MaMIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprava; Maribor, Gosposka ul. 11 / Telefon uredništva 2440, uprave 246fi Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan •*> 1®-uri f Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Oln, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi pe eeniku / Oglasa sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra* v Ljubljani t Poštni čekovni račun 6L 11.400 JUTRA” Podonavski pakt Med mnogimi projektiranimi akcijami Mednarodne politike za zagotovitev mi-ru in varnosti v Evropi, je tudi načrt Podonavskega pakta, ki naj bi se pripravi na posebni konferenci zainteresira-Mh držav meseca maja v Rimu. Ako Pa Proučimo problem tega pakta, mora-že takoj ugotoviti, da izhodišče zanj n* v želji Evrope po ureditvi podonavskega vprašanja kot takega, ampak v nameri zagotoviti z obveznim sodelova-Piein vseh držav Podonavja neodvisnost ln samostojnost Avstrije. Iniciativa je Prišla iz Rima, projekt pa izhaja iz Pnriza ob odobritvi Anglije, ki pa bo Scer ostala strogo nevezana ob strani, dejansko gre torej samo za to, da se sPet enkrat na račun osta’ega Podonav-!a in Evrope sploh pomaga na noge Avstriji, odnosno bolj točno povedalo sedanjemu avstrijskemu klerofašisti-c*iejnu režimu ter se tako prepreči, da z Ostrijo povečana velika Nemčija ne ■d trčila na Brennerju skupaj z Italijo. Ostala podonavska vprašanja naj se zalo podrede tej glavni zadevi, ker tako belita Italija in Francija. Načrt podonavskega pakta, v kolikor le sedaj znan. do'oča prav za prav tri Medsebojno ločene, a v celoti vendarle Povezane pogodbe: 1. Konzultativni ali Posvetovali pakt, h kateremu naj bi pri stopile vse srednjeevropske države, kot le bilo namenjeno v italijansko - franco-^em predlogu z dne 7. januarja letos. a pakt naj bi se podpisa’ že na kome- j |eOci v Rimu. 2. Četvorni sporazum Avstrijo, Francijo, Italijo, Jugosla- j jn češkoslovaško glede načina, ka-naj te države branijo avstrijsko rie-j^visnost (in sicer po načelu medse-°Me pomoči) v primeru, da bi kdorkoli 0t},zunaj ali od znotraj napadel Avstrijo in ogražal njeno ozemlje ali njeno p°iti2no neodvisnost. 3. Ta sporazum bi samo prehoden in bi veljal samo ta- 0 dolgo, dokler prva dva ne bi bila do-j°nčno podpisana. V tem paktu bi se 'talija, Franclja, Jugoslavija in Češko-,' i obvezale, da se bodo medse-)pnio posvetovale, ako bi nastaa dejanja nevarnost za avstrijsko neodvisnost. 1 teh treh projektov izhaja, naj bi tudi ^t Jugos ovani garantirali z vso svojo D°litično in vojaško močjo neodvisnst in ^dotakljivost Avstrije, in sicer ne samo Dr°ti onim. ki bi jo ogražali od zunaj, ‘'Mpak tudi od znotraj, torej proti even-Mrinj revohicili proti sedanjemu klero-Ss-stičnein režimu. ,, Nobenega dvoma pa ni, da bosta Ita-in Francija ob blagoslovu Anglije gugali dati svoji ljubljenki Avstriji tudi Se druge darove, pred vsem vojaško ®{Mkopravnost, ki ji jo je saintgermain-mirovna pogodba vzela. Zaradi lep-^eša pa bi se enaka pravica priznala se-, eda tudi Madžarski in Bolgariji. Ako ne .t bilo v Stresi F r a n c i j e, ki se je iz °rtnelnih obveznosti mora'a še zavzeti upoštevanje držav male antante, bi ,e bilo že tam oficielno izjavilo, da se j Vstriji, Madžarski in Bolgariji dovolju-■e svobodno oboroževanje. Tako se bo ? tem razpravljalo še diplomatskim po-in v Rimu. Mala antanta in baikan-1 11 zveza (glede Bolgarije) bosta torej ’nMli priliko staviti svoje pogoje za pričanje oborožitve omenjenih držav. } rav Kotovo pa bodo države male an-Čtc stavile glede sklenitve podonav-k ®8a pakta tudi še druge zahteve, po ra*-erlh naj ta pakt ne bi bil sklenjen le za-atI> Avstrije. Tu bo v prvi vrsti vpra-garancije in nedotakljivosti mej in °čitev vsakega revizionizma. Jugosla- Retolucija tvela Društva narodov Bila je spreida soglasno, odstranil se Je Se delegat Danske — Besedilo korigirane resolucije - Odbor za določitev sankcij Včeraj se je nadaljevala debata o francoski pritožbi proti samovoljni nemški kršitvi vojaških klavzul versailleske mirovne pogodbe. Razprava je trajala do 14. ure, nakar je bilo odrejeno glasovanje za sprejem nekoliko spremenjene resolucije. Za sprejem resolucije so glasovali vsi delegati, razen danskega zunanjega ministra Muncha, ki se je odstranil. Resolucija, ki je bila sprejeta, se glasi: »Svet Društva narodov smatra, da je vestno izpolnjevanje vseh pogodbenih obveznosti osnovno pravilo mednarodne ga življenja in podlaga za ohranitev miru. Glavno načelo mednarodnega prava je, da se nobena država ne more samovoljno odreči izpolnjevanju sporazuma in ne more spremeniti njegovih odredb brez poprejšnjega privoljenja drugih pogodbenih strank. Pvnovno uvajanje splo šne vojaške dolžnosti v Nemčiji z dne 16. 3. 1935 je v nasprotju s temi načeli in se zato mora ta enostranski korak, ki je povzročil nove motnje v mednarodnem položaju, tolmačiti kot ogražanje evropske varnosti. Angleška vlada in vlada Francije sta predložili s pristankom italijanske vlade nemški vladi program splo šne ureditve miru, po katerem naj bi se na podlagi svobodnih pogajanj in v o-kviru enakopravnosti pričelo delo za organizacijo miru v Evropi in splošno razorožitev. v teh pogajanjih se je obenem zugarantiralo aktivno sodelovanje Nemčije v Društvu narodov. Na podlagi tega razširjenja pakta Društva narodov izjavlja: 1. Svet Društva narodov, da je Nemčija prekršila mednarodne pogodbe, ki jih je sama podpisala in se mora zaradi tega enostranskega postopanja obsoditi. 