo urejeni nizki vinogradi smo prispeli v Langenlois. kjer smo si ogledali vinngradniško-vrtnarsko šolo in inštitut. To je vzorno urejena šola s pomočjo Marshallovega na- črta (medtem ko šole na Koroškem niso hoteli obnoviti, ker je slovenska). Sola ima namen vzgajati vinogradnike in sadjarje. Hkrati ima urejen sistem tečajev, lako da med počitnicami vsi osnovnošolski učitelji obiskujejo mesečni tečai za predavatelje. Direktor šole nam je med ostalimi dejal, da je obiskal že večkrat pred vojno in sedaj našo državo in da mora pošteno priznati naš velik napredek. Poudaril je tudi, da se tako kot mi tudi na tem institutu, bavijo vprašanjem, kaj naj visoka, nizka ali srednja trta Na Dunaju smo si ogledali ne- ‘ katere zanimivosti, med ostalimi tudi znani Prater. V okolici Du- naja, posebno pa v Wiener-Neu-stadtu se še močno poznajo posledice bombardiranja. Preko Semmeringa, Leobna in Judenburga smo se pripeljali na Koroško . . Na Gosposvetskem polju smo se ustavili pri zgodovinskem spomeniku »Ustoličenja koroških vojvod«, kjer je leta 1945 stala partizanska straža. Na Koroškem smo si ogledali glavno mešto Celovec, ter Vrbsko jezero, kjer taborijo tudi naši mladinci, in i • -— — ; novi zadružni dom v Sekiri, ki s posebnim ; je eno izmed na/lepših erhilek-se vzgaja: j tonskih del našega arhitekta ko-' roškega Slovenca, kateremu so za njegovo delo morali dati priznanje tudi Slovencem nenaklonjeni ljudje. V Uleni vasi pri Dravi smo obiskali nekatere slovenske družine. Ugotovili smo, kako zapostavljajo slovenske predele in , njihov živelj Drugod mehaniza-1 cija in objekti po Marshallovem | načrtu, v tej vasi, ki je oddaljena ! od glavnega električnega voda le ! nekaj km, pa še danes nimajo niti ! ainbtrlrno rm.svetliave. Kerin; se Slov. kmečka zveza, ki je bila osnovana leta 1947, ker so takrat Gospa Sveta na Koroškem električne razsvetljave. Sedaj se I pripravljajo na elektrilikacijo te I vasi, pri tem pa bo država poma-■ gala prav malo. V tej vasi vidiš j tudi redko kje traktor. Kljub vsemu temu pa so tudi v tej vasi Slovenci ostali še vedno nacionalno zavedni. Na Koroškem delujejo slovenske organizacije: Slovenska prosvetna zveza, Zveza sloven-I skih zadrug, kjer je včlanjenih j 33 kreditnih, 11 blagovnih, 5 živinorejskih in 1 semenarska za-\ druga. Politično-strokovna orga-I nizacija koroških Slovencev je močno zapostavljali koroške kmete. Ta ima svoje zastopnike v deželni kmetijski zbornici, medtem ko se jim v deželnem zboru še ni posrečilo izvoliti svojega zastopnika. Organizacija kmetijstva je v Avstriji dobra, in sicer preko j kmetijskega zadružništva in ' kmetijskih zbornic. Včlanjevanje v zbornice je po zakonu obvezno, članarina kot prispevek pa z naša 125% od zemljiškega davka. Vsa kmetijstva so zavarovana proti nezgodam, ravno tako pa tudi večina kmečkih družin. Posebno strogi so predpisi v pogledu živinoreje (posamezne pasme, licenciranje bikov, okužba) in gozdarstva. Kdor ima do 25 a površine gozda, lahko seka brez dovoljenja: vsi ostali morajo za vsako sečnjo prositi dovoljenje, nalo sami izsekani predel pogozditi (sadike dobe od države). Tako so gozdovi pod strogo zaščito države. Po oblastveni liniji imajo službo organizirano