Pottnina paviaRniMtt Leto 11., štev. 22 v LfubSjani, sreda dne 26. januarja f92f Posamezna štev. t It Izhaja ob 4 zjutraj. Stane celoletno . . 180 K nesečno.......15 • Ct zased, ozemlje . 300 . tt lnosercstvo . ** Oglasi za rsak mm viSne stolpca (58 mm) . 2 K dali oglasi do 30 mm stolpca (58 mm) . 1 , Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Uredništvo: Miklošičeva cesta št. t8JL Telefon it 72. U?ravn!štvetek, ker je v četrtek praznik sv. Save. V petek bo seja od fture n^prei, dokler poslovnik ne bo sprejet. Beograd, 25. jan. (Izv.) Muslimani so sklenili, da bodo glasovali proti sprejemu člena 65 poslovnika, ki govori o kvalificirani večini. Beograd, 25. jan. (Iz".) Ministrski predsednik Pašič je precej opasno obo- Snoči je bila telefonska zveza z Dnnaj em in Berlinom del j časa pretrgana. Vsled tega je odpadel del inostran-skih vesti. Bozno poročilo izjiopol^in-jemo: Avstr. kronska renta .... „ majska renta .... Ogrska kronska ..... V. avstrijsko vojno pos. Turške srečke ...... Kreditni zavod za trg. in tnd. Anglobanka ...... Bankverein . Landerbaak ...... Avstro-Ogrska banka . . . Bosanska zemaljska banka . Zivnostenska banka .... Državne železnice Lotnbarde ....... Alpine- Montan..... 99-7t( 9975 365 t- 3660- 1490.- 1108- 1194- 1895 — 5000-— .3M.-' 3420— 4795'- obrnll na madžarsko viado s prošnjo . ........_____, . za skupno ofenzivo oroti sovjetski [ lel na gripi in ie moral danes ostati | Praška železna industr. Ukrajini, y posteliL Leyk?.m. papirnica 13550'— 7000 — i Naša proslava. Z velikan pompom in 2 do neba Ie-?ecnii tiradami bodo skoraj praznovali Italijani aneksijo zasedenega ozemlja. Tudi mimo nas ne sme iti ta pomembni dan in ko bo v mislih vseh naših trstov le na-i domovina, naj bodo tudi misii vse domovine namenjene edino ugrabljenim, da se strne ob krivični, nikdar ne priznani meji dvoje nriseg kot nova zaveza osv oboditve. Vsa Italija in še posebej vse zasedejo ozemlje mora siišati ta dan naš protest, ki mora biti glasnejši kot vse piazne parade laških oblasti na ugrab- narod, ena sama volja, ki je SilRčjM od vseh diplomatičnih krivdorekov. Ko bodo pokali topovi in blasfemič-no doneli zvonovi v proslavo dne, ki završuje zločinsko nasilje, mora vstati v naših srcih slika razdejanega tržaškega Narodnega doma. tedaj mora vstati v nas tako mogočna volja in tako neomejna vera, da bomo čisto prerojeni in da osvobodimo sebe vsega mrtvila. Težka jc naša naloga iu huda bo borba, ki nas čaka. toda nc presežka za rodoljube ia častna za može. Ujc-diniena država Srbov, Hrvatov iu Sio-Ijenem ozemlju. Zato prirejajte shode,jvcncev jc sredstvo zmage, urejena dr-zato se spominiajte ugrabljenih, da.žava Srbov, Hrvatov in Slovencev je Vaša " ' t }ffšs Vž!3ci@a moža, m pa je: mati v Ki-anf. Interesenti Iz drugih Krajev naj Beogradu vojvoda Mišic...? Mogoče naroče imenike pri gospodarskemu ura-bo kdo vprašal: zakaj ni ukazal mini- au poštnega in brzojavnega ravnatel j-ster presvele, da se v vseh šolah posve- stva v Ljubljani ti vsaj ena ura spominu velikega mo-j * Iz Šmarja vam poročajo: Hišo pok. ža. Odgovor na to vprašanje je prav' rodoljuba dr. Georga v Šmarju pri Jel lahek... V dnevih, ko se muči Paš ič, šah jc kupil učitelj v pokoju, IranFer-da ustvari močno vlado, bi taka nared- j line, njegova posestva v Makovljah p, ba ministra Pribičeviča izzvala nevar-; posestnik Anton Vodenik iz Petrove. ljubezen pomnoži odporno silo am preko, da Vaša požrtvovalnost okrepi ljubezen v srcih preganjanih. Za besedami pa treba dejanja, ker prazne so besede brez dejanj. Zato zbirajte vsepovsod i v protest proti dovr-šitvi nasilja in pošiljajte prispevke za naše obrambne organizacije, za naše brate tam preko. Iz vseh delov Jugo-"Javije morajo prihajati ia dan prispevki, vsa Jugoslavija mora dokazati ta Jan, da je od Trsta do Vardarja en sam pot do zmage in procvitajoča država Srbov, Hrvatov in Slovencev je osveboje-nje ugrabljenega ozemlja. Zato posta-nimo tudi v protest nasilju dobri državljani, zato naj bo aneksijski dan pri nas dan aeia za državo. Naj praznujejo Italijani s frazami, naši rojaki z absenco, mi pa z delom za državo, za brate in za zmagj. To bo naš najsi Inejši protest, to ho največja pomoč zatiranim in to bo naša najdostojnejša proslava. no krizo. Od vseh strani bi letelo ka-j menic na Pribičeviča, da je vedno še oni stari demon, ki v kritičnih momen- I v," tih hujska; Radičev delegat Basariček bi takoj prekinil pogajanja v Beogradu in sc vrnil v Zagreb, da z ozirom Ponarejeni desetlirski bankovci. V krajih to — in onstran demarka-[djske črte, posebno na Vrhniki so j zelo razširjeni ponarejeni desetlirski bankovci, katere ponujajo našim lju -f Hrvatska zaiednica gre v konstituanto. Po štirinajstdnevnem posvetovanju je Hrvatska zajednica sklenila, da gredo njeni poslanci v j * Beograd. Glede vprašanja prisege j• pa jim pušča svobodne roke. Kakor poroča „Jutarnji list", obseza ta svo-' bodna „niaršruta" obenem privoljenje stranke, da smejo poslanci položiti prisego, da morejo tudi nadalje sodelovati v parlamentu. 4- Tri struje v Radičevi stranki, 'iz Zagreba poročajo: V Radičevi se-■!jaški stranki ne vlada taka sloga, kot bi to radi Radičevci prepričali našo javnost. To nesoglasje v stranki je mdi glavni vzrok, da stranka samo koleba, da se ne more odločiti niti na eno niti na drugo stran. Delegat stranke dr. Basariček, ki je referiral vodstvu stranke o svoji politični misiji v Beogradu je povedal naravnost, da v Beogradu nikdo ne smatra Ra-dičeve stranke kot resne politične stranke, ker je v dnevih od volitve v konstituanto do danes igrala tako žalostno vlogo, da so izgubili vsi vodilni krogi respekt pred to stranko, ki jo smatrajo za nesposobno za vsako skupno delo. — V Radičevi stran-iri obstojajo danes tri struje s popol- kovskih elementov, ki so nepomirlji-vi sovražniki vsega kar je srbskega, v drugi struji so komunisti, a tretja grupa, ki je pa žal v nasprotju s prvima dvema v manjšini, so pravi kmetje, ki so za pomirljivo politiko | in pozitivno dela Radič je popolnoma neodločen in se ne more odločiti na nobeno stran -!- Wilson za priznanje Rusije. vDeutsciie Allgemeine Zeitung» poroča iz New-Yorka, da je poslal Wil-son tajništvu zveze narodov noto, v kateri prosi velesile, naj dajo jamstvo za to, da se Rusija zavaruje pred napadi, da se preprečijo nove vojne. Wilson ponuja velesilam, naj se odpošlje prejšnji ameriški poslanik v Carigradu Morgenthan v Rusijo, da bi tam začel primerna pogajanja, ako bi bile vdesile v tem zadovoljne. -i- Gibanje prebivalstva v Pariza. Število porok v letu 1920 znaša S3.869 proti 31.950 v letu 1913. število prebivalstva se je zvišalo za 300.000, tako da šteje Pariz danes 3,200.000 prebivalcev. Živih porodov je bilo 55.813 (1913 : 48.746), to je za 12.731 (1913: 4122) več kot mrtvih. Razkol med ital. soejalisti. Iz Rima poročajo: Ob priliki otvoritve ital. zbornice izjavljajo socijalno demokratski poslanci, da razkol v stranki ne bo imel vpliva na parlamentarni položaj. Sicer pa napovedujejo nadaljevanje ob- na novo situacijo dobi uove instrukujc ideni P° zel° ni7-kem kl'r^u razni sum-od Stive Radiča; dr.