2. Svet poziva vlade, ki so dale iniciativo za program z dne 3. februarja in so dale svojo odobritev ter pričele pogajanja, da ta pogajanja nadaljujejo in pripeljejo do konca v okviru Društva narodov in upoštevajo pri tem vse obveze pakta Društva narodov, da bo njihov program predstavljal tudi dejanjsko zagotovitev miru. 3. Razširjuje se pakt Društva narodov v cilju sankcij za močnejše zasiguranje miru,« S spreje icm te resolucije je bila izrečena formalna obsodba Nemčije. Društvo narodov je nato na kratki popoldanski seji izvolilo odbor, ki naj v smislu resolucije prouči gospodarske in finančne ukrepe, ki naj služijo za sankcije proti onim državam, ki bi v bodoče kršile med narodne pogodbe in s tem ogražale evrop ski mir. V odbor so bili določeni zastopniki Anglije, Francije, Italije, Rusije, Poljske. Jugoslavije, Turčije, Španije, Ka nade, Čila, Madžarske, Nizozemske in Portugalske. S tem ie bilo zasedanje končano. Prihodnje redno zasedanie sv« ta Društva narodov bo 24. maja. Novi usodni dogodki v Bolgariji ARETACIJA IN INTERNACIJA VODILNIH OSEBNOSTI, TUDI GEORGIJEVA. UPOKOJITEV GENERALOV. KINOVA SOFIJA, 18. aprila. V noči od 16. na 17. tm. je bila Bolgarija pozorišče novih, zelo dalekosežnih političnih dogodkov. Aretiranih je bilo zelo veliko vodilnih političnih osebnosti, in častnikov med njimi tudi predsednik vlade 19. maja Ki-mon Georgijev. Odpeljali so jih v internacijo v Burgas in drugam. Transport je zapustil zelo zastraženo Sofijo ob 9. uri. Pred postajo so se zbrale tisočglave mno žice pristašev aretiranih in jim priredile bučne manifestacije. Prišle so celo na postajo in se poslovila od njih. Vest o aretacijah se je naglo razširila po vsej Bolgariji in na vseh postajah so sprejemale aretirane velike množice in jim prirejale manifestacije, prav tako tudi v Burgasu. Splošno se sodi, da je položaj vlade generala Zlateva silno omajan. — Odločitev pade po vrnitvi finančnega ministra Kaierdarova iz Londona, kjer se je pogajal z upniki zaradi plačevanja bol grških dolgov in dosegel sporazum. Sestavljena bo baje nova vlada, ki naj izvede vrnitev k demokraciji. Kot novi mož se omenja beograjski poslanik Dimo Ka-zasov. Kazasov naj bi likvidiral vojaško vlado, vendar usoda bivših strank še ni odločena. Položaj je moten. Zlatev je zadnje dni odstranil iz vojske veliko število višjih častnikov, zlasti generalov in utrdil »režim stotnikov« v vojski. Ako se ne najde hitro srečna rešitev, bo zašla Bolgarija v nove vstaje ali celo državljansko vojno. General Zlatev se je obdal le od osebnih prijateljev in se vzdržuje le s silo. Med Francijo in Rusijo ni ponosnega soglasja ŽENEVA, 18. aprila. Včeraj sta se ponovno sešla Litvinov in Laval in razpravljala o končnem podpisu francosko-sovjetskega pakta. Kakor se izve je Litvinov ob tej priliki predlagal, naj bi se oba projektirana pakta, t. j. francosko-sovjetski in češkoslovaško-sovjetski združila v en sam pakt, kar pa je Laval odločno odklonil in Izjavil, da vztraja Francija pri sklenitvi samo dvostranskih paktov. Sklene naj se zato poseben frati-cosko-sovjetski in poseben češkoslo-vaško-sovjetski pakt, nato pa se bo sklenil še pakt med Francijo in Češkoslo- vaško. Razen tega bodo zaradi novega položaja potrebne neke korekture prvotno zasnovanega francosko-sovjetskega pakta. Verjetno je, da se bo podpisovanje, ki bi se po dosedanjih določilih moralo izvršiti l. maja, zavleklo na poznejši čas in bo tudi Laval moral odgoditi svoje potovanje v Moskvo. izročitev kandidatnih list BEOGRAD. 18. aprila. Kasacijsko sodišče je dopoldne potrdilo in sprejelo listo ministrskega predsednika Jevtiča. Prav tako sta bili dopoldne predloženi sodišču listi Jugoslovanske ljudske (na- vija bi se pa morala ob tej priliki zavzeti vsaj tudi za zaščito naše narodne manjšine v Avstriji, če že pripravimo svoje kože za Avstrijo, potem naj se vsaj našim koroškim bratom dajo najosnovnejše manjšinske pravice! Dve neznani postavki pa sta pri snovanju podonavskega pakta še N e m č i j a in Madžarska. Vprašanje je, ali se bo Nemčija, proti kateri naj bi se ta pakt prav za prav sklenil, konference v Rimu sploh hotela udeležiti, ako se je pa bo. bodo njeni pogoji gotovo taki, da jih Italija in Francija ne bosta nikoli sprejeli, dočim bo na drugi strani spet Madžar s k a zahtevala stvari, ki bodo prav tako absolutno nesprejemljive za države male antante. Izglecli za sklenitev podonavskega pakta v sedanji zasnovi so torej že sedaj prav minimalni. Zelo verjetno je, da bo kvečjemu mogoče spraviti skupaj nek garancijski pakt za neodvisnost Avstrije, toda brez Nemčije in Madžarske, ali pa vsaj ene obeh. Lahko se pa zgodi, da se umakne tudi še mala antanta. Seveda se pa do rimske konference zjodi lahko še marsikaj, kar bi utegnilo izglede poboljšati ali pa poslabšati, -r. rodne) stranke in dr. Vladimirja Mačka iz Zagreba. Popoldne vloži listo Dimitrije Ljotič, jutri pa bivši minister Boža Maksimovič. Dr. Topalovieu se pa ni posrečilo sestaviti liste, kakor določa zakon, in bo zato 