preko Zveznega ministrstva z« kmetijstvo na deželne inšpektorate in okrajne reierente. Koroški Slovenci želijo z nami člmveč medsebojnih osebnih stikov. Tudi s tem podpiramo njihovo nacionalno zavest V borbi za obstoj. V kratkem času smo na potovanju videli mnogo lepega, želja vsakega pa je bila: čimprej zapel domov v lepo Slovenijo! Tako smo se med hudo nevihto prine-1 ljali skozi Galicijo, Železno kapljo na prelaz Jezersko. IZKULTUPR IN SSP0RES Okrajno prvenstvo Partizana v plavanju (S) 3,57,5; Medved V nedeljo. 22. avgusta, so se zbrali, Senica Mita ob plavalnem bazenu na Vidmu naj- (K) 3,59,3. boljši plavalci Sevnice, Senovega. Bre-iic in Krškega da se pomerijo za ekipna in posamezna prva mesta našega okraja. Rezultati so bili naslednji: Pionirji SO m prosto: Bohorič Janez (Krško) 0,38,6. Žumer Ljubo (Sevnica) 0.42,3, Brlointk Bogo (Brežice) 0,44,2. Miloš Članice 50 m preste: Božičnik Tanja (K) 0,51,31 Sintič Marica (S) 2,22,1; Setina Milica (S) članice 100 0,52,4. m prsno: Vrtovšek Vera Pionirke 25 m prosto: LMeg Polonca (K) 0.21,6. Kosta Marina (B) 0,21,8. TurkSMilena (K) 0,24,1 Mladinci 100 m prosto: Cimperšek Mitja (S) 1,14,0. Zener Leo (K) 1,24,6, Ivačič Tomi (K) 1.30,2. Mladinci 100 m prsno: Molan (B) 1.42,0. Jelovšek Alojz (K) 1,42,5. Pucelj Branko (S) 1,48,0. Mladinke 50 m prosto: Gregorič Zora, (K) 0,46,0; Lipovšek Hilda (S) 0,46,3; Jelovšek Marica (K) 0.54,5. Člani 100 m proste: Kolšek Darko (K) 1,18.7; Jesenko Marjan (S) 1,29,5; Škrabi Lojze (B) 1,31,0. Člani 200 m prsno: Bakra (B) 3.54,8; (S) 2,02,0; Vučn* Marta (S) 2.22,1; j Setina Milita (S) 2.28,3. Skoki » trimetrske skakalnica: Simčič (B) 18 točk: Brložnik (B) 14 točk. štafeta 4X50 m: Krško (Zener. Ko> šek, Polšak, Ivačič); Sevnica (Jesenko. Perko. Livič. Cimperšek). V ekipni konkurenci so zmagali člani TVD Partizan Krško • 93 točkami pred Sevnico 77, Brežicami 65 in Senovim z 18 točkami, in $ tem osvojili okrajni prehodni pokal za leto 1954. Prireditev it v celot! dobro uspela, obenem pa pokazala neštetim, ki še vedno trdijo, da je nlavalni bazen lu-ksus. da ni tako. To le objekt, v katerem si bo krepila moč in zdravje vsa naša mladina, saj je prav plavanje eden najlepših jn najbolj zdramit športov. ŠM. Za 750 tisoč vagonov razstreliva Pred 50 leti je človeštvo do- I Bomba, ki je Štiri leta kasneje bilo prvi skromni pogled v ra- | eksplodirala na Enivvetoku, je PARTIZAN (Senovo) : ULJA-RA (Zagreb) 43 Preteklo nedeljo je na Senovem gostovalo zagrebško moštvo NK tiljara, ki se je v prijateljski tekmi pomerila z domačim nogometnim moštvom Partizana. Igra je potekal« v terenski premoči domačinov, ki so s kor o ves čas prevladovali na igrišču. Igra ni bila na pohvalni tehnični višini. vendar le bila ves čas falr. Z malo več truda domačinov bi lahko b«I rezultat še boli porazen za gostujoče moštvo. Popoldne je kljub poslabšanju vremena prišlo na igrišče precejšnje šte vilo gledalcev, kar dokazuje, da se Se-novčani zanimajo za športno udejstvovanje svojih predstavnikov, saj so jih tpdd primerno bodrili. Nogometno moštvo Partizana je zasluženo zmagalo rezultatom 4:2, v prvem polčasu 3:1. Poleg prijateljskih športnih stikov, ki st jih na ta način pridobiva Partizan. se s tem