šurmin bi zahte-l Ijivi elementi. Falzifikati se razliku- val, da se vsi poslanci izjavijo, kako' jejo od pristnih bankovcev v tem. da mišljenje imajo o takem predavanju,! je modra barva bolj vodena, da so Laginja, Bazela in Dcžman bj zahte-j okraski in tisk bolj zamazani. šte-vali, naj se najprej potom ankete ugo-j ^ poševne, mesto po- fovi. da li je naše osvobo3eujc in nje- kon&e in falzifikati so slednjič za dmjenje posledica . solunske ofenzive, j dva ^ ^ ^ originali Te faJ. zifikate mnofi denarja lakomni ljudje kupujejo ::) jih spravljajo na- ali pa posledica sklepa narodnega veča od tega in tega dne. številka toliko in toliko, a častita družba okoli očeta, Korošca bi ponižno vprašala: Je li do-' voljeno, slaviti danes srbskega vojskovodjo, ko Srbije sploh več ni. — In tako je imel Pribičevič prav, da ni ukazal v šolali proslave velikega zmago-valca in narodnega iunskal * Za glavnega urednika „Etiincsti" je imenovan dr. E. P-eseljak, bivši 'irednik „Slovenca". S tem je nastala v vodstvu našega tržaškega dnevnika sprememba, ki bo, kakor vse kaže, vplivala tudi na dosedanjo politiko lista. * Italija se ,.zapira". V vsej Julij ski Benečiji so prepovedani za privatne naslovnike vsi časopisi, ki izhajajo v Jugoslaviji. Tako odreja kemisarijat za pošto in brzojav Ju-tiske Benečije v Trstu z dnevom 17. t. m. * Bosanske poštne uradnike dobimo v Ljubljano in Maribor. Tako nam je včeraj javil Dopisni urad. Nam se je zdela vest povsem neverjetna, zato smo jo označili z vprašanjem. Na poštah pa noma nasprotnimi političnimi nazori, istrukcije proti zvišanju krušnih cen. En del stranke je ostanek starih fran-1 Ljubljana, 25. januarja. Imenovanje poštnih uradnikov. V ministrstvu pošte in brzojava izgotov-Ijen je večji ukaz o imenovanju postnih uradnikov v Sloveniji, zlasti za Maribor iu Ljubljano. * Kaj bi rekli... Beograjska ..Politika" poroča: Ko je pred nekaj dnevi umrl veliki bolgaioul Boutscher, je bolgarska vlada proglasila dan njegove smrti kot dan narodne žalosti, a po v, , , , - ...... , -- vseh šolah so bila predavanja o veli- Kuhar. doslej notar v Liujt, h kem mi jate! ju bolgarskega naroda. Ko je bil imenovan v Ljubljano, začne j je umrl v Parizu F mest Denis, je vsa * General Franchel d' Esperey v tteogradu. E>ne 28. januarja prispe v Beograd general Franchet d' Espe-nev, ki bo izročil francosko odlikovanje mestu Beogradu. * Diplomatska vest. Novoimenova-ni odpravnik posla turškega poslaništva v Beogradu lifti bej je prispel v Beograd. * Iz notarske službe. Dr. Andrej poslovati dne 1. februarja 1921. češkoslovaška žalovala nad krsto svo- so o »službenem poročilu" mnogo raz pravijali: če pridejo bosanski uradniki k nam. bodo šli naši v Trebinje in Fočo! Pokazalo se je. da Dopisni urad ni razločil „poštanskih" od „bosanskifi" uradnikov in je vsled tega tudi najlepši del svojega poročila zamolčal da se namreč pripravlja velik avanzina poštnih uradnikov . * Popis falzifikatov 20dinarskih novčanic. V poslednjem času se je pojavilo čvetero falzifikatov 20dinar-skfli bankovcev. V znanje in ravnanje občinstva priobčuje Uradni list deželne vlade za Slovenijo v št. 8 obširen popis teh falzifikatov. * Zvišanje mostnine. Lastnikom savskih mostov pri Zagorju in pri Trbovljah je deželna vlada dovolila pobiranje zvišane mostnine, in sicer za osebo 40 vin., za enovprežen voz 2 kroni, za dvovprežen voz 4 krone, za živino 60 vin., za drobnico 40 vin. in za kolesarje 40 vin. Mostnine so oproščeni šolarji za pot v šolo in zopet demov. * Telefonski imenik za Slovenijo. Poštno in brzojavno ravnateljstvo v Ljubljaui je izdalo ..Imenik telefonskih naročnikov in telefonskih uradov v Sloveniji" ter jih oddaja interesentom proti povrnitvi nabavnih stroškov, r. j. štiri dinarje za izvod. V Ljubljani in Mariboru jiii prodajala tamošnja giavna poštna urada, nadalje iih prodajajo tudi poštni uradi Celje, Ptuj, Tržič in jih . . _ prej", Tudi Vrkničanka Manja Jereb je nabrala večjo množino teh falzifikatov. Dne 19. t. ni dopoldne je prišla v Ljubljano in je hotela v menjalnici Slovenske ekskomptne banke v Kolodvorski ulici zamenjati večjo množino italijanskih lir, v zamenjavo je pri blagajni položila tudi 50 komadov ponarejenih desetlirskih bankovcev. V menjalnici so falzifikate takoj spoznali in so Jerebovo naznanili stražniku, ki jo je aretiraL Jere- pan bačfce županije bo vladf preži ložil ostavko. Kot vzrok ostavke si smatra ukor, ki ga je dobil od mi nistra notranjih zadev z ozirom n3 svoje nepravilno postopanje v vpr» šanju državnega imetja v BaranjL * Pri ponovnih občinskih, volitvah > Skop/ju jc zmagala skupna lista ma> ščanskih strank z 1993 glasovi nad ko< munistično listo, ki je dobila £37 sov. * Za ruske begunce. Sestavil se J« poseben ministrski odsek, ki bo slabel za to, da se vprašanje nameščenja iq prehrane ruskih beguncev spravi ng naiboljšo pot. ~ Najstarejši človek v Srbiji je Paua Cvetkovič iz Toplega dola, kateri i< star letos 115 let Finančno ministi< stvo ga jc te dni oprostilo od osebno dohodninskega davka. Bomba v šoli. V ljudski šoli v Ru» sinovcu pri Radovištu se je dogodila ie dni težka katero ia. Nek učene« omenjene šole jc našel na pašniku roo no bombo, katero je v šoli položil ua peč. Bomba je padla ua tla ter eksplot dirala. Sedem učencev je bilo težko ra» njenih. Mednarodni dijaški kongres v Pra» gi- Češkoslovaški konzulat v Zagrebu priobčuje: „Študenti kraljevine Srbov( Hrvatov in Slovencev 6e vljudno pozis vajo, da se v največjem številu u delež« mednarodnega študentskega kongresa, ki se vrši v Pragi v dneh od 28. marca do 6.aprila ti. Predsednico kongres« bo priredil vnanji odbor USČS (Cen« bovi so ponarejate bankovce zaple- i tralni savez češkoslovaškega studeafr niti, njo pa izročili deželnemu JfiB £ £ffK ! dente, ki se posebno zanimajo za raz« dišču. " Izrcčitev legije časti Beogradu se vrši v nekaj dneh, ko se iz Pariza javi definitivno dohod delegata Francije generala Franchet d' Espe-raya. Beograjska občina e izdelala načrt proslave, Id se izvrši z največjimi vojaškimi častmi. Na proslavo bodo povabljene občine Zagreb, Ljubljana, Split, Sarajevo, Skoplje in Šabac. Sedanja pozorišna ulica v Beogradu se prekrsti v Francosko ulico; Franche d'Esperavn se izroči ob tej priliki diploma častnega meščanstva. s železniški promet z Madžarsko. V zmislu sporazuma, doseženega na konferenci v Subotici, se uvede s 1. februarjem redni železniški promet med Jugoslavijo in Madžarsko. Za prvi čas bo vozil po en osebni vlak dnevno v vsaki smeri na progi Subotica-Zagreb in Pragarsko-Bu-dinmpe. Skupna komisija izdeluje podrobni načrt o vršitvi službe na obmejnih postajah. * Izenačenje plač srednješolskih profesorjev. Se v novembru preteče-nega leta je ministrski svet sklenil, da se izenačijo plače vsdi srednješolskih profesorjev v naši kraljevini. To vprašanje se do danes še ni odstavilo z dnevnega reda. V tej zadevi prispeli so te dni v Beograd delegati posameznih pokrajinskih profesorskih udruženj. V zvezi z za-stomuki ministrstva prosvete in z delegati profesorskega društva se vr- ši ' . " . sporazum tudi o podrobnostih de-finitivnega izenačenja plač vseh srednješolskih profesorjev. * Ostavka velikega župana. Doktor Vladimir Manojlovič veliki zu- mere v Češkoslovaški. Opozarjamo, da bo šla češkoslovaška vlada udeležnu