5. maja najbrže sam"' pet list. KONFERENCA V BUKAREŠTI. BUKAREŠTA, 18. aprila. Italijanski poslanik v Bukarešti je obiskal romunskega ministrskega predsednika Tata-resca in izrazil željo Italije, da bi se pospešilo delo za priznanje oborožitve Avstrije, Madžarske in Bolgarije, kakor je to bilo sklenjeno v Stresi. Tatarescu je sprejel to sporočilo, a obenem izjavil, da se snide v maju v Bukarešti konferenca male antante in balkanske zveze in bo šele tedaj storjen končni sklep teh držav v tem vprašanju. Konferenca se bo vršila pred podonavsko konferenco v Rimu, tako, da bodo zastopniki male antante in balkanske zveze ponesli s seboj v Rim lahko že konkretne sklepe. NEMČIJA IN PODONAVSKI PAKT. BERLIN, 18. aprila. »Deutsche Allge-^eine Zeitung« izraža dvom, da bi bilo mogoče uresničiti podonavski pakt tako, kakor si ga zamišlja Italija. Kar tiče Nemčije, ne bo nikoli podpisala nobenega pakta, ki bi Avstriji kot neodvisni državi vsilil neki sistem kapitulacij, podoben onemu, ki se komaj še vzdržuje na Kitajskem. AVSTRIJSKI REŽIMOVCI MED SEBOJ DUNAJ, 18. aprila. Za čas velikonočnih praznikov je v Avstriji prepovedano vsako zborovanje. Predsinočnim je bilo zato zadnje zborovanje krščanskih delavcev, na katerem je govoril znani voditelj Kunschak. Na tem zborovanju je nastal pretep s Heimwehrovei. ki so skušali zborovanje razbiti. Bilo je več ranjenih. V zadnjem času se sploli opaža velika napetost med Heimwehrom in krščanskimi delavci, kakor tudi kmeti. Napetost izvira iz stališča ministra Rei-terja in Kunschaka, da se je treba v Avstriji vrniti k ustavnim garancijam, dočim zahteva Heimwehr popolno pofaš' stenje. ZOPET NOV TRANSPORT. NAPULJ, 18. aprila. Včeraj je vdplul v vzhodno Afriko parnik »Argentina« s tehničnimi četami in večjimi množinami vojnega materijala. Jtran 2. Afarihorsfif »Ve 2 er n TC« Tniri 7 Mariboru, dne 18. IV. 193i Dnevne vesti Avgust Kelnarič bo izkopan PO DOLOČBI PREDSTOJNE OBLASTI BODO KELNARICEVO TRUPLO IZKOPALI. KJE SO VZROKI NJEGOVE TRAGIČNE SMRTI? Vsa najboljša volja in tisoč usmiljenih iok ni moglo pomagati nesrečnemu Ke!-iiariču, da bi ga bile izkopale iz zemej-.ske globine, kjer je našel smrt. Vsa požrtvovalnost reševalcev, med katerimi ''O bili mestni delavci s kanalskim mojstrom Deutschmanom na čelu, nadalje mariborski, pobrežk: in studenški gasilci ter mnogi drugi, je bila zaman, ker zemlja za nobeno ceno ni hotela izročiti svoje žrtve. Naporna pa je bila služba naših orožnikov, ki so nepretrgoma vzdržali v službi in dela i red. Ko so se razširile včeraj po mestu prve vesti, da je Kelnarič umrl, je nastalo v javnosti ogorčenje, ker so bili ljudje mnenja, da niso pri reševanju vzeli prave metode in da bi bili morali takoj pok icati strokovnjake iz Trbovelj ali od kod drugod, ki so vešči takih reševalnih akcij. Včeraj popoldne je prišel na kraj nesreče tudi vodja tehničnega oddelka o-krajnega glavarstva g. inž. Vanek. Ko je proučil situacijo, je odredi*, da se mora vsako nadaljnje kopanje v novem rovu ustaviti, ker je nastala nevarnost, da bi se stene vnovič vdrle in bi to zahtevalo še druge žrtve. Prevladalo je že mne- nje, naj bi Kelnaričevo truplo pustili v grobu, ki si ga jo sam izkopa- Toda pristojna oblast je odločila, da se mora truplo izkopati. Izdelan je bil načrt, po ka-. terem bodo pričeli kopati zemljo najprej v obliki lijaka nato pa bodo kopa.i naravnost v globino, dokler ne pridejo do trupla. Kopati so pričeli že sinoči, pa je delo zmotil hud naliv. Tudi danes de a zaradi dežja niso mogli nadaljevati. Ko so popoldne listi objavili tragično vest o Kelnaričevi smrti, so pričeli Mariborčani trumoma romati proti Pobrežju. V večernih urah je bila zbrana tam desettisočglava množica, ki se je šele v poznih urah razšla. Tudi ni bilo v našem uredništvu božjega miru. Iz mesta pa tudi iz oddaljenejših krajev so klicali te-lefonično naše uredništvo, hoteč izvedeti kaj je s Kelnaričevo usodo. Tragično umrli Avgust Kelnarič je bil star 27 let in je že bil dolga leta zaposlen pri mojstru Kaučiču iz Gornje Radgone. Bil je zelo priden in varčen mladenič. Doma je bil iz Črešnjevcev pri Gor. Radgoni in je bil brez staršev, bratov in sester. Le krušna mati je skrbela zanj. Dva požara na Dravskom polju Pretekli ponedeljek 15. tm. se je okoli ■>. ure zjutraj zasvitalo nebo nad Zg. Pleterjem. Prebivalstvo te vasi je požar, ki je izbruhnil pri posestniku in kovaču Jakobu Strmšku, zbudil iz globokega spanja, odhitelo je na kraj požara in se z vso vnemo lotiio gasitve. Po večernem trudapolnem delu se je posrečilo požar omejiti in ogenj pogasiti. Zgorelo je gospodarsko poslopje z vsemi pridelki in poljskim orodjem. Škoda je cenjena na 20.000 Din in je krita le deloma z zavarovalnino. Vzrok požara še ni pojasnjen. — V torek 16. t. m. ob 15. uri pa je začelo goreti stanovanjsko poslopje Antona Petroviča, posestnika v Novi vasi, in sicer na periferiji mesta Ptuja. Hiša, v kateri so stanovali najemniki, je bila že stara in krita s slamo. Zgorelo je vse do tal; žrtev požara je tudi večje Število domačih zajcev in nekaj kanarčkov. Škoda znaša okrog 14.000 Din in je krita le deloma z zavarovalnino. Požar je povzročil 151etni Jožef Papež, ki je streljal z neko igračo in je iskra zletela v slamo, ki se