tudi pripravila za uspešni start v sledečem prvenstvenem tekmovanju. kjet upamo, da bo spet zavzel častno mesto med ostalimi nogometnimi moštvi v SToh p od zvezi. dioaktivnost; pred 40 leti je učenjak Rutherford v svojem laboratoriju .»bombardiral« atome, toda to so bili za takrat le učenjaško zanimivi in nič posebnega obetajoči poskusi. Pred 20 leti je bila umetna radioaktivnost samo laboratorijska zadeva in le nekaj ljudi na vsem svetu je slutilo, kaj se bo iz tega nekega dne »skuhalo«. Ko se je začela druga svetovna vojna (1939), so govorili o atomski energiji le znanstveno-popularni časopisi. Toda šest let pozneje, ko se je vojna zaključevala, je do takrat neznan atom, atomska energija, pooila v Hirošimj in Nagasakiju nad 100.000 ljudi. Nastalo je novo — atomsko razdobje. V letih po vojni so bila opravljena orjaška dela, razvila se je silno zamotana znanost in še bolj zamotana industrija — ato-mistika in atomska Industrija. Samo v ZDA se ukvarja s temi posli 150.000 ljudi, vložene pa so milijarde dolarjev. Se nikdar niso bile za industrijo neke vrste žrtvovane take vsote. Eksplozije ki do danes predstavljajo glavni »izraz« te nove znanosti in produkcije, rasto v svoj-: rušilni moči naravnost fantastično. Uranova bomba, id so jo 1945 vrgli na Hirošimo, je imela tak učinek kot 20 tisoč ton TNT (trinitrotoluola), do takrat najhujšega eksploziva, kar jih je poznalo človeštvo. Bomba iz plutonija, vržena 1946 na otok Bikin; (v poskusne namene; je imela učinek za 60 tisoč ton TNT bila že šestkrat močnejša kot bikinijska (360 tisoč ton TNT). Prva »bomba H« (hidrogen-6ka, vodikova), ki je eksplodirala novembra 1952, je imela tako moč kot milijon ton — 250.000 vagonov — TNT. Toda vodikova bomba od 1. marca letos je bila najmanj trikrat močnejša od prve — za 3 milijone (750.000 vagonov) TNT. Ampak to je šele začetek, pravijo. Človeštvo čaka res lepa prihodnost če ga ne bo pamet srečala! OBVESTILO DOPISNIKOM Vse dopisnike prosimo, da zaradi skrčenega obsega tednika pišejo kratko, zgoščeno in jedrnato. Daljša poročila in članke smo prisiljen/ krajšati, zato se v krajevnih poročilih in vesteh omejujte na najbistvenejšo snov. Posebno s/ želimo dopisov in poročil iz naših krajev, zanimivosti, kratkih vesti in novic o življenju in delu organizacij, o pripravah za udeležbo množic na Ostrožnem in podobno. Vse dopisnike, ki pošiljajo s strojem tipkana poročila, prosimo, da puščajo med vrsticami vsaj po eno prazno vrsto in da pišejo samo na eno stran. Ostale dopisnike in sodelavce pa prosimo, da pišejo s svinčnikom ali črnilom kar najbolj čitljivo. Nepodpisanih dopisov ne bomo objavljali in gredo brez Izjeme v koš. Nujne, kratke vesti sprejemamo vsak teden do srede, male oglase in objave pa tudi še v četrtek za sobotno številko tednika. Uredništvo freple 'pripai/eduie'. Razvoj brzine letal Letalstvo je še žeto mlado, slabih 50 let. Toda v tem pol stoletju se je ietalsvo razvilo in doseglo velikanski napredek — od prvih primitivnih in okornih letal do najsodobnejših super bombnikov in raketnih letal. Poglejmo rekordne brzine, ki so jih do danes dosegla letala. JLeta 1906 je neko francosko letalo doseglo brzino 41 km na uro. Štiri leta kasneje je bil