kom kongresa v vseh ozirih na roko tel jim da popust pri konzularnih pristoj< binah in 50 % ua češkoslovaških železnicah. Interesenti naj se v uajkraji šem roku priglasijo pri češkoslovaškem konzulatu. — Do sedaj so se prijavili člani ..Confederation international de« etudiants" iz Španske, Luksenburške Poljske, Ruinunske m Švice. • Falzifikati 20dinarskih novčanic Dunaju. V zadnjem času se je opazila) da kroži na Dunaju mnogo jugoslovam skih novčanic pa 20 dinarjev. Končn« se je posrečilo priti ua sled celemu kon< zorciiu, ki se je bavil z razpečavanjettf teh novčanic in upati je, da se prid< na sled tudi izdelovalcem teh falzifr katov. V neki kavarni v I. okraiu je po licija aretovala nekega Julija Marog« ocliesa iz Galicije, pri katerem se j* našlo 248 komadov precej dobro pona. reienih 20dinarskih novčanic. Aretova* nec je izjavil, da je falzifikate kupil od nekega knjigovodje v Tarnopolu. kate remu je plačal za falzifikate 40.000 K in sicer po 8 avstrijskih kron za 1 di-. nar. Aretovani knjigovodja je priznaj da je novčanice res prodal, da pa jih je kupil za 35.000 kron od agenta \Vachtela. Zdi se, da je bil Wachtel financier falzifikatorskega podjetja, razi pečevala pa je falzifikate njegova 18< letna hčerka. Preiskava v tej zadevi M nadaljuje * Milijon dolarjev je podaril Zobft Rockefeller jun. evropski pomožni ab ciji za otroke. v- a uju-i.a ^ * Tako je prav. Lepo narodno zaveti ,.„t>rp_„ v c^Tho^da^e doseže nost so pokazali mariborski postreščki KOaierenca v svrno, oa se aosez; ^ na^oiem zadnjem občnem zboru izključili iz društva nekega člana, ki se je po prevratu bojeval na Koroškem proti nam kot „Voklswehrovc" in s« sedaj zopet vrnil iz beraške Avstrije < Maribor. Tako je prav! „¥sfšfca Srbija." Marljivi prevajalec Denisovih oei I namene na vzhodu, ki so bili Francozom malo znani, uba lista, ..Češki na-; rod" in „SIovanski svet", ki ju je usta-j novil Denis med vojno, sta bila za nas velikega pomena, kajti šele iz njih jc prof. dn Vancura, ki je prevel ua češko |v *is.tem spoznala ententa naš po-dvoje največjih Denisovih knjig: „Ko- j iožaj in naše zaluevo. nec češke samostojnosti" ia „Češka i zemlja po Beli gori", si ie vzel kot življensko nalogo, podati v češkem prevodu tudi druga manjša Denisova dela Doslej je izšlo troje zveskov, m sicer: „Avstrijsko vprašanje. Slovaki". „Velika Srbija". „Čianki iti razprave iz ,La nation tcheque'. V tisku so nadalje hije zveski: Denisovi govori in drugi članki iz .;La nation tcheque", „Le :nonae slave" itd. .,Nemčija in mir". ..Vojna". Kakor je znano, je prof. E. Denis začel izdajati v Parizu takoj ob početku svetovne vojne časopis „Le nation tehe-que" (češki narod) in pozneje ko je sedanji češki zunanji minister dr. Beneš prevzel ta list v svoje uredništvo, je Denis začel izdajati „Le monde slave" (slovanski svet). V prvem časopisu je hotel Francoze seznaniti-s češkimi razmerami, v drugem pa jim ie ho-iel pojasnit; večinoma malo znana slovanska vprašanja. Mi do danes nismo smatrali za potrebno, da bi si prevedli, kaj je Denis pisal o nas, zato pa bodo "čehi nam podali njegove spite. V zadniih dveh delih, ki sta v tisku, dokazuje Daus krivdo Nemčije na svetovni voini in razkriva nangeiia^kc Denisu pa to ni biio dovolj. Ustanovil ie posebno , Politično zgodovinsko knjižnico", v kateri je hotel izdajati knjige in brošure o tistih narodih, ki so se borili za svobodo in so bili Francozom le malo znani. Kot prva knjiga te zbirke je izšla leta 1915. ,,Velika Srbija'', ki je bila pisana pod utisom velikanske zmage meseca decembra leta 1914., ko je vojvoda Mišic razbil Potiorkovo ofenzivo proti Srbiji. Delo je biio pripravljeno že mnogo preje. M' i vemo, da je prišel mladi dr. Denis v j Prago leta 1872., torej eno leto po onem porazu, ko je Nemčija diktirala' zanimala češka zgodovina in Čehi niso zamudili ničesar, da so si v nj<-m ohranili svojega prijatelja in zgodovinarja. Mi se za to nismo zmenili. Denis pa vkljub temu ni pozabil, da je naše vprašanje ozko zvezano s češkim in je zasledoval dogodke na jugu. Procesi leta 1909 do 1910. so vzbudili njegovo pozornost in leta 1911. je prišel pogledat kaj se godi pri nas. Kot zvest sobojevnik prof. Masaryka, je dobro poznaj naše „veleizdajalske procese" in je pri tem pogledal, kako daleč j priprava njihovega osvobojenja. jc dospel naravni razvoj Balkana. Ta-' krat je bil v Ljubljani in danes me -.»-seli, da je takrat v mladi družbi čutil to. kar je bilo v njegovem srcu, namreč, da gre slovenska mladina na nova pota narodnega ujedinjenja. Ko sem lansko lei.o utal češki prevod njegove prve knjige v tej zbirki ..Avstrijsko vprašanje — Slovaki", — Isto velja o knjigi „Velika Srbija", ki nam pove vse glavno, kar nam je o preteklosti treba vedeti. Ime knjige nikakor ne pomeni a .srbskega imperi jalizma", ampak knjiga bi z isto pravico nosila naslov .Jugoslavija". Knjiga .,Velika Srbija" je pisana leta 1915., ko še ostali Jugoslovani niso imeli svojega programa. Kakor čujemo. se Denisova knjiga že prestavlja in ž njo oodo dobili Slovenci prvi pogled v ono jugoslovansko zgodovino, ki je bila — mirovne pogoje premagani Franciji in sem skoraj zavidal Slovake, da se je ji vzela Alzacijo in Loreno. V Pragi našel mož, ki je tako krepko in jasno je mladi triindvaisetletni Francoz sto- napisal njih zgodovino ia položaj o pil v zvezo s starim češkim zgodovinar-j avstro-ogrski.monarhiji, češki listi so jem P^lachym in je začel zbirati gra-. o tej knjigi pisali navdušeno. „češka prosveta je pisala ..... ta znamenita knjiga spada v vse javne knjižnict". — „Naše rječ" pravi o nji: .,To je času primeren spis v najbolj-: ou zmislu besede. Knjiga ue izgublja na vrednosti, dasi jc čas prešel. Zato bi morala ta laijiga biti v vsaki javni knjižnici in bi se morala citati na višjih šolah, ob nji bi se morali vežbati govorniki >; šolah divo za svoje veliko delo o Husu in husitskih vojnah. Toda zanimal ga je tudi jugoslovanski narod. Pri profesorju Jirečku. vnuku slavnega šalarika. ] je čital zgodovino Bolgarov in je pri tem spoznal balkansko zgodovino. Le-ta IS73. ie šel sam na Balkan, bil je v Beogradu in je potem potoval -po srbski zemlji, loko je dobro spoznal razmere na iugu. Toda njega je predvsem i is v javnosti.,.'