je vnela. Ptujski gasilci so požar omejili in ogenj pogasili. Novi odbor občinskega sveta. Na torkovi seji mestnega občinskega sveta so se na novo konstituirali naslednji odbori: V odbor občinskega disciplinskega sodišča so bili izvoljeni člani mestnega sveta xg. dr. Vauhnik in Ozvatič ter Oš ak in dr. Miler kot namestnika. V davčni odbor so bili izvoljeni Lenard, inž. Dračar in dr. Juvan kot člani, Vahtar, Kravos in Vidovič kot namestniki. V odbor za po-Dravo volilnih imenikov so bili izvoljeni župan dr. Lipold, podžupan Golouh, Kejžar in Grčar ter Vauhnik in Hohnjec. V gradbeni odbor pa so bili izvoljeni: inž. Vanek, inž. Dev, inž. Debevc, dr. Vauhnik in dr. Sekula. Napredovanje v magistrata! službi. V višjo položajno skupino so napredoval;: načelnik mestnega gradbenega urada nadsvetnik inž. Baran, nadalje ravnatelj mestnega knjigovodstva Barle, veterinarski nadsvetnik Lužar, računski oficial Franc Gabrovšek, nada je magistratni uslužbenci Viktor Lavrenčič, Ivan Mau-ric, Henrik Zorž in Leopold Ortan. Dolgoletni šef telegrafa Maribor I, radioreferent in zastopnik upravnika glavne pošte g. višji pt. kontrolor Matko Kumer je napredoval za pt. inšpektorja V. skupine. Čestitamo. Nov grob. Včeraj je umrla vdova po višjem računskem svetniku ga. Antonija Fialkowska. Blagopokojnico bodo pokopali jutri v petek ob 16. uri na mestnem pokopaišču na Pobrežju. Bodi ji ohranjen lep spomin, žalujočim preostalim naše sožalie! Prilika ie tukaj! Tri dni bo velikonočna številka našega lista, ki izide v povečani nakladi in pomnoženem obsegu, v rokah abonentov in čitateljev. Vsi, trgovci, gostilničarji in obrtniki imajo najugodnejšo insercij-sko priliko, da potom velikih in malih oglasov opozorijo najširše plasti odjemalcev: Trgovci na bogato izbiro in zalogo blaga po nizkih cenah, Obrtniki na solidno izvršitev svojih izdelkov. Gostilničarji na sloves svoje kuhinje 'n kleti. Pom^d ie tukaj! Sezona za trgovce! Ugodna prilika za obrtnike! Konjuktura za gostilničarje! Oglase sprejema uprava lista do sobote dne 20. t. m. do 9. uri predpoldne v Gosposki ul. 11. Iz dušnopastirske službe. Na letošnjo veliko soboto bodo v mariborski stolnici posvečeni v diakone gg: Ivan Camplin iz Bogojine, Rudolf Jerman od Sv. Ruperta, Janez Škraban iz Murske Sobote, Ivan Voda od Sv. Urbana pri Ptuju, Janez Gregor iz Murske Sobote, Ivan Kolenc iz Turnišča, Ivan Škafar iz Beltincev in Ivan Željko iz Črenšovcev. Iz volilnega gibanja. Včeraj je bila vlo žena Jevtičeva kandidatna lista kot prva. Od drugih političnih skupin, ki gredo v volilni boj, dos'ej še nobena ni vložila svoje liste. Ker je ves material pregledno sestavljen, bo lista že do jutri potrjena, v soboto pa bo objavljena v »Službenih novinah«, kakor to predpisuje zakon. Razstava dalmatinskega slikarja v Mariboru. Otvoritev razstave slik splitsKo ga akademskega slikarja prof. Stjepana Bakoviča bo v nedeljo 20. tm. ob 1. uri dopoldne v veliki kazinski dvorani. To bo prva Bakovičeva razstava v Mariboru. Novo glasbeno in pevsko društvo v Mariboru. Sinoči se je vršil v kinorestav raciji ustanovni občni zbor novoustanovljenega glasbenega in pevskega društvi »Harmonija«. Za predsednico tega društva je bila izvoljena soglasno ga. Zora Ravnikova. Oddaja lovišč. V torek se je vršila licitacija občinskih lovišč v Poljčanah. Prvo in drugo obsegajoče Lušečko vas, Sta novsko, Pekel, Hošnico ter Brezje, Vu-holc in Modražc je bilo izlicitirano za skupno vsoto okrog 1500 in oddano dr. inž. Klučenku; tretje: Poljčane, Studenice, Hrastovec pa za 450 Din g. Hauptmanu. Ponovna dražba občinskega lovišča občine Hoče za kraj Sp. Hoče, Bohova, Ragoza in Sv. Miklavž v izmeri 1845 ha bo dne 19. aprila 1935. ob 10. uri dopoldne pri sreskem načelstvu Maribor, desni breg, soba št. 25 I., ter se vabijo vsi prijatelji lova. Izklicna cena 2.500 .Din Velika noč v Razvanju. Da omogoči Mariborčanom za praznike obisk v lepem Razvanju, je tamkajšnje Tujsko-prometno društvo za nedeljo in ponedeljek naročilo posebne autobuse, ki bodo vozili z Glavnega trga ob 15. uri. Vasica Razvanje je obenem tudi izhodišče za iz* lete po krasnem vznožju Pohorja kakor tudi na Pohorje samo. Pričakovati je, da bodo Mariborčani vedeli ceniti trud agilnega Tujsko-prometnega društva v Razvanju ter v velikem številu pohiteli uživati čisti pohorski zrak v lepo Razvanje.' Obredi cvetne nedelje v pravoslavni crkvi v Mariboru. V soboto 20. t. m. (La zarjeva sobota) se bo vršila takozvana »Vrbica« pri naših pravoslavnih some ščanih. Kakor smo iz pravoslavne paro- hije izvedeli, bo tega dne točno ob 14. uri iz pravoslavne kapele v Melju procesija (litija), ki se bo pomikala po Meljski, Aleksandrovi, Cafovi ter Razlagovi ulici na Jugoslovanski trg, kjer se bodo vsem udeležencem razdelile vrbove vejice. Nato se procesija vrne po Aleksandrovi in Meljski cesti v kapelo, kjer se bo vršila večerna služba božja, spoved vseh šolskih otrok, kakor tudi ostalih pra vOsIavnih vernikov. Procesije se ude eži častniški zbor z vojaštvom pravoslavne vere in z godbo. Naslednjega dne (Cvetna nedelja) se začne točno ob 9. uri liturgija, po kateri bodo verniki prejeli sveto obhajilo. Dečji dispanzer in posvetovalnica za matere, Zdravstvenega doma v Mariboru, v času od 18. do