rekord že 106 km. Leta 1913 pa 203 km. Razvoj brzine je stalno naraščal. Tik pred II. svetovno vojno (1939) je nemški Messerschmidt že letel z brzino 755 km na uro. 1945 so Angleži dosegli brzino 976 km, 1947 je brzina narasla že nad 1000 km (1047). Lani je pa ameriško letalo že poletelo z brzino 1212 km — 30-krat hitreje kot letalo leta 1906. — Ali ne boste hudi, gospodična. če boste morali včasih tudi kaj natipkati? KOLIKO VODE PORABI INDUSTRIJA Znanstveniki in ekonomisti ugotavljajo, da je na svetu čedalje manj vode, ker je moderna industrija troši velikanske količine. Kajti voda je izredno važna svetovna surovina. Oglejmo si samo nekaj zanimivih številk o uporab, vode v modemi industriji. Za proizvodnjo 1 tone jekla 247.000 litrov, umetne svile 1 milijon 330.000 1, umetne gume 2,280.000 1, kalcijevega karbida 114.000 1 vode. Za proizvodnjo 150 1 čistega petroleja 2920 1, umetnega bencina 27.000 1 vode. In višine? 1910 je bil rekord višine, do katere je poletelo letalo 1000 m, leta 1920 je bila višina že 10.100 m, leta 1930 13.750 m, 1953, torej lani, pa je bila dosežena rekordna višina 19.404 m. Lovsko-strelski dan na Bizeljskem Lovska družina Bizeljsko in strelska družina Bizeljsko priredita 5. septembra »Lovsko-strelski dan«. 2e v nedeljo, 22. avgusta, je bilo poskusno streljanje na glinaste golobe In določen prostor za streljanje v bližini Zadružnega doma. Streljali bomo po glinastih ’ golobih in v tarčo z malokalibrsko puško. Za strelce na glinaste golobe, ki ne bodo imeli municije s seboj, bo nekaj nabojev na razpolago. Med sosednjimi lovskimi družinami je prireditev, ki bo širšega značaja, izzvala veliko zanimanje. Pričakujemo predvsem ostre borbe v streljanju na golobe, Prvo, drugo in tretje mesto bo nagrajeno s praktičnimi darili (etui za puško, lovski nož, itd.) Za goste bo poskrbljeno z dobrim bizeljancem in jedačo. Kogar pa radi srbijo podplati, mu bo živahen jazz dal še korajžo. Na svidenje na Bizeljskem! C. J. ALI Sl SE ZE PRIJAVIL ZA OSTROŽNO? NE ODLAŠAJ, PRI VOŽNJI BO 75 ODST. Pomoč Rdečega križa Brestanici Ob zadnji poplavi, ki je težko prizadela prebivalce našega okraja, s0 vsi socialno čuteči državljani priskočili na pomoč. Izmed organizacij pa je največ napravil Rdeči križ. Tudi občinski odbor Rdečega križa v Brestanici je razdelil prizadetim precej oblačil, mleka v prahu, margarine in 40.000 dinarjev. Vse to je podaril okrajni odbor RK v Krškem. Prizadete družine so s hvaležnim srcem sprejele pomoč in se zanjo okrajnemu odboru RK toplo zahvaljujejo Dolžnost nas vseh je, da smo člani te humane organizacije. Cim močnejši bo Rdeči križ, tem večjo pomoč bo lahko nudil prebivalstvu ob raznih nesrečah. Mnogo je ljudi, k; še stoje ob strani, ker jim je žal 60 dinarjev letne članarine. Ne pomislijo pa, da lahko zadene nesreča I vsakogar j Ob tej pribki se v imenu ob-! inskega ljudskega odbora RK Brestanica toplo zahvaljujem vsem ki so razumeli pomen prostovoljnega dajanja krvi in dal- svojo k.