** Pisatelj obravnava v svoji knjigi v popularni obliki vsa balkanska vprašanja. Nc izgublja se v malenkostih: on gleda vse s svojega visokega svetovnega stališča, vidi samo glavne točke in iz njih izvaja vse nadaljne dogodke. Oa je psiholog in filozof. Poglobi se v dušo njemu sicer tujega naroda tako, kakor doslej ni bil zmožen kak domač zgodovinar. Denis gleda vse dogodke v zrcalu svetovnega razvoja. V tem zagleda Srbijo kot naravni iugoslovenski Piemont Poda nam pregled rimske dobe na Balkanu — dobo Nsmanjičev — carstvo Dušana Silnega — Kosovo polje. — S čudovito spretnostjo nam popiše turško sužnost ia prvi ustanek leta 120-'. Zgodovinar se tu druži s prerokom. Cela knjiga je lavospev na srbsko junaštvo in vendar niti za moment ne zapusti zgodovinskih tal. Zgodovlu-r vrši tu svojo dolžnost, l.o išče zarodke bodočega življe-tu'5- fti vstane a imvaiiiL Ko bi pe bil Denis napisal ničesar drugega i nas, kakor to kniigo, ki obsega nad 300 strani (v češkem prevodu), zasiti* ži, da mu ohranimo večen spomin. N< pred njim ue za njim ni nikdo taki! »vetu govoril o nas. Govori tudi o Slo» vencih v laskavih besedah, polnih pri.' znanja in razumevanja za uašo pre teklost. Ta knjiga ni profesorsko del dar niti en stavek v nji ni — brez zgodovinske rcsnice. Nasprotno: cele staw kc bi mogli citirati kot večno veljavrtf, kakor bo tudi ta knjiga imela veAa vrednost, kot glasnik našega osvoboje' nja. Dr. I. L. Ke^seri C2as2*e«e Mat(ee< Ako se govori o nabito polni dvo? rani, velja to v polni meri o sinoc-njem koncertu. Unionska dvorana jc bila do zadnjega kota zasedena. Koncert je nudil s svojim programom umetniški užitek prve vrste: obsegal je same nove in novejše skladbe naj sih domačih skladateljev, ki so bili vsi pri koncertu prisotni (Lajovic, Adamič, Proclia/.La, Pavčic, Sker« janc, Ravnik, Juvanec). Veliki kon* cert Glasbene Matice smo si težka predstavljali brez našega mojstr^ Hubada, a dobra sreča je Matici dala izvrstno mlado silo, ki bo trdna opora njenemu mojstru: Niko Stri* * Dva pogodbeaa uraduika-stenograla s prejemki X., odnosno XI. Snovnega razreda državnih uradnikov išče ,,Dopisni urad deželne vlade za Slovenijo" za svojo podružnico v Mariboru. Predpogoji za vsprejem so: Vsaj srednješolska izobrazba ali tej odgovarjajoča splošna izobrazba, nadalje popolno znanje slovenskega in nemškega iezi-ka in slovenske in nemške stenografije, /nanje še drugih jezikov claje prednost llstmene ali pismene prijave je nasloviti do dne februarja 1.1. ali na Dopisui urad v Ljubljani (vladna palača) ali na podružnico Dopisnega urada (poštno poslopje) Maribor. * Nemščina in srbohrvaščina v Mariboru. T r. Maribora nam pišejo: Na mariborskih šolah sc nemščina sedaj poučuje še z veliko večjo strogostjo, kakor pod Avstrijo, dočim se srbohrvaščini ne posveča nobene pozc/iosti. Lei se jako pridno cclo gotica, katero že Nemci sami odpravljajo, za cirilico pa menda ni časa. Število prebivalstva v Mariboru. Mestna klavnica. (Važno ljubljansko gospodarsko vprašanje.) Letos poteka 40 leto, odkar so ljub , ljanski mesarji praznovali otvoritev no-1 ^'"''f'^ ve klavnico na Poljanah. V 10 letih sc • Umrl je v Kočevju šolski svetnik in gimnazijski profesor v p. Jos. Ober-grdil, ki je deloval na tukajšnji bivši nemški gimnaziji nad 30 let. V javnem življenju je bil duševni vodja konservativne struje med kočevskimi Nemci in steber „Gottscheer Zeilung", prej „Gottscheer Botesicer konrilianten in trezen politik, ki je užival splošen ugled. Presojal jc obstoječi položaj dokaj realno. Pogreb je bil nad vse časten. N. m. v. p..' sv Kočevski Sokol priredi na Svečni-co veselico z raznovrstnim sporedom. Kroji dobrodošli! * Plesni večer podoficirskega podpornega društva. Podoficirsko podporno društvo, podružnica Ljvbljana, priredi dne 29. januarja V>21 v veliki dvorani hotela Union1, veh stranskih prostorih, kakor tudi v restavraciji istega hoteia .,Plesni večer" pod po-| kroviteljstvom komanc&cta Dravske ji-j ... t vizijske oblasti, častnega adjutanta Nj. izkušenj, repoznanje potrebnm tehnič-V. Kralja, generala g. Djuro Dokiča. ' "vira rodha Dravska divizijske obla- olektrarne v dobah, ko ta ni preveč obremenjena od drugih konsumentov. Pri preuredbi klavnice bo neobhodno potrebno tudi misliti na skladalno ]! klc.rJ.ino (rampo) ob klavnici, kar se ' " ' * z lahkoto napraviti. Ker pelje vse postaja ta tako se je tudIj^ * * ^znice tik ob klavnici, sfca klavnica postarala,1 četudi so jo ob * I^vm ,^ otvoritvi v pr meri s prejšnjo, ki ji sta-! <>.r » K'annno b,1 M- fo hl b lo la nad Liublianico na kolih, imenovali j t J moderno."Toda če smo natančni in celo' » 1 !'P.!odvou o^emcnjc- stavbo dobro pmnotrimo, bomo našli,!51' ^'l.v« ,uzuein koodvor^ da je bila stvar tudi za čase pred 40 fa.^lada, 'c fnil,)C nepopolna Z leti precej nepraktično izpeljana oprem- 1'^'l^k.h ulic bodo pa zgm.lt tisti liena ie bilo r nmdnrt^Iedcn co nre- cudn» VOMVl 2a prevažanje pras-cev m Ijena je bila z nezadostno Iedcnico. premajhnimi hlevi, popolnoma nedostatni-mi kontumačnimi prostori, prostora pa. se ni kjer Kiriio (mavžajo) prašiče, •nglo bolj nerodno zamisliti. or.;ar.jkanje praktičnih primerov in prekmurski biki ne bodo več v uevar-! nost živfciun in mrtvemu po Martinovi i i Polj? r-M cccti. vi listov, 2190 vojakov in 1000 kaznjencev. Število dnevno prijavljenih tuicev znaša 400. Dne 1. januarja 1921. je štel .Maribor 32.968 prebivalcev, in sicer 13.536 moških in 15.478 ženskih domačinov. Mesto šteje 1179 hiš s 6331 stanovanji. Po vagonih stanuje 35 družin in 159 oseb. Od prebivalstva jc 10.153 v Maribor pristojnih, 12.784 z domovinsko pravico v Jugoslaviji, 4020 inozemcev in 2057 s še neugotov-Ijeno domovinsko pravico, torej skupno 6077 tujcev. * V celjskem mestnem sosvetu so na zadnji seji zastopniki demokratske_ in sotijalnodemokratske stranke vložili oster protest proti ukinjen ju celjske avtonomije v šolskih zadevah in zahtevali takojšnje reaktiviranje prejšnjega šolskega sveta, ki je bil lani meseca av-gnsta razpttščen zaradi klerikalnih spletkarii. • Gosposvetski Zvon naproša dame in gospode, ki so se dne 9. novembra 1920., po protestnem shodu v hotelu Union prijavili v društvo, da blagovolijo čimpreje sporočiti tajništvu natančni naslov z eventualno uavedbo istočasno vplačanega zneska iu njega namembi (članarina ali darilo?) Ker so naslovi na nekaterih, po shodu v naglici spisanih članskih polab deloma slabo čitliivj, ali pa je zraven vsote edino samo napisano ima, žal ni bilo še mogoče vsem cenjenim članicam in članom vposlati izkaznice s potrdilom vplačanega zneska Ko dospejo čitljivi, natančni nasiovi, bodo tudi ostale članske legitimacije nemudoma razposlane. — Gosposvetski Zvon, Dalmatinova ulica. * Licitacija vojaške kantine se vrši dne 26. t m. ob 14. uri v vojaški bolnišnici v Mariboru na Tržaški cesti. * Pozor ribiči! Dne 28. januarja 1.1. ob pol 21. uri zvečer se vrši v hotelu Union (rožnata soba) ustanovni občni zbor slovenskega risarskega društva v Ljubljani. Kdor se zanima za ribolov, naj se udeleži občnega zbora in prisloni k društvu kot član. 4 Društvo zobozdravnikov v Ljubljani ima svojo redno sejo v nedeljo cfce 30. januarja v magistralni dvorani ob pol 11. uri. Radi važnosti je potrebna obiina udeležba. * Smrtna kosa. V ponedelje je po kratki bolezni umrl v Mariboru tajnik okrajnega glavarstva Franc Volčjak, izboren uradnik in ljubeznjiv tovariš. Zapušča ženo in štiri otroke. Blag mu spomin! odstvoia kapelnika g. topnina 5 dinarjev. Čisti je namenjen podporam včlanjenim. Obleka poljubna. Ker je vstop k prireditvi dovoljen samo vabljenim in js lahko mogoč:, da je društvo v obilici dela pozabilo tega ali onega vabiti, nai se blagovoli pravočasno prijaviti na naslov narednika Blanč-a, Arhiva Dravske divizijske oblasti. p Za plesni venček pevskega zbor Glasbene Matice dne 29. t. m. vlada veliko zanimanje. Zbor namerava na plesu izvajati ..ples kralja Matjaža" petjem. Vstopnice se dobe v predpro-daji od 25 t. m. dalje od 5. do 7. ure v arhivu Glasbene Matice (soba št. 2). Vabila so se odposlala le v omejenem številu, vabljeni pa so vsi- prijatelji na šega zbora. Odbor. * Samomor zaradi nesrečne ljubezni Kakor smo včeraj