vključno 22. aprila t. 1. ne posluje zaradi popravila prostorov dispanzerja. Senzacijo za Maribor priredi ZKD s predvajanjem svetovnoznanega ruskega filmu »Pot v življenje«. Vrtel se bo ta film v nedeljo in ponedeljek ob 11. uri in v torek ob 14. uri. — Dejanje nam kaže razuzdano in k vsaki hudobiji nagnjeno življenje ruske mladine po revoluciji. Nikdo ni varen pred njo. Ta mladina pa pride v vzgojo k močnim ljudem, ki jo v kratkem času preustrojijo v pridne delavce in zanesljive ljudi. Pretresljivo dejanje glavne osebe mora vsakogar zadovoljiti. Društvo jugoslovanskih akademikov v Mariboru. Danes ob 20. uri bo v lokalu Čanski sestanek v zadevi ekskurzije. Krajevni odbor Rdečega križa v Mariboru ima drevi ob 20. uri v lovski sobi hotela »Orel« važno sejo, na katero se vabijo tudi vsi prijatelji društva. Radio Ljubljana. Spored za petek 19. tm. Ob 19: zbor bogoslovcev bo pe! Jeremijeve ža'ostinke; 19.30: odlomki iz »Parsifala«. na ploščah; 20: prenos iz Prage: 22: čas, poročila. Tragična smrt v Muri. Na Moti je včeraj nap.avila Mura truplo 22-letne posestniške hčerke Terezije Voglarjeve s Sladkega vrha. Mladenka je bila zadnje čase silno potrta in je obupala nad svojim življenjem. Preteklo nede:jo se je poslovila od domačih in se pognala v deroče valove Mure, ki so jo pokopali pod seboj. Kaj je pognalo mladenko v tako žalostno smrt, ni točno znano. Naplavljeno truplo. Blizu Cmureka je Mura naplavila truplo 27-letnega trgovskega potnika Franca Tandla iz Gradca. Truplo je ležalo že več dni v vodi. Tandl je šel prostovoljno v smrt. Nepošten delavec. Posestniku Ivanu Medvedu v Dobrenju ie pomagal pri delu 49-letni delavec Ivan L. Gospodar je delavcu marsikaj zaupal in tako je imel dostop tudi v shrambe. To priliko pa je delavec Ivan izkoristil in ukradel svojemu gospodarju več vreč raznega žita in koruze. Žito in kc uzo je spravil ceneno v denar. Ko je gospodar opazil tatvino, je Ivana priiavi! orožnikom, ki so ga kaj kmalu izsledili in izročili mariborskemu sodišču Narodno g*eaalia&® REPERTOAR. Do velikonočne nedelje zaprto. Nedelja, 21. aprila ob 15. uri: »Profesor Žič«. Globoko znižane cene od Din 20 navzdol. Zadnjič. Ob 20. uri: »Prebrisani Amor«. Premiera. Ponedeljek, 22. aprila ob 15. uri: »Hol'-mannove pripovedke«. Znižale cent. Ob 20. uri: »Veseli kmetič«. Znižan'* cene. Velikonočni repertoar mariborskega giedaiišča. Nii Velikonočno nedeljo pop°* dne ob 15. uri ponove zadnjič v sezon' in po globoko znižanih cenah od 20 D|n navzdol Feldmanovo tragikomedij0 »Profesor Žič«. Po svoji zasnovi svoje* vrstno delo, ki spada med najboljša iu" goslovauska dramska dela, je — kakor povsod — doseglo tudi na mariborskem odru velik uspeh ter spošno ugaja. " Zvečer bo krstna predstava domače o-perete. Avtor je Pavel Rasberger, režiser »Narodnega gledališča« v Mariboru. Po Kotzebueju napisano besedilo je zelo zabavno, v muziko pa je avtor položil mnogo melodike in prisrčnosti. Režija ie Kovičeva, muzikalno vodstvo ima Herzog. — Na velikonočni ponedeljek popoldne pojo Offenbachovo znamenito o-pero »Hoffmanaove pripovedke«. Zvečer ponove najbolj priljubljeno in privlačno opereto letošnje sezone, Fallove-ga »Veselega kmetiča«. Pri tej predstavi veljajo znižane cene. _ KINO GRAJSKI KINO 9* Danes Veliki četrtek in iutri petek je kino radi norme zaprt. Na Velikonočno soboto ob pol 2. uri zvečer svečana premiera Rože z juga" Paul Horbiger, Greta Theimer. Kino Union. Danes in jutri zaprto. Velikonočni spored Gustav Frohlich »Na straži velemesta«. Racija v Betnavskem gozdu. Ko je zadnje dni nastalo lepo vreme je zelo oživela mariborska okolica, zlasti pa goz dovi nad Tremi ribniki in pa takozvani Betnavski gozd. Tja so se zatekle razne ptičke in drugi sumljivi elementi, ki se kaj lahko uspešno skrivajo pred očesom postave. Toda tezenski orožniki so včeraj popoldne priredili racijo in polovili več takih ptičk in sumljivih elementov ter jih vse izročili mariborskemu sodišču. Drobna policijska kronika. Policija je sinoči aretirala nekega Rudolfa Š. zaradi pijanosti, Štefana K. in Rudolfa S., ker sta se grdo vedla v neki mariborski gostilni, neko Marico R. pa zaradi vlačuga-nja. Tovarniški delavec Franc Drozg je policiji prijavil, da mu je včeraj izpred neke gostilne na Betnavski cesti ukradel nekdo 1400 Din vredno črno pleskano kolo. Na policiji se je zglasila tudi Sofija Ziringerjeva in prijavila, da ji je neznan tat ukradel iz košare denarnico, v kateri je imela 30 Din. Podobno smolo ;e imela na Glavnem trgu tudi posestnica Marija Sivškova, ki ji je spreten žepar izmaknil iz žepa 150 Din. Hlapcu Jožefu Krementu pa je nekdo ukradel iz zaprtega voza vrč z mlekom, vreden 50 Din-Policiji so prijavili ljudje tudi delavca Štefana Z., ker je povozil v Stolni ulici 71 let staro Ivanko Košljakovo. Zenica je pri padcu omedlela in dobila hude poškodbe na hrbtu. Poklicani reševalci so jo morali spraviti v mariborsko bolnišj nico. Prijavljenih pa je bilo policiji vec kolesarjev in voznikov, ki so se pregrešili zoper cestno-policijski red. Odpravljeni konkurzi. S sklepom okrožnega sodišča so odpravljeni naslednji konkurzi: tovarna čokolade »Sana« v Hočah, vrtnarsko podjetje Džamonja v Mariboru in posestnika Dolenca iz Dr<°. ginje vasi. Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi je kazal toplomer 4.2 stopinj C nad ničlo; minimalna temperatura je znašala 3 stopinje C nad ničlo; barometer je kazal pri 15 stopinja*1 727. reduciran na ničlo pa 725; relativna vlaga 95; vreme je deževno, preteki0 noč je padilo 28 mm dežja; vremenska napoved napoveduje še nada'jnje hladno in deževno vreme, v višjih legah pa ce o sneg r M a r i 6 o r u, dne 18. IV. 1935. MarlUorsJt! »Ve<5ernl6« JtoTra. Stran 3. Blagoslov tihega sokolskega de’a POROČILO MOSTARSKE SOKOLSKE ŽUPE ILUSTRACIJA OGROMNEGA POMENA SOKOLSTVA. Ogromno je delo. ki ga vrši sokolovo po vsej državi, ne samo v pogle-clu sistematske telesne vzgoje naroda, ampak tudi na prosvetnem, gospodarskem in zadružnem področju. Poročila o °ocnih zborih posameznih sokolskih žup za to živa priča. Vedno globlje pro-tara sokolstvo v mase naroda, vedno Sloblje tudi v naše vasi. Zlasti povsod *am. kjer politične strasti niso razvnele uasnrotstva ali celo sovraštva proti sokolstvu, kakor se je to marsikje v naših slovenskih krajih na žalost zgodilo in se Sodi §e danes. Menda najlepši zgled širokopotezne-globoko zasnovanega smotrenega de- la Pa nam nudi sokolska župa v Mosta- *"u, ki obsega v svojem delokrogu nekdanjo Hercegovino in del Dalmacije. Vsa kokratno letno poročilo na občnih zborih te sokolske župe je naravnost klasičen užitek za vsakogar, kdor zna ceniti Prosvetno in gospodarsko delo poleg deta' za telesno vzgojo naroda. Tako je tudi poročilo župnega starešinstva na letošnjem občnem zboru tako bogato po vsebini in obsegu dela župe in v njej včlanjenih edinic, da smatramo za potrebno,' postaviti pred našo javnost glav ne poteze iz poročila kot svetel vzor tihega in požrtvovalnega ter obenem tako uspešnega sokolskega dela, ki si je Postavilo za glavni cilj: aktiviranje materialnega in duševnega življenja tamoš-Pjega kmeta. Poglejmo malo to bilanco: Z d r a v s t v e n o delo župe in v njej včlanjenih sokolskih čet, v katerih ta danes organiziranih 12.182 kmetskih Sokolov, je v zadnjem poslovnem letu znatno napredovalo. Člani sokolskih čet so pobelili 18.158 kmetskih hiš. so dali izdelati in pred vrata kmetskih hiš postaviti 1994 otiračev za obutev, pljuvalnikov v hiše in na javne prostore pa 10 tisoč 838. Tudi je bilo v preteklem letu nareienih 1500 modernih in primitivnih gnoušč in 1772 stranišč. Tudi prosvetno delo sokolskih čet mostarske župe je močno napredovalo: v njihovih kniižnicah je danes 18 bsoč 842 knjig, 15.995 čitateijev je prestalo v tem letu 20.990 knjig. V četah !e bilo 2542 predavanj, prečitanih je na ^Stankih bilo 7311 poučnih člankov, vršilo sc je 1399 sestankov in zabavnih prireditev. Značilno je delo sokolskih čet mostar-ske župe na področju pospeševala kmetijskega gospo-d a r s t v a. Ne samo, da so se preko soko!ske župe nabavliala razna semenja, sadna drevesa, trte, plugi in drugo orod-■|c. Na novo je bilo potom čet posajenih 'P ceolienih 13.111 sadnih drevesc, 20 hsoč 704 trte. ir. na novo urejenih troje 'adnih razsadnikov. Pričeli so tudi moč-nP pospeševati domačo industrijo (predelovanje volne, lanu, konoplje itd.) Sokolske čete so v preteklem letu posejale 52.950 kg raznili semen (deteljnih, travah, grahovih, bobovih, sočivja, buč, ko-"oplje, koruze, lanu itd.), ter posadile M?5 gozdnih drevesc. Tekom leta je žu-ha priredila 13 kmetijskih razstav, na katerih je sodelovalo 78 čet z 761 razstav 'talci, ki so razstavili 23 tisoč kmetijskih Proizvodov in 114 ročnih del. Rezultati tega sokolskega dela so neprecenljivi zlasti zaradi tega. ker tamoš pii kmet doslej ni poznal mnogih rastlin ‘p sadik, ki jih sedaj z uspehom goji, kar Pomeni prehod iz primitivnega gospodar tava na višjo, racionalnejšo stopnjo izkoriščanja in obdelovanja zemlje. Gojenje 'odustrijskih rastlin omogočava, da se k'Piet otresa tovarniškega blaga in da 'l,di lažje vr.o.včuje svoje pridelke. Kme- tje, včlanjeni v sokolskih četah, spreminjajo na ta način po velikem delu pusto in kamenito gorovje Hercegovine v gospodarsko produktivno zemljo. Vse to je ogromnega pomena za splošno narodno gospodarstvo. Znatni so tudi uspehi mostarske sokolske župe na povzdigi zadružništva. Zadružništvo je predmet, o katerem se predava na vseh župnih tečajih. Vse sokolske čete poznajo zadružno ideologijo in važnost zadružništva za povzdigo vasi. Župa pripravlja ustanovitev »Sokolske nabavljalne in prodajne za druge« za celo svoje področje. V raznih občinah obstojajo že »Sokolske vrtnar-sko-sadjarske in cvetličarske zadruge«, drugod zopet »Sokolske živinorejske za- druge«, »Sokolske mlekarske zadruge« itd. Tekom letošnjega leta se bo osnovala za celo župno področje »Sokolska zadruga za zbiranje in pridelovanje zdravilnih rastlin«, dalje »Sokolska žitarska« in »Sokolska senarska zadruga« itd. Sokolska zadruga v Čibači je dobila lani na beograjski kmetijski razstavi od Beograjske zadruge za izdelovanje brezalkoholnih pijač nagrado za suhe smokve. To je nekaj najvažnejših podatkov iz obsežnega poročila. A že iz teh je razvidno, kako veliko, stvarno in smotreno prosvetno, gospodarsko in nacionalno na logo vrše danes kmetske sokolske čete v teh doslej tako zapuščenih krajih. Delo mostarske sokolske župe in njenih čet pa sta nam obenem dokaz in nauk, kako široko polje dela ima sokolstvo povsod, zlasti še tam. kjer za prosvetno in gospodarsko delo primanjkuje delavcev. Blagoslov takšnega dela bo prešel tudi na bodoče generacije! V—S— Zborovanja naših obrtnikov LETNI OBČNI ZBOR ZDRUŽENJA ČEVLJARSKIH MOJSTROV V MARIBORU Združenje čevljarskih mojstrov v Mariboru je imelo v nedeljo dopoldne v Gambrinovi dvorani svoj redni letni občni zbor, katerega se je ude’ežilo nad 100 članov. Predsednik gosp. Krajcer je pozdravil navzoče in zastopnika zbornice in okrožnega odbora gosp. Novaka. Predvsem se je spominjal tragičnega dogodka smrti Nj. Vel. viteškega kralja Aleksandra I. Zedini'elja in pozval nav zoče, da v počastitev njegovega spomina zakličejo: »Čuvajmo Jugoslavijo!