-i ter s tem pomagali reševati življenja. M F lz Brestanice v Logarsko dolino Sindikat nodjetja Elektrarne ■ Brestanica je 14. In 15. avgusta : priredil za svoje uslužbence in f njihove druž'nske člane izlet v lepo Logarsko dolino. Nad trideset ljudi med njimi stari, navdušeni planinci, se je na večer s pesmijo pripeljalo do koče PD Celje Drugo jutro jih ni preplašilo malo neugodno vreme; marsikdo je prispel na Okrešelj vs pa vsaj do slapa Rinke. Domov grede so se popoldne ustavili ob jezeru v Ve.e-nju in občudovali okusnost in prisrčnost privlačnega letoviškega kotička. K. O. ____________________ Anton Planinc iz Savnics hoče dišeči nov svetovni rekord Tombole, loterije in srečelovi so priljubljena množična zabava — le da še zmeraj velja tista stara resnica, da jih mnogo teče, a le eden je prvi. Tako so tudi meni tokrat prav spred nosa po-basali v Mariboru cel milijon dinarjev! Kupil sem srečko s številko 791452 — in bi bil »skoraj« prvi, tako pa mi je slina skoraj goltanec zalila! Se dinarja ne bom dobil! So se pa že bolje tisti na gasilski veselici v Dečnih selih zadnjo nedeljo odrezali; čeprav niso zadeli tombole, pa so odnesli za spomin celih 180 kozarcev. Za take bi moral) v prihodnje pisati takele plakate: »Za jedačo in pijačo poskrbljeno — steklenice, kozarce, krožnike, vilice, nože in kratke prste prinesite s seboj!« Pa kaj bi tožil, kar je bilo, je za nami Ko že ravno o denarju govorimo, naj povem samo še tole: Ko bi imel »Posavski tednik« toliko prostora, kot ga nima, pa toliko dobička kakor ima zgube zaradi slabih plačnikov, jaz pa toliko denarja kolikor ga ta in prihodnji . teden terja upravnik Posavca od tistih malomarnih naročnikov ki list zastonj prejemajo — bi bilo vse v redu! In če me zdaj nekai tednov ne bo na svet'o, nikar ne ugibajte, kje j sem! Na Izterjatvi zapadle na-j ročnine prijateljčki, nikjer drugje! »Pepče, če denarja ne bo, tudi tvojega kotička ne bo!« so m: zagrozili s sodno odpovedjo v uredništvu — in kam naj, sirota, zdaj na jesen, odidem? Morda me bo vzel k sebi tisti mesar iz Brežic, kj se je vključil v proizvodnjo sira. Mesar pa sir? sprašujete Pa je res! Telečje želodčke potrebujejo pri izdelovanju sira. S prodajo teh želodč- V sredo se je og’asil na Okrajnem odboru Zveze borcev v Krškem tovariš Anton Planinc iz pekarne Splošnega trgovskega podjetja v Sevnici. 52 let že peče kruh iri je obredel, kakor sam pravi, medtem pol sveta. Za veliko slavje na Ostrožnem pa ni tudi rad prispeval svojevrstni delež: Spekel bo 100 kilogramsko štruco kruha v enem samem kosu! Posekati hoče švedski rekord, ki znaša 63 kg kruha v enem kosu. Zgradil bo posebno poljsko peč In pravi, da bo štruca dolga nekaj čez dva metra, široka dober meter, visok pa bo ta kruh 60 cm. Razstavil bo svoje- Hekaj okrog ih M ED OTROKI »Kdo pa ima pri vas hišni ključ?« »Mama.« »Kakšen ključ pa Ima oče?* »Tak za navijanje ure/* IZ DEŽJA POD KAP »Hola, natakar, pokličite takoj upravnika, tale krompir je čisto surovt< »Nikar ga ne kličite, tovariš, on je šele surov, on!« VISOKA ŠTEVILKA »Janez, prisedi, bomo vrgli karte, pa čakajva tretjega/« »O, jaz pa čakam — prvega/« RED PA TAKSENI »Francka, prinesite no iz shrambe ono zeleno steklenico za petrolej. Na njej piše »jesih«, o njej pa mora biti malinovec, vendar prej poduhajte, če ni morda salmiak.. .