poročali, so našli Savi pri Zagrebu truplo mlade ženske, pripadajoče navidezno meščanskim slojem. Policija je dognala, da je utopljenka identična s sobarico Ano Otti z Dunaja, ki je bila uslužbena pri nekem zagrebškem zdravniku. Motiv — nezrečna ljubezen. Mlada roparja in morilca Ob demarkacijski črii, zlasti v gostih planinskih in logaških gozdovih ob cestah so se v zadnjem času po javiti mladi razbojniki, ki so napadali !e posamezne ljudi ter jih ropali in pobijali. Dne 10. r. m. je bil proti večeru na okrajni cesti v gozdu med Strmcem in Planino izvršen roparski napad, katerega žrtev ie postal 16-letri posestnikov sin Alojzij J en ček iz Strmca, ki je vozil z volmi loj trski voz proti domu. Roparja sta fanta ustrelila, pustila truplo na cesti, voli pa sta odvedla proti Senožečam, kjer sta iih prodala za 5200 lir nekemu gostilničarju. V Ljubljani, kamor sta: poiem pobegnila, so ju prijeli v gostilni pri „Ti-šlerju" v Kolodvorski ulici. Zločinca se pišeta Andrej Pel on iz Planine : it* 19-letni /jiton Zrimšek iz-Pobca pri Cerknici. Oba sta roparski umor priznala'. Voli so bih cenjeni na de-settisoč lir. Pelan je bil znan tihotapec in verižnik, živel je samo od tega. Podnevi se je klatil po samotnih vaseh okoli Cerknice, ponoči pa je tihotapil. Stalno se je zadrževal na Dobcu pri Zrimškovih. Imel je vedno mnogo denarja. Mati ni ho tel. — rr^cja^ia z At<*iri>:i ferezc^psšna. nih naprav,"je bilo vzrok vsega; hotelo pr;tečei'i teden zo prišl<" v Beograd se je imeti dovolj velike zidane klavne ca-iopniki Avstrije, da bi uredili go-prostore. vse drugo so pa naredili .,po Radarske odnošaje med obema drža- tof je vodil zbor in koncert s spretnostjo, ki kaže, da bo Matica v njem našla dobrega pevovodjo; svojo skušnjo je sijajno prestal in mu čestitamo. Matični zbor je skoraj ogromen v svoji obsežnosti, izbrana in predstavlja naš najboljši pevski zbor. V prvem delu so se odlikovali originalni Lajovičevi Kroparji in ' Ples kralja Matjaža». Gdčna. Thier-rvjeva je podala s svojo priznano umetnostjo nove skladbe Škrjančeve in Lajoviceve. Moški zbor je dosegel lep uspeh v Prochazkovi «Mo-ravski narodni», širšo publiko pa je vžgala Juvančeva ^Slovenska zem-ki ima času primerno snov v krepki, lahko razumljivi obliki. — Ženski zbor je podal tri Adamičeve. Pesmi, iz katerih je druga v lahni narodni melodiji, «Dudeldajčki» pa so prijetna igrača, ki se je morala ponavljati. Ravnikove pesmi, ki jih je pela na to gdčna. Thierrvjeva, so temne m globoko zamišljene, izzvenela pa je posebno zadnja «Prišla 51...» v polni lepoti. Višek je dosegel koncert v Lajovičevem «Zelenem Juiju», ki je vzbudil viharno priznanje in se je moral ponoviti. Koncert sta zaključili Lajovičevi «Kiša» in iitMedved z medom>. Občinstvo je priredilo posameznim skladateljem ovacije. Pevovodja g. Štritof je dobil lep venec v dar, enako g. Ravnik in gdčna. Thierryeva vsak svoj šopek. Koncert je trajal do pol 11. ure in pomeni nov lep uspeh naše ^Glasbene Matice^. — Vojvoda Mišič in uciUtisivo. Dne 15. avgusta 191 S. so imeli učitelj i-vo-jaki srbske vojske svoj sestanek v Vodeni, pokojni vojvoda Mišič se je zahvalil na pozdrav, ki so mu ga poslali učitelji s sledečo značilno brzojavko: Predsedniku sesianka jugoslovanskih učiteljev na solunski fronti. Zahvaljujem se vam na pozdravu in na izraženih željah. Prepričan sem, da boste vi učitelji najodličnejši kulturni delavci našega naroda nadaljevali svoje plodo-nosno delo na prospeševanju in duševnemu edinstvu našega naroda, istota-ko, kakor sta služili z orožjem in peresom vzvišeni zav edni misli osvoboje-nja in ujedinjenja Jugoslovanstva, ko ste z vzglednim junaštvom in udanost-jo svojemu vrhovnemu poveljniku dokazali svojo ljubezen narodu. Ponosen sem, da imam okoli sebe take. sodelavce. Živeli učitelji na ponos našega naroda in naše hrabre vojske. Dne 15. avgusta 1918. Položaj na Bukoviku. Vojvoda Mišič. — Glasbena Matica r> Mariboru. Redne vaic moškega zbora se prično dne 26. i m. ob 20, uri v društvenih prostorih, i domače". Da bo število prebivalcev presegalo kdaj 80.000, število mesarjev pa naraslo na 120, na to sc seveda takrat ni mislilo. Danes, ko se je promet v klavnici pomnožil vsaj za 300 % in jc postala Ljubljana poleg drugega tudi važno eksportno mesto za meso in mesne izdelke, moramo reči, da mestna klavnica ni postala samo nezadostna, ampak je postala pravi vzor takih klavnic, ki co jih drugod že davnaj opustili in ki jih v sedanjih razmerah ne moremo več trpeti. Če je količkaj več klanja, jc nemogoče vsako redno delo, vzdrževanje potrebne snage otežkočeno, če pa še kak eksporter prične klati, pa izgleda tako, da bi človek, četudi ima mesarske živce, najraje ušel. Prepir za prostor, prerivanje, prekla danje blaga s težavo iz enega klina na drugega, to ti je pravcata vojska Največja hiba Mestne, klavnice ie po-manjkanje hladilnih prostorov. V njej se sicer nahaji ledeuica,- ki je pa silno nerodna in vsako leto velika stane ter niti z dalefca ne dosega svojega namena. Je to ena velika podzemeljska luk nja, v katero se moic vsako leto naba sati okrog 30 vagonov ledu, prostor za obešanje mesa v svrho konserviranja je pa ravno za kaka dva ljubljanska pre-kajevalca dovolj velik. Človek si lahko predstavlja, kako izgleda po leti, ko začno vsi mesarji svoie blago spravlja ti v to ledenico. Kakor že omenjeno, ta del mestne klavnice ni samo nezadosten, ampak zvezan z ogromnimi stroški in trudom za mestno občino, ki sc ponavlja vsako leto. Lansko leto n. pr. ko se je moral led zaradi mile zime dovažati iz Koroške, je stala ledenica celo premoženje, predno je bila napol njena in letos, ko z mrazom tudi nič ni, bodo stroški za ledenico gotovo še trikrat toliki. Sekanje ledu v Bohinju ali na Bledu, dovažanje na kolodvor, železniška vožnja, spravljanje s kolodvora v ledenico, to vse danes stane da je joj in vsak si lahko izračuna, kako draga stvar jc 30 vagonov ledu, predno je v ledenici. Meso se v tej ledenici drži za silo osem do deset dni, ako ni preveč zasedena, če je pa količkaj bolj polna, pa komaj štiri dn;. Ra zun tega se niti vsega mesa ne more spraviti na led in meso se prične kvariti, če v vročini visi prosto že samo en dan. Na večjo zalogo klati jc nemogoče. V zadregi so celo mali mesarji, ker jim ni mogoče po vsako tek ali prašiča posebej hoditi na deželo in goveji mesarji tudi ne morejo vsak dan posebej klati, ker en vol, če je količkaj težak, je razprodan komaj v treh dneh. Posledica vsega tega je tudi, da so na trgu skozi celo poletje od strani konsumentov večne pritožbe, da dobivajo slabo meso. Oškodovan je mesar, ker se mu blago zapleni, če se je skva rilo. Vsega tega bi ne bilo treba in jubljančanom bi ne bilo treba uživati » leti na pol skisanega mesa, če bi davnica imela hladilnico. Zaključno iz tega sledi, da se mora mestna klavnica preurediti in opremiti z zadostno, prostorno in moderno hladilnico. Potreba hladilnice presega marsikaj dragega, kar pogrešamo v Ljubljani. Oziri na konsumenia in pro-ducenta, zlasti pa oziri na zdravje mestnega prebivalstva, silijo tukaj, da se mera nekaj storili. Stvar bo sicer v današnjih razmerah jrecej draga, ko bo pa enkrat tu, se >o obrestovala in z dohodki v dogled-nem času tudi amortizirala — ohresto-vala pa še zlasti na našem zdravju. Če imamo enkrat moderno hladilnico, kjer sc mraz proizvaja tehničnim potom, se dajo adaptirati z malimi stroški naprave za umeten led. Ledu se da narediti dnevno do enega vagona in še več, Li bi sc ga po leti lahko oddajalo raznovrstnim obratom, ki ga vedno pogrešajo, n. pr. kavarne, gostilne itd. Ker ni potrebno, da so stroji za proizvajanje mraza vedno v obratu, ?i se za regen lahko rabil tok mestne ietij* vama, kolikor se tiče našega premoženja v Avstriji in avstrijskega premoženja v Jugoslaviji. Že svoječasuo >tno izrazili svoje mnenje, da ta pogajanja ne bodo dovodla do definitivnega zaključka. Tako se je tudi zgodilo. Izkazalo ce j?, i? Avstrijci v svoji prepo-tentnesti je&s imeli niti pooblastila, da bi se razgovarjali glede dviga zapor nad našim imetjem v Avstriji. Nesramno je od Avstrije, da jc poslala zastop nike v Beograd z naročilom, da izpo-slujejo odstranitev sekvestra nad avstrijskim premoženjem, med tem ko bi imeli ostati naši depoji in naše terjatve v Avstriji še vedno pod zaporo. Na ta ko insinuacijo je naša vlada kratkoma lo odgovorila, naj sc avstrijski delegati vrnejo no. Dunaj in naj si izpo-slujejo širfe :>v>M£»stila. na kar se bodo pregovori i-.cgi, nadaljevati. Naša zahteva je, «ia Avstrijci siobodijo uase premoženje, ki sc nahaja v njihovi državi in da nam povrnejo škodo, ki jo jc provzročila naredba o zaporih z due 19. aprila 1919 in potem šele se bomo pomeaili glede odstranitve sekvestrov nad avstrijskim premoženjem. = Gospodarski svet je sklical mini ster trgovj&s irdustrije dr. Kukovec v Beograd aa 3., 4. in 5. februarja Gospodarski svet ima nalogo, da informira ministrstvo trgovine in industrije o vseh gospodarskih vprašanjih naše države. Njegova naloga je tudi, da stavi konkretne predloge glede naše zunanje trgovine, t. j. glede uvoza in izvoza, posebno pa glede carinskih postavk in glede carinskih odnošaiev obče. Približno pred pol leta je sklical tedanji minister trgovine in industrije dr. Ninčič Gospodarski svet, in ko so prišli zastopniki iz cele kraljevine Beograd, jih jc načelnik dr.Todorovič po kratki formalni seji odslovil. Mini ster dr. Kukovec pa je sedaj naročil, da ima Gospodarski svet o vseh važnih gospodarskih vprašanjih razpravljati in da mu ima predložiti konkretne predloge, posebno glede naše zunanje trgovine in glede carinskih vprašanj. = Centralna banka v Krapini je preselila svoj sedež v Zagreb. — Trgovci in zahteva hiš. posestnikov. Kakor smo poročali, zahtevajo hišni posestniki, da jim nova stanovanjska naredba, ki jo pripravlja po-verjeništvo za socialno skrbstvo prepusti obrtne in poslovne prostore v svobodno razpolaganje. Proti tej zahtevi so se sedaj postavili tudi trgovci in ljubljanski trgovski gre-mij in poslal deželni vladi izjavo v iateri pravi: «2elji hišnih posestnikov, da se jim prepusti popolno svobodno razpolaganje z obrtnimi in poslovnimi prostori, se ne sme >od nobenim pogojem ugoditi, ker )i bile posledice za trgovce naravnost katastrofalne. Gremij je pa uvi-del, da je tudi položaj hišnih posestnikov težaven in zato predlaga, da se poviša najemnina za obrtne in poslovne prostore, kjer se to doslej še ni zgodilo, in sicer največ za 100 odstotkov predvojne najemnine. Trgovcem, odnosno obrtni-com, ki se temu pogoju uklonijo, ne sme hišni posestnik pod nobenim jogojem odpovedati obrtnega, oziroma poslovnega lokala. =s Prehod v prosto trgovino na Češkem. Češki poljedelski minister dr, Jrdlik se pogaja z zastopniki političnih strank o zakonskem načrtu, s katerim naj bi se ustvarila oblika prehoda iz vezanega gospodarstva z opr> iitvijo trgovine s poljedelskimi pridelki letine 1920 v svobodno trgovino. Za-onski načrt postavlja kot pogoj za ta prehod izpolnitev dolžnosti 80odstotne oddaje zadnje žetve. V ezana bi ostala samo še sladkorna pesa in nekateri špe-kulativni produkti, kakor n. pr. mak. ~ Nova gradbena banka. V Sarajevu se je ustanovila gradjevinska in prometna banka, ki se bo bavila samo gradnjo hiš in industrijskih nod- = Veleposestniki pr'oti agrarni, tt* formi. Slavonski veleposestniki, ki so-organizirani v Poljoprivrednem društvu, so poslali ministretvu za šume iu. rude spomenico, v kater« protestirajo proti naredbi ministrstva z dne 30. oktobra 1919., št. 20.770, ki dovoljuje seljakom, da smejo po šomali sekati drevje za kurivo. Veleposestniki naglasa jo, da ie rteracijonaluo sekanje drevja zelo škodljivo in zahtevajo, da so izvrši revizija imenovane naredbe po zaslišanju veleposestnikov. — Upamo, da spomenica ne bo imela uspeha. — Tvomica za železne izdelke. V Sarajevu se ji; z giavuico 7V.- milijoni' kron ustanovilo društvo ..Ferrum", ki se bo bavilo z izdelavo železnih izdelkov in s predelavo železa. Društvo sta osnovali Jadranska in Zemaliska ce»r tralna banka. — Izprcmemba posesti. Zagrebška tvornico za pohištvo Fothe i Ermanu jc kupilo Sedaj podjetje ,.Slavonija", ki je prevzela večino delnic od I. hrvatske štedione. = Gospodarski stiki z Italijo, Po poročilih švicarske agenture se poda ministrski predsednik Pašič koncem tega meseca v Rim, da tam razpravlja o gospodarskih vprašanjih in o izvedbi rapallske pogodbe. = Izjava avstrijske ankete, za znižanje cen. Avstrijska anketa je končala svoje delo in so na zadnji seji vse zastopane skupine sprejele izjavo, v kateri anketa poudarja, da samostojnost Avstrije tira državo v najnevarnejšo gospodarsko katastrofo. Izboljšanje je mogcč" samo, ako antanta zagotovi republiki finančno eksistenco. Odlašanje v tej potrebi bi imelo nedogledne gospodarske iu socijalne posledice. Tej oficijelni izjavi je anketa dodala resolucijo, ki se tiče omejitve papirne inflacije, povzdige gospodarske in industrijske proizvodnje, zatiranja razkošja in oderuštva. Resolucija zahteva tudi še za naprej vezano državno gospodarstvo z najpotrebnejšimi življea-skimi potrebščinami. — Znižavanje plač in mfzd v Amt» riki. V raznih ameriških podjetjih se je pričelo z znižavanjem plač in mezd uslužbencem in delavcem. Proti vsakemu pričakovanju delavstvo mirno prenaša znižavanje mezd. ki znaša n. pr. v tekstilni industriji 22.5 %. Delavstvo samo uvideva, da je bolje, delati za nižjo plačo, nego da se zaprdo tovarne. Zc doslej je v Zedinjenih državah približno tri milijone brezposelnih delavcev. S padanjem zaslužka pa padajo obenem tudi cene zivljenskib potrebščiu. Tako so se znižale cene kruha, mesa in oblačilnih potrebščin, Ssrsa 25. fanuarja Zagreb. Promet je bil danes precej živahen in se je napravilo mnogo zaključkov. Valute: dolar 140 do 142, avstrijske krone 24 do 25, levi 160, rublji 65, češke kroue 170 do 175, na-pooleondori 470 do 4S0. marke 225 do 226, leji 196 do 19S, ital. lire 510 do 512. Devize: Berlin 240 do 242, Milan 524 do 526, London 530 do 540, Pariz 1000, Newyork 143 do 145, Dunaj 24 do 25, Praga 188,50 do 192-Ženeva 2350. denar blagS m 885 272 1S50 695 650 1560 498 1410 1560 9250 795 109 6100 735 005 800 1575 Slov. eskomptaa banka . Trg. obrt. banka . . t Banka Brod na Savi < . Jadranska banka . > « Jugoslavenska banka < • Narodna banka . • • in', eskomptna , ■ ■ < Rečka pučka . * t • ■ Slavonia «■••«■ Gutman ..»••« 'raštediona . . . » • varodna šumska uid.. « 3oljede!ska banka . - « Dubrovačko parobr. dr. Srpska banka ...» _jubljanska kred. banka. Ooranin ....«• Eksploatacija dna • • Beograd, valute: funti 1 « do 13J, fr franki 247 do 250. dolarji 35,50 do 36,50. lire 130 do 132, leji 49 do 50, češke krone 44 do 45, marke 56,75 do 57. levi 43,25 do 44, napoleondori 120 do 120,50, avstrijske krone 6 do 620 Devize: London 136 do 137,50, Pariž 254 do 256. Ženeva 560 do 565, Solun 270 do 2S0, Rim 131 do 132, Praga 47,50 do 48, Berlin 59 dO. 59,60, Dunaj 6 do 6,10. 375 268 1750 580 635 1540 488 1370 1500 0200 750 107 730 000 750 1550 Vremensko poročilo. LinUliajia •05 m rmd roorlem — i & i* [S D »n j S 2 S t SP* rt ^ e 2 f Vetrovi Kebo : 3 Is .T a-a W O O Sžu »f. :ia. 7. ur: 7X7 18 ■I. ITIip, oblačno 25. <«n. U. ari 7M1 1* d. MTC J 25. jis 21. vi 7*» 0-0 • Sradais tfenjfe* >»|)«iiu» !-«, Borna Vrejsemfc* napored: ni. obl. ecr. nem' SnlaN «*»« Ob 7-31 (Mlia c'j itn >4-1 ■Si - (revija za gospodarstvo, politiko, prosveto in javno šivljenjej prične izhajati t. februarja. letno 20 številk po poldrugo polo (24- strani) Za naročnike „ jutra" stane „//jiva" letno 60 Ji ja druge naročnike letno 120 Jf, na krajšo dobo sorazmerno. Posamezne številke po 8 Jf. es= Naroča se pri upravi „ jutra", S°dna ulica št- ===== FRANK HELLER: 45 frčite gospoSa e&tina, Roman. (.Prevod iz švedščine. F. J.) šuma je bila polna globanj, po razvoženih kolovozih so se majali vozovi z žetvijo in na žitnih snopih so posedala dekleta. Videl je sliko tako jasno pred seboj, da se je na-smehljal. Malo mestece sanja pod stebrički dima, ki se dvigajo v jesensko nebo, mlini ob reki se zrcalijo v jesenskomirnih temnih vodah in brenčanje mlatilnic prihaja v njegovo pisalno sobo, k njegovi mizi, skozi odprto okno, sedaj močneje, sedaj slabeje... Zdrznil se je iz svojega sanjare-nja. Hipnotiziran od spominov, nepazljiv in ne da bil vedel kedaj, je prišel do ogla Oxford Street in skoraj pod nepreviden avtobus. Taxi je uslužno pripeljal do roba trotoarja ta se mu ponudiL Filip je samo po-majal z glavo, se nasmehnil in zavil na levo. Še nekaj korakov in stal je pred rdečo fasado Frascatijeve zlo-vite restavracije. Mimo poklanjajo-čega se vratarja je odkorakal v notranjost, k zahvalni in spominski večerji Pogledal je na uro. Bila je sedma th pravega teka še ni imel. Poklical je vrhnjega strežaja, si naročil sou-per za čez tri četrt ure ter stopil v kavarno, da povžije kak aperitif in si prioe-tri tek. Godba je baš pričela igrati nek flunajski valček. Filip se je pa zopet eatopil v spomine. Švedska, Švedska, švedska, domovina moja... kako že pravi pesnik? Lepa naša domovina, oj junačka zemlja mila... Švedska, dom ti mojih misli, vsem na svetu najbolj v čisli! ! Hm, tega bi pa že ne podpisal, Filip i je bil preveč kozmopolit po rojstvu ; in življenju ter domotožja v običajnem smislu besede vobče ni poznal. (Dalje prihodnjič.) PAVEL KARLIN: »Moderna francoska (Opazke k Debeljakovemu cvetoberu) Tujci so stopili na naša tla. čisto z mirnim srcem lahko napišem ta stavek, saj so bili francoski liriki, starši in mlajši, do danes med nami skoro ravno taki neznanci kot japonski in kitajski ali pa še večji. Odmevi in odsevi njih umetnosti v naši liriki, ki se je, v kolikor ni bila samostojna, naslanjala bolj na rusko kot na francosko poezijo, nekaj nemških prevodov v nefranccskem duhu, to je bilo vse... Knjižnice, ki bi med pisano naplavino vsakovrstnega nemškega lažislov-stva imela vsaj par modemih knjig, par novejših pesniških zbirk, v svi Sloveniji nimamo in je tudi pred vojno nismo imeli. Če pa je kakšen nevedni knjigotržec aH nerodni knjižničar slučajno kdaj naročil kakšno francosko knjigo, je morala biti vsaj petdeset let stara in njen avtor v Franciji skoro ravnotako neznan kot pri nas. Imeli smo različne krožke in kurze — in še danes jih imamo — poštene francoske knjige pa kljub temu pri nas nikjer ni mogoče dobiti, če se oglasiš v knjigarni, ti poreko: „Ne obnese se nam!" Če vprašaš v knjižnici, ti odvrnejo: „Nimamo; takih knjig nihče noče, škoda denarja zanje". Pa je zadeva končana. Ljubljanska univerza je komaj letos dobila romanistični oddelek. Samoposebi umevno od njega še par let td pričakovati zboljšanja na tem polju. Iz vseh teh razlogov knjigo, ki nam jo je podaril prof. Ant. Debeljak, od srca pozdravljamo! Druga naša zbirka iz svetovne poezije! Pred dvanajstimi leti nam je Ivan Vesel zbral „ Rusko antologijo", letos mo dobili cvetober moderne francoske lirike; kdaj dobimo knjigo češke, laške in angleške poezije? V uvodu omenjene knjige naš gospod prevajalec na kratko omenja posamezne literarne smeri moderne francoske lirske poezije, od parnasovcev preko simbol izma in misticizma, natu-ristov. humanistov, integralistov, ne-idealistov pa prav do najmodernejših futuristov. Vse izmed teh različnih -istov je gospod prevajalec označil s kratkimi potezami in pojasnil šolo in smer z izreki njih voditeljev — izumiteljev (Verlaine, Mallarmč, Rčgnier, Blond itd.). Na koncu uvoda prof. A. Debeljak omenja, da mu je bil navodilo pri izberi Jastni okus" in da vsled nedo-statka besedil in težav pri prevajanju ui mogel upoštevati vseh slovitih pesnikov moderne dobe. Tu se mi zoi, da bi moral gospod prevajalec vsaj mimogrede malo omeniti da mu je služila pri prevajanju francoskih poetov za predlogo Ad. Van Beverjeva in Paul Ltautaudova knjiga moderne francoske lirike, Poites d Au-joureThui (2 zveska, Pariš, Mercure de France) in da je življenjepisne, knjigopisne in kritične opazke, ki so pridejane prevodom, večinoma doslov-no preložil iz omenjene francoske zbirke. Sicer bi pri današnjih naših razmerah sploh ne bilo mogoče med petdesetimi pesniki (več kot tisoč zbornikov poezij!) izbrati njih najboljše in za njihovo literarno smer najznačilnejše verze v droben pesniški cvetobčr. Literaturo pa, ki pisatelja vodi in mu služi, je po mojem mnenju treba navesti pri vseh resnih delih, bodisi pri samostojnem Ustvarjanju, bodisi pri prevajanju. Charles Baudelaireja in F. T. Mari-nettija v omenjeni francoski zbirki ni. Vendar jc gospod prevajalec dobro storil, da ]e postavil svoji zbirki na čelo Baudelaireja, ki je najstarejši med poeti te knjige in predstavlja takorekoč vez in prelom med zastarelimi liugo-jevd in novotarjl — parnasova, oziroma dekadenti. Pesmi v prozi (Louys, Mallarme), ki jih je prof. Debeljak sprejel v svojo zbirko in ki so najlepše prevedene, v francoski predlogi ni. Pesniki, zastopani v zbirki, se mfe po abecednem redu; njih pesmi pa v| časovni vrsti, v kateri so nastajale. I Skoda le, 3a gospod prevajalec posameznim pesmim ni dodal naslovov knjig oziroma revij (Bever in Leau-taud jih imata), v katerih so pesmi zagledale luč sveta. če je zbiralec kakšnega poeta, ki so mu rojaki Francozi prisodili v svoji liriki važno mesto, izpustil (kolikor je meni znano se to, če izvzamemo Mo-ckela, Julec Laforguea, S. Ch. Lecontea in morda — ker je Baudelaire v zbirki — tudi Banvillea in Leconte de Li-slea, ni zgodilo), to ni nikakor njegova krivda. 2e večkrat omenjeno francosko zbirko sta kritika in občinstvo tako toplo sprejela (30 izdaj v par letih), da ji mi Slovenci glede pravičnosti in uredbe nimamo kaj očitati. Ko sem prebral pesmi, ki jih je gospod prevajalec sprejel v svoj cvetober in jih primerjal z originali, sem bil te naše nove zbirke vedno bolj vesel. Temeljiti, vestni in elegantni prevodi so to! Pretežno večino francoskih pesmi je gospod Debeljak dostojno iu okusno odel v našo domačo besedno obleko. Pa to ni tako lahka reč. Zakaj fr. coski pesniški jezik je čudno gibčen gladek, mestoma malo rezek in krhtk, toda le malokdaj trd in okoren. Zato se mi ne zdi prav nič čudno, če je semintam Debeljakova slovenščina (v primeri z mehko in jasno francoščino) vendar le nekoliko zavita, meglena ali zastrta. Našel sem par pesmi (Glušče-va rapsodija Pijani čoln, Spev strasti, Spleen, med najtežjimi v zbirki), ki jih v slovenskem prevodu nisem mogel popolnoma razumeti in sem šele v francoskem originalu dodobra razbral njih zmisel. Nekateri prevodi so naravnost sijajni. Prekrasno sta poslovenjena Verlai-neov Klavir in Mauclairjeva Minuta (pri nas imamo malo takih prevodov), zelo mi ugajajo tudi Spiessove Roke, Retterjeva Prišla si, Baudelairejev Človek in morje. Maeterlinckove Pesmi, Fortova Balada, Barbussovo Pismo (brez zadnje vrstice) Gourmontove Zle molitve in še več drugih... Najbogatejše sta zastopana s svojo Iiriko Verhaeren in Rčgnier. Verlaine (Sagesse) in Baudelaire pa v primeri z njiju pomenom v zgodovini francoske lirike malo preskromno. Naj omenim h koncu še nekaj malenkosti. ki so mi pri Stanju po svoji privrtanosti, šibkosti in nedoslednosti padle v oči. Par prisiljenih rim, zgib-ke (gube)? — zbke, junec — sunec, skakonec — konec, morje — razpor-je, kavniti (bnpper) — ravsniti (ta-per?) in še nekaj drugih... V zadnji kitici Verlaineove krasne Ariette, prvi verz — „najhuja bol se nravi" — pokvari zaradi rime — „Iju-bavi" — ves prijeten utis. Prevod „no- 6ena d ver več ne zine* za „les portei portens sont closes" se mi ne zdi ugoden. Ravnotako ne stavek „stati (mar-cher) na kurje oko". V Gluščevi rapsodiji prispodoba gluščevega govora s klarineto. ki vanjo piska neroden slepec in se moti — namreč pritiska napačne luknjice in zapira neskladne zaklopke — ni dosti jasna. Svatovskt: mize original nič ne omenja. Zdi se mi, da se je gospod prevajalec v tem slučaju le malo preveč oddaljil od originala. V Ghilovem Odlomku mala Javaii-ka, v prvi kitici govori malo preveč zavozlano slovenščino. „Letoče če --mujoče še ni lepa dvojna rima. V Spevu strasti je rimanje g. Debeljaka zapeljalo do nerodnega stavka. „Gospod. ne boste dolgo, ti, apostelj in mati bleda ta!« Sicer pa nam je gospod prevajalec podaril lepo knjigo, katere mora biti vsak, ki se zanima za moderno francosko liriko, od srca vesel. Naj bi ne veljale za ta cvetober besede, ki jih je Theophiie Gautier napisal v predgovoru k Baudelairejevim „Cvetkam zla": „Ponavadi knjige ver-jzov ne vzbude velikega šuma (navdu-išenja); izidejo, životarijo in izgine}« kar potihem, zakaj dva ali trije poet. so nam čezinčez zadostna duševna hra na". Vsi, ki bodo iskali pozafcljenje v tej sijano opremljeni knjigi naj se zave dajo, da smo z njo Sjovenci stopili do ber korak naprej in naj bodo prevajalcu prof. A. Debeljaku hvaležni za vestne, umetniške prevode. — Lastnik in izdajatelj Konzorcij .Jutra". Odgovorni urednik Vit. F. Jelene. Narodno gCasisiššše. Drama: Sreda, 26. jan.: Dickens: Cvrček za pečjo. Red D. Četrtek, 27. jan.: Shakespeare: Sen kresne noči v opernem gledališču ob dramskih cenah. Red A. Petek, 28. jan.: Kraigl-v: Red B. Opera: Sreda, 26. jan.: Auber: Fra Diavol« Red E. četrtek, 27. jan.: Shakespeare: S n kresne noči. Dramska predstava Red A. Petek, 28.jan.: Verdi: Rigoletto. Reo D. TAM PREKO JE BEDA, TAM PREKO TREBA POMOČI! — ALI STE ŽE ČLAN < JUGOSLOVENSKE MATICE?? ■»■-v--..-«« lik (iz oilnistiia) z maturo Išče primarne službe. Zmožen je nemščine in madžarščine. Ponudbe pod ,.Povratnik" na upravo «Jutra». 255 3—1 Dbt. konces. zavod za pokončavanje podgan, miši in mrčesa, Kolodvorska ■lica Št. 39. 415 52—12 kolesno avtomobilno in polno pnifmatiko na drobno — na debelo Cene izredno usodne! DjX sveče, vino, prasne sod« nudi uIh, najceneje Fr.Biro, Kranj, m so-7 Išče se v prometnem kraja pri fari, trgu sli mesto trgovina z gostilno ali bres nje, ali za to sposobni prostori za nakup ali v najem. Cenjene ponndbe na opravo «Jutm> pod „Besao 40". 264 3 1 V 103 58-41 ČEVLJI na debelo in na drobno, vse vrste moški, ženski in otroški, delavski kakor tudi najfinejši neb vrst po najnižjih dnevnih cenah se dobijo pri znani trrdki ALEKSANDER OBLAT, LJubljana, Sv. Petra cesta 28. rudi se pošilja po povzetje po rsem kraljestva. Obvestilo. Obveščava eetsj. odjemalce in p. n. občinstvo, da sprejemava nov> dela ln popravila po najnižjih eenah. Botovl čevlji v zalogi. Turlstovskl čevlji domačega is-polka. l>22 14 Ant. in Jo ž. Bra]er-Kapele Ljubljana, Turjaški trg (Breg) St. 1. Um zaloga Msvirjev io pi oio v Ljubljani. Tvrdka J. DOLENC, Ljubljana Hitlerjeva ulica 5 se priporoča za nakup najboljših instrumentov izvrstnih tovarn po najsolidnejšib in nizkih cenab. 651 26-2 Ve? kolporferiev sprejme takoj oprava Jutra", Sodna ulica l i Ljubljana, Gosposvetska c. 14 Hitro in točno razpošiljanje! Posestvo ob kvarnerskem obrežju t petimi vilami in 20.000 m8 zemljišča 352 5-2 ie teSoj po ugodni ceni prodi Naslov t upravi „Jntra". »na mmm D. D. (prej Tiskarna Ig. pl. Kle!nmayr A Fed. Bamberg) v Ljubljani, MMllm cesta št. 16 se priporoča 35 26 za izdeiovanje vseh tiskovin od po-setnic do najumetnejšega barvnega tiska, kakor tudi za natiskovanje listov, časopisov, trgovinskih in uradnih tiskovin. Vsa ta dela izvršuje kar najhitreje in po strogo strokovnih pravilih. Obenem priporoča svojo najbolje urejeno ki izvršuje knjigoveška dela od najpreprosteje do najfineje vrste. knjigoveznico, Wanderer avto u tri osebe 256 6-1 se po tovarniški ceni prodi. YeČ se izve ▼ trgovini H. Kenda, Ljubljana, Mestni trg. HRVATSBl DRVOTil list za šinnsko gospodarstvo, trgovin ) indnstriju drva. Izlazi 1., 10. i 20. u m jo secu. Pretplata godiioje K 120-—. Aflrrssr industrije drva K 20 —, Zagreb, StrosF-may rova i lica 6. 187 14 — 5 —SS———S—B—! g HMa f RUDOLF PEVEC i'vB S n trgovec v Mozirju naznanjam, da sem otvorll svojo podružnico v Bcškt v Breznu v bližini Beograda, ln Novega sada ter bom mogel najkulantneje ter po najnižji dnevni ceni postreči vso Slovenijo s pšenico, koruzo, Ječmenom, ovsem, vsakovrstno moko, slanino, mastjo, svinjami, s k&rloviklm In banatsklm vinom. Naročila naj se pošiljajo naravnost na tvrdko Bufioif Poveo v Beškl v Sremu. — Brzojavi: Peveo, Befika-Srem. Nakupoval bom direktno od kmetov ter bom mogel konkurirati z vsako drugo tvrdko. Obenem se bodo tamkaj prodajale deske, les ln drogi. Slovencem se bodo brezplačno dajale eventualne informacije. Za mnogobroinn naročila se priporoča 585 26-12 Rudolf Pevec. ■■■■■■»ia^iSssMMMfr m p. Naročajte Ljubljanski Zvon letnik 1921. Ljubljanski Zvon je najstarejSi in najboljši slovenski leposlovni mesečnik. Nori letnik bo prinašal celo vrsto povesti in Člankov, ki bodo zanimali vsakogar. Izide v popolnoma novi opremi. jg 206 8 Celoletna naročnina znaša 180 K, polletna 90 K, četrtletna 45 K Izhaja vsak mesec. Upravništvo Ljubljanskega Zvona Ljubljana, Sodna ulica 6. Natisnila Delniška tiskarna. A d v Ljubljenj