« Za zapisnikarja je odredil gosp Josipa Dog-šo občni zbor pa je izvali! za overova-telja zapisnika gosp. Josipa Suliča in g. Ivana Savka. Za tem je poročal o združenju došlih uredbah in okrožnicah. Ured ba o sorodnosti obrtov, glasom katere so copatarji sorodni s čevljarji, ne ustreza in je združenje zaradi tega vložilo potrebno predstavko. Uprava združenja si je prizadevala, da bi se uvoznima za v Maribor uvožene čevljarske izdelke povišala na 2.500 Din na sto kilogramov čevljev. Občinski svet pa je odobril le povišanje na 300 D n za usnjene če.vije in na 800 Din za one z gumijastimi podplati. Prečital je nato zapisnike o izrednih občnih zborih in o zborovanju o priliki 501etnice obstoja zadruge. Strokovno združenje je bilo namreč ustanovljeno 13. decembra 1884 in je štelo takrat 92 mojstrov, 83 pomočnikov in 72 vajencev, danes pa šteje združenje 238 članov, 118 pomočnikov in 57 vajencev. Pomočniški izpit je napravilo 21 vajencev. Uprava je predložila 21 prijav zaradi neupravičenega izvrševanja čevljarskega obrta. Zaradi akcije za ustanovitev vajenskega doma v Mariboru je uprava sklenila, da se pobira pri sprejemu in oprostitvi vajencev po 5 Din. V ta namen se je tudi napravila /loga na mestno poglavarstvo, duše od plačane uvozuine za česlje nakloni 20 odst. za vajenski dom. Ministrstvo za trgovino je izdalo uredbo, da se ne smejo v prodajalnah industrijskih izdelkov popravljati čevlji in je ta uredba stopila v veljavo 18. novembra 1934., prav tako se je prepovedalo tvrdki Ba-t’a posečati sejme. Zbornica je'naklonila onemoglim članom več podpor in se ji zahvaljuje v imenu obdarovanih članov. Med tem sta prišla na skupščino še gosp. obrtni referent dr. Milan Benkovič, ki je pa zaradi še drugega zborovanja, mogel prisostvovati zborovanju le kratek čas, in g. obrtnozadružni nadzornik Ignacij Založnik. Predsednik gosp. Krajcer je poročal, da skuša tvrdka Bat’a uredbo o prepovedi popravljanja čevljev na ta načir. obiti, da ji dajejo neki mojstri kritje. Danes se vrši protestno zborovanje čevljarjev v Novem Sadu proti tvrdki Bat’a in je včeraj zborovanje pozdravil v imenu združenja. Dne 2. februarja se je vršil kongres usnjarskih in čevljarskih strok v Beogradu. O predsedniškem, odnosno tajniškem poročilu se je razvila kratka razprava, v katero sta posegla g. Horvat in g. Kores in se je poročilo soglasno sprejelo. Predsednik gosp. Krajcer je nato podal računski zaključek za leto 1934., ki izkazuje dohodkov 26.517.04 Din, raz-hodkov pa 21.434.38 Din, torej prebitka 5082.66 Din, čisto premoženje pa znaša 16.199.62 Din. Po poročilu predsednika nadzorstvenega odbora g. Vaclava Vo-šinka se je računski zaključek brez ugovora odobril in podelila se je razrešnica upravi in nadzorstvenemu odboru. Prav tako se je soglasno odobril proračun za leto 1935. Pri tem se je sklenilo, da se onim članom, ki bi ne hoteli plačati članarine. ne bo dovolilo imeti vajence. Med raznoterostmi je tajnik Okrožnega odbora g. Julče Novak pozdravil zborovanje v imenu Zbornice in v imenu zadržanega predsednika Okrožnega odbora g. Franja Bureša ter v daljšem izvajanju navajal prizadevanje zbornice. In sicet prisilnih organizacij za zaščito rokodelskega obrta pred industrijskimi izdelki, za omiljenje davčnih bremen in še o drugih vprašanjih' ter končno izrazil v imenu zl rnice priznanje upravi združenja in zlasti predsedniku gosp. Antonu Kraj-cerju za vestno in uspešno delo za korist čevljarske stroke in žel za svoja izvajanja krepko odobravanje vseh navzočih. G. Jakob Kores je zahteval, da se strožje postopa z onimi obrtniki, ki dajejo kritje za neupravičeno izvrševanje obrta. Gospod predsednik je še naznanil, da se je za invalidnega pomočnika Antona Petra zbralo 145 Din in je nato zaključil dve uri trajajoče zborovanje z zahvalo vsem navzočim za udeležbo. Sporf SO pri OOLNP, službeno. Sodniški tečaj se bo nadaljeval drevi ob 19.30 v De lavskj zbornici. Udeležba za kandidate strogo obvezna. Vabljeni so tudi zvezni sodniki. Poverjeništvo. Občni zbor ISSK Maribora je bil v lovski sobi hotela »Orel«. Po poročilih posameznih funkcionarjev je bila izvoljena naslednja nova uprava: predsednik dr. Stamol, I. podpredsednik okrajni gla var Milan Makar, II. podpredsednik rav natelj Rodošek, tajnik Konič, blagajnik ravn. Loos, načelniki sekcij: teniška Še- pec, plavalna: Kožuh, table-teniška prof. Sevnik, zimsko-sportna Golubovič, dam ska Ravnikova, lahkoatletska Perin, pro pagandna Voglar in nogometna Senica: gospodar