* vrstni izdelek pekarske obrti na Ostrožnem, kjer bodo . štruco tudj prodali, seveda v manjših kosih. Tovariš Planinc upa, da mu bodo pri postavitvi peči pomagali naši vojaki, za 60 kg bele moke pa bo dobil denar v Sevnici. Podjetnemu peku želimo, da bi uspel in tudi na ta način dokazal sposobnost naših obrtnikov. kov je podjeten brežiški mesar zaslužil okroglih 100 jurčkov. Namesto da bi jih vtaknil v popravilo klavnice, pa jih je namenil v »zasebne dobrodelne« namene ... Radoveden sem, kako dolgo bo še užaljen uslužbenec, ki dviga v banki v Brežicah živinske potne listel Za zadnji semenj jih nista imeli obe brežiški trafiki. Kaj, ko bi jih jaz založil in prodajal po sejmih? Posavski tednik ljudje rad; berejo. Marsikaj mi zaupajo, kaj jim je v listu všeč, pa tudi sla bih strani ne zamolčijo. Se premalo je kritike, tako pravim, toda take, kot mi jo je povedal predsednik ene naših občin, pa le ne potrebujem. Takole je dejal: »Politični pregled je zastarel (čeprav je »star« komaj eno noč, ko gre v stavni stroj!), roman v nadaljevanjih se objavlja v predolgih presledkih, članki, ki ne obravnavajo moje občine, so pa nezanimivi.,.« In ko sem ga pobaral, kaj mu v tedniku sploh ugaja, pa mi je povedal, da — ga sploh ne bere... t »Ko bi molčal, bi ostal filozof!« so rekli stari Latinci. Pravijo, da je ob dežju najlepše v kinu. Neka,- Krčanov je šlo v nedeljo v brežiški kino. Film so vrteli s polurno zamudo, tako da so sl v temi skoraj noge polomili, ko so tekli na postajo po nerazsvetljenih poteh... Za danes dovolj, o »čudežu« v -Podvrhu pa prihodnjič! In če ste te dni dobili opomin in položnico, plačajte kar ste dolžni. Cisti računi in dobri prijatelji, to še vedno držil Pozdravlja vas PEPCE »Kupujete kravato za moča, ali naj bo kaj boljšega?« OBJAVA Uprava Vajenske šole raznih strok v Brežicah javlja, da bodo popravni izpiti za vse razrede 31. avgusta 1954. Razredni in končni izpiti bodo od 1. do 6. 9. 1954. Prošnje za izpite je treba oddati do 1. 9. 1954. Vpisovanje v vse razrede bo 4. septembra. Pričetek rednega pouka v Sol. letu 1954-55 bo 14. septembra. Uprava šole poziva vse učence, da takoj prijavijo pri občinskih štabih svojo udeležbo na Ostrožnem. Uprava Vajenske šole Brežice MESTNI KINO BREŽICE Od 27. do 29. avgusta premiera ameriškega barvnega kovbojskega fi’.ma „ZAKON JE MOČNEJŠI” (Obzorja na zahodu). Filmske novlne 28. Od 31. avgusta do 2. septembra premiera itaHianskege ttlma „NEHVALEŽNO SRCE". Od 3. do 5. septembra premiera ameriškega barvnega filma „VRNITEV NA BrOAGVVP.V. Filmske novine 29. KINO KRŠKO 0d 28. do 29. avgusta neraiki film „MARGIT" Od 1. do 2. septembra ameriški Kto „TRINAJSTO PISMO". Od 4. do 5. septembra mehiški Pia „MACLOVIA". KINO SEVNICA Od 28. do 29. avgusta ameriški barvni film „RUDNIKI KRALJA SALOMONA". KINO KOSTANJEVICA Od 28. do 29. avgusta italijanski glasbeni hlm „GLUMAČI". SEJMI v akrila Krat« V Sevnici 2. septembra. Vsako »reda je svinjski sejem v Krškem, vsake soboto pa v Belicah. v okraj« Celja: V Pristani 7. septembra. V Slovenskih Konjicah 71. avgusta. MALI OGLASI VINSKO PREŠO, novo (12 škafov) ugodno prodam. Naslov v upravi lista. DOBRO OHRANJEN SLOVENSKI PRAVOPIS kupim. Naslov v upravi Usta. DOBRO OHRANJEN FOTOAPARAT RETINA Ha, optika 1:2 kupimo. Ponudbe poslati na upravo Usta pod „Dobra ohranjen". VSE ŠTEVILKE TEDNIKA „NAŠE DELO", izšle leta 1950. ter štev. 10 iz leta 1948. štev. 9 iz lota 1951, štev, 3, 4, 5. 6, 10, 13, 24. 25 iz leta 1952. Uprava „Posavskega tednika". STAVBlščE blizu postaje Sevnica, r lepi okolici, ugodno prodam. Pojasnila v Sevnici. Kolodvorska ulica 49. ANTON INGOLIČ: ffi SONČNA REBER Do večera je izpraševal, pre- otrok,« je rekel, »zato bomo ob-den je izvedel, da so otroke, ki držali vsakega otroka, čeprav ni so bili v tej stavbi, še pravo- naše krvi. Glede tega nismo časno preselili kakih deset ki- več tako natančni. Pojdite do-iometrov' iz mesta. Na polom- mov in skrbite za otroke, ki so ljenj klopi v razritem parku je vam še ostali; vaš sin se bo prebil noč in se drugega dne oženil in bo imel še četo otrok, navsezgodaj odpravil na deželo, saj se slovanski narodi množe Izmučen in prašen je prišel do' kot zajci.« zavetišča, kjer je po dolgem iz- | Znočilo se je in Osojnik še ni praševanju izvedel, da je Tin- imel otroka. A ni popustil. Da ček še živ, toda o tem, da bi ne bi Lojzu pripeljali fanta, mu ga izročili, niso hoteli nič bodočega gospodarja na Klop-slišati. Rekli so, da ga izročijo cah, si niti misliti ni mogel samo staršem. Zaman jim je Odšel je v bližnji gozdiček, pre-dopovedoval, da je mati umrla, j ždel tam noč in se v prvem obe pa je že doma in da je on svitu znova odpravil proti belo otrokov dedek, ponavljali so, prepleskanim barakam. češ da imajo samo starši pravico do otroka; sploh pa je tre. ba počakati, so še rekli, vojna je komaj minila, kdo bo zdaj Ko je bil nekaj korakov pred prvo barako, je zagledal čokata ruska vojaka, ki sta sc glasno pogovarjajoč približevala bara- prevažal take majhne otroke, kam z druge strani. Stopil je Ker se Osojnik tudi tu ni dal k njima in v ruščini, kolikor je je kar tako odpraviti in je hodil še zmogel, razložil svojo zadevo, od človeka do človeka, je sled. I Vojaka, človeka srednjih let in njič naletel na možakarja, M i po vsem videzu kmeta — sta mu je povedal naravnost, kar bila vesela, da sta v tuji deželi so drugi zavijali v lepe besede, našla človeka, ki je govoril »Zaradi vojne imamo maki I njima razumljiv jezik; a tudi naloge, ki ju je čakala, sta se razveselila. »Z nama, boter!« sta dejala podjetno in eden je celo potrepljal Osojnika po ramenih. »Boš videl, kako hitro ti bova dobila otroka. Na delo!« Čez kratek čas je Osojnik z otrokom v naročju smehljaje stopal v spremstvu obeh vojakov proti kantini. Vojaka, ki sta bila zares kmeta-kolhoznika, sta pripovedovala o svojem majhnem in velikem kolhozni-škem gospodarstvu, Osojnik pa jima je najprej moral povedati, kako mu je bilo med prvo svetovno vojno v ruskem ujetništvu, nato pa, kako gospodari na svojem hribu. Dobre volje se je vrnil v mesto. Ves dan je potrpežljivo čakal na vlak. Ko pa se niti drugp jutro ni mogel preriti skozi množico do vagonov, se je odpravil peš. Ob spominu na Tinčkovo ugrabitev se je Osojniku zjasnil obraz; vedro je stopil v celico. Lizika je že pestovala Tinčka, ki je zadovoljno brbral, Anica pa ga je nekam bojazljivo božala pa zardelih licih. »Kako je zrasel!« je Uzika zaklicala dedku. Zrasel, zrasel,« je pokimal Osojnik, potem pa se okrenil k Setinčeverau ležišču. »Sosed, kako je s teboj? Boš mogel na pot?« Ker ni bilo odgovora, je stopil bliže in stresel bolnika za nego, ki je molela Izpod odeje. »He, ali slišiš, Šetinep?« Ker ee je bolnikovo telo nekam čudno streslo, je vznemirjen stopil tik k postelji in od blizu pogledal bolnika. »Šetinc, čuj Setinec, otroka sta že prišla, pripravi se, gremo do ...« Glas mu je obtičal v grlu. Šetinc, bledorumen v obraz, obrnjen k steni, je bil negiben, mrtev. »Otroci,« je Osojnik s stisnjenim glasom sporočil otrokom, ki so vzklikali od veselja, ker so se spet našli, »postojte, otroci, stric so umrli.« Se pred poldnevom so pospravili Napolnili so dva kovčka, pleteno košaro, nahrbtnik in culo, seveda bo treba nositi tudi Tinčka. Vendar to Osojnika ni begalo; ves čas, kar je zlagal stvari, ga je preganjala samo misel, kaj naj stori z mrtvim Šetincem. Vsak čas je našel kaj, samo da n; bilo miru med našima hišama, ga je ošteval. Zdaj mi je popasel deteljo, pa obdo’žil našega pastirja, da je spustil krave v njegovo zelje, drugič nam je podrl v gozdu naj lepšo brezo, pastirja pa pretepel, češ da mu je oklestili eno od tistih petih, šestih smrek, ki so rasle zgoraj nad njegovo kočo. Se huje je bilo, ko je na lepem začel trditi, da meja ne teče po poti, ampak nad njo. Pametna beseda ni zalegla, stvar je predal advokatu. Kdo ve, kako bi le bila stekla pravda, da niso prišli Nemci. In zdaj naj se mudim z njim, naj ga pokopljem? Človek je, naš človek in celo sosed, je takoj naskočil samega sebe. Vse življenje je bil revež. Zena mu je zgodaj umrla, sam se je ubijal z dekletom na krpi i svoje zemlje. Z Rozo sta bila sita samo tedaj, kadar sta bila drugod na delu. Delavca pa sta bila dobra. Nikoli nista odpovedala, tudi tedaj ne, ko smo se pravdali. »Tista stvar je eno,« je dejal Šetinc malce v zadregi, »tisto bomo opravili na sodniji, to pa je drugo, delo ne čaka.« Res, grdo bi bilo, če bi ga pustil v celici. Pokopali ga bomo, potem pa odrinili. Tako se je ves čas boril z mrtvim sosedom in samim seboj, ko pa je bila povezana n0-slednja cula, je premagal v seb; Šetimčevega nasprotnika in dejal Liziki, s katero se je lahko pogovarjal kot z odraslim človekom: »Lizika, pridi, da skop- ljeva grob in položiva strica Šetinca k večnemu počitku.« Lizika je bila takoj pripravljena. »Tudi jaz sem že mislila na to,« je rdkla. Medtem ko je na dvorišču Anica pazila na Tinčka, sta Osojnik in Lizika poiskala med hrasti primeren kraj in se lotila dela. Vendar jima kopanje ni šlo lahko in hitro od rok. Zemlja je bila trda in stlačena, pedenj pod površino pa peščena. Lizika se je kmalu utrudila, sicer pa je Osojnik sprevidel, da to delo ni za dekletce, zato jo je poslal k Anici in Tinčku. Ej, ej, si je govoril polglasno, ko je bil sam, kdo b; si misli1., da ti bom prav jaz izkopal jamo. Tl s; res grabil no tujem. Roza pa se ni vrgla po tebi. Samo na druge ,ie mislila. Se preveč. Dobro bi bila oba živela, če ne bi bila začela nositi na veliko iz skladišča. Še jaz sem dobil kdaj pa kdaj ka.k kos kruha ali sira. In otroci! Pomrli b; brez nje. Prenehal je za hip, kajti zazdelo se mu je, da sliši iz samostanskega stolna pretresljive Rozine krike, šele ko so se kriki srrevrgl.i v 'meh, je prepoznal Tinčkov glas.