inž. Baran, odborniki: Babič, Gilly, Guštin, dr. Glušič, dr. Lutman in dr. Vauhnik, namestniki pa dr. Marinič, Hutter, Kanc, D. Roglič, Miloš Oset, major Maslač, Preac in Šepec. V razsodišče so bili izvoljeni dr. Ravnik, dr. Štor in dr. Tominšek, v nadzorni odbor pa ravn. Barle, ravn. Pogačnik in Mastek. O poteku občnega zbora bomo še poročali. Vprašanje športnih igrišč. Na konferenci v Karlovcu je minister za telesno vzgojo naroda g. dr. Amer dal dopisniku zagrebških »Novosti« izjavo, v kateri je dejal med drugim, da se v njegovem ministrstvu sedaj dela na zakonu za telesno vzgojo. V tem zakonu pa ni govora o igriščih. To je posebno vprašanje, ki ga je g. minister prav te dni vzel v razpravo. Po predvidenem načrtu bo morala vsaka mestna in vaška občina dati svojim športnim društvom in organizacijam posebna vežbališča, odnosno igrišča, ker je tudi to vprašanje velike važnosti za napredek športa. Največja atrakcija našega smuškega športa je tekmovanje v smuku v Triglavskem pogorju, ki bo v nedeljo 28. t. m. Tekma bo služila obenem tud: kot pregled naših najboljših tekmovalcev v smuku ter bo služila za sestavo bodoče olimpijske reprezentance, ki bo morala takoj v začetku zime pričeti s treningom. Ptuj Aretacija lažnega davčnega organa. Ptujski orožniki so aretirali 611etnega A. J., brezposelnega trgovskega potnika, stanujočega v Mariboru, ker se je izdajal za upokojenega davčnega uradnika, ter izvabljal od ljudi denar pod pretvezo, da jim bo napravil prošnjo na finančno ministrstvo za znižanje davkov. Iz ročili so ga sodišču. Kino. Na velikonočno nedeljo in ponedeljek (21. in 22. tm.) se predvaja ob 18.30 in 20.30 film »Buster. dobrotnik naroda«. Svetovni komik Buster Keaton v nemškem filmu. — V sredo 24. in v četrtek 25. tm., obakrat ob 20. uri pa je na vrsti film »Konec slab — začetek do ber«. Sv. Lenart v Slov. gor. Spominska lipa. Na cvetno nedeljo 14. t. m. smo pri nas na slovesen način vsadili sredi trga lipo v počaščenje spomina našega velikega kralja. Tej pomembni svečanosti so poleg številno zbranega ljudstva prisostvovali tudi predstavniki vseh tukajšnjih uradov, šolska mladina s svojim učiteljstvom. Sokoli in gasilci v krojih ter zastopniki drugih društev v kroju. Lipo je blagoslovil domači g. župnik. H koreninam lipe so zakopali v bakreni puščici listino s posvetilom. Podpisali so jo vsi prisotni predstavniki uradov in društev. Ko je. bila lipa vsajena, je imel trški župan g. dr. M. Gorišek lep govor o pomenu te spominske plošče, nakar je godba zaigrala državno himno. Slovesnost je napravila na prisotne prav globok vtis. Predstava na sokolskem odru. Popoldne so igrali na našem sokolskem odru pretresljivo tridejanko »Stilmondski župan«. Vsi igralci so svoje vloge prav dobro rešili. Oder je bil prav okusno opremljen. V moralnem pogledu je bil uspeli igre popoln. fnominiaite te CMD Soomnite se CMD Za velikonočne praznike pičeni meso od danes naprej: ta prekajeno meso Din 12*- do 14*-Ia teletina Din 4*- do 6*- 1673 stožca od Velike kavarne Glavni trg PREKO 200 NOVIH MODERNIH VZORCEV MOŠKIH SRAJC smo pripravili za Veliko noč iz najboljšega jugoslovanskega in češkega blaga in najfinejših angleških popelinov. Izbira velika kot še nikoli. Cene nizke kot še nikoli. Oglejte si! Prepričajte se! Tovarniška zaloga perila, modna trgovina Jota Karminlk, Glavni trg 11 • svetovno znana iz otoka Vis-a se točijo edino v restavraciji Novi svet (prej Balbwidl) Mtova olita 7. toči se tudi prvovrstni kaložan, dalmatinski prosek in sremske karlovafkl bermet čez ulico Din 1*— po litru ceneje. (Dilfdb lz soc*čka, belo in črno (Bock) posebno rim fine kakovosti pivovarne Union d. d. Dnevno velika izbira morskih in sladkovodnih rib. — Dalmatinsko OlJČnO Olje, vinski kis, po nizki ceni. Priporoča se it>50 JO S. POVODNIH Stran 'A. MarfborsSl »V e 2 e r n I K’nice bo po slovesni blagoslovitvi v kapeli mestnega pokopališča na Pobrežju v petek, dne 19. aprila ob štirih popo dne v tamošnjo rodbinsko grobnico. Maša zadušnica bo v stolni in mestni župni cerkvi v Mariboru, dne 23. aprila ob sedmih zjutraj. Prosimo za ohranitev spomina na drago pokojnico! MARIBOR, BREGENZ, GRAZ, LJUBLJANA, dne 17. aprila 1935. Erna Va8 asier, roj. OW^k, Franc .»aHaster, direktor, tudi v imena ostalih sorodnikov in znancev. L. UHLER pravilih iit zabavah, nimajo časa voditi vici po dvakrat na sprehod, da ohranijo bo guvernant za pse, kar je zadnje čase Psi Ima?o guvernante. Kriza ie pognala malega človeka v o-bup in prav nato je pripravljen opravljati vsako delo. Tako je kriza tudi pripravila uboge ženske do tega. da so sprejele s už zelo v modi. Povečini so to mlada dekleta in žene iz boljših hiš, ki so popolnoma obubožale. Mnoge angleške dame, ki so preveč zaposlene pri domačih hišnih o- svojih kosmatih ljubimcev na sprehbde in zato so naje’e v službo taka dekleta in žene, ki jim za mal denar opravljajo ta posel. Vsak dan morajo voditi pse na vr- psi svojo vitkost in gibčnost, s katero imponirajo v londonskih salonih. Zasi"-žek teh guvernant je sicer pičel, toda da se ob njem vsaj životariti. Lzda;a konzorcij »Jutrat v Ljubljani; predstavnik Izdajatelip i” "rHnik: RA D1VOJ REHAR STANKO DETELA v Mnriboru. v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik