Ptuj, torek, 24. februarja 2009
letnik LXII • št. 15 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 0,70 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993

curent, o va nje
14. - 24. februar www. ku rentova n j e. n et
Politika
Slovenija • Primer Todorovič razburja
O Stran 2
Po naših občinah Zavre «Gradili bodo novo občinsko poslopje
O Stran 5
Kmetijstvo Prašičereja •
Samooskrba padla že na 40 odstotkov Z> Stran 7
v
Štajerski
RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
Nogomet • Iz Maribora brez točk, a z dvignjeno glavo
O Stran 11
EP z zračnim orožjem • »Naslednje leto bom v finalu« O Stran 13
Letošnjo 49. mednarodno pustno povorko so sestavile tradicionalne in karnevalske maske iz desetih držav. Na fotografiji je skupina mamutzones s Sardinije, ki so v številnih pogledih podobni kurentu. V 67 skupinah je nastopilo okrog 2700 mask, povorko si je ogledalo okrog 55 tisoč ljudi.
Kurentovanje je prevzelo tudi letošnjega častnega pokrovitelja, predsednika državnega sveta mag. Blaža Kavčiča. Njegovega sprejema v poročni dvorani ptujske Mestne hiše so se udeležili številni domači in tuji gostje, od politikov do ambasadorjev in podjetnikov, ki so pustno srečanje izrabili tudi za pogovore o nadaljnjem sodelovanju. Na Ptuju so se v nedeljo že tkala partnerstva za ptujski festival mask in ma-skiranja leta 2012, ki bo potekal kot karneval umetnosti in dediščine (art&heritage) v okviru Evropske kulturne prestolnice 2012, ter nekatere druge oblike sodelovanja. Med drugim so podpisali memorandum o sodelovanju s Kavadarci in pismo o nameri z belgijskim Arlonom.
MG
Ptuj • Izteklo se je 49. ptujsko kurentovanje
Kljub recesiji - presežki
Letošnje ptujsko kurentovanje se je že spopadalo z recesijo, obračun se je izšel v korist pustne dobre volje in vseh pozitivno mislečih ljudi.
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj • Pogovor z Aleksandrom Todorovičem
Ptuj • Rekonstrukcija Potrčeve
Odškodnina ni zaradi izbrisa Res se mudi
Okrožno sodišče na Ptuju je Aleksandru Todoroviču, enemu od nekdanjih »izbrisanih« in prvemu predsedniku društva izbrisanih, prisodilo odškodnino v višini 17 tisoč evrov - vendar ne zaradi izbrisa, ampak zaradi izgube zaslužka. Sodni postopki so se vlekli od leta 1996. Tožbo je vložil zoper državo, ker mu ta ni izdala delovnega dovoljenja, da bi opravljal delo. Kot je povedal, je bila zadeva na prvi stopnji že drugič, saj s prvo tožbo ni uspel.
Za rekonstrukcijo Potrčeve ceste je MO Ptuj pridobila državna in evropska sredstva. Celotna investicija, ko jo pričenjajo te dni, pripravljalna dela so stekla včeraj, bo stala skoraj 2,8 milijona tolarjev.
Osebno ni želel, da bi to prišlo v javnost, čeprav je eden najbolj znanih »izbrisanih«. Za to se je potrudil nekdo drug
in kot vse zadeve doslej v zvezi z njim ves čas, odkar so se zgodili izbrisani, je tudi to dvignilo veliko razprav; sam
Foto: Črtomir Goznik
pravi, da nepotrebnih. Nobene bojazni namreč ni, da bi podobne odškodnine prejeli tudi drugi izbrisani, saj je edini vložil tovrstno tožbo -tožbo, ker mu država ni izdala delovnega dovoljenja. Drugi take tožbe več ne morejo vložiti, ker so pretekli vsi možni roki. Sodba v zvezi z odškodnino še ni pravnomočna.
Slučajno pa odločitev ptujskega sodišča sovpada z napovedano izdajo dopolnilnih odločb Ministrstva za notranje zadeve izbrisanim, da se reši njihov problem. To naj bi se zgodila te dni. Odškodnina, poudarja Todorovič, njemu ni bila dodeljena zaradi izbrisa, temveč zaradi posledic, ki jih je izbris povzročil.
O Stran 24
Rekonstrukcija bo potekala od februarja do konca julija. V prvi fazi, pripravljalna dela so se pričela 23. februarja, bodo obnovili cestišče od Raja proti križišču pred bolnišnico, v drugi fazi pa bodo zgradili krožišče pri bolnišnici in obnovili cestišče vse do semaforjev. Na javnem razpisu je dela pridobilo Cestno podjetje Maribor.
Za izvedbo obeh faz je na
voljo zelo kratek čas: če do 31. julija letos dela ne bodo končali, bo potrebno vračati državna in evropska sredstva. V tem trenutku imajo največ zapletov in težav z delom zemljišč pri Platani. Če v roku 14 dni z lastnikom ne bo dosežen dogovor, se bodo s traso umaknili s teh zemljišč, to pa bo seveda otežilo dostop do poslovnega centra Platana.
O Stran 6
Foto: Črtomir Goznik
9770040197077
Slovenija • Primer Todorovic razburja
Mate: Vlada zavajala javnost, da odškodnin za t. i. izbrisane ne bo
Prisojena odškodnina Aleksandru Todorovicu v višini okoli 17.000 evrov je jasen primer, kako se bodo lahko odškodnine pripisovale v prihodnje, je dejal predsednik odbora za notranje zadeve v strokovnem svetu SDS Dragutin Mate. Po njegovem mnenju je to dokaz, da je vlada zavajala javnost, ko je trdila, da odškodnin za t.i. izbrisane ne bo.
mandatom imelo zahtevke za odškodnine,« je povedal Mate. Kot je pojasnil, je bilo na ministrstvu nekaj deset vlog za odškodnine in da je bil 17.000 evrov tisti znesek, ki je bil med najnižjimi. »Pri nekaterih vlogah ni naveden noben znesek, to pa zato, ker so ljudje pač počakali, da bodo videli, kakšne bodo odškodnine,« je poudaril in dodal, da »imamo vrtoglave zahtevke, na primer 500.000 evrov ali celo več«. Po Matejevih pojasnilih so bile vloge vezane na to, da so se zapirala podjetja, ki niso bila uspešna. Ob tem je Mate zatrdil, da »slovenski državljani niso pozabili, koliko je jih je leta 1991, 1992 in 1993 zaradi izgube 20-milijonskega jugoslovanskega trga ostalo na cestah in brez službe«.
V preteklosti, tako Mate, smo imeli dve tožbi, ki sta bili neuspešni. »Ena od njih je bila Todoroviceva prva tožba,« je pojasnil in poudaril, da imamo sedaj, po sodbi ptujskega okro-
V primeru, da bo sodba Okrožnega sodišča na Ptuju glede odškodnine Todorovicu potrjena tudi na višjih stopnjah, lahko to hipotetično pomeni, da lahko okoli 25.000 t.i. izbrisanih iztoži okoli 17.000 evrov, kar znaša skupaj okoli 425 milijon evrov, je poudaril Mate na novinarski konferenci. Ob tem je pojasnil, da je ta vsota enaka letnemu proračunu ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, vključno z vsemi socialnimi transferji za vse državljane.
Nekdanji notranji minister Mate je tudi prepričan, da lahko dopolnilne odločbe t.i. izbrisanim, ki jih napoveduje ministrstvo za notranje zadeve, »sodiščem pomagajo, da se pozitivno odločajo glede odškodnin t.i. izbrisanim«. Sodba ptujskega okrožnega sodišča lahko po Matejevih besedah spodbudi vlaganje zahtevkov za odškodnine. »Ministrstvo za notranje zadeve je v času mojega mandata in že pred mojim
Uvodnik
Maškarada v parlamentu
Dejstvo, da lahko v kriznih časih najdemo nove priložnosti, ni nič novega, saj so to uspešno dokazovali že ob podobnih prelomnicah v zgodovini. Žal prav tako na plečih delavske raje, ampak tako je bilo in tako je. To je dejstvo, ki ga brez kake revolucije pač ne bo možno spremeniti, Svet je v globalni poslovni preobrazbi in pika. In ve se, kaj komu pripada, pa tudi, kdo bo potegnil krajši konec.
A koranti, piceki, ruse in drugi pustni liki vsaj v času pustnih norčij vidijo svet manj grenak in zato lepši, prijaznejši. Po vsem, kar se v teh dneh dogaja po državi in tam zgoraj, v parlamentu, bi človek sklepal, kot da imamo krizo le na papirju. Naj mi oprostijo tisti »z dna«, ki se z nekaj sto evri komajda prebijajo iz meseca v mesec, ampak takšen občutek dobi človek, ko posluša, kako razsipniško in neodgovorno se, s krinko na obrazu, obnašajo posamezniki ob koritu.
O tistih s sladkim nasmehom na obrazu govorim, ki so jih polna usta neizmerne dobrote do naroda, a žal pri krojenju njegove usode niso najbolj vešči rokovanja s škarjami in platnom. Pa o raznoraznih kvazi uspešnih menedžerjih, ki svojo vprašljivo sposobnost in rdeče številke skrivajo pod krinko kriznih razmer ter s figo v žepu čakajo na novo priložnost, da bodo v boljših časih spet na površju, po možnosti še naprej na svojem stolčku.
Moteče je tudi dejstvo, da se s krinko na obrazu lotevamo tudi reševanja kriznih razmer s sosednjo Hrvaško. Kako bi si sicer lahko razlagali vse to mencanje in neodločnost politikov - levih, desnih, sredinskih. A to je mlatenje prazne slame, saj so v Natu že zdavnaj jasno povedali, da jim je prav malo mar, kaj bomo rekli mi, mnogi pa današnjemu srečanju v Mokricah še vedno pripisujejo zgodovinski pomen.
Očitno se gredo maškarade tudi v parlamentu. Dobre maske so. In prav zanima me, kaj se bo zgodilo, ko bo nekoč treba maske sneti ter pogledati ljudem v oči. Tedaj sanje ne bodo več dovoljene, a vprašanje je, ali bo še čas za kakšen nov dan. Sicer tudi korantom še ni uspelo odgnati bridke zime, a hvala bogu, narava bo tudi tokrat naredila po svoje. Zvončki in trobentice, simbolični znanilci novega življenja in upanja, so že pokukali iz zemlje, zato verjamem, da bo kmalu tukaj tudi pomlad. In tako bo po nocojšnjem pokopu pusta in tozadevnih norčij pod krinko spet čas za nov dan in nove sanje. Ko bi lahko s pustom pokopali tudi vse druge, resne skrbi in težave!
Martin Ozmec
žnega sodišča, drugačno prakso. »To nas lahko zaskrbi,« je opozoril. »Takšno stanje je nesprejemljivo, saj je država Slovenija z osamosvojitvijo uredila vsa zakonska področja za urejanje statusa ljudi in za bivanje ljudi v Sloveniji,« je prepričan predsednik odbora za notranje zadeve v strokovnem svetu SDS. Po Matejevih besedah smo imeli zakon o državljanstvu, »ki je v 40. členu omogočal na olajšan način pridobiti državljanstvo, imeli smo zakon o tujcih, ki je ravno tako na olajšan način omogočal, da si vsi, ki so bili državljani bivših republik nekdanje Jugoslavije, uredijo status tujca za prebivanje v Sloveniji«. Upravne enote so vsem ljudem, ki niso izkoristili možnosti pridobitve slovenskega državljanstva, poslale dopis, v katerem so jih pozvale, naj si uredijo status v Sloveniji, je dejal Mate. »Teh 25.000 oseb, kot je zadnja številka, si tega statusa ni uredilo, kljub temu, da so bile pozvane,« je poudaril in dodal, da stalno prebivališče in državljanstvo ni ista zadeva, »kar se večkrat zamegli«. Kot meni Mate, se vprašanje t.i. izbrisa se ni pojavilo 1991 ali 1992, ampak takrat, »ko se te osebe že začele vlagati vloge za slovensko državljanstvo in zahtevke za stalno ali začasno prebivanje«. In ko je večina teh ljudi imela svoj status v Sloveniji urejen, »se je začelo odpirati vprašanje
Foto: freedomfight.net
njihovega statusa med 26. februarjem 1992 in dnem, ko so imeli status urejen. In iz tega naslova želijo odškodnine,« je pojasnil. Nekdanjemu notranjemu ministru se zdi »skrajno nenavadno dejstvo, da je sedaj pripisana odškodnina v višini 17.000 evrov zato, ker nekdo ni imel delovnega dovoljenja«. Če bi imel Todorovic urejen status, delovnega dovoljenja sploh ne bi rabil, je pojasnil Mate.
Minister Zalar ne more komentirati
Minister za pravosodje Aleš Zalar je dejal, da ima premalo podatkov o primeru, da bi ga lahko komentiral. Tisto, kar po njegovem kaže pozorno pogledati v zvezi s tem primerom pa je, »ali gre za pravnomočno zaključeno zadevo ter v čem se ta zadeva razlikuje od tistih, o katerih je bilo doslej že pravnomočno razsojeno in odškodnine niso bile priznane. Šele
nato bomo lahko naredili bolj konsistenten zaključek, kaj ta primer pomeni,« je poudaril Zalar. Po njegovih besedah je znano, »da sodna praksa doslej ni bila naklonjena prisojanju odškodnin, kljub temu, da so podobni zahtevki, tudi izbrisanih, že obstajali«. Zato bo treba po njegovem mnenju ta primer konkretneje pogledati. Meni še, da ima po ustavi vsak pravico do odškodnine, če mu je bila škoda povzročena z ravnanjem državnega organa.
Državno pravobranilstvo napoveduje pritožbo
Državno pravobranilstvo je že v petek napovedalo, da bo vložilo pritožbo zoper sodbo Okrožnega sodišča na Ptuju, ki je Aleksandru Todorovicu prisodilo odškodnino v višini 17.000 evrov zaradi izgube zaslužka. Kot trdi pravobranilstvo, je Todorovicev pritožbeni zahtevek že zastaral, prav tako pa ne obstaja odškodninska odgovornost države. Pravobranilstvo pojasnjuje, da Todorovic v tožbi zahteva plačilo odškodnine za škodo, ki naj bi mu nastala zaradi protipravne zavrnitve izdaje osebnega delovnega dovoljenja, »temelječe na zakonu o zaposlovanju tujcev iz leta
1992, ki ni določal prehodnega režima za tujce, za državljane bivše SFRJ«. Todorovic izrecno navaja, »da škoda zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva in 3,5 let trajajočega postopka za izdajo dovoljenja za bivanje ni predmet tega postopka,« poudarja pravobranilstvo. Ob tem dodaja, da je Todorovic postavil zahtevek odškodninske narave, »zato je potrebno za presojo odškodninske odgovornosti RS v konkretni zadevi upoštevati splošna določila civilnega prava, ki za obstoj odškodninske odgovornosti predpisujejo obstoj vseh štirih predpostavk, tj. vzročne zveze, protipravnosti, nastale škode ter odgovornosti«.
Neobstoj zgoraj navedenih predpostavk, tako pravobranilstvo, je RS »ugovarjala že v odgovoru na tožbo ter tekom celotnega postopka, poleg tega pa tudi zastaranje pritožbenega zahtevka. Iz istih razlogov bo državno pravobranilstvo vložilo tudi pritožbo zoper zgoraj navedeno sodbo, ki bo vložena v zakonitem roku,« napoveduje pravobranilstvo.
Ob tem tudi pojasnjuje, da je sodbo Okrožnega sodišča na Ptuju z dne 27. januarja prejelo 12. februarja. Na ptujskem okrožnem sodišču pa so pojasnili, da ima pravobranilstvo 15 dni časa za vložitev pritožbe, to je do 27. februarja.
STA (pripravlja:SM)
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Hrvaški sabor zavrnil sklep DZ o zaščiti nacionalnih interesov
Hrvaški sabor je v petek soglasno sprejel sklep v zvezi s sporom glede meje s Slovenijo, v katerem se ne strinja z vsebino sredinega sklepa slovenskega parlamenta o zaščiti slovenskih interesov pri vključevanju Hrvaške v Nato. Ocenili so, da gre za izjemo v zgodovini širitve Severnoatlantskega zavezništva. Sabor ocenjuje, da so navedbe iz sklepa državnega zbora nesprejemljive in da je slovenski parlament z njim pokazal namero prejudiciranja meje na levem bregu Dragonje in na levem bregu Mure, sicer območij, ki so »bila 25. junija 1991 nesporno pod suvereno oblastjo Hrvaške«, ter območje »celotnega Piranskega zaliva/Sa-vudrijske vale«, nad katerim Slovenija 25. junija 1991 »ni izvajala izključne jurisdikcije niti tedaj ni imela neposrednega stika z odprtim morjem«.
Poudarili so, da zavračajo omenjeni poskus prejudiciranja državne meje ter da ima sklep slovenskega
parlamenta lahko neželene posledice v prihodnjih širitvenih procesih oz. sprejemanju novih članic. Slovenijo sklep sabora poziva, naj spoštuje dogovor hrvaškega in slovenskega premiera, Iva Sanaderja in Janeza Janše, avgusta 2007 na Bledu, da naj se odprto vprašanje meje uredi na Meddržavnem sodišču v Haagu.
V SDS nekdanjega premiera Janše so sicer danes v sporočilu za javnost poudarili, da na Bledu Hrvaška ni pristala na slovensko ponudbo mednarodnopravne presoje ali arbitraže. (sta)
SSN nadaljuje referendumske aktivnosti z možnostjo umika pobude
Svet Stranke slovenskega naroda (SSN) se je na seji v Mariboru soglasno odločil, da nadaljuje z referendumskimi aktivnostmi, vendar obstaja možnost, da se pobuda umakne v primeru, da bi se uresničil sklep DZ, je po seji sveta stranke in po srečanju s predsednikom vlade Borutom Pahorjem de-
jal v.d. predsednika stranke Lovro Škrinjarič.
SSN tako nadaljuje z danes začetim zbiranjem 40.000 podpisov v podporo razpisu referenduma o ratifikaciji vstopa Hrvaške v zvezo Nato, vendar pa obstaja možnost umika pobude, ko bo znano, kako se bo uresničeval sklep DZ, je dejal Škrinjarič. Pahor je 12 članom sveta stranke pojasnil, zakaj se mu zdi prekinitev zbiranja podpisov pomembna za slovenske interese. »Člani sveta so te argumente slišali in v prihodnjih dneh se bodo odločali, kako naprej,« je po srečanju dejal Pahor. (sta)
Zares predlaga spremembo referendumske ureditve
V stranki Zares so v petek predstavili predlog za spremembo referendumske ureditve, da se referenduma ne bi več izrabljalo za politične igre. V prvi vrsti bi bilo potrebno določiti kvorum oz. minimalno volilno udeležbo. Sicer pa želijo zdaj zgolj odpreti razpravo na to temo,
ne želijo pa »izvajati pritiska« v pripravah na referendum o Hrvaški. Kot je pojasnil Golobič, je ena glavnih zadev, ki bi jih pri referendumih morali urediti, kvorum oz. minimalna volilna udeležba za veljavnost izida referenduma, da bi se izognili zagatam, kakršna je bila ob posvetovalnem referendumu o pokrajinah, ki se ga je udeležilo manj kot 11 odstotkov volilnih upravičencev. V stranki predlagajo, da bi se zgledovali po danskem modelu, kjer je potrebna najmanj 30-odstotna volilna udeležba; 50-odstotni kvorum bi bil morda previsoka zahteva, je menil Golobič. Dodal je sicer, da bi bilo to še stvar razprave. Golobič bi rad videl tudi uvedbo »referendumskega dne«, enega ali dveh dni na leto, ko bi lahko izvajali referendume. Na ta način bi lahko prihranili pri stroških. Zakonodaja sicer že sedaj dopušča, da se referendum razpiše ob volitvah, vendar pa so npr. pri naknadnem zakonodajnem referendumu določeni jasni roki, zaradi česar npr. tudi referenduma o ratifikaciji vstopa Hrvaške v Nato ni mogoče izvesti ob volitvah v Evropski parlament. (sta)
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 96,70 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Z nedeljske osrednje povorke
Mednarodna povorka presežkov
Četudi vreme ni bilo najbolj naklonjeno nedeljski osrednji ptujski pustni povorki, se je na ulicah in trgih zbralo kar 55 tisoč gledalcev od blizu in daleč, ki so si z zanimanjem ogledali nastop 67 etnografskih in karnevalskih skupin iz Slovenije, Srbije, Bolgarije, Bosne in Hercegovine, Makedonije, Hrvaške, Avstrije, Belgije, Francije in Italije s skupaj okrog 2700 nastopajočimi. Tudi tretja letošnja povorka je postregla s presežki: samo kurentov je bilo okrog 680.
Povorka se je ob rahlem po-plesavanju snežink po ptujskih ulicah in trgih vila slabe tri ure. Pokrovitelj letošnjega kurentovanja je bil mag. Blaž Kavčič, predsednik državnega sveta. V nedeljo je Ptuj gostil številne goste, ob predsedniku državnega sveta tudi ministrico za notranje zadeve Katarino Kresal, ministra za zunanje zadeve Samuela Žbo-garja, poslance državnega zbora, predstavnike veleposlaništev Italije, Makedonije, Indije, ZDA, Hrvaške, Nemčije, predstavnike partnerskih mest iz Nemčije, Makedonije, Srbije, Slovaške, Hrvaške in Madžarske, številne župane, med njimi je bil ponovno tudi ljubljanski župan Zoran Jankovič, in nekatere druge.
Foto: Črtomir Goznik
Ptujski župan je tudi v nedeljo oblekel kurentovo opravo. Na fotografiji z mag. Blažem Kavčičem, predsednikom državnega sveta, častnim pokroviteljem 49. kurentovanja, in Katarino Kresal, ministrico za notranje zadeve.
Foto: Črtomir Goznik
Skupina beneških mask iz Stojncev, letošnja zmagovalka karnevalskega dela 49. kurentovanja.
Že po tradiciji so prišle tudi slovenske misice Maja Šimec, Živa Vadnov in Tadeja Ternar.
V karnevalski povorki so tudi letos prevladovale skupine zunaj Ptuja. Od velikih tem so bile v ospredju plinska kriza, skupina iz Župečje vasi je ponujala rešitev oskrbe s plinom z ustanovitvijo plinarne Klatež, Cirkulančani vidijo alternativo v ogrevanju z drvmi, Duplečani so ponudili originalno idejo za rešitev zapletov pri gradnji džamije, mobilno džamijo, ki bo lahko delovala na območju celotne Slovenije. V šaljivi obdelavi so bile tudi druge resne teme,
kot so rodnost, zdravstvo, ki se najbolj veseli pacientov z debelimi denarnicami, kloni-rani kurenti iz Černobila niso preganjali zime, temveč gospodarsko krizo, za katero rešitev ponujajo tudi Spuhljani, in sicer s parno lokomotivo.
Ne glede na vsebino se je vsaka karnevalska skupina trudila za dobro voljo in široka usta, ker je resnih tem že tako in tako preveč, leto pa se je komaj dobro začelo. Nekaj letošnjega pustnega veselja bo mogoče zaužiti le še danes.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Prvič letos so na ptujskem kurentovanju nastopili žili iz Belgije, ki imajo podobno poslanstvo kot marsikatera druga tradicionalna maska, odganjajo mraz in zlo ter kličejo zdravje, mir in dobro letino.
Foto: Črtomir Goznik
Kostelska gosenica je doma iz majhne občine Kostel, dolga je 65 metrov. Ker je bila v Kostelu najlepša, je župan dovolil, da se je pokazala tudi na Ptuju.
Foto: Črtomir Goznik
Na ptujski karneval so prišli tudi Indijci iz Bukovcev (Vopošnica). Letos so nastopili že dvanajstič.
Nagrade karnevalskim skupinam
Prvo nagrado v višini 1500 evrov je na karnevalskem delu 49. ptujskega kurentovanja prejela skupina beneških mask iz Stojncev, druga nagrada v višini 1300 evrov je pripadla skupini Ježi iz Male vasi v občini Gorišnica, tretja nagrada v višini 1100 evrov je odšla v Kostel, od koder izvira kostelska gosenica, četrto nagrado (900 evrov ) so prejele štorklje iz Stojncev (Sigeta), peto (800 evrov) knapi iz Stojncev, šesti so bili krti iz Pleterij, Lanco-ve vasi, Ptujske Gore in Hajdine, prejeli so 700 evrov, skupina Indijci Bukovci (Vopošnica) je prejela 600 evrov, osmi skupini UKC Borovci je pripadlo 500 evrov, skupina Sončnice iz Spuhlje je za deveto mesto prejela 400 evrov, skupina potapljačev OŠ Slovenska Bistrica pa za deseto mesto 200 evrov.
Od tod in tam
Ptuj • Četrta otroška povorka
Foto: Črtomir Goznik
Druga povorka v okviru 49. kurentovanja je bila v znamenju mladih. V četrti otroški povorki se je v pravljične, živalske in druge like odelo okrog tisoč mladih. Čeprav so organizatorji tudi letos k sodelovanju povabili vse šole z območja bivše občine Ptuj, se nobena ni odzvala. Na prvi je bila podoba drugačna, šole s Ptujskega so se je udeležile skupaj z nekaterimi partnerskimi šolami. Po sprevodu po ptujskih ulicah in trgih je v petek mlade čakalo še rajanje v karnevalski dvorani.
MG
Ptuj • Razstava fotografij Leo kluba Ptuj
Foto: Črtomir Goznik
V Kavarni pod odrom so v petek odprli razstavo fotografij mladih ptujskih fotografov Roka Goloba, Crtomirja Goznika, Blaža Ivanuša, Stanka Kozela, Staše Cafuta in Sandre Požun. Humanitarno zgodbo likovne kolonije Bejži čopič, kurent gre so pričeli leta 2005. K sodelovanju so v teh letih povabili številne likovne umetnike, letos pa so se odločili, da bo pričala pustna fotografija. S tiho dražbo želijo zbrati sredstva za otroke iz socialno ogroženih skupin. Za njihov prispevek k pustnemu dogajanju v mestu in za humanitarno delo, ki ga opravljajo, se jim je zahvalil ptujski župan dr. Štefan Celan. Dejavnost Leo kluba Ptuj je pohvalil tudi predsednik Lions kluba Ptuj Milan Senčar, zbrane pa sta nagovorila tudi predsednik Leo kluba Ptuj Leon Galun in Tina Pocijančič, predsednica distrikta 129, ki združuje 18 Leo klubov. Odprtje razstave so pospremile ljudske pevke žanjice iz Cirkovc in Edi Klasinc na harmoniki.
MG
Ljutomer • Fašenk v Lotmerki
Foto: NS
Tradicionalna pustna prireditev Fašenk v Lot-merki ljutomerskega Turističnega društva je prvič na prenovljeno mestno središče privabila številne maske in pustno povorko trinajstih skupin, ki so predstavljale svojevrstno izvirnost. Večina se jih jeponorčevala iz družbenopolitičnih in gospodarskih razmer v domačem okolju. Veselo bo tudi danes, na pustni torek, ko bo karnevalsko rajanje za predšolsko in šolsko mladino pripravila lokalna turistična organizacija. Po dnevu počitka (pepelnična sreda) prihaja pustno slovo. Pokop fašenka bodo kot že vrsto let s posebnim protokolom izvedli pri turistični kmetiji Belec v Železnih Dverih, letos pa prvič tudi na Cvenu.
NŠ
Cirkulane • S pustne povorke
"Meni ludi čakalo kraljica!"
Cirkulanski fašenk s povorko je letos res podrl vse rekorde, čeprav se s tem skušajo hvaliti marsikje. No, po dolžini oz. času je bil res daljši markovski, kjer pa so že pretiravali (tako kot pri občinskih praznikih).
In kje so padali cirkulanski fašenški »rekordi«?
Prvi v vremenu, saj je v soboto dopoldne sijalo sonce, temperatura pa se dvignila v tako lep plus, da je bilo korantom hudo vroče, medtem ko so trume obiskovalcev, ki so dobesedno okupirale središče občine, z avtomobili pa ves cirkulanski okraj, uživale v toploti sonca in nadvse izvirnih komentarjih, ki so spremljali nastope mask.
Osrednjo pozornost številne publike si je med ostalimi maskami gotovo prislužil ruski plinski mogotec Putin, ampak še več radovednosti in salv smeha sta tokrat požela angleška kraljica, ki ji je skozi cirku-lanski protokol uspešno pomagal prezident Danilo Türk.
»Ja, meni pipl, ludi, čakalo kraljica danes in evo, kraljica prišla v občina Cirkulane! Mister Türk tudi prišla zraven, so prišla pozdraviti in pogledati, kako mi koristiti naša sredstva iz Evropska unija. Ja, vidite, mi obdarili angleška kraljica s pravim haloška lipicanec. Danes ga bo dobila kraljica v trajno last. Bat, ampak, to bo onli sim-bolik, samo simbolično bo, bi-kos bo za lipicanera lepo skrbela naša občina pod nadzorom
Angleški kraljici so Cirkulančani podarili v dar eht haloškega lipicanerja, zelo ekspenziv kojna. Ampak onli simbolik, bikos bo za lipicanerja skrbela občina z denarjem od Evropska unija...
našega mister gospod župan Durgec, or Jurgec, aj dont nou rili nejm, ne vem ime prav. Bat haloški lipicaner hors je zelo ekspenziv, draga kojn, bat z denar od Evropska unija bo šlo.«
In med krohotajočimi obiskovalci se je s fanfarami začel veliki protokol, v katerem je kraljica mirno sprehodila svojo
Nadzorni (kraljevski) tričlanski odbor je spremljal delikatni protokol s posebnega, vzvišenega mesta; po predaji darila kraljici pa je nasmešek obdržal le sosednji župan; domači mister Durgec se je verjetno zamišljeno spraševal, kako nahraniti še enega konja, cirkulanski botrček s poslanskih klopi pa, kako zagotoviti še kakšen evro iz Evropska unija, ker funtov ne bo...
pudlico med špalirjem gardistk in se malo ustavila pred pristnim haloškim lipicancem. »Ja, narod, pipl, vidite, kako mala kraljica, pa naš velikanski kojn, naš lipicaner, nima še engliš manire, je skočil, ja.« No, halo-škega lipicanerja so le ukrotili, kraljica pa je imela vseeno še nekaj težav, ki pa se jih taki visokosti pač spregleda, čeprav jo je mister Türk najprej zgledno popravljal. „Hja, vidite, kraljica je bila malo prej pri Arnejčič in pila malo vajn iz njegove keler, kleti, ampak mister Türk ima vse pod kontrola, ja. No, vidite, kraljica je že pomahala, gre farovej, konec obiska, jo čakajo še obligacije, ja, veste, bi rada še enkrat pogledala v Arnejčič keler, to je njena viš, želja, ja.« Da je vse teklo gladko, pa so s posebnega, dvignjenega mesta oz. podija spremljali haloški trije kralji, čeprav je le eden med njimi nosil kronico ...
Uradni protokol obiska je bil potem na srečo brez prehudih težav mimo, kje ga je potem pila angleška vladarica in kam so Cirkulančani spravili haloškega lipicanerja, pa zaenkrat ni znano, bo pa verjetno
(me-pust2): Tipična haloška maska "baba deda nosi" menda sploh ni maska, ampak kar vsakdanja realnost haloškega življenja, tako da si jo je možno ogledati tudi izven pustnega časa in povorke...
postavka za občinsko štalo v občinskem proračunu v prihodnje gotovo višja ...
Baba deda nosi ni maska, ampak realnost ...
Številčna paradna povorka pa se je po obisku visoke gostje in gosta šele dobro začela, tako s parodijo na aktualne dogodke, ki so jih predstavljale skupine sodobnih šem, kot s starimi etnografskimi maskami, med katerimi niso manjkali koranti, pa orači, ruse, vile, pokači in nepogrešljiva »baba deda nosi«, kar pa menda niti ni maska, ampak je to živa resnica iz časov, ko pač še ni bilo avtomobilov in so ženske v Halozah svoje može »v rožicah« spravljale domov v koših, danes jih pa v avtomobilih. In menda so moški potem nekaj časa celo zelo uporabni ...
V cirkulanskem pustnem sprevodu se je sicer skupno sprehodilo in z bolj ali manj humornimi skeči nastopilo kar 1100 nastopajočih pustnih mask tako iz domače občine kot iz številnih sosednjih občin. Organizatorji, občina in domače turistično društvo so našteli 29 zaokroženih pustnih skupin; najlepše in najizvirnej-še med njimi so tudi nagradili. Povsem zasluženo je med osnovnošolskimi skupinami prvo mesto osvojila skupina Osnovne šole Cirkulane, ki se je poimenovala Obisk kraljice, drugo mesto so osvojili zajčki Vrtca Cirkulane, tretje pa metuljčki iz Vrtca Zavrč. Med etnografskimi skupinami je komisija prvo mesto dodelila oračem vaškega odbora Mali Okič-Slatina, sledi skupina Koranti demoni na drugem in orači iz Jablovca na tretjem mestu. Med karnevalskimi skupinami je bila najizvirnejša plinska kriza vaškega odbora Cirkulane, drugo in tretje mesto pa sta osvojili skupini iz Stojncev: Karneval Benetke ter Rudarji.
SM
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Od tod in tam
Ptuj • Razstava Maske Sardinije
Foto:DB
Etnolog Aleš Gačnik in novinarka Staša Cafuta, ki se že vrsto let zapored ukvarjata s fotografiranjem, sta prejšnji teden odprla izjemno razstavo Maske Sardinije. V njej je zajet le majhen delček izbranih fotografij, ki prikazujejo običaje maskiranja na Sardiniji. Večletno sodelovanje občine Markovci s sardinskim mestom Samogheo je doslej že postreglo s številnimi obiski in razstavami. Ravno v času našega pustovanja so se namreč tudi Sardinci udeležili dogajanja na Ptuju, predvsem pa v občini Markovci, s katero so pobrateni. Sardinci, katerim v čast je bila razstava Maske Sardinije v ptujskem Park hotelu tudi postavljena, bodo tako ponovno spoznavali našo pustno kulturno dediščino in predstavili delček svoje tradicije.
Dženana Bečirovič
Sv. Tomaž • Najbolj aktualna Patrija in plin
Foto: vki
Četrto pustovanje pri Sv. Tomažu, ki je potekalo na sončno sobotno popoldne, je organizirala sekcija Korant pri TD Sv. Tomaž. V letošnjem karnevalu se je zvrstilo 19 skupin. Zelo lepo so se letos našemili najmlajši. Med odraslimi skupinami smo si lahko ogledali tradicionalno poroko, ki pa so ji dodali malo aktualnega pridiha, saj sta se vzela Lahovnik in Kresalova. Največ pozornosti so letos namenili Patriji in Kahleku, saj seje kar dvema skupinama zdela ta tema dovolj aktualna, da so se lotili zahtevnega preoblikovanja vozil. Maškare so opozorile, da pri Sv. Tomažu nimajo ban-komata. Na koncu so slavili člani PGD Koračice s svojo verzijo Patrije, ki so si prislužili 500 litrov vina, kijih je sponzoriralo Gostišče Ozmec.
Viki Klemenčič Ivanuša
Središče ob Dravi • Slavili so kavboji
Foto: Lazar
Turistično društvo Središče ob Dravi je minulo soboto pripravilo že 12. pustno soboto s povorko. Letos so zrušili vse rekorde, saj ocenjujejo, da se je zbralo okrog 4000 obiskovalcev. Tudi število maski-ranih skupin je z leti naraslo na 26. Razveseljivo je, da je bila polovica otroških. Nastopili so otroci iz vrtcev Kog in Središče ob Dravi. Zelo angažirana je tudi domača osnovna šola, kjer so se tudi letos našemili vsi razredi. Tradicionalni gostje središkega pusta so tudi učenci in zaposleni OŠ Stanka Vraza iz Ormoža. Letos so se maski-rali v buče in odnesli prvo nagrado med pustnimi maskami, ki nastopajo peš. Med skupinami, ki so nastopale z vozili, so tretje mesto odnesli Obrežani, ki so sepoime-novali Delovna brigada Muha, drugo mesto je odnesla Obreška menza, slavili pa so središki konjeniki - pripravili so zelo nazoren prikaz divjega zahoda. Pustna sobota se je zaključila s tradicionalnim plesom v maskah, ki ga vsako leto organizira NK Središče ob Dravi.
Viki Klemenčič Ivanuša
Zavrč • Na 21. seji brez župana
Gradili bodo novo občinsko poslopje
Na 21. seji sveta občine Zavrč so v petek, 20. februarja, svetniki soglašali s spremembami odlokov o ustanovitvi Knjižnice Ivana Potrča in skupne občinske uprave, s povišanjem cene pomoči na domu in s predlaganimi investicijami v državno cestno omrežje; ugodno so ocenili varnostne razmere, seznanili pa so se tudi z idejno zasnovo za novo občinsko zgradbo.
Zaradi službene odsotnosti župana Mirana Vuka je 21. redno sejo občinskega sveta ek-speditivno vodila podžupanja Marta Bosilj. Sicer pa so po uvodnem delu s potrditvijo zapisnika prejšnje seje, ki je bila 10. decembra lani, svetniki soglašali s predlogom sprememb in dopolnitev Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Knjižnica Ivana Potrča na Ptuju. Kot je pojasnila direktorica občinske uprave Irena Horvat Rimele, je šlo v glavnem za nekatere spremembe, ki jih je narekovala nova zakonodaja na tem področju, zato bistvenih pripomb nanje niso imeli. Na predlog Centra za socialno delo v Ptuju so soglašali s predlaganim povišanjem cene storitve pomoč družini na domu, ki je tako od 1. januarja letos ovrednotena na 3,36 evra za opravljeno efektivno delovno uro.
Po krajši predstavitvi direktorice skupne občinske uprave Alenke Korpar so skoraj brez razprave soglašali s predlaganim osnutkom odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi skupne občinske uprave. Tudi v tem primeru je šlo namreč le za prilagoditev aktualnim razmeram, zakonskim določilom in nekaterim spremembam zaradi povečanja števila čla-
nic skupne občinske uprave.
Nekoliko več razprave je bilo ob seznanjanju z vsebino informacije Ministrstva za promet oziroma direkcije RS za ceste o predvidenih investicijah v državno cestno omrežje na območju zavr-ške občine. Kot je pojasnil predsednik občinskega odbora za gospodarstvo Janko Lorbek, bodo pri tem dali poudarek predvsem ureditvi dela državne ceste in krož-išča v centru Zavrča pri sedanji gostilni Pongrac, ki se bo pričela v pomladnih mesecih in bo v celoti izvedena do konca prihodnjega leta. V teh dneh poteka postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja za rušenje objektov na naslovu Zavrč 5 in 6, to je celotno poslopje sedanje gostilne Pongrac tik ob državni cesti in manjše hiše ob njej. Predvidena je tudi modernizacija regionalne državne ceste od trgovine Haložanka do mejnega prehoda Dreno-vec v dolžini nekaj nad 1800 m in sanacija plazu na tej relaciji. Če bodo z rebalansom letošnjega državnega proračuna zagotovljena potrebna sredstva, naj bi predvidena gradbena dela na tem odseku opravili še v letošnjem letu, v vsakem primeru pa do konca leta 2010.
V zvezi z ureditvijo cestne
Pogled na središče Zavrča z objektom gostilne Pongrac in hiše ob njem bo tak le še mesec ali dva, zgradili krožišče.
infrastrukture je bila zanimiva tudi informacija o predvideni izgradnji nove povezovalne ceste od mednarodnega mejnega prehoda Zavrč prek novega mostu čez reko Dravo do bodoče hitre ceste
Majšperk • 4. mednarodni glasbeni sejem
Tudi letos tekmovanje za naj rock skupino
V podjetju Albin promotion se v tem času pripravljajo na 4. mednarodni glasbeni sejem, ki bo tokrat potekal štiri dni - od 7. do 10. maja na Bregu pri Majšperku.
Hajdina-Ormož.
Ugodno so ocenili tudi informacijo o varnosti na območju občine Zavrč v letu 2008, ki jo je predstavil Milan Ba-klan, pomočnik komandirja Policijske postaje Gorišnica. Pri tem je pomembno, da se je v lanskem letu zmanjšalo število prometnih nesreč, milejše so tudi posledice teh nesreč, nekoliko nižje pa je tudi število obravnavanih prekrškov in kaznivih dejanj na ob-
močju občine Zavrč, kar so člani občinskega sveta pripisali tudi dobremu delu policije, posebej pa so pohvalili vse bolj pristen odnos policistov z občani na tem obmejnem območju naše države.
Z zanimanjem so prisluhnili tudi predstavitvi idejne zasnove za izgradnjo nove občinske zgradbe, ki jo načrtujejo na prostoru nekdanje trgovine ob sedanji kulturni dvorani v Zavrču, na Goriča-
Foto: M. Ozmec
zatem ju bodo porušili in tukaj
ku. Kot je pojasnila podžupanja Marta Bosilj, je za to že v pripravi izdelava projektne dokumentacije, ki so jo zaupali Stanislavu Klemenčiču oziroma podjetju Ingra iz Črenšovcev.
Med sklepi in predlogi pa so med drugim obravnavali tudi predlog o izvajanju in plačilu govornika za pogrebne svečanosti ter za govornico določili tudi Marto Bosilj.
M. Ozmec
Tudi letos se bodo na sejemskem prostoru v štirih dneh predstavila številna slovenska in tuja podjetja, ki se ukvarjajo z glasbo, glasbili, avdio opremo in studijsko tehniko, ogledali, preizkusili in kupili pa
boste lahko razne instrumente, avto akustiko in vrsto drugih izdelkov. Za zabavo bodo poskrbeli z različnimi glasbenimi skupinami, v času sejma bodo organizirali moto piknik z udeležbo številnih motoristov, ob
		
1ps^s		
Foto: M. Ozmec
Med nekaj tisoč obiskovalci 3. glasbenega sejma v Majšperku je bil lani tudi tedanji prometni minister Radovan Žerjav.
sejmišču bo možno kampirati, zabavali pa se boste lahko tudi v velikem zabaviščnem parku.
Če ste glasbenik - pevec ali instrumentalist - bodo organizatorji veseli, če se jim boste v času sejma pridružili, lahko se boste predstavili na odru, lahko naredite razstavo svojih izdelkov, predstavite nov ali starinski inštrument, lahko pa predstavite svoje delo kot domač obrtnik ali rokodelec, saj bo v času sejma organizirana tudi rokodelska tržnica. Že sedaj se lahko prijavite na natečaj za naj rock skupino. Organizatorji iščejo »sveže« skupine, ki preigravajo priredbe in tudi lastne skladbe. Deset najboljših skupin se bo 8. maja pomerilo na finalnem srečanju za naj rock skupino v okviru 4. glasbenega sejma v Majšperku.
-OM
Lenart • Seja občinskega sveta
Cene vrtca višje
Svetniki občine Lenart so se v četrtek, 19. februarja, sestali na 18. redni seji.
Po potrditvi dnevnega reda je najprej župan mag. Janez Kramberger svetnike seznanil z opravljanjem zimske službe in povedal, da so predvidena sredstva že porabili. Povedal je tudi, da se je v zadnjem času v občini sprožilo preko 20 plazov in nekateri ogrožajo tudi objekte; upa, da se bodo v državnem rebalansu našla sredstva za njihovo sanacijo. Poročal je, da so pričeli polagati optični kabel od Lormanja proti Voličini, in predstavil druge investicije, ki se izvajajo ali se bodo pričele.
Po pobudah in vprašanjih svetnikov so obravnavali prostorske podlage za umestitev enostanovanjske stavbe v nizu pet objektov v Spodnji Voli-čini. Po razpravi so svetniki predlagane strokovne podlage zavrnili. Sprejeli pa so strokov-
ne podlage za Stanovanjsko sosesko Voličina, v kateri je predvidenih deset objektov, in tudi spremembe in dopolnitve Odloka o predkupni pravici Občine Lenart in Pravilnik o uporabi kulturnih domov v Občini Lenart, Centru Slovenskih goric, športnih dvoran, prireditvenega prostora na ŠRC Polena in Rotovške kleti. Sprejeli so tudi program oskrbe s pitno vodo za leto 2009 na območju občine Lenart.
V nadaljevanju seje so se seznanili z ureditvijo tematske poti Agatina in Franckova pot in za omenjeni načrt potrdili investicijski projekt. Sprejeli so tudi sklep o sofinanciranju malih čistilnih naprav, na katerega se lahko prijavijo vsa gospodinjstva iz občine Lenart, kjer ni predvidena izgradnja kanalizacijskega omrežja do
leta 2015 in se je že izvedlo investicijo v lastno malo čistilno napravo. Svetniki so zavrnili sklep o plačilu davka od dobička od kapitala zaradi prodaje parcel občanke, ki želi, da ji občina povrne znesek davka, saj zaradi zamenjave parcele pri gradnji prizidka k OŠ Voli-čina 20 let ni bila lastnica nepremičnine. Potrdili so sklep o ukinitvi javnega dobra na parceli v Spodnjem Porčiču, kjer želi Elektro Maribor zaradi položitve zemeljskega kabla pridobiti služnostno pravico. Svetniki so sprejeli tudi sklep o povišanju cene oskrbnine v vrtcih na območju občine Lenart - določili so enotno ceno od 1. do 6. leta starosti v višini 378,68 evra - in sprejeli letni program športa za letos.
Zmago Šalamun
Slovenja vas • Pogovor z veterinarjem Damijanom Peklarjem
Pri steklini je najpomembnejša preventiva
Konec lanskega leta se je v naši neposredni bližini pojavila steklina. Na srečo se sicer pojavljala le v redkih primerih, ki pa so vendarle zadnja leta vse pogostejši. Vzrok okužbe je največkrat stik domače živali z obolelo lisico, ki na naše območje zaide najverjetneje iz sosednje Hrvaške, kjer nimajo urejenega cepljenja lisic proti steklini.
Steklina je zelo nevarna bolezen tako za živali kot tudi za človeka. V precejšnjem odstotku primerov je lahko izid bolezni tudi smrten.
Povzročitelj je virus, ki se širi med živalmi z ugrizi, praskami, poškodbami, možen pa je tudi prenos po zraku. Če pride človek v stik z živaljo, ki je okužena z virusom stekline, se okužba prenese nanj. »Pomembno je, kje je prišlo do vnosa okužbe. Ugrizi v bližini obraza oz. bližje možganom lahko vplivajo na krajšo inkubacijsko dobo. Ko se virus na mestu okužbe namnoži, potuje proti centralnem živčnem sistemu (možganom) po perifernih živčnih vlaknih, ko doseže možgane, se od tam širi v žleze slinavke, kjer je 'pripravljen1, da se razširi na novo žrtev,« pojasnjuje veterinar Damijan Peklar.
Klinični znaki, da ima žival steklino, so razdeljeni v tri faze. V prvi se kažejo spremembe v obnašanju in temperamentu živali. Te postanejo nemirne, imajo privide in so izredno nervozne. Tej fazi, ki traja dva do tri dni, sledi druga, ki se imenuje furiozna faza. Živali se odzivajo na zunanje dražljaje, pes pa je pripravljen tudi brez razloga ugrizniti. Vi-
rus v tej fazi poškoduje tudi motorične centre, zato se že pojavlja pareza zadnjih okončin: žival ne more več stati na okončinah, močno jo zanaša, v prostoru se ne more več zbrati, brezciljno tava, pojavi se močno slinjenje in nezmožnost požiranja. Žival se oglaša popolnoma drugače, nima
več glasu, spušča zelo čudne glasove, izgubi apetit, opazimo močno razširjene ali pa zožene zenice. Le 2 do 4 dni kasneje zaradi paralize dihalnih mišic nastopi smrt.
Živali, obolele za steklino, se ne zdravijo, da bi se izognili tveganju, da se od obolele živali okuži človek. Žival mora
ob sumu bolezni stekline v strogo izolacijo, da se ovrže sum, oz. se žival evtanazira.
Ravno zato je bistvenega pomena preventiva. Ta je v Sloveniji precej dobra, kar kaže dejstvo, da imamo malo spora-dičnih primerov stekline. Preventivno cepljenje psov proti steklini je tudi zakonsko pred-
pisano: pes je prvič cepljen proti steklini, ko dopolni 3 mesece, nato pa enkrat letno. »Preventivno cepljenje z inak-tivirano vakcino predstavlja zelo uspešno in varno zaščito psa pred virusom stekline. Z novejšimi, kvalitetnejšimi, z dokazi podprtimi vakcinami je pojav stranskih učinkov cepljenja skoraj izginil. Odločitev lastnika psa, da opravi obvezno cepljenje, ni le njegova dolžnost, ampak zelo odgovorno ravnanje, ki lahko
pomembno vpliva na širjenje bolezni. Lastnik, ki ima redno cepljenega psa proti steklini, je zaščitil sebe in svojo žival pred virusom stekline, obenem pa tudi preprečil širjenje ob morebitnem izbruhu bolezni v okolici,« pojasnjuje Peklar, ki dodaja, da cepljenje proti steklini ni nepotreben strošek, ampak nujen ukrep boja proti širjenju bolezni, ki se kljub zatiranju pojavlja vse pogosteje.
Dženana Bečirovič
AMBULANTA p W\ ! ZA MALE ŽIVALI HJSL 1
Slovenji vas 1 b. H ajdi na, 02 782 1016, www.miileiiviili.si.maleiivaliiihotmail.com
OBVEŠČA VSE LASTNIKE PSOV, DA LAHKO OPRAVIJO
CEPLJENJE PROTI STEKLINI
vsak delovnik: 8.-12. in 15.-18. ure (po tel. najavi tudi med 12. in 15. uro), ob sobotah: 8.-12. ure vse leto.
Ptuj • Začetek rekonstrukcije Potrčeve ceste
Zdaj pa se res mudi
Za rekonstrukcijo Potrčeve ceste je MO Ptuj pridobila državna in evropska sredstva.
Celotna investicija, ko jo pričenjajo te dni, pripravljalna dela so stekla včeraj, bo stala skoraj 2,8 milijona tolarjev, od tega znaša sofinancerski delež nekaj nad 1,427 milijona evrov. MO Ptuj je bila v prvem letu nove finančne perspektive 2007/2013 zelo uspešna pri pridobivanju sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.
Projekt je MO Ptuj po be-
sedah ptujskega župana prijavila kot projekt skupne infrastrukture, ki na nek način rešuje več problemov. Na tej lokaciji so šolstvo, zdravstvo, s to lokacijo je povezano tudi gospodarstvo. To so bili tudi pogoji, da so lahko pridobili sofinancerski delež. Projekt so razdelili v dve fazi, ker jim kot pri več projektih doslej ni uspelo v roku pridobiti vseh notarsko overjenih služnostnih pogodb.
Rekonstrukcija Potrčeve
Foto: Črtomir Goznik
Rekonstrukcija Potrčeve ceste mora biti končana do konca julija, ker bo sicer občina ob evropski del denarja.
ceste bo potekala od februarja do konca julija letos. Zajema izdelavo investicijske in projektne dokumentacije ter gradbena dela, zemeljska dela, voziščne konstrukcije, prometno opremo, javno razsvetljavo, odvajanje padavinskih in odpadnih komunalnih voda, vodovod, plinovod ter zunanje storitve.
V prvi fazi, pripravljalna dela so se pričela 23. februarja, bodo obnovili cestišče od Raja proti križišču pred bolnišnico. Zgradili bodo pločnike, kolesarske poti in krožišče proti OŠ Ljudski vrt. V drugi fazi pa bodo zgradili krožišče pri bolnišnici in obnovili cestišče vse do semaforjev. Na javnem razpisu je dela pridobilo Cestno podjetje Maribor.
Za izvedbo obeh faz je na voljo zelo kratek čas: če do 31. julija letos dela ne bodo končali, bo potrebno vračati državna in evropska sredstva, kar ni preveč razveseljivo. Ptujski župan pričakuje, da bodo s tamkajšnjimi prebivalci našli skupni jezik in pridobili služnostne pogodbe še za drugo
etapo, saj cesto vendarle urejajo za njihove potrebe. Skrajni čas je, da se končno uredi tudi dostop do bolnišnice in zdravstvenega doma. Spomniti velja, da je MO Ptuj najprej prejela 176 podpisov civilne iniciative z zahtevkom, da se uredi to cestišče, kmalu zatem pa so prejeli čez sto podpisov ljudi, ki so bili proti temu, da se cesta uredi. Najbolj pa čudi to, pravi župan, da se je velika večina ljudi podpisala na oba spiska. V tem trenutku imajo največ zapletov in težav z delom zemljišč pri Platani. Če v roku 14 dni z lastnikom ne bo dosežen dogovor, se bodo s traso umaknili s teh zemljišč, pravi ptujski župan, to pa bo seveda otežilo dostop do poslovnega centra Platana.
V času gradnje bo promet zagotovo moten, računajo na strpnost ljudi, da pa bi se izognili večjih motenj, se bodo posluževali enostranskih zapor. Občasne popolne zapore pa bodo potrebne, ko bodo prestavljali posamezne infra-strukturne vode.
MG
Trnovska vas • Razvojni načrti
S proračunom ne bo težav
Prejšnji teden sta kar dve slovenskogoriški občini na isti dan, ob isti uri razpravljali o enakih temah.
Medtem ko je proračun v občini Sveti Andraž povzročil precej preglavic, so se svetniki in župan občine Trnovska vas večino stvari uspeli dogovoriti in bo proračun najbrž sprejet že na naslednji seji.
Svetnikom je bil že na prejšnji seji predstavljen osnutek sprememb odloka o ustanovitvi skupne občinske uprave. Z novostmi jih je seznanila Alenka Korpar, predlog pa so na 21. redni seji soglasno potrdili.
Tudi svetniki Trnovske vasi so se v pustnih dneh dogovarjali o tem, kakšen bo proračun za tekoče leto. Z nekaj spremembami, ki bi jih želeli, so že na prejšnji seji seznanili župana Alojza Benka. Te so bile v veliki meri upoštevane, zato bo po predvidevanjih župana proračun sprejet že na naslednji seji, ki bo v torek, 26. februarja. »Načrte razvoja v naši občini smo obravnavali
že na neformalnem srečanju, zato večjih težav nismo imeli,« je pojasnil Benko in dodal, da marca pripravljajo javno razgrnitev projektov, ki jih načrtujejo v naslednjih letih. Na njej bodo lahko sodelovali tudi občani.
»Poteka pa že odkup zemljišča za krožišče in pločnik v Trnovski vasi, ta bo kmalu dokončen. Načrtujemo še veliko novih investicij, med drugim obnovo pokopališča, vasi, povezovalnih poti, cest, ureditev kanalizacije ipd.,« je še pojasnil župan Trnovske vasi.
Sicer pa bo dohodkovna stran njihovega proračuna težka nekaj več kot 1,5 milijona evrov, odhodkovna pa za približno 160 tisočakov več. Zgovorno je dejstvo, da bo kar 55 odstotkov vseh prihodkov namenjenih investicijam in modernizaciji občine.
Dženana Bečirovič
Prašičereja • Kakšna bo nadaljnja strategija
Samooskrba padla že na 40 odstotkov
Prašičereja na Slovenskem je že dobrih pet let v krizi, iz katere ni in ni videti izhoda. Število doma vzrejenih prašičev se je že drastično znižalo in po uradnih podatkih je samooskrba na tem področju z dobrih 70 odstotkov pred nekaj leti padla pod današnjih 50 odstotkov, neuradno pa se celo že govori o zgolj 35-odstotni samooskrbi s prašičjim mesom.
O reji prašičev „pršutarjev"
Reja prašičev pršutarjev je možna samo s prilagoditvijo plačilnega sistema tem potrebam, kar pomeni, da mora rejec zaradi pitanja prašičev na višjo težo dosegati tudi primerno višjo odkupno ceno. Plačevanje samo po sistemu mesnih enot temu ne sledi; dodana mora biti razlika zaradi te višje teže prašičev. Potrebna je tudi prilagoditev in uskladitev zainteresirane pršutarne.
Je pa potrebno v Sloveniji poiskati tudi druge tipične suho-mesne izdelke, ki bi jih lahko zaščitili, kot npr: prekmurska šunka, domače klobase, domače salame, sušen vratovina, prekajene krače, prekanjena slanina, savinjski želodec itd.
Peter Pribožič: „Stanje v prašičereji je res zaskrbljujoče, samooskrba konstantno pada, razlogi pa so tako v preslabi poslovni organiziranosti rejcev kot v pomanjkanju državnih ukrepov za stimulacijo prašičereje!"
Foto: SM
Vodja ptujske svetovalne službe Peter Pribožič te
podatke potrjuje, v skrbi za slovensko prašičerejo pa je pripravil tudi nekaj smernic morebitnega oziroma želenega razvoja prašičereje v prihodnje in jih posredoval tudi posebni skupini za pripravo razvoja te panoge v okviru strategije kmetovanja za naprej. „Slovenska prašičereja je v zadnjih letih po obsegu proizvodnje zelo nazadovala, investicij v to panogo praktično skoraj ni bilo. Zato je cilj strategije predvsem povečati obseg proizvodnje na prejšnjih 70 odstotkov samooskrbe s prašičjim mesom, podpreti investicije v izgradnjo hlevov v naslednjih petih letih in povečanje reje plemenskih svinj za 10.000 in s ciljem povečati rejo za 200.000 prašičev letno. Potrebna je dograditev 50.000 stojišč za pitance, da bi povečali proizvodnjo na kmetijah za 150.000 pitancev letno. Farme večanja proizvodnje ne načrtujejo, nekatere se celo zapirajo, zato je ta cilj seveda vezan na kmetije. Treba je vedeti, da je tudi v Evropi stalež prašičev precej padel, v nekaterih državah tudi do 20 odstotkov. Tako bi lahko pričakovali, da bodo cene prašičev v naslednjih letih nekoliko narasle, čeprav ne govorimo o velikih pričakovanjih, bo pa ekonomski položaj prašičereje gotovo še zanimiv, ker pomanjkanje prašičjega mesa na trgu bo!"
Prašičerejci preslabo poslovno organizirani
Po prepričanju Pribožiča bi bilo nujno potrebno podpreti specializirano poslovno organiziranost rejcev prašičev tako za večanje obsega proizvodnje kot za boljšo prodajo:
„Razvoj panoge zavira predvsem slaba poslovna organiziranost rejcev. Rejci so dandanes razdrobljeni; nekaj jih posluje v okviru zadružnega sistema, nekaj se jih direktno povezuje z delniškimi družbami (Panvita in Ihan), nekaj manjših pa je kar na prostem trgu. V tujini ni tako; tamkajšnja združenja so izredno močna, veljajo trdna pravila igre in vsi delajo za to, da je prašič prodan čim bolje. Pri nas pa je tako, da družba pač postavi določene pogoje odkupa pod reklom „vzemi ali pusti" in zato je celotna prašičereja zelo odvisna od tega, kako je orientirana predelovalna industrija, predvsem glede uvoza prašičev. Trenutno imamo v Sloveniji nižjo ceno, kot je povprečna cena svinjskega mesa na evropskem trgu ,in to za 4 evre na sto kilogramov oči-
ščenega svinjskega mesa na klavni liniji, saj je povprečna evropska cena 134 evrov, pri nas pa 130 evrov.
Vsekakor bi se položaj rejcev lahko zelo izboljšal z dobro organiziranostjo, bodisi na zadružni ali kakšni drugi ravni. Alternativa bi morda bila tudi v tem, da bi nekaj rejcev skupaj investiralo v lastno klavnico; finančni vložek na posameznega vlagatelja v takem primeru ne bi bil previsok, položaj rejcev glede cenovne politike svežega mesa oz. odkupne cene le-tega pa bi bil bistveno boljši kot je danes. To bi bil vsekakor odlična alternativa mesnopredelo-valni industriji, ki se povezuje z trgovino!"
Država bo pomagala pri naložbah v hleve oz. farme
Na celotnem območju Po-dravja, ki ga pokriva KGZ Ptuj, je zaenkrat še evidentiranih okoli 500 večjih ali manjših rejcev prašičev, cifra pa se ves čas znižuje in se bo po prepričanju Pribožiča še naprej:
„V preteklih letih je bila precej favorizirana govedoreja, zdaj je mlečna proizvodnja potisnjena v krizo, cene
mleka se znižujejo, prašičerejo pa bo težje sanirati, ker zadnjih 10 let v tej panogi praktično ni bilo nekih naložb. Tudi uvoz mladih pujsov za pitanje je glede na zadnje cene nerentabilen, zato se je hudo zmanjšal. Cena mladega pujsa za pitanje je namreč 2,6 evra, kar je absolutno preveč za pozitivno ekonomiko reje. In tu se spet pojavlja težava, ker smo doma tako zelo zdrsnili na področju plemenskih svinj, saj jo bo treba vsekakor obnoviti in povečati. Je pa res, da za plemenske svinje ni nobenega vladnega subvencioniranja, razen enega ukrepa predlani, ki ga je podpisal takratni minister Jarc. So pa že odprti in še bodo razpisi za pridobitev sredstev za naložbe v hleve. Prvi razpis je bil že decembra in največja težava, s katero smo se srečali v praksi, je bila v tem, da rejci niso imeli pripravljene gradbene dokumentacije, zato se niso mogli prijaviti. Subvencioniranje gradnje znaša do 40 odstotkov in glede na novosti v uredbi, ki ima sicer prehodno obdobje do leta 2013, bo za prašičerejce zelo dobro, da se nanje pripravijo oziroma zadeve čimprej uredijo, seveda tudi preko razpisov," opominja rejce Pribožič.
Nova uredba zahteva preureditve hlevov
Med novostmi, ki jih prinaša uredba, so pomembne predvsem tiste, ki se nanašajo na upoštevanje navzkrižne skladnosti na področju standarda počutja živali:
„V rejah prašičev je največkrat treba uskladiti sistem reje plemenskih živali. V zahtevah navzkrižne skladnosti je zapisano, da morajo biti živali do prasitve v skupinskih rejah in ne več v individualnih boksih, kot je veljalo v prejšnjih časih. Nadalje bo potrebno uskladiti kvadraturo za posamezno kategorijo živali, kar pomeni, da je točno predpisana kvadratura za določeno kategorijo pra-
šiča, določeni so tudi razmaki med rešetkami glede na kategorije prašičev, urejena mora biti prehrana in stalna preskrba s pitno vodo, ki je ne sme zmanjkati. Posebej je predpisana tudi osvetlitev hlevov, ki mora znašati eno dvajsetino površine hleva, kar je na našem terenu kar velika težava. Obvezno je tudi vodenje in hranjenje hlevske knjige še najmanj 3 leta po tem, ko je že izpolnjenja ipd.," našteva najpomembnejše ukrepe, ki jih bodo rejci morali izvesti, če jih že niso, sicer bodo ob subvencije oz. neposredna plačila.
Večina ukrepov se bo sicer začela kaznovati šele z iztekom prehodnega obdobja, vendar je, kot pravi Pribožič, zdaj pravi čas, da tisti, ki se nameravajo resno ukvarjati s prašičerejo, zahteve izpolnijo, tudi zaradi možnosti pridobitve denarja na razpisih: „Za manjše preureditve zahtevna gradbena dokumentacija ni potrebna, zato je dobro izkoristiti sredstva, ki jih je in jih bo za te namene preko razpisov ponudilo kmetijsko ministrstvo."
Rejci obupavajo zaradi kuge,
konfliktov z okoljem ■■■
Kljub temu, vsaj zaenkrat, med rejci v Podravju ni posebnega zanimanja: „Menim, da bi bilo dobro, če bi ministrstvo glede na stanje te panoge ponudilo višjo stopnjo sofinanciranja, pa tudi možnost sofinanciranja premestitve večjih objektov, zlasti farm, izven strnjenih naselij. Na terenu je namreč veliko konflik-tnih primerov zaradi lokacij
farm oz. hlevov, kar dodatno onemogoča rejce. Potem je tu še velik problem klasične prašičje kuge, ki vsakih nekaj mesecev udari iz sosednje Hrvaške in prizadene naše rejce ob meji. Ker je žarišče kuge v državi, ki ni članica EU, naši rejci ob prepovedih, ki sledijo izbruhu, doživljajo izgube, nimajo pa pravice do povračila odškodnine. Če bi bil izbruh evidentiran v Sloveniji, pa bi to pravico lahko izkoristili. Razumljivo je, da prašičerejo potem množično opuščajo. To anomalijo bi bilo potrebno odpraviti z ustreznimi zakonskimi predpisi."
Peter Pribožič je vseeno mnenja, da tržne možnosti prašičerejcev ob boljši organiziranosti nikakor niso majhne; ob prodaji mesnopredelo-valni industriji bi lahko rejci, kot že rečeno, sami poskrbeli za zakol in ponujali sveže meso oz. svinjske polovice bodisi direktno potrošnikom ali v trgovske verige, za posamezne kmetije je lepa priložnost predelava na domu kot dopolnilna dejavnost, ki bi dajala tradicionalne in tipične mesne izdelke, sicer pa bi bilo potrebno strožje nadzorovati označevanja izvora mesa na trgovskih policah in preprečevanje zlorabe teh oznak, nenazadnje pa bi morali v naši državi ohraniti tudi tradicijo pravih domačih kolin, ki so predstavljale pomemben delež samooskrbe in na nek način reševale tudi socialne stiske ljudi.
„Prepričan sem, da moramo ohranjati tudi male kmetije s prašiči, kar so v Evropi že izgubili, mi pa to lahko še ohranimo! Vsekakor pa bi morali biti nekateri ukrepi vlade oz. ministrstva bolj življenjski, kot so."
Foto: SM
Za doseganje nekdanjega odstotka samooskrbe s prašičjim mesom bi morali v Sloveniji povečati rejo plemenskih svinj na 10.000 glav letno, domačo rejo pa posledično povečati za 200.000 prašičev letno.

Bruselj • Zelena luč za postopno prepoved navadnih žarnic v EU
Septembra že brez 100 vatnih žarnic v trgovinah
Odbor Evropskega parlamenta za okolje je ta teden zavrnil predlog, da naj parlament na plenarni seji opravi razpravo in glasuje o predlogu delovne skupine strokovnjakov iz vseh 27 držav članic Evropske unije za postopno prepoved navadnih žarnic v EU. Predlog bo tako lahko sedaj v zakonodajni obliki sprejela Evropska komisija.
Foto: ames.si Gospodinjstva v EU naj bi navadne žarnice, ki so v rabi že 130 let, zamenjala z učinkovitejšimi, kot so varčne, halogenske ali LED žarnice. Te so dražje, vendar pa trajajo dlje in porabijo manj energije od navadnih.
S septembrom naj bi s trga najprej umaknili najbolj potratne žarnice z močjo 100 vatov ali več, do leta 2010 naj bi prepovedali žarnice za 40 vatov ali več, od septembra 2012 pa vse navadne žarnice do vključno moči 25 vatov. Kasneje, do leta 2016, naj bi v uniji prepovedali tudi energijsko manj učinkovite halogenske žarnice razreda C. Pravila ne bodo veljala za posebne žarnice, kot so infrardeče in žarnice za hladilnike ali semaforje ter reflektorji.
Navadne žarnice po podatkih EU trenutno uporablja 85 odstotkov gospodinjstev v uniji. Varčne žarnice porabijo od 65 do 80 odstotkov manj energije kot zastarele navadne žarnice in trajajo do šestkrat dlje. Po izračunih EU naj bi povprečno gospodinjstvo v uniji z zamenjavo navadnih žarnic za varčnejše za elektriko tako privarčevalo 50 evrov letno. Po navedbah proizvajalcev žarnic naj bi v vsej uniji s prehodom na varčnejše žarnice letno privarčevali okoli sedem milijard evrov. Oko-ljevarstveniki ocenjujejo, da bi z ukinitvijo navadnih žarnic samo v Nemčiji letno zmanjšali izpuste ogljikovega dioksida za približno tri milijone ton letno. (sta)
ZDA • Obama
napovedal
zmanjšanje
proračunskega
primanjkljaja
V štirih letih pol manjši primanjkljaj
Ameriški predsednik Ba-rack Obama je v sobotnem tedenskem radijskem nagovoru poudaril, da si bo v času mandata prizadeval zmanjšati oz. razpoloviti rekordni proračunski primanjkljaj. Ta se bo letos še povečal, saj je ameriška vlada v luči gospodarske krize za oživitev gospodarstva odobrila 787 milijard ameriških dolarjev vreden stimulacijski paket.
Proračunski primanjkljaj je v fiskalnem letu 2008, ki se je zaključilo septembra lani, v ZDA znašal 438 milijard dolarjev, kar predstavlja 3,1 odstotka ameriškega bruto domačega proizvoda (BDP). Omenjeni znesek pa ne vključuje omenjenega stimu-lacijskega paketa, ki ga je Obama s podpisom odobril pretekli torek, proračunski primanjkljaj pa se bo s tem povečal na rekordnih 1,2 bilijona ameriških dolarjev. V republikanskem taboru so ob tem poudarili, da bo gigantski stimulacijski načrt poguben za prihodnost ZDA in da bodo ceno za to plačevali še prihodnji rodovi. Kljub temu je Obama napovedal, da bo že s ponedeljkom začel s prizadevanji, da bi prevzel nadzor nad prekomernim trošenjem. Včeraj se je namreč sešel z neodvisnimi strokovnjaki, predstavniki sindikatov, odvetnikov in s člani kongresa, s katerimi je razpravljal prav o vprašanju, kako zmanjšati rekordni proračunski primanjkljaj. Poleg tega naj bi Obama v današnjem nagovoru pred ameriškim kongresom v grobem predstavil najnujnejše ameriške prioritete za prihodnost, poroča francoska tiskovna agencija AFP. (sta)
Peking • Eksplozija plina v rudniku na Kitajskem
Umrlo več deset rudarjev
Foto: davlife.com
Eksplozija plina v rudniku premoga v bližini mesta Ta-iyuan v severnokitajski provinci Shanxi je po zadnjih podatkih zahtevala najmanj 73 življenj, ranjenih pa je 113 rudarjev, poroča ameriška tiskovna agencija AP. V času nesreče je bilo v rudniku 436 rudarjev.
Do eksplozije je prišlo v soboto okoli 19. ure po srednjeevropskem času, ko je bilo v rudniku več sto rudarjev. Eksplozija je bila takoj usodna za 44 izmed njih, okoli 100 pa jih je po poročanju kitajske tiskovne agencije Xinhua ostalo ujetih v porušenih podzemnih rovih. Koliko rudarjev je še vedno ujetih v porušenih rovih ni znano, predhodna poročila pa so navajala številko 65. Xinhua je ob tem tudi poročala, da so se številni v porušenih rovih ujeti rudarji preko mobilnih telefonov že oglasili domačim. Gre za najhujšo nesrečo v kitajskih rudnikih po decembru 2007, ko je v enem izmed rudnikov prav tako v provinci Shanxi umrlo 105 rudarjev. Omenjena provinca je eno izmed glavnih nahajališč premoga na Kitajskem, kjer s to surovino zadostijo kar dvema tretjinama vseh energetskih potreb.
Kitajski rudniki so pogosta prizorišča delovnih nesreč. Samo v letu 2008 je po uradnih podatkih v nesrečah po vsej državi umrlo več kot 3000 ljudi. Neodvisni opazovalci medtem zatrjujejo, da je dejansko število
smrtnih žrtev še bistveno večje. (sta)
Vaduz •
Novoizvoljeni premier
Liechtensteina
napoveduje:
Liechtenstein ne bo več davčna oaza
Novoizvoljeni premier Liechtensteina Klaus Tschutscher, ki bo položaj predsednika vlade prevzel 25. marca, je ta teden izrazil pripravljenost na sodelovanje z Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) v boju proti davčnim utajam, s čimer naj bi se kneževina znebila ugleda davčne oaze, poroča francoska tiskovna agencija AFP. »Brezpogojno potrebno se bo oddaljiti od ugleda davčne oaze, ki ni pripravljen na sodelovanje. Kot prvo je treba navezati stike z OECD in tako vsem našim potencialnim partnerjem pokazati, kako resni in konkretni so nameni Liechtensteina,« je v izjavi zapisal Tschutscher. Liechtenstein tako kot druge davčne oaze privlači vlagatelje z vsega sveta, saj lahko tam svoj denar shranijo z visoko stopnjo tajnosti in zaščito pred mednarodnimi preiskavami davčnih utaj. Vendar pa so takšne države v zadnjih letih vedno bolj deležne pritiskov, naj informacije o lastnikih bančnih računov delijo z ostalimi državami. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je leta 2002 tako navedla sedem držav, ki jih je označila za »nesodelujoče davčne oaze«. OECD sicer beleži 38 držav, ki so sprejele zelo neprepustne zakone glede bančne tajnosti ter so proste davkov ali imajo zelo nizko obdavčitev. Na omenjenem črnem seznamu pa so ostale le še tri - Andora, Monako in Liechtenstein. OECD naj bi seznam obnovila v sredini letošnjega leta. Novoizvoljeni premier alpske kneževine se je zavzel tudi za ratifikacijo sporazuma o sodelovanju v boju proti davčnim utajam, ki sta ga Liechtenstein in EU sklenila lani decembra, a pri tem zavrnil zahteve finančnih ministrov se-demindvajseterice o dopolnitvi
sporazuma z zagotovili za lažji dostop do bančnih podatkov. Glavni razlog za privlačnost Liechtensteina kot davčne oaze je namreč prav vztrajanje kneževine na spoštovanju stroge bančne tajnosti. (sta)
Bagdad • Zavezniki al Malikija zmagovalci tudi po končnih izidih volitev
Koalicija pravne države
Zavezniki iraškega premiera Nurija al Malikija so po končnih izidih pokrajinskih volitev v Iraku zmagali v vseh devetih šiitskih provincah, a bodo za vladanje na lokalni ravni morali sklepati tudi kompromise. Absolutno večino si je namreč Koalicija pravne države, ki jo je podprl al Maliki, zagotovila le v Bagdadu in provinci Basra.
V	Bagdadu so al Malikijevi zavezniki osvojili 28 od 55 sedežev v pokrajinskem svetu, v Basri na jugu države pa 20 od 35 sedežev v svetu. V šiitskih provincah Nadžaf, Babil, Mutana, Majsan, Dikar, Karbala, Divanija in Vasit pa bo morala sklepati koalicijo s svojimi tekmeci.
Na drugo mesto po številu osvojenih glasov se je uvrstil Vrhovni svet za islamsko revolucijo v Iraku (SCIRI) Abdela Aziza Al Hakima, ki je izgubil nadzor nad sedmimi šiitskimi provincami in Bagdadom, a ostaja druga najmočnejša sila v šiitski skupnosti. Privrženci radikalnega šiitskega klerika Moktade al Sadra so osvojili tretje mesto in izgubili nadzor nad Majsanom, edino provinco, ki so jo vodili.
V	večinsko sunitskih provincah - Anbar, Dijala, Mosul in Sa-lahedin - si bo medtem vodenje v pokrajinskih svetih delilo več različnih sunitskih strank, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Iraški pokrajinski sveti, katerih člani imajo štiriletni mandat, morajo sedaj po končnih izidih, ki so bili objavljeni v četrtek, v 30 dneh izvoliti guvernerje provinc. Sveti sicer tudi nadzorujejo finance in obnovo, njihov skupni proračun pa je 2,4 milijarde dolarjev. (sta)
Varšava • Diskriminacijski protikrizni ukrepi?
Svetovna banka poziva stare članice EU, naj se ne zapirajo pred novimi
Svetovna banka je v petek pozvala stare države članice Evropske unije, naj ne uporabljajo protikriznih ukrepov za omejevanje dostopa novih držav članic do njihovih trgov, saj bi to pomenilo močan udarec tem gospodarstvom, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.
»Vzhodna Evropa je v teh težkih časih še posebej močno prizadeta,« je ob današnji predstavitvi najnovejšega poročila o novih članicah EU iz Vzhodne, Srednje in Jugovzhodne Evrope povedal glavni ekonomist Svetovne banke za omenjeno regijo Indermit Gill.
Omenjeno skupino držav sestavljajo Češka, Estonija, Madžarska, Latvija, Litva, Poljska, Slovaška in Slovenija, ki so se uniji pridružile leta 2004, ter Romunija in Bolgarija, ki sta vstopili leta 2007. Ciper in Malta, ki sta se pridružila leta 2004, nista zajeta.
Te države so se z vstopom v EU zavezale k odprtosti in integraciji v svetovno gospodarstvo. Ta usmeritev se jim je obrestovala v obliki gospodarskejasti in zmanjšanja stopnje revščine, je pojasnil omenjeni ekonomist. »Če pa se svet zdaj usmeri v protekcionizem, bodo razvijajoče se države težko zaščitile te s težavo pridobljene dosežke,« je dodal. Zato bi se stare članice, tako imenovana petnajsterica, po njegovem mnenju morale upreti protikriznim ukrepom, ki vodijo v protekcionizem. Prav slednji je namreč nato lahko glavna ovira za gospodarsko okrevanje, je opozoril Gill. Omenjena deseterica držav je v zadnjih letih beležila hitro gospodarsko rast, pogosto na račun močnega domačega povpraševanja, podprtega z lahkim dostopom do posojil. S tem so zmanjševale svoj zaostanek za razvitimi članicami, ki so tudi njihov glavni trgovinski partner. Vendar pa nove članice zdaj zaradi svetovne gospodarske krize in nekaterih lastnih slabosti še iz časa pred krizo beležijo močan upad rasti oziroma drsijo celo v recesijo. (sta)
Gospodarstvo po svetu
LATVIJA - Latvija bo v letošnjem letu v primerjavi z letom 2008 verjetno zabeležila 12-odstotno znižanje svojega bruto domačega proizvoda (BDP), so za francosko tiskovno agencijo AFP povedali na latvijskem finančnem ministrstvu. Vlada je sicer doslej za letošnje leto napovedovala le petodstotno skrčenje domačega gospodarstva, številni strokovnjaki pa so napovedovali desetodstotno znižanje. Oceno o 12-odstotnem znižanju so pripravili strokovnjaki finančnega ministrstva v sodelovanju z gospodarskim ministrstvom in latvijsko centralno banko. Hkrati so ocenili, da naj bi se stopnja brezposelnosti zvišala z 8,3 na 12,7 odstotka. Ta baltska država, ki je v EU vstopila leta 2004 in je več let beležila visoko gospodarsko rast, tudi na račun visokega zadolževanja, je v recesijo zdrsnila lani, ko se je razplamtela svetovna posojilna in gospodarska kriza. Latvijska vlada je tekom krize med drugim podržavila drugo največjo banko v državi Parex, Mednarodni denarni sklad (IMF), EU in druge pa je zaprosila za pomoč v skupni višini 7,5 milijarde evrov. Vlada poleg tega zmanjšuje javno porabo in povečuje davke, nezadovoljstvo med prebivalci pa je januarja privedlo do množičnih protestov. Podobno, a vseeno nekoliko bolje kaže ostalima baltskima državama Estoniji in Litvi. Gospodarstvo prve naj bi se letos skrčilo za 4,5 do 8,9 odstotka, Litva pa naj bi zabeležila 4,9-odstotno zmanjšanje BDP.
NIKOZIJA - Prihodki iz turizma na Cipru so se v prvem mesecu letos v primerjavi z januarjem 2008 znižali za 11,6 odstotka, s čimer se v razmerah svetovne gospodarske krize za ciprske turistične delavce napoveduje izjemno težko leto. Prihodki iz turističnih dejavnosti so se tako z lanskih 35,3 milijona evrov januarja letos znižali na 31,2 milijona evrov.
Prihodki iz turizma so se v lanskem letu v primerjavi z letom 2007 na Cipru znižali za 3,5 odstotka in se ustavili pri 1,79 milijarde evrov, kar je približno 60 milijonov evrov manj kot leta 2007, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Manjšemu prihodku od turizma v letošnjem januarju je med drugim botroval 7,1-odstotni upad števila turistov, medtem ko je ciprska vlada na letni ravni napovedala celo desetino manj turistov kot lani. Turisti na Cipru so v lanskem letu tako povprečno porabili 60,4 evra na dan, v povprečju pa so na tem sredozemskem otoku dopustovali 11 dni. Največji potrošniki med turisti so bili Italijani, ki so dnevno porabili 124,4 evra, medtem ko so se najbolj varčno obnašali Danci in v povprečju dnevno porabili le 27,6 evra.
WASHINGTON - Povpraševanje po ameriškem finančnem premoženju se je lanskega decembra po dveh zaporednih mesecih nazadovanja znova okrepilo. Po podatkih ameriškega ministrstva za finance so bile tuje vlade in zasebni vlagatelji decembra lani neto kupci dolgoročnih dolžniških papirjev v vrednosti 34,8 milijarde dolarjev. Lanskega novembra je bil neto rezultat negativen v višini 25,6 milijarde dolarjev, oktobra pa v višini 400 milijonov dolarjev, je mesečno poročilo ministrstva konec tedna povzela ameriška tiskovna agencija AP. Dolgoročne naložbe so obveznice z zapadlostjo enega ali več let. ZDA potrebujejo tuj kapital za financiranje svojega trgovinskega primanjkljaja, ki je lani dosegel 677,1 milijarde dolarjev. To je nekoliko manj kot leta 2007, ko se je povzpel na 700,3 milijarde dolarjev. Primanjkljaj se je znižal drugo leto zapored, potem ko je pred tem pet let vztrajno naraščal. Lansko leto so neto nakupi finančnega premoženja s strani tujih vlagateljev dosegli 514,6 milijarde dolarjev, kar je precej manj od leta 2007, ko so se povzpeli na 776,6 milijarde dolarjev. Tuji vlagatelji so decembra lani kupovali predvsem državne in podjetniške obveznice, prodajali pa obveznice, ki sta jih izdajali hipotekarni agenciji Fannie Mae in Freddie Mac ter druge vladne agencije, kot npr. Ginnie Mae. Kitajska ostaja največji tuji imetnik ameriških državnih obveznic. V njeni lasti je bilo lanskega decembra za 696,2 milijarde dolarjev obveznic, kar je za 14,3 milijarde dolarjev več kot lanskega novembra. Sledita ji Japonska s 578,3 milijarde dolarjev in Velika Britanija s 355 milijardami dolarjev državnih obveznic.
ŽENEVA - Avtomobilski salon, ki ga bodo v Ženevi med 5. in 15. marcem postavili že 79. leto, bo ne glede na finančno in gospodarsko krizo polno zaseden. Za 250 razstavljavcev bo 77.900 kvadratnih metrov ženevskega sejmišča komajda zadoščalo, je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa povedal predsednik avtomobilskega salona Luc Argand. Število razstavljavcev je sicer letos nekaj nižje kot lani, ko se je na salonu predstavilo 260 proizvajalcev avtomobilov. Udeležbo so odpovedali le trije manjši proizvajalci, vendar ne tudi ameriški velikan General Motors, ki se bo na nekoliko skrčenem razstavnem prostoru predstavil z vsem svojimi znamkami avtomobilov. Na letošnjem salonu si bo mogoče prvič na svetu oz. v Evropi ogledati 130 novih modelov avtomobilov. Pri tem vedno pomembnejše mesto zasedajo vozila na alternativni pogon. Videti bo mogoče še več vozil z novimi tehnologijami in novimi pogonskimi viri kot v preteklih letih. V t.i. zelenem paviljonu bodo tako razstavljeni mali avtomobili na električni in plinski pogon za mestne vožnje. Razstavljalci na salonu v Ženevi, na katerem pričakujejo približno 700.000 obiskovalcev, bodo po ocenah organizatorjev varčevali pri spremljevalnem programu, sprejemih in koktajlih. Če se položaj na avtomobilskem trgu do sredine tega leta ne bo izboljšal, pa bo več proizvajalcev prisiljenih odpovedati udeležbo na ženevskem salonu v letu 2010, menijo organizatorji.
ZAGREB - Gospodarski odnosi med Hrvaško in Slovenijo so tradicionalno zelo dobri glede na to, da sta gospodarstvi komplementarni, kar se kaže tudi v bogati blagovni menjavi, so v torek v Pulju izpostavili na srečanju obrtnikov in podjetnikov iz Slovenije in Hrvaške. Poudarili so, da se hrvaški izvoz v Slovenijo veča. Hrvaška je lani v Slovenijo izvozila za 1,1 milijarde dolarjev blaga, kar je 7,5 odstotkov več kot leta 2007, medtem ko je iz Slovenije uvozila za 1,7 milijarde dolarjev blaga ali 11,6 odstotkov več kot leto prej, je na srečanju, ki sta ga organizirala Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije in Hrvaška gospodarska zbornica iz Pulja, povedala predsednica županijske gospodarske zbornice Pulj Jasna Jaklin-Majetic. Slovenija je po podatkih Hrvaške narodne banke od leta 1993 do konca tretjega četrtletja lani na Hrvaško vložila 885,8 milijona evrov, s čimer je osma največja vlagateljica na Hrvaškem. V enakem obdobju so hrvaški podjetniki neposredno v Slovenijo vložili 72,8 milijona evrov. Slovenski turisti so lani ustvarili 2,2 milijona nočitev ali približno 38 odstotkov celotnega turističnega prometa v hrvaški Istri. Po številu nočitev v Istri pa so bili slovenski gostje na drugem mestu, za nemškimi turisti. V lanskem letu so sicer slovenski turisti ustvarili 5,8 milijonov nočitev. (sta)
Ptuj • Poslanski večer z ministrom za zdravje
K spremembi zakonodaje povabljena tudi stroka
Minister za zdravje Borut Miklavčič je celodnevni obisk na Ptuju 13. februarja sklenil s pogovorom z zdravniki v okviru drugega poslanskega večera Dejana Levaniča. Govorili so o izzivih zdravstvene politike v obdobju 2009/2012.
Foto: Črtomir Goznik
Na drugi poslanski večer je Dejan Levanič povabil ministra za zdravje Boruta Miklavčiča, da bi predstavil zdravstveno vizijo v obdobju 2009/2013.
Minister je že na začetku pogovora povedal, da bodo predloge udeležencev pogovora maksimalno upoštevali in jih vgradili v novi zakon, Dejan Levanič in drugi poslanci pa morajo te predloge tudi izglasovati, ker sicer ne bodo sprejeti. O vseh predlogih nove zdravstvene zakonodaje bo potekala široka javna razprava, začela naj bi se v roku enega meseca.
Zdravstveni delavci vsako leto opravijo veliko dela, kar tudi veliko stane, skoraj tri milijarde evrov, ki se zberejo iz obveznega in dodatnega zavarovanja ter direktnih prispevkov občanov. V osnovni zdravstveni dejavnosti letno beležijo 10,5 milijona obiskov pacientov, v bolnišnicah se jih letno zdravi 327 tisoč, v socialnih zavodih imajo v enem letu dobrih 6,5 milijona oskrbnih dni, v letu 2008 pa so slovenski zdravniki napisali 15,5 milijona receptov.
V	Sloveniji imamo 58 zdravstvenih domov, 10 splošnih, 10 specialističnih in šest terciarnih bolnišnic, lekarn je 25, zasebnikov koncesio-narjev pa 1514. Od celotnega BDP gre trenutno za zdravstvo 8,17 odstotka.
Solidarnost ni najbolje razporejena, je povedal minister Borut Miklavčič. Upokojenci prispevajo v obvezno zdravstveno blagajno nekaj več kot 303 milijone evrov, delodajalci dobrih 822 milijonov evrov, 727 milijonov delojemalci, kmetje dobrih 5,5 milijona evrov in samostojni podjetniki nekaj manj kot 70 milijonov evrov. Proračuni občin za zdravstveno dejavnost letno namenijo okrog 30 milijonov evrov. Novi zakon o zdravstvenem varstvu in zavarovanju bo na tem področju prinesel nekatere spremembe, izravnati želijo tisto, kar ni plačano pošteno, pravi minister. Nekateri izplačujejo minimalne plače samo zato, da bi plačali čim manj prispevkov. Sistem zahteva poštenost: če je nekdo plačal manj, je zaradi solidarnostnega sistema oškodoval tistega, ki je plačal vse. Na načelni ravni so pravice za vse enake, ne glede na plačilo. Tudi pri bolniških nadomestilih bo prišlo do sprememb.
Vizija zdravstva je pozitivna in zdrava populacija. Ljudje premalo skrbijo za svoje zdravje in preventivo. Temu bo v usmeritvah in novi zdravstveni zakonodaji dan večji poudarek. V okviru racionalizacije bo prišlo tudi do striktne delitve dela med bolnišnicami, vsi v bodoče ne bodo mogli delati vsega.
V	slovenskih bolnišnicah je nujna specializacija. Zavaro-
vancem mora biti dostopna najkvalitetnejša storitev. Najkvalitetnejša in najučinkovitejša zdravstvena storitev pa je tista, ki bo bolnika v najkrajšem možnem času vrnila v delovni proces, zmanjšala stroške in tudi neljube dogodke, ki smo jim priče v zadnjem času. Nujen je preskok iz strukturnega v procesno zdravstveno varstvo na ta način, da se človeka postavi v center zdravstvenega sistema, to bo tudi namen nove zdravstvene zakonodaje.
Z novim zakonom o zdravstveni dejavnosti bomo ponovno integrirali in povezali zdravstvene domove kot javne zavode z vsemi koncesionarji kot sestavnim delom javnega zdravstvenega sistema na posameznem območju, je povedal minister Miklavčič. Vsi se morajo v javnem zdravstvenem sistemu dogovarjati enakopravno, zdravstveni dom bo center, ki bo povezoval tudi koncesi-onarje na strokovnem področju, pri delovnih obveznostih in dežurstvih.
Med osnovne cilje nove zdravstvene politike sodi tudi večja dostopnost do zdravstvenih programov. Minister Miklavčič je ob tem povedal, da jim bodo ptujski predlogi glede organizacije zdravstvenega varstva na območjih, ki so bolj oddaljena od središč, zelo koristila. Ob vsem tem pa sta v ospredju dolgoročna finančna vzdržnost in stabilnost zdravstvenega sistema. Slovenska zdravstvena in medicinska stroka ne zaostajata za razvitimi evropskimi državami, kljub temu da po prispevku na občana, ki je v tem trenutku 1600 evrov, zaostajamo za razvitimi evropskimi državami. Z boljšo organizacijo lahko dejavnost še izboljšamo.
Osnovna
zdravstvena mreža mora narediti več
V tem trenutku se še ne ve, kje in katere bolnišnične oddelke bodo ukinili. Do dogovora in delitve dela bo moralo priti znotraj stroke v okviru postavljene bolnišnične mreže, da bodo zavarovanci imeli učinkovitejšo ponudbo zdravstvenega varstva, je povedal Miklavčič. Pomembno je, da bodo pacienti imeli v vsakem trenutku najboljšo oskrbo. Primer dečka iz Maribora se ne sme več ponoviti. Za zahtevnejše diagnoze in redkejše bolezni se bo treba drugače organizirati. Stroka bo odločala, kje se bodo opravljale najboljše storitve.
Za veliko diskusijo okrog glavarine v zobozdravstvu naj bi bili krivi zobozdravniki koncesionarji. Od zobozdravnikov v zdravstvenem domu takih pripomb minister ni slišal, zatrjuje, pa se je z njimi pogovarjal. Pri glavarini so skušali doseči to, da bi bili zavarovanci enakomerneje porazdeljeni med posamezne zobozdravnike, da se ne bi dogajalo, da jih imajo nekateri 400, drugi 1800. Ko pa bi želeli čiste račune in obračune, pa zasebni zobozdravniki niso za to, so ministru sporočili tudi v pisni obliki. Glava-rina, čeprav še ni uzakonjena, ostaja v tem trenutku največji problem, prav tako mreža izvajalcev, torej na koliko prebivalcev en zdravnik oziroma zobozdravnik. Problem je tudi pomanjkanje zdravnikov na območjih, ki niso finančno zanimiva.
Sestavni dela novega zakona o zdravstveni dejavnosti je poglavje o koncesijah in podeljevanju koncesij. Pred sprejemom zakona naj bi bila
izdelana tudi zdravstvena mreža, ki bo osnova za razpisovanje koncesij. Ko bo prva generacija zdravnikov končala izobraževanje na mariborski medicinski fakulteti, bo tudi manj kadrovskih problemov. Res pa je, da je kar 200 slovenskih zdravnikov zaposlenih zunaj zdravstva.
Zdravnika, ki se bo zaposlil na deficitarnem območju, bodo po novem bolje plačali. Minister bo hvaležen tudi za vsak drug boljši predlog.
Osnovna zdravstvena služba mora narediti več v postopku zdravljenja. Obiskov pri specialistih je preveč, kar se dogaja zaradi slabe delitve dela. Najboljša in prva diagnoza se postavlja v osnovni zdravstveni službi, za katero gre v tem trenutku 16,6 odstotka zbranega denarja za zdravstvo.
Po razpravi ministra s ptujskimi zobozdravniki, slednji so mnenja, da gre pri glava-rini za politični projekt brez stroke, so se stališča na eni in drugi strani pričela mehčati. Minister pričakuje, da bo dobil na mizo predloge za normative, čeprav naj bi te ministrstvo že imelo, je v imenu zasebnih zobozdravnikov povedal Franc Cizerl. Ogorčeni so, ker se stvari delajo mimo njih, opravijo pa 60 odstotkov zobozdravstvenega programa za območje Spodnjega Podravja. Stroka mora sodelovati pri načrtovanju zdravstvene službe, povedati, kaj naj bo namesto glavarine, če ta ne bo obveljala, odgovarja minister.
Ministrstvo za zdravje bo pripravilo kar najboljše predloge novih zdravstvenih zakonov, ti pa so lahko še boljši, če bo tudi stroka odigrala svojo vlogo; povabljena je.
MG
Pa brez zamere
Pismo iz inozemstva
Predlog za pristnost
Tole vam, dragi sonarodnjaki, pišem iz nekoč priljubljene delovne destinacije, ki je del svojega mika ohranila še do danes, saj tukaj gor prebiva in dela kar precej naših rojakov, še več pa naših bivših rojakov z juga. Da, trenutno se nahajam na dvotedenskem bivanju v Nemčiji, kamor so me zanesle poslovne vode, o katerih zdaj ne bi kaj preveč razpredal, čeprav verjamem, da bi vsebina marsikoga znala zanimati (brezpanike, prosim, tukaj ne počnem nič nelegalnega - še celo nemoralnega ne). Morda bi navrgel le to, da kar se poslovnega področja tiče, se zadeve zaenkrat odvijajo po načrtu in po bolj ali manj optimistično (sam bi raje rekel realistično) zastavljenih pričakovanjih. Pa dovolj o tem.
Na potovanjih, kakršno je tole, pa si vsak kolikor toliko razumen človek v skladu s časom, ki ga ima na razpolago, skuša tudi zasebno ogledati in spoznati kar največ o okolju, v katerem se nahaja - obiskati lokalne znamenitosti, muzeje, spoznati utrip lokalnega dogajanja, pač v skladu s tem, kar ga zanima. Nekateri se bodo v ta namen rade volje udeleževali vseh mogočih organiziranih turističnih ogledov, kjer se bodo v čredici naposlušali in nagledali zgolj tistega, kar jim bodo pač pokazali (s tem ne pravim, da so vsi taki organizirani ogledi slabi), drugi - mednje sodim tudi sam - pa bodo sicer z veseljem prisluhnili kaki personi, ki se ukvarja z vodenjem turističnih čredic po okolici, a za globlje spoznanje okolja in duha mesta, kjer so se znašli, bodo le-to iskali tam, kjer se dejansko dogaja: med vsakdanjimi ljudmi ter na mestih, kjer se le-ti družijo.
V	kolikor tega še niste prakticirali, vam toplo svetujem, da poskusite (seveda, če ste tak tip človeka); presenečeni boste, koliko stvari, ki vam jih turistični vodiči ne povedo, boste izvedeli in koliko koristnih napotkov boste dobili. Zraven tega pa boste, kot rečeno, začutili tisti pravi utrip mesta, ki ga s turističnega avtobusa in pri skakanju iz njega v izbrane lokalne znamenitosti in nazaj nikoli ne boste deležni. Pravzaprav se vam zato, da bi glede okolja, v katerem se nahajate, spoznali kaj novega in pristnega, z domačini sploh ni potrebno družiti - le locirajte tista pristna mesta, kjer se srečujejo, nato se lepo namestite v kak kot, nevsiljivo opazujte ter se prepustite tistemu duhu in razpoloženju, ki na takih mestih (če ste izbrali tako, kije res pristno) vlada.
V	Nemčiji vam za tako početje svetujem (kakšno presenečenje), da se napotite v lokalne pivnice. Pa ne v tiste, kijih oglašujejo v turističnih brošurah in so ponavadi skoraj vse usmerjene v industrijsko-masovni turizem, ampak v tiste, ki jih boste našli v bolj specializiranih publikacijah ali, še bolje, vam bodo zanjepo-vedali domorodci. Te pristne pivnice so namreč pravi sociološki konglomerat - vanje zahajajo lokalni prebivalci vseh možnih razredov; od navadnega delavca pa do doktorja znanosti. In če kje, potem se boste tukaj naužili lokalnega vzdušja in razpoloženja prebivalstva, kakopak pa tudi značilne krepke nemške hrane ter, jasno, odličnega piva, te nemške nacionalne pijače. Presenečeni boste tudi, da bo marsikdo, pa naj bo to osebje pivnice ali pa stalen gost, ki bo z vami delil mizo (saj so ta prave pivnice pogosto zelo polne, še posebej ob večernih urah), z veseljem udaril kako debato - čeprav naj bi Nemci bili bolj hladni in zadržani od, recimo, nas tu doli.
Očitno se tudi Nemčija in Nemci spreminjajo - kar se na žalost kaže tudi v tem, da je pristnih lokalov, teh časovnih kapsul, vse manj, saj jih požirata industrija in v maksimalne profite naravnan vsakdan. Zato - v kolikor se vam bo ponudila priložnost, izkoristite jo in izkusite pristno Nemčijo, kakor je nekoč bila, pa ne bo več dolgo.
Gregor Alič
Foto: Črtomir Goznik
Vesna Mele: „Pogoji dela naj bodo za vse enaki, tudi koncesijske pogodbe naj bodo enake za celo državo."
Ormož • Literarni večer s Štefanom Kardošem
Rizling polka
Knjižnica Frana Ksavra Meška Ormož je pripravila literarni večer z zanimivim gostom, Štefanom Kardošem, dobitnikom lanske Delove književne nagrade kresnik za najboljši slovenski roman Rizling polka. Pogovor je vodila Marijana Korotaj.
Foto: vki
S pisateljem Štefanom Kardošem, lanskim dobitnikom nagrade za najboljši slovenski roman, se je pogovarjala Marjana Korotaj.
Štefan Kardoš so v mlajšo generacijo prekmurskih pisateljev, rojen 1966. Zaposlen je kot učitelj slovenščine na dvojezični šoli v Lendavi. Nekaj časa je bil tudi urednik založbe Franc - Franc. Sodeloval je pri nastajanju romana Sek-stant, ki je bil nominiran med najboljšimi romani leta 2003. V Murski Soboti živeči avtor je leta 2007 napisal roman z naslovom Rizling polka. Večina literarnih kritikov roman označuje kot napeto detektivsko zgodbo oziroma krimi-nalko. Sam se s tem na strinja. Po njegovem mnenju je za detektivko potrebno truplo, v Rizling polki pa trupla ni, zgodba so zapleta okrog očetovstva še nerojenega otroka lepe Rusinje. Glavni junak je mladi vinogradnik Cveto Golja, človek patriarhalnih vzorcev, pravi moški silak, ki se zaljubi v rusko plesalko in se šest let zaman trudi izpol-
niti svoje moško poslanstvo, zaploditi otroka. Ko se to končno zgodi, vaški pijančki vzbudijo v Cvetu dvom v očetovstvo. Najbolj verjeten kandidat je po Cvetovi predstavi mestni norec David Švec, shizofrenik z velikanskim ti-
čem.
Zanimiva je igra z imeni glavnih nasprotnikov - Cveto Golja in David Švec, ki vsekakor spomni na zgodbo o Davidu in Goljatu. Roman je zanimiv in napet, saj bralca do konca drži v napetosti, kako
se bo zgodba razpletla. Knjiga se tudi zelo dobro prodaja. Kot zanimivost pa je avtor omenil nevidno mejo in blokado med Mariborom in Ljubljano, kamor je z obrobja Slovenije težko prodreti. Zato je bilo toliko večje presenečenje, ko je lani poleti žirija za podelitev književne nagrade kresnik časopisnega podjetja Delo ta roman izbrala za najboljši roman leta med 120 deli, dospelimi po razpisu.
Roman je zelo bran, čakalne vrste za izposojo v knjižnicah so dolge. Marijana Korotaja je avtorja pobarala, ali ima že kakšne ponudbe za pripravo scenarija oziroma za snemanje filma po njegovem romanu, saj so prekmurske teme trenutno hit v slovenskem filmu. Ponudb zaenkrat še nima, se pa jih ne bi branil, je povedal Štefan Kardoš in dodal, da očitno vsi vidijo njegov roman kot film, saj ga vsi o tem sprašujejo.
Vendar se Prekmurje Štefana Kardoša razlikuje od stereotipa Prekmurja, ki ga je ustvaril Miško Kranjec in ki ga nadaljuje Feri Lainšček. Kaj dosti več pa številnim obiskovalce literarnega večera Štefan Kardoš in Marijana Korotaj nista želela odkriti, saj tistim, ki romana še niso prebrali, nista želela vzeti zadovoljstva.
Viki Klemenčič Ivanuša
Slovenija • Začele so se priprave na Ekokviz
Kdo bo slovenska ekofaca?
V sklopu programa Ekošola kot način življenja, ki postaja vse bolj priljubljen tudi na Štajerskem, bo ponovno izpeljan Ekokviz. Svoje predstavnike bomo imeli tudi na Ptujskem.
Program Ekošola kot način življenja, ki v Sloveniji deluje že 14 let, povezuje približno 400 slovenskih osnovnih in srednjih šol ter vrtcev. Uresničevanje in dejanska uporaba okoljske vzgoje v praksi je postal način življenja ekošo-larjev.
Eden izmed zanimivih in odmevnih projektov, ki jih izvajajo v sklopu Ekošole, je Ekokviz. Skupaj se je nanj letos prijavilo kar 173 ekošol
iz osmih slovenskih regij, od tega kar 45 osnovnih ekošol iz štajerske regije. V ekološkem znanju se bodo-letos prvič preko spleta-pomerili starejši osnovnošolci iz vse Slovenije.
Ekokviz spodbuja osnovnošolce k pridobivanju in razvijanju znanja s področja varstva okolja, najboljši tekmovalci kviza pa si bodo pridobili naziv ekoface. V začetku marca, ko bodo potekala šolska tekmovanja, se bo za naziv eko-
face tako potegovalo okoli 2 tisoč učencev iz vse Slovenije.
Tematsko pokriva letošnji kviz tri po zahtevnosti razporejena področja. Učenci šestih razredov se bodo učili o odpadkih, sedmošolci o energiji, osmošolci pa o vedno bolj aktualni temi, podnebnih spremembah.
Šolske kvalifikacije bodo predvidoma potekale 11. marca, na podlagi doseženih rezultatov pa bodo oblikovane
regijske lestvice osmih najboljših in najboljše ekipe iz posameznih regij se bodo uvrstile na državno tekmovanje, ki bo aprila v Ljubljani.
Na tekmovanju bodo tudi nekatere osnovne šole s Ptujskega: Ljudski vrt Ptuj in podružnica Grajena, Videm pri Ptuju, Cerkvenjak in podružnica Vitomarci, OŠ Hajdina, OŠ Olge Meglič Ptuj in OŠ Cir-kovce.
Dženana Bečirovič
Ormož • Darwinovo leto 2009 na Gimnaziji
Dijaki spoznavali Darwina
Letošnje leto je za biologijo zelo pomembno, saj praznujemo 200. obletnico Darwinovega rojstva. Na Gimnaziji Ormož so se vključili v praznovanje tako, da so pripravili učno uro o Charlesu Darwinu. Ni naključje, da so izbrali 12. februar, saj se je ravno na ta dan pred 200 leti rodil ta veliki naravoslovec in začetnik teorije evolucije. Hkrati je pred 150 leti izšla tudi njegova knjiga O izvoru vrst.
Foto: Roman Bobnarič
Utrinek z razstave v gimnazijski knjižnici
Kot sta povedali mentorici Vesna Pintarič in Nina Šulek, sta si zamislili učno uro, kjer so dijaki samostojno raziskovali Darwinovo življenje. 3. in 4. uro je 16 dijakov od 1. do 3. letnika, ki so se prostovoljno odločili za sodelovanje, v šolski knjižnici poskušalo poiskati čim več podatkov o Darwinovem življenju. Razdelili so se v štiri skupine in raziskovali naslednja področja: Darwinovo otroštvo in šolanje; potovanje z ladjo Beagle; raziskovanje (revolucionarna ideja, odkritja); Darwinove
knjige oz. objave o Darwinu.
Najprej so dijaki poiskali podatke v ustreznih virih (knjige, članki, internet), potem so svoja spoznanja predstavili v obliki plakatov. Delo dijakov je na ogled v šolski knjižnici. Razstavljene so tudi Darwinove knjige in objave o Darwinovem življenju in delu.
Štirje dijaki so pripravljeni znanje o Darwinu poglobiti in pripravljajo seminarsko nalogo, ki bo predstavljena ob koncu šolskega leta.
NŠ
Na knjižni polici
Martin Page Kako sem postal neumen
Ljubljana. Sanje, 2008
Martin Page je psevdonim francoskega antropologa in pisatelja, avtorja romanesknih uspešnic inteligentnega humorja. Kako sem postal neumen je njegov prvenec. Page je rojen leta 1975 in je odraščal v predmestju Pariza ter študiral različne smeri: psihologijo, filozofijo, umetnostno zgodovino, sociologijo, antropologijo in jezikoslovje. Prav tako je opravljal različna dela, od nočnega čuvaja do čistilca na festivalih. Te biografske prvine so opazne v romanu Kako sem postal neumen, ki ga je izdal pri svojih 26 letih. Napisal je še več literarnih del, v katerih nežnost in humor blažita brezup današnjega časa. Močno se trudi, da bi živel mirno življenje. Roman Kako sem postal neumen je preveden v devetnajst jezikov, v letu 2008 je bil uvrščen v ožji izbor za cenjeno francosko literarno nagrado Renaudot.
Antoine pri petindvajsetih spozna, da je bolje biti bedak kakor intelektualec. Njegova knjižnica je obsegala dvajset rekonstruiranih knjig v zasebni izdaji. Del njegove družine je izviral iz Burme, njegova slavna prednica je prišla v Francijo pred osmimi stoletji, zanimala se je za umetnost in zdravilstvo. V začetku tridesetih let pa so se nastanili v Bretanji. Pri osemnajstih se je odpravil v prestolnico, prijateljev je imel malo, ni se želel pridružiti krdelu, v lastni deželi je bil brez domovine. Nikoli se ni dotaknil kapljice alkohola, odločil pa se je postati pijanec. Vendar se je želel v knjižnici, kjer je že štiri leta nosil naziv »bralec leta«, o tem konstruktivno seznaniti. Potem pa je pričel metodično proučevati teren. Iskal je specialista, ki bi ga o tem poučil. Ugotovil je, da je alkohol bolj povezan z zgodovino človeštva in ima več privržencev kot islam, krščanstvo in budizem skupaj. Specialist mu pove, da je pijača tista, ki izbere pijanca. Življenje bo sestavljeno iz meglic, prividov, paranoje, nasilja, delirija. S tem ga bo obdarila pijača za tisto malo topline. Pijanci niso tisti, ki se ga nažgejo v soboto zvečer, pri tem je potrebno biti dnevno stanoviten in trden. Zaradi skrajne fiziološke preobčutljivosti ni mogel postati pijanec, spil je komaj pol kozarca.
V smrti bo našel edini otipljivi dokaz, da je živel. Vsi njegovi občudovanci so si sami določili uro smrti. Nič ni težjega kot ubiti samega sebe. Soseda v bolniški postelji nima sreče pri številnih poskusih samomora, vedno jo kdo ali kaj reši. Pomagal ni niti plačani morilec niti skok z Eiffelovega stolpa. Takoj, ko bo okrevala, se bo vpisala v tečaj samomora. Treba je čuvati energijo za smrt in ne prispeti do nje povsem izpraznjen. V tečaju se učijo, kako se ubiti, ne da bi zamočili. Ne izberemo si svojega življenja, edina svobodna izbira je smrt!
Antoine ni hotel živeti, pa tudi umreti ne. Dvometrski Aslee s Samoe se je v temi svetil, ker je bil v otroštvu v testni skupini Nestle izdelkov. Bil je nočni čuvaj, ki je govoril v verzih. Potem pa je Antoine oznanil svojim redkim prijateljem, da namerava postati neumen. Biti inteligenten je hujše kot biti neumen, ker se tisti, ki je neumen, tega ne zaveda. Bil je preslaboten za šport in inteligenca je bila izhod v sili. Ni želel postati popoln bebec in ni se želel odpovedati razumu zaradi lepšega. Prijatelji so bili zaskrbljeni in so ga prepričali, naj gre po nasvet k svojemu zdravniku. Zdravnik meni, da bi ga bilo najbolje zapreti v norišnico. Antoine je briljan-ten, inteligenten, ampak tudi nenavaden in simpatičen. Zakaj je drugačen, zakaj si želi biti samo mravlja med mravljami? Njegova specializirana znanja so mu omogočala, da je lahko vskočil na univerzi v primeru bolezni kakšnega profesorja. Nikoli se ni ukvarjal s svojo zunanjostjo. Imel je etične pomisleke, preverjal je izbor oblačil, da ne bi sodeloval v izkoriščanju otrok v azijskih tovarnah. Prav tako ni kupoval kemično obdelanih živil, njegov način življenja je bil skupek moralnih idej. Po čistem naključju je postal mlad, briljanten borzni posrednik, ki je čez noč obogatel. V nekaj tednih je odrasel.
Ljudje se obnašajo, kot da so vsi enaki, bogati, izobraženi, močni. In naš svet se ima za razumnega. Antoine nosi prekletstvo bistroumnosti, njegov pogled na človeško neumnost je kritičen in igriv. Roman Kako sem postal neumen je divja in močna zgodba, satira našega sveta, groteskna in razposajena burka veselega pesimizma in nihilizma.
Vladimir Kajzovar
Strelstvo
»Naslednje leto bom v finalu!«
Stran 13
Odbojka
Nerešljiva uganka za Ljubljančanke
Strani 14
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. slovenska nogometna liga, 21. krog
Brez točk, a z dvignjeno glavo
Foto: Črtomir Goznik
Rok Kronaveter in Joao Gabriel Da Silva (Labod Drava, beli dres) sta bila med najboljšimi posamezniki tekme v Ljudskem vrtu.
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajn-šek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Zmago Šalamun, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
Atletika
Nina zmagala z izposojenimi čevlji
Stran 12
Rokomet
Čudič ubranil 7-metrovko za zmago Stran 12
Ptujčani so odšli na vroče gostovanje v Maribor optimistično razpoloženi. "Maribor je favorit, sami pa se zavedamo, da se mora dobro delo na pripravah poznati tudi na tekmah," so v en glas zatrjevali igralci Laboda Drave, ki so bili glede na jesenski del precej okrepljeni. Optimizem je vzbujala tudi zadnja tekma v Ljudskem vrtu, ko je bil izid neodločen (1:1).
Strelca edinega zadetka na tej omenjeni tekmi Marka Dre-venškaž ni bilo v začetni enaj-sterici, na klopi pa so začeli še Bošnjak, Grižonič in Prejac ter Lalovič in Pečnik. Nekoliko presenetljivo sta mesta na bočnih položajih zavzela Kelenc in Semler. Domačini so že v 5. minuti povedli: Kelenc je na desni strani s telesom zapiral pot Tavaresu do žoge, a je slednji morda tudi s pomočjo prekrška prišel do nje, jo natančno podal v sredino do Pluta, ki mu ni bilo težko z glavo doseči zadetka - 1:0. "Vijolice" so takrat naredile močan pritisk in izpeljale še nekaj obetavnih akcij. Obrambna vrsta gostov vsaj 15 minut ni uspela urediti svojih vrst, zato je bilo pred vrati Murka velikokrat "vroče", še posebej ob prekinitvah. Ptuj-čani so v nadaljevanju le vzpostavili ravnotežje v igri in v 18. minuti tudi izenačili. Horvat je po dvojni podaji z Ziličem pobegnil po levi strani ter podal v sredino, kjer je Rok Kronave-ter z nizkim strelom rutinira-no poslal žogo v mrežo - 1:1. Gostom je dal ta gol novega zaleta in v 27. minuti se je Tiganj znašel v t. i. 100 % priložnosti, a je Pridigar odlično zaprl kot in žogo odbil do Kronavetra, ki jo je poslal mimo gola. Rok je v prvem polčasu dobro vodil igro svoje ekipe, pri tem pa je imel precejšnjo pomoč Da Silve in Horvata, ki sta z nekate-
rimi prodori vnašala zmedo v obrambo Maribora. Glede na jesenski del je bila vidna tudi izboljšava v napadu, kjer sta Tiganj in Zilič lepo zadrževala žogo in bila obenem nevarna v zaključkih akcij. V ekipi Maribora je največ pokazal Mezga, ki je imel na desni strani (Kelenc, Horvat) veliko prostora, kar je s pridom izkoriščal za prodore in podaje v sredino. Gostje so posebno pozornost namenili Pavloviču, zato ta ni prišel do izraza. Gledalci (3000) so lahko bili zelo zadovoljni s prikazanim v prvem polčasu, saj so igralci obeh ekip na težkem in razmočenem igrišču prikazali všečno igro.
Edino črno piko si je v 40. minuti z nešportno potezo prislužil domači trener Milanič: Zilič je obležal pred 16-metr-skim prostorom, Milanič pa svojim igralcem ni dovolil prekiniti igre, ampak jih je spodbujal k nadaljevanju akcije.
Ob polčasu je trener Zild-žovič opravil menjavo Ke-lenc-Grižonič, s čimer je želel okrepiti levo stran obrambe. V prvih minutah drugega polčasa so imeli Mariborčani terensko pobudo, a so iz dveh najlepših priložnosti (Nilton, Pavlovič) zadeli le prečnik. Tempo igre se je nato nekoliko umiril, saj je težek teren pobral igralcem veliko moči. S prvo menjavo je nato reagiral Darko Milanič, ki je nekoliko poškodovanega kapetana Pavloviča zamenjal z Miheličem, nekaj minut kasneje pa je v igro poslal še Jeliča. Prav ta dva igralca
NZS
Ivan Simič nasledil Rudija Zavrla
Stran 14 Mali nogomet
Rekordna zmaga Tomaža
Stran 14
J ZAVOD ZA ŠPORT PTUJ
sta v 72. minuti izpeljala akcijo za vodstvo: Mihelič je streljal s približno 20 metrov, Murko je žogo odbil, na pravem mestu pa se je znašel Jelič in jo potisnil v mrežo - 2:1. Gostom ni preostalo drugega kot popolna ofenziva, ki jo je z menjavo Semler-Lalovič še okrepil Zild-žovič. Igra se je popolnoma preselila pred vrata Pridigarja, v prvi pravi priložnosti pa se je znašel Tiganj, ki sta ga pri zaključnem strelu ovirala dva igralca Maribora, sodnik Perič pa ni dosodil enajstmetrovke. Domačinom se je zaradi napadalne igre Drave ponujalo precej prostora za protinapade, vendar je bil Murko zelo zanesljiv. Zadnjo priložnost za izenačenje so imeli gostje v štiriminutnem sodnikovem podaljšku, a je prosti strel Kro-navetra Pridigar ubranil.
Jože Mohorič
Maribor - Labod Drava Ptuj 2:1 (1:1)
Strelci: 1:0 Plut (5), 1:1 Kronaveter (18), 2:1 Jelič (72)
Maribor: Pridigar, Džinič, Mezga, Tavares (od 88. Tomažič-Šeruga), Plut (od 69. Jelič), Samardžič, Bačinovič, Popovič, Pavlovič (od 60. Mi-helič), Školnik, Nilton. Trener: Darko Milanič.
Labod Drava Ptuj: Murko, Semler (od 77. Lalovič), Andelkovič, Žilič, Kelenc (od 46. Grižonič), Da Silva, Čeh, Kronaveter, Horvat (od 63. Bošnjak), Zilič, Tiganj. Trener: Adnan Zildžovič.
Rumeni karton: Mezga (51), Školnik (59); Kelenc (28), Semler (37)
Nogomet • 1. SNL
Maribor takoj pobegnil
V tednu, ko je v največjem hrvaškem derbiju na Poljudu v slabi tekmi Hajduk premagal Dinamo (2:0) in je Bayern na domači Allianz Areni klonil proti Kölnu (1:2, Brečko je dobil najvišjo možno oceno!), Prašnikarjev Cottbus pa je z golom v zadnji minuti premagal Werder (2:1), se je začel spomladanski del prvenstva v 1. SNL.
Absolutni zmagovalci prvega spomladanskega kroga so nedvomno Mariborčani, ki so z zmago proti Dravi povečali prednost pred najbližjimi zasledovalci (Nafta, Celje) na velikih sedem točk. Ptujčani v Ljudskem vrtu niso razočarali, prej nasprotno: prikazali so privlačen nogomet, s katerim so bili dostojen tekmec jesenskim prvakom. Izstopali so predvsem s poudarjeno borbeno kolektivno igro, ki je domačim nogometašem povzročala precej preglavic. A Maribor ima Jeliča, ki se je še enkrat več izkazal za dobitnega jockerja.
Odličen start je uspel tudi Nafti, ki na domačem igrišču še naprej ne pozna poraza. Že v prvi tekmi za Lendavčane se je med strelce vpisal Damir Pekič, ki bo nedvomno pomembna okrepitev Prekmurcev. Celjani so na domači Areni Petrol doživeli sploh prvi poraz v tem prvenstvu, premagali so jih državni prvaki iz Domžal. To je bil obenem dvoboj dveh najuspešnejših trenerjev lanskega leta, Slaviše Stojanoviča in Vlada Badžima, ki je pripadel slednjemu. Zaradi te zmage bo derbi naslednjega kroga med Domžalami in Mariborom dobil posebno noto.
Prijetno sta v gosteh presenetili dve ekipi iz spodnjega dela lestvice: Rudar je v gosteh premagal Gorico, čeprav so imeli slednji na začetku tekme nekaj odličnih priložnosti za vodstvo, Koper pa je v Ljubljani iztržil točko proti Interblocku. Pri tem je potrebno poudariti, da so bili Koprčani bistveno bližje zmagi kot domačini, ki jih je z odličnimi obrambami (spet) reševal vratar Matjaž Rozman.
JM
PrvaLiga Telekom Slovenije, 21. krog:
MIK CM Celje - Domžale 0:1 (0:0); strelec: Čavuševič 50. Nafta - Prlmorje 2:0 (1:0); strelca: Pekič 45., Dodlek 49. Interblock - Luka Koper 1:1 (1:1); strelca: Zahora 32./11-m; Ipavec 29. HiT Gorica - Rudar 0:1 (0:0); strelec: Cipot 69. R. K.: Tolimir 80./Rudar
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
REZULTATI 21. KROGA: Maribor - Labod Drava 2:1 (1:1), 2:0 (1:0), MIK CM Celje - Domžale 0:1 (0:0), Interblock -(1:1), HIT Gorica - Rudar Velenje 0:1 (0:0).
Nafta - Prlmorje Luka Koper 1:1
1. MARIBOR	21	12 7 2	43:25	43
2. MIK CM CELJE	21	10 6 5	32:22	36
3. NAFTA	21	10 6 5	27:21	36
4. DOMŽALE	21	7 8 6	26:23	29
5. HIT GORICA	21	9 2 10	3235	29
6. RUDAR VELENJE	21	8 4 9	28:24	28
7. INTERBLOCK	21	7 7 7	28:29	28
8. LABOD DRAVA	21	5 4 12	18:29	19
9. LUKA KOPER	21	4 7 10	23:37	19
10. PRIMORJE	21	3 9 9	21:33	18
Najboljši strelci: 13 zadetkov: Edin Junuzovič (Rudar), Dario Zahora (Interblock); 11 zadetkov: Tavares (Maribor); 10 zadetkov: Etien Velikonja (HIT Gorica); 8 zadetkov: Nedzbedin Selimi (Primorje); 7 zadetkov: Jože Benko (Domžale), Darijo Biščan (MIK CM Celje); 6 zadetkov: Dalibor Volaš (Maribor); 5 zadetkov: Dragan Jelič (Maribor), Sacripanti (MIK CM Celje), Nebojša Kovačevic (Hit Gorica); 4 zadetki: Rok Kronaveter, Marko Drevenšek (oba Labod Drava), Andraž Kirm, Mitja Zatkovič (oba Domžale), Elvedin Džinič, Zoran Pavlovič (oba Maribor), Mladen Kovačevič (Hit Gorica), Konstantin Vassiljev (Nafta Lendava), Uroš Korun (MIK CM Celje), Patrik Ipavec (Luka Koper).
Kronologija tekme:
5. min. - zadetek Pluta (1:0) 7 - prosti strel Kronavetra s 30 metrov
9 - Plut je imel priložnost za povišanje vodstva, Murko brani 18 - zadetek Kronavetra (1:1) 27 - Tiganj je po lepem prodoru prišel sam pred Pridigarja, slednji pa je žogo lepo odbil do Kronavetra, ki je zgrešil gol 32 - strel Mezge, Murko brani 45 - dobra akcija Tavaresa in strel Pavloviča, Murko brani
52 - Nilton neoviran strelja z 18 metrov, žoga je zadela prečko 52 - po podaji s strani je Plut zadel gol, a je Perič zaradi prepo-
vedanega položaja gol razveljavil 58 - Pavlovič je iz prostega strela s 30 metrov zadel prečko 73 - zadetek Jeliča (2:1) 79 - Tiganj je prodiral med dvema obrambnima igralcema Maribora, ko se je pripravljal na strel, sta ga povlekla za dres. Perič ni dosodil enajstmetrovke!
81 - Lalovič je streljal s strani, žoga pa je za kakšen meter zgrešila gol
87 - odličen prodor Mezge, Murko pa je njegov zaključni strel ubranil
92 - prosti strel Kronavetra, Pridigar je žogo odbil v roko svojega obrambnega igralca, Perič znova ni dosodil enajstmetrovke!
Adnan Zildžovič, trener Laboda Drave: »Mariborčanom bi čestital za zasluženo zmago; bili so boljši za ta en zadetek. Sami smo prišli v Maribor odigrat odprto tekmo, z dvema napadalcema - po vodstvu Maribora 2:1 celo s tremi. Imeli smo nekaj zrelih priložnosti, na drugi strani domačini še kakšno več. Moji fantje so pokazali pogum in so proti vodilni ekipi prvenstva igrali zelo dobro, tako da so lahko gledalci uživali v igri.«
Rok Kronaveter, Labod Drava: »Lahko nam je žal za točko, ki smo ji bili zelo blizu; če bi sodnik vsaj enkrat dosodil enajstmetrovko ... V določenih delih tekme smo bili boljši tekmec, kar je dober obet za naprej.«
Darko Milanič, trener Maribora: »Tekmec je bil, tako kot smo pričakovali, zelo nevaren in je odigral zelo korektno tekmo. Po hitrem vodstvu nismo izkoristili priložnosti za povišanje rezultata, za kar smo bili kasneje kaznovani. Kljub temu smo si na celi tekmi ustvarili več priložnosti. Ob tem pa imamo v ekipi še Jeliča (smeh).«
Atletika • Dvoransko člansko državno prvenstvo
Nina zmagala z izposojenimi čevlji
Z izenačenim najboljšim letošnjim rezultatom - 637 centimetrov - si je Nina Kolarič v Šempetru pri Novi Gorici priborila drugi naslov državne prvakinje v skoku v daljino v članski kategoriji. S tem rezultatom je dosegla najboljši izid v ženskem delu programa, zato je bila poleg Matica Osovni-karja, ki je zmagal na 60 metrov (6,65 sekunde) v središču zanimanja sedme sile.
Vendar pot do Ninine zmage ni bila enostavna. Ne toliko zaradi konkurence, ki jo je suvereno preskočila, ampak zaradi lastne nepazljivosti, ko je pri pripravi opreme za tekmovanje pomotoma vzela s sabo klasične sprinterske namesto specialnih skakalnih čevljev. Iz zagate jo je tik pred tekmovanjem rešil trener Go-razd Rajher, ki ji je priskrbel dva para skakalnih čevljev, a prvi so bili preveliki, drugi pa premajhni. V prvi seriji je Nina skakala s pretesnimi, v drugi seriji s prevelikimi, v obeh primerih pa je skočila identično: 637 centimetrov. V nadaljevanju pa je nanizala štiri neveljavne poizkuse. »Ocena nastopa na državnem prvenstvu je bolj pozitivna kot na zadnjih tekmovanjih, saj sem precej bolje odtekla zalet. Tej prvini sem se posvečala na treningu pretekli teden. Kljub štirim prestopom sem z današnjim nastopom
Nastop na državnem prvenstvu je bil za Nino (v sredini) zadnji pred evropskim prvenstvom.
zadovoljna in mislim, da se moje skakanje počasi sestavlja v zaključeno celoto,« je povedala Kolaričeva. Z nastopi svoje varovanke je bil zadovoljen tudi Rajher, ki je optimističen pred bližajočim se evropskim dvoranskim prvenstvom v Torinu: »Želje, kamor merimo, so postavljene visoko, ali se bo Nini uspelo prebiti v finale ali ne, pa je vprašanje trenut-
ne forme in vseh spremljajočih dejavnikov. Poleg tega pa bo nastop na evropskem prvenstvu zelo pomemben tudi z vidika pridobivanja izkušenj na velikih tekmovanjih.« Tudi Kolaričevi ne manjka optimizma: »Vem, da sem sposobna skočiti še veliko dalje, in če mi na evropskem prvenstvu uspe izvesti en kvaliteten skok, sem se sposobna uvrstiti tudi
v finale, kar je moj cilj. Ker pa kvalifikacije predstavljajo neko posebno tekmo z veliko napetosti, se lahko zgodi marsikaj, zato je zelo nehvaležno napovedovati. Sem optimistična in upam na najboljše.« Pred odhodom v Italijo se bo Kola-ričeva pripravljala na Ptuju v dvorani pod tribuno Mestnega stadiona.
Uroš Esih
Rokomet • 1. A SRL (m, ž)
čudič ubranil 7-metrovko za zmago
Krka - Jeruzalem Ormož 29:30 (14:16)
Rokometaši Jeruzalem Ormoža so odšli v Novo mesto z željo, da si z zmago proti za-dnjeuvrščeni Krki zagotovijo točkovno prednost pred zasledovalci, kar bi jim omogočilo mirnejše igranje v končnici. Ta želja se jim je na koncu izpolnila, pot do nje pa je bila dramatična.
Gostje so z dobro igro celotno tekmo vodili, vendar prednost ni narasla na več kot pet golov. Pomemben delež sta tokrat prispevala oba vratarja:
Boštjan Belec je po vstopu v igro zaustavil nekaj zaporednih strelov domačih rokometašev, Gregor Čudič pa je na koncu postal junak tekme. Ormožani so 10 minut pred koncem še vodili s štirimi goli prednosti, ki pa so jih domačini z odlično končnico skoraj izničili. V zadnjem napadu na tekmi so tako izsilili sedemmetrovko, s katero bi si lahko štiri sekunde pred koncem tekme zagotovili točko. A se je temu scenariju po robu postavil Čudič, ki je zadnji strel na tekmi zaustavil in tako svoji ekipi zagotovil popoln izkupiček. Najboljša strel-
FOTO: Črtomir Goznik
Gregor Cudič (Jeruzalem Ormož) je postal z ubranjeno sedemme-trovko tik pred koncem junak tekme.
1. A SRL - moški
REZULTATI 17. KROGA: Krka
-	Jeruzalem Ormož 29:30 (14:16), Clmos Koper - Celje Pivovarna Laško 26:27 (9:18), Ribnica Rlko hiše
-	Rudar 36:29 (20:14), Gorenje
-	Prevent 33:35 (18:21), Trimo Trebnje - Merkur 31:30 (15:16).
1.	CIMOS KOPER 16	12	3 1	27
2.	GORENJE 15	12	12	25
3.	CELJE PIVO. LAŠKO 16	11	1 4	23
4.	PREVENT 15	8	2 5	18
5.	TRIMO TREBNJE 15	7	2 6	16 6 SLOVAN 15	6	3 6	15
7.	RIBNICA RIKO HIŠE 15 6 1 8 13
8.	JERUZALEM ORMOŽ16 5 3 8 13
9.	MERKUR 16 3 3 10 9
10.	RUDAR EVJ TRB. 16 4 0 12 8
11.	KRKA	15 1 1 13 3
ca v ekipi Ormoža sta bila Rok Žuran z osmimi in Bojan Čudič s sedmimi doseženimi zadetki.
JM
1. A SRL (ž): Zagorje Istrabenz Gorenje
-	Mercator Tenzor Ptuj 37:33 (18:19)
MERCATOR TENZOR PTUJ: Križanec, Mateša 10, Majcen 1, Prapotnik 8, Ciora 2, Kikanovič 7, Čeh, Ozmec, Bolcar, Pikl, Erhatič, Brumen. Trener: Nikola Bistrovič.
Ptujske rokometašice so v Zagorju še drugič zapored izgubile, tokrat proti drugou-vrščeni ekipi na prvenstveni razpredelnici. Kljub vsem težavam, ki so se jim nakopičile (od poškodb do bolezni), so varovanke trenerja Nikole Bist-roviča zelo odločno začele srečanje in takoj na začetku šoki-
rale domače igralke in gledalce ter povedle z 0:4. Z dobro igro so nadaljevale in nato vodile nazadnje s štirimi zadetki prednosti pri rezultatu 12:16. Toda vse le ni šlo tako gladko, saj so do konca prvega polčasa naredile nekaj napak (tudi vratarka Piklova je zbrala malo obramb) in njihova prednost je do odhoda na odmor skopnela na samo zadetek.
Dobra igra ob koncu prvega polčasa je dala krila domačinkam, ki so nato na vsak način želele priti do načrtovane zmage. V zadnjih desetih minutah se je ponovila zgodba iz prvega polčasa, kar je bilo dovolj za zmago Zagorjank. Slednje so s to zmago ubranile drugo mesto na prvenstveni razpredelnici.
Danilo Klajnšek
1. A SRL - ženske			
REZULTATI 18. KROGA: Zagorje			
Istrabenz Gorenje -	Mercator Tenzor		
Ptuj 37:33 (18:19), Olimpija			- Škofja
Loka KSI 45:22 (22:13), Piran vrto-			
vi Istre - Krka 18: 28(7:10), Brežice			
- Sava Kranj 28:22 (13:11), Kočevje			
Evro Casino - Celjske mesnine 29			
:25 (16:13), Velenje	- Celeia Žalec		
21:33 (10:17).			
1. OLIMPIJA 18	18	0	0 36
2. ZAGORJE GORENJE 18	14	0	4 28
3. CELEIA ŽALEC 18	12	1	5 25
4. CELJSKE MESNINE 18	11	3	4 25
5. KRKA 18	11	1	6 23
6. E. CASINO KOČEVJE17	10	0	7 20
7. M. TENZOR PTUJ 18	8	2	8 18
8. BREŽICE 18	5	0	13 10
9. PIRAN VRT. ISTRE 18	4	1	13 9
10. SAVA KRANJ 17	4	0	13 8
11. ŠKOFJA LOKA KSI 18	3	0	15 6
12. VELENJE 18	3	0	15 6
Rokomet
Drava še neporažena, Gorišnica se dviga
1.	B SRL: Moškanjci-Gorišnica - Šmartno 99 30:35 (17:17)
MOŠKANJCI-GORIŠNICA: M. Petek 2, Zorli, Štorman, Šoštarič, Prejac
2,	Lozinšek, Golob 1, Cvetko, Štuhec
7,	Dimec 2, Peček 8, D. Petek, Cvetko, Špindler 7, Korez, Žuran. Trener: Vlado Hebar.
V	domači športni dvorani so rokometaši Moškanjcev-Goriš-nice po pričakovanjih klonili proti tretjeuvrščeni ekipi iz Litije, ki potihoma goji prvoli-gaške ambicije in čaka na spodrsljaje vodečega dvojca. Go-rišničani so z novim trenerjem Vladom Hebarjem dobro začeli srečanje in povedli s 7:3. Gostje so uvideli, da pot do zmage ne bo lahka, zato so začeli igrati bistveno bolj odločno. S takšno igro so do konca prvega polčasa rezultat izenačili.
V	nadaljevanju srečanja domači rokometaši dolgo časa niso dovolili gostom pobega na višjo prednost od dveh ali treh zadetkov. Šele v sami končnici tekme so igralci iz Šmartnega svojo prednost povečali na pet zadetkov in osvojili pomembne točke. Za rokometaše Moškanj-cev-Gorišnice sedaj prihajajo odločilne tekme s tekmeci iz njihovega kakovostnega razreda, s katerimi se lahko realno nadejajo točk.
2. SRL: Sevnica -Drava 27:30 (15:13)
DRAVA: Dokša, Mesarec 5, Hali-lovič 9, Sabo, Luskovič, Bračič, Me-sarič, Oder 2, Lukaček, Ferk, Ivančič
8,	Pisar 5, Valenko, Bogadi, Hebar. Trener: Ivan Hrupič.
Ptujski rokometaši so bili tudi v drugi tekmi končnice uspešni na gostovanjih. Sevnica je imela do tega kroga dve zmagi (tako kot Ptujčani), s čimer je napovedala kandidaturo za eno izmed prvih dveh mest, ki direktno peljeta v 1. B slovensko moško rokometno ligo.
Do desete minute je bil rezultat izenačen, nato pa so domačini izkoristili nekaj napak ro-kometašev ptujske Drave in si v 24. minuti igre priigrali lepo prednost petih zadetkov. To je bil dovolj resen opomin za goste, ki so se zbrali in do konca prvega polčasa zmanjšali svoj zaostanek na dva zadetka.
V	Sevnici je na tekmah vedno peklensko vzdušje, ki je zmedlo že marsikatero ekipo,
1. B SRL			
REZULTATI 14. KROGA: Moškanj-			
ci-Gorišnica - Šmartno 99 30:35,			
Istrabenz plini Izola	- Radeče MIK		
Celje 26:21, Grosuplje -		Krško 23	
:31, Ajdovščina - Grča Kočevje 31			
:20, Sviš Pekarna Grosuplje			- Alples
Železniki 24:22, Mitol Sežana - Kli-			
ma Petek Maribor 30:35.			
1. PETEK MARIBOR 14	13	0	1 26
2. KRŠKO 14	12	1	1 25
3. ŠMARTNO 99 14	9	3	2 21
4. GRČA KOČEVJE 14	7	1	6 15
5. SVIŠ P. GROSUPLJE 14	7	1	6 15
6. ALPLES ŽELEZNIKI 14	7	1	6 15
7. GROSUPLJE 14	7	0	7 14
8. AJDOVŠČINA 14	6	0	8 12
9. RADEČE MIK CELJE 14	4	2	8 10
10. ISTRABENZ IZOLA 14	3	2	9 8
11. MOŠKANJCI-GOR. 14	3	0	11 6
12. MITOL SEŽANA 14	0	1	13 1
vendar mu Ptujčani tokrat niso podlegli. Domačini so imeli prednost dveh do treh zadetkov do 42. minute, nato pa so gostje izenačili na 20:20. Nekaj nepazljivosti je spet prineslo vodstvo Sevničanom 23:20, ki so ga obdržali do 51. minute, ko so gostje iz Ptuja ponovno izenačili rezultat na 26:26. Nato pa je prišla do izraza dobra telesna in psihološka pripravljenost rokometašev Drave, ki so bili v samem zaključku tega srečanja boljši in so si priigrali pomembno zmago.
Danilo Klajnšek
Ivan Hrupič, trener Drave:
»Lahko smo zadovoljni z zmago pri direktnem konkurentu kakor tudi s pristopom naših rokometašev, ki so se še enkrat več izkazali.«
2. SRL (od 1. - 6. mesta)
REZULTATI 3. KROGA: Sevnica
-	Drava 27:30, Dol TKI Hrastnik
-	Kranj 28:24, Cerklje - Zlatorog Celje 22:38.
1.	ZLATOROG CELJE 3 3 0 0 6
2.	DRAVA	3 3 0 0 6
3.	SEVNICA	3 2 0 1 4
4.	DOL TKI HRASTNIK 3 10 2 2
5.	KRANJ	3 0 0 3 0
6.	CERKLJE	3 0 0 3 0
2. SRL (od 7. - 12. mesta)
REZULTATI 3. KROGA: Brežice
-	Velika Nedelja 28:30, Mokerc IG
-	Dobova 31:32. Radovljica - Arcont Radgona.
1.	DOBOVA	3 3 0 0 6
2.	VELIKA NEDELJA 3 2 0 1 4
3.	BREŽICE	3 10 2 2
4.	MOKERC IG 3 10 2 2
5.	ARCONT RADGONA 2 0 0 2 0
6.	RADOVLJICA 2 0 0 2 0
Foto: Črtomir Goznik
Dejan Ivančič (Drava, beli dres) je v Sevnici dosegel 8 zadetkov.
Foto: UE
Strelstvo • EP z zračnim orožjem - Praga
»
Naslednje leto bom v finalu!
«
V Pragi je od 19. do 22. februarja potekalo evropsko prvenstvo v streljanju z zračnim orožjem, na katerem sta zelo uspešno nastopali tudi odlični strelki s Ptujskega Majda Ra-ušl in Staša Simonič. Tokratno prvenstvo Stare celine je bilo organizirano v veličastni Areni O2 (včasih Saška Arena), ki je največja in najmodernejša multifunkcijska dvorana v Evropi s 16.000 sedeži.
Tehnične pomanjkljivosti spravljale strelce v slabo voljo
Vendar celotna organizacija prvenstva le ni bila tako brezhibna in občudovanja vredna, kot je bil prvi vizualni stik s samo Areno, kajti organizator si je dovolil prekršiti nekatera tehnična pravila mednarodne strelske zveze, za katera smo vsi mislili, da veljajo povsem samoumevno, kot nekakšni minimalni standardi in katerih ni možno zaobiti v nobenem primeru. Daleč največji problem za strelce je predstavljala neustrezna svetloba (200 luxov premalo na tarči in 100 luxov po celotni dvorani!) in toplota (še v bundi me je zeblo!) na samem strelišču, kjer se je odvijal redni kvalifikacijski del. O tem so imeli strelci že po uradnih treningih največ pripomb, saj so zaradi tega nekateri svoje treninge streljali povsem na pamet in brez prepotrebnega pravega občutka. Najdlje je s kritiko neustrezne priprave strelišča pri organizatorjih šel naš najboljši strelec Rajmond Debevec, ki je povedal, da je celo na nekaterih »vaških tekmovanjih« bolje poskrbljeno za takšne stvari in da je to nekaj nedopustnega! Izvirni greh bi kazalo iskati v razlogu, da je samo tekmovanje potekalo praktično na samem gradbišču še nedokončane nove stranske dvorane, kjer je bilo nato strelišče postavljeno kot ena sama velika improvizacija. Strop strelišča je bil narejen iz polivinila-ste črne folije z lučmi na kovinskem ogrodju samo v eni vrsti nad strelci in z neprimerno glasnim sistemom ogrevanja preko ogromne gradbene cevi! Vendar je kljub vsem zapletom in neustreznostim, presenetljivo, tehnična komisija, ki opravi verifikacijo strelišča, dala zeleno luč za začetek prvenstva. Edino tolažbo strelcem je pred-
Foto: Simeon Gönc
Veličastna osrednja dvorana Arene O2, kjer so se odvijala vsa finalna streljanja, kjer pa za spremembo ni bilo tehničnih odstopanj.
stavljalo dejstvo, da so bili pogoji tekmovanja za vse enaki in da zaradi tega noben ni bil privilegiran. Vendar se vsi sprašujemo, kaj bi se zgodilo, če bi bil kljub tehničnim odstopanjem dosežen kakšen nov evropski rekord, ki pa potem ne bi smel biti priznan kot regularen?
Raušlova in Simoni-čeva z dobrimi uvrstitvami, vendar z grenkim priokusom
Če se, kljub vsem žolčnim razpravam in kritikam na račun organizatorja, v hitri analizi lotimo še rezultatskega zaključka, ugotovimo, da so razen redkih izjem (Italijan Campriani, člani puška), strelci zaostajali za dosežki iz lanskega leta, vendar gre to lahko tudi povsem verjetno na račun prvega leta poolimpijskega ciklusa, kjer še niso vsi 100 % vpeti v nov 4-letni program, z vrhuncem, v zadnjem, četrtem letu. Svojega drugega zapored-
nega prvenstva Stare celine se je znova udeležila tudi stalna reprezentantka Slovenije, Ptujčanka Majda Raušl, ki je v disciplini članic z zračno pištolo s 377 krogi osvojila dobro 23. mesto. Njeni rezultati po serijah, 97, 91, 96, 93, pa nam kažejo, da je imela Raušlova še precej rezerve in da bi s ponovitvijo svojega letošnjega najboljšega rezultata iz Beograda, 382 krogov, lahko streljala celo v finalu in se zaradi zelo majhnih razlik med najboljšimi lahko potegovala za sam vrh. »Bilo je super, občutek odličen, zato mi je res žal, da se mi ni izšlo popolnoma po načrtih. Videla sem dobro, vendar se po zamenjavi leče na očalih, ki sem jo dobila šele 3 dni pred samim prvenstvom, še nisem mogla popolnoma zanesti na pogled, saj običajno traja nekaj več časa, da se navadim na takšne bistvene spremembe. Če bi lahko, bi takoj šla še enkrat streljat,« je z občutkom odlične, vendar zamujene priložnosti po tekmi razlagala Raušlova. Nekoliko nepričakovano so za
svojimi zmožnostmi zaostale tudi najboljše strelke, saj je prvo ime pri članicah s pištolo Rusinja Natalia Paderina s 378 krogi, pristala šele na 18. mestu, izven finala pa so ostale tudi nekatere druge favoritke, kot so Srbkinja Jasna Šekarič, Poljakinja Lewandowska, Finka Nevansuu in še bi lahko naštevali.
Za dober nastop in zadovoljstvo vodilnih mož pri SZS pa je poskrbela še druga strelka s Ptujskega Staša Simonič, ki je v svojem prvem nastopu na EP, pri mladinkah z zračno pištolo dosegla 367 krogov in osvojila zelo dobro 20. mesto. Po nastopu Simoničeva ni skrivala zadovoljstva z dobro uvrstitvijo, čeprav rezultat ni bil takšen, kot bi ga sama pričakovala. »Joj, tako blizu ... Naslednje leto bom streljala v finalu,« nam je z obilico optimizma hrabro in bojevito po tekmi zaupala mlada nadarjena strelka. Tudi v njenem primeru je šlo skorajda za identično situacijo kot pri Raušlovi, z odličnim začetkom 95, lovljenjem v sredini, ko se tekma lomi, dvakrat 90 in znova z boljšim zaključkom 92 krogov. Njene kolegice iz ekipe so tokrat zaostale za pričakovanji, tako da se v ekipnem delu ni izšlo za pričakovano visoko uvrstitev in z napovedjo po eventualnih stopničkah, ob optimalnem razpletu dogodkov. Mladinke s pištolo so dosegle 1088 krogov in med 13 ekipami osvojile 8. mesto, vendar se je na koncu pokazalo, da so bila pričakovanja povsem realna, saj bi ob boljšem streljanju ostalih dveh, ki so ga kazale tekom celotne letošnje sezone, posegle pod sam vrh.
Ženski del reprezentance s puško razočaral
V soboto je nastopila kar 10-članska slovenska reprezentanca, vendar žal z izjemo pozitivnega nastopa strelk s pištolo, ostale slovenske strelke s puško niso delile enake usode. Pri strelkah s puško gre predvsem za veliko rezultatsko razočaranje, saj je bila zgolj Zdenka Stern s 392 krogi sposobna preseči mejo 390 krogov, vse ostale strelke so ostale znatno pod to mejo. Še najboljše se je odrezala najmlajša slovenska strelka, kadetinja Nina Juvan, ki je na svojem prvem takšnem prvenstvu s 388 krogi zasedla
Foto: Simeon Gönc
Staša Simonič in Majda Raušl sta zadovoljni zaključili letošnje EP v Pragi
Foto: Simeon Gönc
Veliko podpore je Raušlova imela tudi s strani svojih klubskih kolegov SK Ptuj, ki so jo prišli vzpodbujat v Prago.
43. mesto. Prva violina mladink, Živa Dvoršak, je podlegla prevelikim pričakovanjem in želji po finalu ter s 388 krogi osvojila šele 46. mesto.
Za pozitivno skupno oceno nastopov poskrbeli izkušeni člani s puško
Drugi dan tekmovanja (v nedeljo) so na svoj račun prišli še štirje moški iz 14-članske slovenske reprezentance, kjer so člani s standardno puško prvič po dolgem sušnem času pokazali, kaj pomeni imeti kompaktno reprezentanco, ki lahko meša štrene tudi najboljšim. Ekipni prvaki so postali Italijani s 1780 krogi, Slovenci pa so s 1776 krogi osvojili dobro 6. mesto, s kančkom več sreče pa se je obetala celo prvovrstna senzacija. Tudi med posamezniki je slavil Italijan Niccolo Campriani, ki je šele v zadnjem, 60. strelu oddal prvo in edino devetico ter dosegel zavidljivih 599 krogov ter po rednem delu imel krepke 4 kroge prednosti pred zasledovalci, ki so si z enakim rezultatom 595 krogov razdelili mesta od 2. do 8. Vedno znova pa odlično streljanje na EP, čeprav to ni njegova paradna disciplina, prikaže naš najboljši Rajmond
Debevec, ki je tokrat s 594 krogi osvojil 11. mesto. Samo zamislimo pa si lahko, kaj bi se zgodilo, če bi tudi Rajmond dosegel krog višji rezultat, nato bi dobili osmerico tekmovalcev z enakim dosežkom in zaradi umika pravila o boljši poziciji in višji uvrstitvi na račun boljše zadnje serije sedaj poteka v takšnih primerih dodatno razstreljevanje na pet strelov vseh zadnjih enakouvrščenih z enakim rezultatom, tukaj pa bi to dejansko pomenilo finale pred finalom, kajti izločen bi bil samo eden od te osmerice, po dodatnih petih strelih. Žal se takšni naši upi niso uresničili, zato bo treba še naprej trdo trenirati v upanju na še boljše dosežke.
Simeon Gonc
Renato Šterman, vodja reprezentanc in selektor na pištoli: »Majda je odlično začela, nato pa je nastopila kriza visokega rezultata, in ko se tekma lomi, se je žal prelomila tako, da se ni razpletlo v njeno korist. V zaključku tekme sem pričakoval 2 kroga več in s tem 5 do10 mest boljšo uvrstitev. Po drugi strani pa je bilo to prvenstvo odlična priprava na naslednja velika tekmovanja, obe tekmi svetovnega pokala, maja v Munchnu in junija v Milanu ter v juniju še Mediteranske igre.«
Foto: Simeon Gonc
Pištolski del slovenske reprezentance s selektorjema Mikoličem (tretji z leve) in Štermanom (skrajno desno), z leve Staša Simonič, Majda Raušl, Mojca Kolman, v ospredju Simona Molan
Članice pištola
1.	Maria Grozdeva, BUL
2.	Nino Salukvadze, GEO
3.	Lenka Maruškova, CZE
4.	Vikoria Chaika, BLR
5.	Olena Kostevych, UKR
6.	Cornelia Frölich, ŠVI
7.	Zsofia Csonka, MAD
8.	Katsaiaryna Kručanok, BLR
9.	Jasna Šekarič, SRB
10.	Mira Nevansuu, FIN
12. Sagun Lewandowska, POL
18.	Natalia Paderina, RUS
19.	Marija Marovič, HRV 23. Majda Raušl, SLO 42. Renata Sike, MAD 45. Vlatka Pervan, HRV 57. Kristina Vrbek, HRV
Mladinke pištola
388 + 99.4 = 487.4 384 + 100.4 = 484.4
383	+ 100.9 = 483.9
384	+ 98.3 = 482.3
382	+ 98.9 = 480.9
383	+ 97.8 = 480.8
384	+ 94.9 = 478.9 383 + 94.6 = 477.6 381 krogov
381 380 378 378 377 372 371 361
3.	Katsiaryna Dryzlova, BLR
4.	Kateryna Dyomkina, UKR
5.	Bobana Veličkovič, SRB
6.	Anette Kalli, FIN
7.	Constance Joliff, FRA
8.	Kseniya Solovyova, RUS 20. Staša Simonič, SLO 30. Mojca Kolman, SLO 41. Simona Molan, SLO
376	+ 97.4 = 473.4
372	+ 100.5 = 472.5 375 + 97.4 = 472.4
377	+ 95.3 = 472.3
373	+ 97.5 = 470.5
374	+ 95.6 = 469.6 367 krogov
364 357
1.	Arianna Comi, ITA 375 + 102.2 = 477.2
2.	Michaela Musilova, CZE 377 + 97.0 = 474.0
Člani puška
1.	Niccolo Campriani, ITA	599 + 100.6 = 699.6
2.	Edmond Piasecki, FRA	595 + 102.5 = 697.5
3.	Vitali Bunnovich, BLR	595 + 102.1 = 697.1
4.	Jozef Gönci, SVK	595 + 102.0 = 697.0
5.	Damian Kontny, NEM	595 + 101.9 = 696.9
6.	Artur Aivazian, UKR	595 + 101.7 = 696.7
7.	Konstantin Prihodčenko, RUS 595 + 101.1 = 696.1
8.	Peter Sidi, MAD	595 + 100.4 = 699.7 11. Rajmond Debevec, SLO 594 krogov
22. Željko Moičevič, SLO	592
35. Robert Markoja, SLO	590
Odbojka • 1. DOL (ž)
Nerešljiva uganka za Ljubljančanke
■	v
Sloving Vital -AC Prstec Ptuj 1:3 (22, -15, -23, -22)
AC Prstec Ptuj: Sitar, McNamee, Cvirn, Šušlek, Draškovič, Zupanič, Vodopivec, Pintarič, Vidovič, Golob, Liponik.
Ptujske odbojkarice so trn v peti Slovingu Vitalu. V soboto so v ljubljanski športni dvorani BIC drugič letos premagale do takrat še drugo moštvo lige. S prvo zmago v tretjem delu prvenstva pa so se same povzpele na peto mesto. Domačinkam je uspelo osvojiti zgolj en niz. Z izjemo drugega so namreč gostje odigrale odlično. Predvsem v končnicah so nastopile
1. DOL ženske
REZULTATI 17. KROGA: Sloving Vital - AC Prstec Ptuj 1:3, MZG Grosuplje - Benedikt 2:3, Calcit Kamnik - TPV Novo mesto 3:0, Aliansa - Luka Koper 3:1.
1.	CALCIT KAMNIK 17 14 3 43
2.	ALIANSA	17 13 4 36
3.	SLOVING VITAL	17 12 5 34
4.	LUKA KOPER	17 8 9 27
5.	AC PRSTEC PTUJ 17 6 11 19
6.	TPV NOVO MESTO 17 7 10 18
7.	BENEDIKT	17 5 12 15
8.	MZG GROSUPLJE 17 3 15 12
Foto: Črtomir Goznik
Gostje so še enkrat več v letošnji sezoni premagale Ljubljančanke.
zbrano in organizirano ter si priigrale pomembne tri točke.
V 17. krogu so najlažje prišle do zmage Kamničanke. Vodilno moštvo lige je doma brez izgubljenega niza premagalo moštvo iz dolenjske prestolnice. Šem-petrska Aliansa je v tekmi kroga po izenačenem boju na koncu vzela vse tri točke Luki Koper
(3:1). Najbolj dramatičen je bil tretji niz, ki se je zaključil z rezultatom 32:30. Podobna drama se je odvijala v Grosuplju, kjer so okrnjene Benedičanke (le z osmimi igralkami) šele po petih nizih strle odpor domačink. Prvo možnost za zmago so imele že v četrtem, a je takrat niso izkoristile. Z uspehom
»slovenskogoriška četa« trenerja Slobodana Nikoliča še lahko upa na obstanek v ligi. Zelo pomembna bi bila zmaga v Novem mestu, kjer bodo gostovale že to soboto. Ptujčanke v naslednjem krogu čaka težje delo, Calcit Kamnik. Spodbuda z domačih tribun bo dobrodošla.
UG
Volitve predsednika NZS
Simič nasledil Zavrla
Ivan Simič je novi predsednik Nogometne zveze Slovenije (NZS). Delegati so ga na petkovi volilni skupščini na Brdu pri Kranju izvolili s 23 glasovi. Simič, ki je imel za tekmeca Tugomirja Frajmana - ta je dobil 15 glasov - je tako nasledil Rudija Zavrla, ki je bil prvi mož NZS od leta 1989.
»Pričakoval sem toliko glasov,« je takoj po izvolitvi samozavestno dejal Simič, ki je za podpredsednike izbral Franca Ko-patina, Franca Kanglerja, Branka Florja-niča ter Staneta Oražma in Radenka Mi-jatovica (slednja naj sicer ne bi zasedla položaja, saj aprila načrtujejo spremembo sistema). Simič je sestavil program, ki temelji na 21 točkah. Sprememba volilnega sistema bo ena prvih Simičevih nalog. Pravnik in davčni svetovalec meni, da je zdajšnji neustrezen, ker klubom ne omogoča neposrednega vpliva na izvolitev predsednika.
Njegov program med drugim napoveduje organizacijske spremembe v zvezi, spremembe v številu medobčinskih zvez, spremembe v tekmovalnem sistemu ligaških tekmovanj (prva liga naj bi imela 12 moštev), spremembe barv reprezentančnih dresov (zelene naj bi zamenjali modri ali beli), bolj jasno nagrajevanje reprezentantov, boljše sodelovanje z Združenjem nogometnih prvoli-gašev in Sindikatom profesionalnih igralcev nogometa Slovenije, več pozornosti ženskemu nogometu in futsalu, Simič pa napoveduje tudi bolj agresivno politiko v povezavi s krovnima organizacijama. Slovenija naj bi v naslednjih osmih letih dobila svojega predstavnika v izvršnem odboru UEFA ali FIFA. Trenutno pa je prioriteta reprezentanca, ki bo igrala konec marca oziroma v začetku aprila.
V Frajmanovem glasu pa je bilo čutiti precej razočaranja. »Poraz je verjetno tudi posledica tega, da so nekateri po vplete-
Foto: Črtomir Goznik
Ivan Simič v družbi Roberta Furjana
nosti dveh županov spremenili svoja mnenja. Toda volitve so tajne, vsak glasuje zase, mogoče je tudi trenerska organizacija glasovala drugače, kot je bil njen prvotni sklep,« je povedal Frajman, a nato dodal: »Vsak predsednik lahko da nekaj novega, se bolj angažira, zato je tudi več možnosti za napredek. Sam se moram najprej spočiti, nato pa bom videl, kako naprej. Vprašanje, če bom še aktiven v nogometu. Sistem je tak: če pogoriš na volitvah, nisi član izvršnega odbora, niti nimaš druge funkcije. Lahko bi se vključil v kakšno komisijo, a za to je še prezgodaj. O klubskem delu se za zdaj ne bom izjasnil, mogoče se kdaj vrnem v Muro.«
sta
Fotozapis
Humanitarni športniki
Ko so nogometaši KMN Po-etovio pred dvema tednoma že enajstič slavili osvojitev naslova prvaka zimske lige MNZ Ptuj, je njihov vodja Fredi Kmetec mislil tudi na humanitarnost. Pobudnik številnih dobrodelnih prireditev je tokrat predlagal, da se udeležijo krvodajalske akcije. Da ni ostalo samo pri besedah, je poskrbel kar sam, ob tem pa k sodelovanju povabil še druge športne prijatelje, ki so se z veseljem odzvali (precej jih je prvič darovalo kri). Kljub resnosti akcije smeha in že običajnega zbadanja ni manjkalo. Preverjeno!
JM
Foto: Črtomir Goznik
Krvodajalske akcije se je poleg Fredija Kmetca udeležil tudi Franjo Rozman (v ospredju).
Mali nogomet • 2. SFL
Rekordna zmaga Tomaža
Rezultati 17. kroga: Cerkvenjak -FSK Kebelj 0:0, Tomaž - Duplek TBS Team24 14:5, FC Branik Maribor - Nazarje Glin 1:6, Teleing Marin-ci - Bioterme Mala Nedelja 5:2, Ptuj ABA roletarstvo bar Saš - Slovenske Gorice 6:2.
1.	PTUJ ABA SAŠ
2.	NAZARJE GLIN
3.	FSK KEBELJ
4.	MN TOMAŽ
5.	MARIBOR BR.
6.	T. MARINCI
7.	CERKVENJAK
8.	SLOV. GORICE
9.	M.NEDELJA
10.	DUPLEK TBS
17	14
17	12
17	11
17	10
17	8
92:37 104:50 78:51 77:56 64:64 77:93 56:67
0 13 71:112 0 14 55:93
2 2 13 77:128
Pustni vikend je postregel s kar 41 zadetki. Razen na tekmi v Benediktu (odigrana že v sredo, 0:0) so v preostalih srečanjih gledalci prišli na svoj račun. Tomaž je dobesedno pometel z ekipo Dupleka in ji nasul kar štirinajst zadetkov. Kovačec ter Kamenšek sta bila zelo razigrana in sta za peteline skupaj zadela kar osemkrat. Branik se je po zmagi na Ptuju tokrat opekel v Lukni in visoko klonil proti graščakom iz Nazarij (prvič v tem delu sezone!), medtem ko so prleški derbi dobili Marinci, ki so premagali Bioterme.
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Ptuja Aba roletar-stva Saš bara so si že zagotovili napredovanje v 1. ligo.
V soboto so Ptujčani brez težav opravili z ekipo Slovenske gorice na domačem parketu. Kljub temu, da so si legionarji zagotovili prvo mesto že pred tem srečanjem, so vendarle uspeli zbrati dovolj motiva za novo zmago.
Peter Golob
Nogomet • Prijateljska tekma
Aluminij - Kovinar Štore 3:2 (1:1)
STRELCI: 0:1 Krljanovič (9. z 11 m), 1:1 Letonja (24), 1:2 Urlep (52), 2:2 Krajcer (64), 3:2 Grbec (80. z 11 m)
ALUMINIJ: Lipovac, Jovič, Krajcer, Lenart, Topolovec, Mandič Krajnc, Milec, Grbec, Bakovič, Letonja. Igrali so še: Zajc, Morsi, Šimenko, Draškovič, Meznarič. Trener: Bojan Špehonja
Nogometaši Aluminija iz Kidričevega nadaljujejo z igranjem prijateljskih srečanj, saj želijo kar najbolje pripravljeni pričakati nadaljevanje prvenstva v 2. ligi. Tokrat so gostili ekipo Kovinarja iz Štor, proti kateri so se morali za zmago zelo potruditi. Gostje so dvakrat vodili, domačini pa so dokončno zlomili odpor Štorčanov v zadnji tretjini tekme, ko so dosegli dva zadetka.
Danilo Klajnšek
Planinski kotiček
Po Pomurski poti od Negove do Sv. Jurija
Planinsko društvo Ptuj vabi na pohod po Pomurski poti od Negove do Sv. Jurija. Zbrali se bomo v soboto, 28. februarja 2009, ob 7. uri na Železniški postaji Ptuj. S posebnim avtobusom se bomo odpeljali do Negove, kjer bomo pričeli tokratno etapo poti. Pot nas bo vodila od Negovskega jezera čez Ivanov vrh do Cerkvenjaka (daljši počitek). Sledi pot čez Peščeni vrh mimo Blaguškega jezera do Sv. Jurija, kjer nas bo čakal prevoz, ki nas odpelje nazaj na Ptuj. Na Ptuj bomo prispeli do 17. ure. Hoje je za približno 4 ure.
Izlet bomo izvedli v vsakem vremenu. Oprema planinska, primerna vremenskim razmeram. Cena izleta je 15 € in se plača ob prijavi. Prijavite se lahko v pisarni društva v času uradnih ur do petka, 27. februarja. Prehrana iz nahrbtnika oz. v lokalih ob poti (Cerkvenjak, Sv. Jurij). Izlet vodi Vlado Fridl. Informacije na GSM 040 699 252. Pridite in sprostite se z nami.
Potep po Pokljuški planoti
Mladinski odsek Planinskega društva Ptuj vabi dijake, študente, mentorje, vodnike in ostale na potep po čudoviti Pokljuški planoti v soboto in nedeljo, 28. februarja in 1. marca 2009, v osrčju triglavskega pogorja.
Težavnost izleta bo prilagojena izkušenosti in opremljenosti udeležencev. Podali se bomo na sprehod po zasneženih gozdovih Pokljuke, se morda povzpeli do planine Konjščice ali še malo dlje, do krnice Jezerce. Tisti, ki bodo želeli hoditi več, se bodo povzpeli na katerega od sosednjih dvatisočakov (Viševnik, Veliki Draški vrh ...). Ti hribi stojijo nasproti Triglava in če bo lepo vreme ...
Organiziran bo prevoz s kombijem (predvidoma iz Slovenske Bistrice oz. po dogovoru) in z osebnimi avtomobili. Tako naprošamo vse, da ob prijavi tudi povedo, ali imajo možnost ponuditi prevoz ali bodo sopotniki (prednost v kombiju imajo dijaki!). Voznikom bodo potni stroški povrnjeni. ODHODI: iz Maribora ob 6.00 parkirišče pri Rutarju, iz Slovenske Bistrice ob 6.30 črpalka OMV zraven avtoceste, iz Ljubljane ob 7.30, kraj po dogovoru. ZBOR: ob 9. uri na Pokljuki, parkirišče pred vojašnico.
Poleg primernih zimskih oblačil, čevljev in gamaš so priporočljive tudi palice. Tisti, ki se bodo odločili za zahtevnejši cilj, naj imajo tudi dereze, cepin, smuči, lavinski trojček ... MANJKAJOČO TEHNIČNO OPREMO SI BO MOGOČE SPOSODITI, kontakt: Primož.
Za spanje vzemite spalno vrečo ali rjuho in potrjeno planinsko izkaznico!
Hrana v koči in iz nahrbtnika! Cena je 30 EVROV (vključuje prevoz, spanje, 2x enolončnica, čaj), plačilo na srečanju, rok prijave je do torka, 24. februarja 2009. Informacije so na voljo pri Urški Kocbek, MO PD Fram, ki je organizacijski vodja: 031 424 416 ali urska.koc-bek@gmail.com
Šahovski kotiček
Slovenskogoriska sahovska liga 2009
V nadaljevanju SGŠL 2009 sta bila v januarju In februarju odigrana dva kroga. Rezultati:
3.	turnir (17. 1. na Destrniku): Občina sv. Andraž - Šahovski klub Urban 2:6 (Čuček - Kramberger 0:2,Gavez - Simonič 1:1, Težak
-	Holc 1:1, Druzovič - Burina 0:2); Športno društvo Destrnik - Šahovska sekcija Spuhlja 6:2 (Merc - Rot 1:1, E. Mavrič - Kocbek 2:0, Petrič - Ržen 2:0, M. Mavrič - Vidovič 1:1); Športno društvo Juršinci
-	Športno društvo Dornava 5,5:2,5 (Kukovec - Viher 1:1, Matjašič
-	Kokol 2:0, Lajh - Čeh 1,5:0,5, Slodnjak - M. Šilak 1:1); Občina sv.Tomaž (prosta).
4.	turnir (7. 2. v Spuhlji/Rogoznica): Šahovski klub Urban -Športno društvo Destrnik 1,5:6,5 (V. Kramberger - Merc 0,5:1,5, Zver - E. Mavrič 0:2, Holc - Petrič 1:1, Burina - M. Mavrič 0:2); Občina sv. Tomaž - Občina sv. Andraž 2,5:3,5 (Bec - Čuček 0:2, Šta-buc - Gavez 0,5:1,5, Štuhec - Šamprl 2:0); Šahovska sekcija Spuhlja
-	Športno društvo Juršinci 6:2 (Rot - Kukovec 1:1, Kocbek - Matjašič 2:0, Ržen - Lajh 1:1, Vidovič - Slodnjak 2:0); Športno društvo Dornava (prosto).
Trenutni vrstni red: Športno društvo Destrnik 7 točk (24,5:7,5), Šahovska sekcija Spuhlja 6 (21:11), Šahovski klub Urban 4 (14,5:9,5), Športno društvo Juršinci 3 (11,5:12,5), Športno društvo Dornava 2 (10,5:13,5), Občina sv. Andraž 2 (7,5:22,5), Občina sv. Tomaž 0 (4,5:17,5).
Naslednji turnir bo v soboto, 7. marca, v Juršincih (Amur-Bodkov-
ci).
Anton Lajh
Utrinek z dvoboja Destrnik-Spuhlja
Nogomet • Turnir v Ormožu
Turnir U-10 pripadel gostiteljem
NK Ormož je v športni dvorani na Hardeku organiziral turnir za dečke U-10. Odigrali so ga po sistemu vsak z vsakim, tako da je bilo odigranih 15 tekem. Največ točk je uspelo zbrati ekipi Ormoža, ki je nastopila v zasedbi: Mario Ku-stec, Rene Plavec, Tilen Rajh, Aleš Kamenšek, Tilen Kosi, Alojz Goršič, Niko Klemenčič in trener Jani Špur.
Rezultati: Aluminij 1 - Aluminij 2 1:2, Drava - Bistrica 5:0, Ormož - Ljutomer 4:0, Aluminij 1 - Bistrica 2:2, Drava - Ljutomer 3:0. Ormož - Aluminij 2 3:2, Aluminij 1 - Ljutomer 5:0,
Drava - Aluminij 2 3:1, Ormož - Bistrica 3:0, Aluminij 1 - Drava 1:1, Aluminij 2 - Bistrica 4:0, Ormož - Drava 2:0, Ljutomer -Bistrica 0:0, Aluminij 1 - Ormož 2:0, Aluminij 2 - Ljutomer 5:0.
Končni vrstni red: 1. Ormož (12 točk), 2. Drava (10), 3. Aluminij 2 (9), 4. Aluminij 1 (8), 5. Bistrica (2), 6. Ljutomer (1).
NK Ormož bo 2. marca organizator turnirja za selekcije U-12, na katerem bodo poleg Ormožanov sodelovale še ekipe Ljutomer (dve ekipi), Poli Drava Ptuj, Hajdina in Bistrica.
UK
Ekipa NK Ormož U-10
Borilne veščine
Nejc Ciglar - vsestranski mojster
Nejc Ciglar je postal najmlajši mojster v Sloveniji in je nosilec petih črnih pasov. Je juniorski mojster karate-ja (2. DAN), aikida (2. DAN), kenda (1. DAN), iai-doja (1. DAN) in ken-jutsa (1. DAN). Z borilnimi veščinami se ukvarja 10 let. Vadi jih na društvu Akademija bojevniških veščin Ptuj, kjer je v tej sezoni osvojil mojstrske nazive v karateju, aikidu in kendu.
17-letni Nejc je izkušen tekmovalec, saj je nastopal na državnih prvenstvih, na domačih in mednarodnih turnirjih v karateju in japonskem mečevanju (kendo, iai-do) in osvajal številne medalje. Nazadnje je nastopil na mednarodnem karate turnirju v Trbovljah decembra 2008, kjer je v katah
Foto: Dejan Orovič
Nejc Ciglar je mojster v petih borilnih veščinah: karate, aiki-do, iai-do, kendo in ken-jutsu.
osvojil bronasto medaljo.
Prav tako se je udeležil številnih seminarjev v karateju in mečevanju. Lani je bil na seminarju japonskih mojstrov mečevanja Sueyoshija Akes-hija (10. DAN) in Komeija Sekiguchija (10. DAN).
Nejc je redni član demo teama akademije, ki s prikazi borilnih veščin nastopa na raznih športnih prireditvah. Decembra 2008 je sodeloval v demonstracijah na ptujski gimnaziji ob zaključku projektnega tedna samoobrambe, ki se ga je udeležil tudi v vlogi enega od treh gostujočih inštruktorjev.
Ciglar je zraven predsednice društva Polone Zorman edini na akademiji (kjer se je izšolalo 46 mojstrov), ki je v 22 letih uspel osvojiti mojstrske nazive v vseh petih borilnih
Karate je veščina udarcev z rokami in nogami; aikido je goloroka samoobramba metov, vzvodov in prijemov; iai-do je veščina mečevanja s katano, samurajsko sabljo; ken-jutsu je tradicionalno mečevanje z lesenimi meči bokeni in kendo, športno mečevanje s shinaiji, bambusovimi meči, z zaščitno opremo, bogu.
veščinah. Treninge na društvu ABV Ptuj vodi Silvester Vogri-nec, mojster karateja (6. DAN), ken-jutsa (6. DAN), aikida (5. DAN), iai-doja (5. DAN) in kenda (4. DAN). Vogrinec je trener I. razreda in mednarodni inštruktor zvez IKSA, THRAR in KKA. Z borilnimi veščinami se ukvarja 33 let.
Ob koncu lanskega leta sta v društvu osvojila mojstrske nazive še Gregor Haring v ken-jutsu (1. DAN) in Jure Levstik v karateju (1. DAN).
Vlado Novak
Šolski šport • Strelstvo
Ptujske gimnazijke nadaljujejo tradicijo nastopanja na DP
Prejšnjo soboto se je na centralnem strelišču v Ljubljani odvijalo šolsko državno prvenstvo za osnovne in srednje šole. Z našega območja so se tja, iz področnega prvenstva v Mariboru, med srednjimi šolami kvalificirali strelci Gimnazije Ptuj in Gimnazije Ormož, pri osnovnošolcih pa je to uspelo strelkam OŠ Ormož in Alešu Pernatu iz OŠ Kidričevo.
Med dijaki je zelo dobro streljanje pokazal ptujski gimnazijec Uroš Mohorko, ki je s 364 krogi osvojil 9. mesto. Enak rezultat je dosegel tudi Jan Šu-mak iz Gimnazije Ormož, ki pa je na račun slabše zadnje serije pristal na 10. mestu. Dobro sta nastopila tudi ostala člana ormoške gimnazijske ekipe Tilen Vnučec in Tomi Jevšo-var, ki sta s 350 in 348 krogi pristala na 20. in 21. mestu. V ekipnem seštevku so strelci iz Gimnazije Ormož dosegli 1063 krogov, za 8 krogov popravili zmagovalni rezultat s področnega prvenstva in osvojili odlično 2. mesto.
Pri dijakinjah so ptujske gimnazijke v ekipnem delu dosegle 905 krogov in osvojile dobro 4. mesto. Med posameznicami je bila med njimi najboljša Sara Rojko, ki je s 317 krogi osvojila 15. mesto, Staša Simonič in Jasmina Kokol pa sta z identičnim rezultatom 294 krogov tekmovanje kon-
čali na 20. in 21. mestu. Med osnovnošolci je kidričevski
strelec Aleš Pernat dosegel 175 krogov in osvojil dobro 8.
Foto: Simeon Gonc
Strelke Gimnazije Ptuj so v Ljubljani na šolskem DP osvojile 4. mesto, za ekipo so nastopale, z leve Staša Simonič, Jasmina Kokol in Sara Rojko z mentorjem Lovrom Beraničem.
mesto, medtem ko je zmagovalec področnega prvenstva iz Maribora Karli Vidmar iz OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica s 176 krogi osvojil 7. mesto.
Pri učenkah pa že pred začetkom streljanja ni bilo dileme, kdo bo najboljši, saj je že celotni Sloveniji kristalno jasno, da trenutno najboljše strelke s serijskimi zračnimi puškami prihajajo iz OŠ Ormož, ki je zmagala s 529 krogi. V posamični konkurenci je Petra Vernik s 180 krogi osvojila naslov državne šolske podprvakinje, Melanie Habjanič in Melisa Kosi pa sta s 177 in 172 krogi osvojili 4. in 9. mesto.
Simeon Gonc
Dijakinje:		21. Tomi Jevšovar, Gimnazija Ormož	349
1. Kristina Gorjanc, SŠFKZ	373 krogov	Ekipno dijakinje:	
2. Daša Zupan, Gimnazija in SKŠ Ruše	360	1. Srednješolski center Postojna	1057 krogov
3. Živa Muhič, SŠ center Postojna	358	2. SŠ za kozmetiko, farmacijo in zdravstvo	1023
10. Nina Janža, Gimnazija Ljutomer	343	3. Gimnazija Ljutomer	1009
13. Bianka Vogrinčič, Gimnazija Ljutomer	335	4. Gimnazija Ptuj	905
14. Monika Jurgec, Gimnazija Ljutomer	331	5. Gimnazija Škofja Loka	850
15. Sara Rojko, Gimnazija Ptuj	317	6. SŠ za oblikovanje in fotografijo	odstop
20. Staša Simonič, Gimnazija Ptuj	294	7. Gimnazija Velenje	odstop
21. Jasmina Kokol, Gimnazija Ptuj	294	Ekipno dijaki:	
Dijaki:		1. Gimnazija Jesenice	1096 krogov
1. Luka Resman, Gimnazija Jesenice	373 krogov	2. Gimnazija Ormož	1063
2. Martin Žižek, Gimnazija Kranj	370	3. Dvojezična SŠ Lendava	999
3. Urban Gale, CPSŠ Bežigrad	369	4. Gimnazija Velenje	958
9. Uroš Mohorko, Gimnazija Ptuj	364	5. SŠ za oblikovanje in fotografijo	953
10. Jan Šumak, Gimnazija Ormož	364	6. Srednješolski center Postojna	680
20. Tilen Vnučec, Gimnazija Ormož	350	7. Gimnazija Škofja Loka	odstop
Nogomet • ONŠ Golgeter Hajdina
Velik uspeh ekipe U-10
Otroška nogometna šola Golgeter Hajdina, ki združuje vse mlade nogometaše iz celotne občine Hajdina in njene bližnje okolice v starosti od 6 do 14 let, že beleži prve uspehe tudi na tekmovalnem področju.
Nogometna šola se je ob ustanovitvi leta 2007 ukvarjala predvsem z organizacijskimi zadevami ter z iskanjem primernih strokovnih kadrov, dve leti pozneje pa se že lahko ponaša s prvimi odličnimi rezultati. Selekcija U-10 se je namreč v soboto, 14. 2., udeležila turnirja v malem nogometu v Ljutomeru, kjer je v konkurenci 12 ekip na koncu osvojila odlično
Ekipa ONS Golgeter Hajdina U-10 je na turnirju v Ljutomeru osvojila 3. mesto.
3. mesto. V predtekmovanju je dosegla prvo mesto v svoji skupini (ob ekipah Tezna in Dravi-nje 2), nato pa je v četrtfinalu z 2:0 premagala domačo ekipo Ljutomer 1. V polfinalu so nesrečno izgubili s kasnejšim zmagovalcem, ekipo Dravinje 1, saj so edini zadetek na tekmi prejeli v zadnji minuti srečanja. V tekmi za tretje mesto je bil z ekipo Varteksa iz Varaždina rezultat po rednem delu 1:1, a so bili mladi Hajdinčani uspešnejši pri izvajanju 6-metrovk.
Hajdina U-10: Blaž Bezjak (Hajdina), Blaž Leljak (Skorba), David Peer (Gerečja vas), Tadej Habjanič (Gerečja vas), Gašper Kopše (Slovenja vas), Boštjan Nahberger (Draženci), Patrick Trol (Turnišče), Jaka Mesarič (Sela). Trener ekipe je Dušan Panič.
UR
Ptuj • Predstavili so se princi karnevala
Princi karnevala „stari" že deset let
V prireditvenem centru Kronos Park hotela Ptuj so v pustnem času potekale številne prireditve, ki so bogatile ptujsko pustno dogajanje od 14. do 24. februarja. Na ogled je razstava sardinskih mask, v sredo pa so se tam predstavili dosedanji princi karnevala.
Foto: Črtomir Goznik
V Park hotelu na Ptuju, tretji prinčevski trdnjavi, je 18. februarja potekala predstavitev princev ptujskega kurentovanja.
Idejni „oče" ptujskih pustnih princev je Branko Brumen, na njegovo pobudo je ptujsko kurentovanje pričelo izbirati prince iz vrst tistih, ki so zaslužni za ohranjanje pustne in siceršnje tradicije. Prvi princ karnevala je bil leta 1999 Jože Gašperšič s prinčevskim imenom Gašper I., ki so ga inavgurirali v počastitev 40-letnice ptujskega kurentovanja. Na srečanju je Brumen podrobneje predstavil tudi Evropsko federacijo karnevalskih mest, ki je najstarejše in največje evropsko in svetovno združenje mest, organizatorjev karnevalov in pridruženih članov. Združuje več kot 50 članov, več kot sto karnevalskih mest in več kot 45 nacionalnih združenj po posameznih državah. Leta 2010 bo FECC praznoval že 30-letnico uspešnega delovanja. Ptuj in Slovenija sta člana FECC že od leta 1991, Branko Brumen pa je predsednik za Slovenijo.
Prvega so ustoličili leta 1999, s čimer so v največjo slovensko pustno prireditev vnesli tudi evropsko noto. Na začetku so ta projekt Branka Brumna, očeta ptujskih princev, spremljali številni pomisleki.
V petek so pripravili pustni kulinarični festival aktivov kmečkih žena in deklet Spodnjega Podravja, ki je izzvenel že kot povabilo letošnjo jubilejno 20. razstavo Dobrote slovenskih kmetij. V nedeljo pa so obiskovalcem osrednje ptujske pustne po-vorke postregli s picekovim piskrom, ptujsko različico prekmurskega bograča, ki se je že dobro prijel, zato ga bodo pripravljali tudi v bodoče.
Dr. Aleš Gačnik je prepričan, da bodo princi karnevala prireditveni center Kronos vzeli za svojega in da bo postal tretja prinčevska trdnja-
va - po baru Simam in klubu Gemina XIII. Ptuj je imel nekoč šest trdnjav, prav bi bilo, da bi vse postale prinčevske
trdnjave. Sicer pa je Kronos kot prvi doživel, da se je na enem mestu zbralo kar devet od desetih princev, manjkal
je le 9. princ Miran Urih, ma-jer Cirkovški. Princi so se lani povezali tudi v društvo, Svet princev karnevala deluje kot
društvo za ohranjanje tradicije in razvoj kraja, je povedal častni član Sveta princev Branko Brumen. Častni člani so še Henry van den Kroon, predsednik Evropske federacije karnevalskih mest, ptujski župan dr. Štefan Čelan in Andrej Klasinc, direktor Term Ptuj. Pobudnik za ustanovitev društva je bil 8. princ karnevala, Slavko plemeniti Kacherl, deželni proviantni mojster, ki si je kot prvi tudi omislil princeso - njegova je bila Ljudmila. Svet princev ima tudi svojo uradno godbo, to je godba princa Mirana Uriha, majerja Cirkovškega, Pepi krulet. Ime in oprava princev karnevala imajo zgodovinsko ozadje. Na predstavitvi v Park hotelu so prince spremljali tudi gardisti, nosilci praporov in grbov. Od lani princi karnevala sadijo tudi lipe v čast Sveta princev; med prince jih je razdelil princ Miran Urih, majer Cirkovški, ko je predajal oblast novemu princu. Prince bo v bodoče povezovala tudi pot Sveta princev, zasajena z lipami, z vso simboliko, ki jo ima lipa že od nekdaj.
V Park hotelu so 18. februarja princi nazdravili 10-letni-ci svoje vladavine ptujskemu pustnemu prostoru in vsem aktivnostim, ki jih kot princi opravljajo na območju FECC.
MG
Urad za delo Ormož in Ptuj
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, STREŽBA PIJAČ, ČIŠČENJE LOKALA - M/Ž; strežba pijač, čiščenje lokala - M/Ž, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, dvo ali več izmensko delo, vozniški izpit B-kategorije, 800 EUR bruto / mesečno. OZON gostinstvo in prenočišča, MAJA OZMEC s.p., SODINCI 5 B, 2274 VELIKA NEDELJA, OZMEC MAJA, 041 238-901, ozon. maja.ozmec.sp@siol.net. ELEKTROTEHNIK, STROJNI TEHNIK, PRODAJALEC IN VZDRŽEVALEC STROJNE OPREME - M/Ž; vzdrževanje strojne opreme, svetuje strankam v zvezi s prodajnim programom, opravlja prodajo rezervnih delov, svetuje strankam v zvezi z vzdrževanjem, itd, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-ka-tegorije, nemški jezik razumevanje dobro, govorjenje osnovno, pisanje osnovno, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno, računalniško oblikovanje - osnovno, 740 EUR bruto / mesečno. HAFI INŽENIRING TRGOVINA, SERVIS, D.D., OSOJNIKOVA CESTA 9, 2250 PTUJ, MAVRIČ BOJAN, 031/772-890, hafi. ptuj@hafi.si.
LIČAR, PLESKAR, LIČAR - M/Ž; priprava in barvanje vozil, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit. MAKSIMUS GRADBENIŠTVO IN MONTAŽA, STORITVE, TRGOVINA, PROIZVODNJA, GOSTINSTVO, PROMET IN DRUGE POSLOVNE DEJAVNOSTI, D.O.O., MEZGOVCI OB PESNICI 17, 2252 DORNAVA, PETEK DARKO, 040/504-918, info@maksimus.biz. SLIKOPLESKAR, OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, SLIKOPLESKAR OZ. POMOŽNI DELAVEC - M/Ž; pleskarska in fasaderska dela, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije. ANTON ŠIMENKO S.P. ZAKLJUČNA GRADBENA DELA, POBREŽJE 119 A, 2284 VIDEM PRI PTUJU, ŠIMENKO ANTON, 031/363-972, simenko@email.si. SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA, VIŠJA STROKOV-
NO IZOBRAZBA, SVETOVALEC/ KA KAPITALSKIH NALOŽB - M/Ž;
svetovanje znanim strankam na terenu, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, gibljiv/nestalen urnik, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije, slovenski jezik razumevanje zelo dobro, govorjenje zelo dobro, pisanje zelo dobro, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno, programiranje - osnovno, poznavanje računalniških omrežij -osnovno, poznavanje operacijskih sistemov - osnovno, računalniško oblikovanje - osnovno, 824 EUR bruto / mesečno. ZM PROVIDUS, DRUŽBA ZA ZAVAROVALNIŠKO ZASTOPANJE D.O.O., ŽELEZNIKOVA ULICA 4, 2000 MARIBOR, KOUS VESNA, 031 373 383, uprava@zmprovidius.si. VARILEC, - M/Ž; elektro varjenje v vseh legah, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas. SUKA GRADBENIŠTVO, TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., ŠIKOLE 64 A, 2331 PRAGERSKO, JE-VŠOVAR TOMAŽ, 040 798 858, suka. jevsovar@email.si.
KUHAR/KUHARICA - M/Ž; priprava hrane, kuhanje, določen čas 10 mesecev, polni delovni čas. KOROŠEC VLADIMIRA S.P., GOSTILNA AMADEUS, PREŠERNOVA ULICA 36, 2250 PTUJ, KOROŠEC VLADIMIRA, 031 877-907, amadeus@amis.net. DELAVEC BREZ POKLICA - GRADBENI DELAVEC - M/Ž; pomožna gradbena dela, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije. KREPEK PREVOZ IN VGRADNJA BETONA D.O.O., KRČEVINA PRI VURBERGU 12, 2250 PTUJ, MARKSL ANA, 02 684-03-00, krepek.doo@gmail.com. GRADBENI TEHNIK - ORGANIZACIJA IN VODENJE GRADBIŠČ - M/Ž; organizacija in vodenje gradbišč, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 2 meseca, vozniški izpit B-kate-gorije, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno. KREPEK PREVOZ IN VGRADNJA BETONA D.O.O., KRČEVINA PRI VURBERGU 12, 2250 PTUJ, MARKSL ANA, 02 684-03-00, krepek.doo@gmail.com. OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA -POMOŽNI KROVEC KLEPAR - M/Ž; krovsko kleparska dela, nedoločen
čas, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije. TRČKO FRANC S.P. - KRO-VSTVO KLEPARSTVO, STRAŽGONJ-CA 29, 2331 PRAGERSKO, TRČKO FRANC, 041 723-614. SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, MONTER STROJEV IN ELEKTROIN-STALACIJ - M/Ž; monter strojev in ele-ktroinstalacij, določen čas 2 meseca, polni delovni čas, enoizmensko delo, nemški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, pisanje osnovno. ZZ MONTAŽA, storitve, d.o.o., ROGO-ZNIŠKA CESTA 33, 2250 PTUJ, ZE-MLJARIČ ZLATKO, 051 621-531. KERAMIK - KERAMIČAR - M/Ž; polaganje keramike, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije, nemški jezik, govorjenje zelo dobro. KNK, trgovina, d.o.o., PLACAR 39 A, 2250 PTUJ, UNGER THOMAS, 004369981120375. MIZAR - M/Ž; izdelava pohištva, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije, nemški jezik, govorjenje zelo dobro. KNK, trgovina, d.o.o., PLACAR 39 A, 2250 PTUJ, UNGER THOMAS, 004369981120375. MIZAR - MONTAŽER - M/Ž; montaža pohištva, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, vozniški izpit B-ka-tegorije, nemški jezik, govorjenje zelo dobro. KNK, trgovina, d.o.o., PLACAR 39 A, 2250 PTUJ, UNGER THOMAS, 004369981120375. KERAMIK - POLAGALEC KAMNA
-	M/Ž; polaganje kamna, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije, nemški jezik, govorjenje zelo dobro, 0, 0. KNK, trgovina, d.o.o., PLACAR 39 A, 2250 PTUJ, UNGER THOMAS, 004369981120375. ELEKTRIKAR ELEKTRONIK, ELE-KTRIČAR - M/Ž; napeljava elektro inštalacij, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, vozniški izpit B-ka-tegorije, nemški jezik, govorjenje zelo dobro. KNK, trgovina, d.o.o., PLACAR 39 A, 2250 PTUJ, UNGER THOMAS, 004369981120375.
MONTER VODOVODNIH NAPRAV
-	VODOVODAR - M/Ž; polaganje vodovodnih inštalacij, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije, nemški jezik, govorjenje zelo dobro. KNK, trgovina, d.o.o., PLACAR 39 A, 2250 PTUJ, UNGER
THOMAS, 004369981120375. DIPLOMIRANI UPRAVNI ORGANIZATOR (VS), PROFESOR GLASBENE VZGOJE, KOORDINATOR OBMOČNE IZPOSTAVE - M/Ž; vodi porabo finančnih sredstev za območno izpostavo, izvaja pogodbene obveznosti do lokalnih skupnosti, sodeluje s kulturnimi društvi, zvezami, nudi strokovno pomoč uporabnikom, itd., nedoločen čas, polni delovni čas, urejevalniki besedil - osnovno. JAVNI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA KULTURNE DEJAVNOSTI, OBMOČNA IZPOSTAVA PTUJ, JADRANSKA ULICA 13, 2250 PTUJ. 01 24-10-506. AVTOMEHANIK - M/Ž; servis avtomobilov, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kate-gorije. AVTOCENTER PRSTEC TRGOVINA, STORITVE D.O.O., OB DRAVI 3 A, 2250 PTUJ.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA - NATAKAR - M/Ž; strežba toplih in hladnih napitkov, določen čas 9 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 1 mesec. KORŽE MARJAN TRGOVINA, GOSTINSTVO, STORITVE D.O.O., BREG 18 B, 2322 MAJŠPERK, KORŽE MARJAN, 041 617-574, marjan.korze. doo@siol.net.
KLJUČAVNIČAR, STROJNIK, MONTER - M/Ž; montaža, določen čas 2 meseca, polni delovni čas, enoizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije, nemški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro, 600 EUR bruto / mesečno. E.I.M. elektro in industrijska montaža, Marjan Jus s.p., PODVINCI 94 A, 2250 PTUJ, JUS GOMILŠEK IRENA, 041 694-864, ire-nago@siol.net.
KLEPAR-KROVEC - M/Ž; nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije. ZVER JANEZ S.P.-HERMES TRGOVINA IN STORITVE, DORNAVA 56 A, 2252 DORNAVA, ZVER JANEZ, 051 378-418, info@strehe-hermes.si. OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA - ZIDANJE, OMETAVANJE, OPAŽANJE TER DRUGA DELA V GRADBENIŠTVU - M/Ž; zidanje, ometavanje, opažanje ter druga dela v gradbeništvu, določen čas 10 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, 600 EUR bruto / mesečno. TAJHMAN MIRAN S.P. - GRADBENA DELA, ŠTUKI
29 A, 2250 PTUJ.
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, POMOŽNA DELA V ZIDARSTVU
-	M/Ž; delo na gradbišču, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo. BOROVA JASMIN S.P. - GRADNJA OBJEKTOV IN SPLOŠNA GRADBENA DELA, ULICA HEROJA LACKA 3, 2250 PTUJ, BOROVA JASMIN, 031 404-024.
DELAVEC BREZ POKLICA, ČISTILEC PROSTOROV - M/Ž; čiščenje poslovnih objektov, skrb za red in čistočo okolice poslovnih objektov, vsa ostala dela po navodilu delodajalca, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije, slovenski jezik razumevanje tekoče, govorjenje tekoče, pisanje tekoče. INTER EXPO INŽENIRING, STORITVE, AGENCIJA, RAZVOJ, PROIZVODNJA IN TRGOVINA D.O.O., SLOVENJA VAS 75, 2288 HAJDINA, RAKUŠA IGOR, 02 787 59 10, posta@interexpo.si. ELEKTROTEHNIK, ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIK, TEHNIK ZA ELEKTRONIKO - M/Ž; serviser molzne in hladilne opreme, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije. ZUPANIČ DRAGO S.P. - AGROCVET - TRGOVINA, SERVIS, GUBČEVA ULICA 7, 2250 PTUJ, ZUPANIČ DRAGO, 041 782-824. OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA (DO 2 LET), DELAVEC - NIZKE GRADNJE
-	M/Ž; gradbena dela, terensko delo, določen čas 2 meseca, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije. VRTANJE BETONA, SEVERIN PLAJNŠEK s.p., APAČE 18, 2324 LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU, PLAJNŠEK MARJAN, 031 411-476.
KLJUČAVNIČAR, STROJNIK, MONTER - M/Ž; montaža, določen čas 2 meseca, polni delovni čas, enoizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije, nemški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro, 600 EUR bruto / mesečno. E.I.M. elektro in industrijska montaža, Marjan Jus s.p., PODVINCI 94 A, 2250 PTUJ, JUS GOMILŠEK IRENA, 041 694-864, ire-nago@siol.net.
KLEPAR - KROVEC - M/Ž; krovsko kleparska dela, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 2 meseca, vozniški izpit B-
kategorije. ZVER JANEZ S.P.-HERMES TRGOVINA IN STORITVE, DORNAVA 56 A, 2252 DORNAVA, ZVER JANEZ, 051 378-418, info@strehe-hermes.si. INŽENIR GRADBENIŠTVA (VSŠ), DIPLOMIRANI INŽENIR GRADBENIŠTVA (VS), INŽENIR GRADBENIŠTVA - M/Ž; vodja gradbišča, vodja projekta, organizacija dela, trženje, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 2 meseca, vozniški izpit B-kategori-je, angleški jezik razumevanje zelo dobro, govorjenje zelo dobro, pisanje zelo dobro, nemški jezik razumevanje zelo dobro, govorjenje zelo dobro, pisanje zelo dobro, urejevalniki besedil - zahtevno, delo s preglednicami
-	zahtevno, delo z bazami podatkov
-	zahtevno, programiranje - zahtevno, računalniško oblikovanje - zahtevno. ZVER JANEZ S.P.-HERMES TRGOVINA IN STORITVE, DORNAVA 56 A, 2252 DORNAVA, ZVER JANEZ, 051 378-418, info@strehe-hermes.si. RAČUNOVODJA, RAČUNOVODJA ZA MANJŠE DRUŽBE, SAMOSTOJNE PODJETNIKE IN ZAVODE (VSŠ), RAČUNOVODJA - M/Ž; računovodja za manjše družbe, samostojne podjetnike in zavode (VSŠ), nedoločen čas, skrajšan delovni čas, gibljiv/nestalen urnik, poskusna doba 2 meseca, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje zelo dobro, govorjenje zelo dobro, pisanje zelo dobro, nemški jezik razumevanje zelo dobro, govorjenje zelo dobro, pisanje zelo dobro, urejevalniki besedil - zahtevno, delo s preglednicami - zahtevno, delo z bazami podatkov - zahtevno, programiranje - zahtevno, računalniško oblikovanje - zahtevno. ZVER JANEZ S.P.-HERMES TRGOVINA IN STORITVE, DORNAVA 56 A, 2252 DORNAVA, ZVER JANEZ, 051 378-418, info@ strehe-hermes.si.
DELAVEC BREZ POKLICA, SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, KUHANJE, PRIPRAVA MALIC - M/Ž;
kuhanje priprava malic - M/Ž, določen čas 6 mesecev, skrajšan delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, slovenski jezik razumevanje tekoče, govorjenje tekoče, pisanje tekoče. ŠAUMA KORPAR ŠTRUKLEC MARJA S.P., GOSTILNA MEDALJON, MARJA KORPAR ŠTRUKLEC s.p., RAJ-ŠPOVA ULICA 20, 2250 PTUJ, KORPAR ŠTRUKLEC MARJA, 031 724 420.
Indija - skrivnostna dežela tam daleč ... • Piše: Janez Jaklič (3.)
Zahod osvaja Indijo
Foto: J. Jaklič
Indija ima razvejan železniški sistem. Na lokavni ravni pa je volovska vprega še vedno pogost način transporta.
Na valovih časa
Torek, 24. februar
Danes goduje Matija. Danes je Pust.
1525 je v bitki pri Paviji vojska habsburškega cesarja Karla V. popolnoma uničila vojsko francoskega kralja Franca I. 1786 se je rodil nemški jezikoslovec in pisatelj pravljic Wilhelm Grimm.
1836 se je začela bitka pri Alamu, simbol teksaškega boja za osvoboditev.
1897 se je rodil v Tolminu slovenski skladatelj Matija Bravničar.
1920	je Adolf Hitlet v Münchnu oznanil program Nacionalsocialistič-ne delavske stranke Nemčije (NSDAP) v 25 točkah.
Sreda, 25. februar Danes goduje Sergej.
1707 se je rodil italijanski dramatik Carlo Goldoni.
1841 se je rodil francoski slikar, velik mojster impresionizma Pierre
Auguste Renoir.
1866 se je rodil italijanski filozof, zgodovinar literarni kritik in politik Benedetto Croce.
1902 je britanski konstruktor mostov Hubert Cecil Booth je ustanovil podjetje, ki je začelo izdelovati prve sesalce za prah, razvite eno leto pred tem.
1937 sta Jugoslavija in Italija podpisali pakt o medsebojnem nena-padanju.
1948 so na Češkoslovaškem prevzeli oblast komunisti. Četrtek, 26. februar Danes goduje Andrej.
1522 je španski konkvistador Hernan Cortes dal obesiti zadnjega azteškega vladarja Cuauhtemoca.
1786 se je rodil francoski fizik in astronom in politik Dominique Francois Arago.
1809 se je rodil francoski slikar in grafik Honore Daumier. 1815 je Napoleon zapustil otok Elbo in se v spremstvu garde 1. marca izkrcal pri Cannesu.
1846	se je rodil Buffalo Bill, legenda ameriškega divjega zahoda. 1861 je avstrijski cesar Franc Jožef izdal februarski patent, centralistično ustavo.
1873 se je rodil japonski pesnik Hekigoto Kavahigaši, pionir posodobljenega pesniškega sloga haiku. Petek, 27. februar Danes goduje Gabrijel.
280 se je rodil Konstantin Veliki, rimski cesar, ki je krščanstvo povzdignil v državno vero in leta 330 izbral Bizanc za svojo prestolnico.
1847	je kirurg Leopold Nathan izvedel prvo operacijo z narkozo v Ljubljani.
1893 so ustanovili v Ljubljani Slovensko planinsko društvo. 1902 se je rodil brazilski arhitekt Lucio Costa, ki je postal najbolj znan po zasnovi novega brazilskega glavnega mesta Brasilie. 1902 se je rodil ameriški pisatelj John Steinbeck. Sobota, 28. februar Danes goduje Roman.
1922 je v Kraljevini SHS izšel zakon o zaščiti delavcev. 1922 je Britanija je razglasila neodvisnost Egipta. 1933 je ponoči prišlo do požiga nemškega parlamenta Reichstaga, kar je omogočilo nacistični prevzem oblasti v Nemčiji. 1933 je nemški dramatik Bertolt Brecht skupaj z ženo, igralko Helene Weigel, pobegnil pred nacisti na Dansko. 1943 je bila podpisana Dolomitska izjava. Nedelja, 1. marec Danes goduje Albin. Danes je v Sloveniji dan civilne zaščite. 1792 je postal avstrijski cesar Franc I. 1886 se je rodil avstrijski slikar Oskar Kokoschka.
1921	je Jaroslav Hašek predstavil v praških gostilnah dobrega vojaka Švejka z besedami: »Pokorno javljam, gospod nadporočnik, ime mi je Švejk.«
1927 se je rodil ameriški pevec zabavne glasbe Harry Belafonte. Ponedeljek, 2. marec Danes godujeta Janja in Neža.
1716 se je rodil japonski slikar Ito Jakuču.
1824 se je rodil utemeljitelj sodobne češke glasbene šole Bedrich
Smetana.
1835 je postal po smrti avstrijskega cesarja Franca I. novi cesar njegov najstarejši sin Ferdinand I., kljub duševnim in telesnim pomanjkljivostim, ker tako zahtevajo določila o nasledstvu. 1900 se je rodil ameriški skladatelj nemškega rodu Kurt Weill. 1919 je avstrijski zunanji minister Otto Bauer podpisal tajno pogodbo o priključitvi Avstrije Nemčiji, ki pa so jo zavezniki pozneje razveljavili.
1925 se je rodil v Zgornji vesci pri Bilčovsu na Koroškem slovenski narodni delavec Franc Einspieler.
Nadaljevanje
Zadnji obisk je imel drugačne značilnosti. Železniški uradnik me je na postaji zmotil med prebiranjem voznega reda. Ko sem mu, po zgodovinskih ovinkih preko bivše Jugoslavije, predstavil Slovenijo, je vidno ganjen dahnil: »Tito, Nehru.« V izobraženem Indijcu je še vedno prisotna nostalgija po zlatih časih neuvrščenosti. Povabil me je domov.
Skozi povešena lesena vrata sem vstopil na senčno dvorišče. Redke rastline, ki so uspevale v okrušenih glinenih loncih, so blažile puščobo betona. Sezul sem si čevlje in sledil gostitelju skozi ena izmed številnih vrat v notranjost stavbe. Majhen prostor so napolnjevali široka zakonska postelja in dve skrinji. Edini okras sobe je bil kotni oltarček s sliko hišne boginje, ovenčan s kito rumenega cvetja. Nahajal sem se v enem izmed »stanovanj« razpadajočega »bloka«. Za kuhinjo je vsem prebivalcem služilo dvorišče. Spodaj nagnita vrata pa so z njega gotovo vodila v skupno stranišče.
Gospodar je stopil na posteljo in se usedel s prekrižanimi nogami. Pokazal je na mesto nasproti sebi in rešil mojo zadrego. Ženska srednjih let, ki se
mi je izza debelih očal prijazno nasmehnila, je zapustila prostor in se čez nekaj trenutkov vrnila z vročim čajem. Čas je mineval ob prijetnem srkanju pijače in pogovoru. Gospod se je spominjal zlatih časov neuvrščenosti in z njimi povezano Jugoslavijo, spraševal o Sloveniji, življenjskih navadah, jaz pa sem želel iz prve roke izvedeti čim več o Indiji.
V polmrak sobe je prodrla sončna svetloba. Vstopilo je dekle. Mlado nabreklo telo je bilo ovito v prekrasen rdeč sarij. Žar v gostiteljivih očeh je izdajal, da je ljubljenka družine. Oče jo je posedel poleg sebe. Tema pogovora se je spremenila. Govorila sva o šolstvu v Sloveniji in o možnosti izobraževanja tujih študentov. Medtem so se nagajive, kot oglje črne oči mlade dijakinje sprehajale po meni. Postajalo mi je vroče. Ne zaradi bližine lepega dekleta prstene polti in ne zaradi ventilatorja, ki se je z veliko težavo vrtel iz obrata v obrat. Ko me je oče dekleta vprašal: »Si poročen?« sem dokončno spregledal. Zopet sem bil v trgovini. Blago je bilo mlado dekle, plačilo zanj pa jaz v celotni osebi. Ko sem jima zaupal število svojih let, je trgovčevo zanimanje za kupčijo
usahnilo. Oddahnil sem si.
Dolge sence so naznanjale, da se bliža večer. Lahkih korakov sem se napotil v hotel. Za nekaj časa sem imel dovolj delavnic, trgovin, trgovcev in blaga.
Portugalci so leta 1498 prvi objadrali Afriko in dosegli vzhodne obale Indije. Pustolovce, ki jih je vodil Vasco da Gama je mamil mit o zakladnici sveta onkraj pustih in vročih arabskih puščav. Glas o njenem obstoju se je širil iz sredozemskih pristanišč, kamor so arabske trgovske karavane prinašale tovore svile, popra, cimeta, muškatne-ga oreška in drugih eksotičnih začimb. Prav tako so o bogastvu govorila poročila redkih Evropejcev, ki so prišli v Indijo preko celine ali pa na krovih arabskih ladij v preobleki muslimanskih trgovcev.
Prva potovanja so bila tlakovana s trpljenjem in smrtjo. Na ladjah je zaradi pomanjkanja svežega sadja in zelenjave kosila počasna in boleča smrt v obliki skorbuta. Posadke so se na morju in obali srečavale s sovražnimi narodi in plemeni. Pri sklepanju trgovskih poslov v Indiji so jih ovirali Arabci, ki niso mirno gledali prišleka v svojem zelniku. Portugalcem so škodile tudi oblastnost, nepoznavanje razmer in včasih nepopisna krutost. Tam, kjer niso uspeli z diplomacijo, so trgovali z ognjem in mečem. Kljub velikemu davku v moštvu in ladjah so tisti redki, ki so se vrnili s tovori začimb in dišav, draguljev, slo-nove kosti in zlata, spodbujali vedno nove odprave. V očeh sodobnikov je bil dobiček dovolj velik in cena v človeških življenjih ter ladjah sprejemljiva.
Proti koncu šestnajstega stoletja so spremembe v Evropi prinesle nov veter na južna morja. Prišli so Angleži in Nizozemci, košček pogače pa so si hoteli odrezati tudi Danci in Francozi. Portugalska zvezda je začela bledeti. Postojanke v Indiji in pomorske poti so ogrožale angleške in nizozemske vojne ladje, prav tako pa se je začel portugalski imperij zaradi velikosti in izprijenosti sesedati sam vase.
Evropske tekmice so spore lokalnih vladarjev spretno izkoriščale, da bi širile svoj vpliv in
škodile druga drugi. Zaradi trenutnih koristi so vladarji različnih indijskih držav sklepali pogodbe zdaj s Portugalci, zdaj z Nizozemci ali Angleži in se niso zavedali, da se prezirani tujci samo okoriščajo z njihovim po-litikantstvom. V sedemnajstem stoletju se je tehtnica koristi v Indiji nagnila na stran Angležev. Sprva so samo izkoriščali njena bogastva, konec sedemnajstega stoletja pa so jo začeli osvajati. Dežela je postala najpomembnejša kolonija britanskega imperija. Zahvala za uspeh gre angleški premoči na morju, boljšemu orožju, discipliniranim vojakom in uradnikom, sposobnim voditeljem in stalnim bogatim finančnim virom.
Kaj so prinesli evropski kolonisti svojim kolonijam? Je bilo več dobrega ali več slabega? Za Angleže je gotovo, da so dali Indiji odličen in razvejan železniški sistem. S šestdeset tisoč kilometri prog in enajst milijoni prevoženih potnikov dnevno je indijska železnica po velikosti četrta na svetu. Prav tako večina indijskih uradnikov govori eksotično angleščino. Železniške postaje so urejene in imajo skoraj po pravilu sobo za počitek z ležalniki, ki pridejo še kako prav v poznih nočnih urah. Indija je prijetna in varna za potovanje, čeprav je res, da včasih še tako dolg vlak ne more pogoltniti silnih množic. Srhljive novice v dnevnem časopisju: »Deset potnikov zgorelo v prenatrpanem vagonu, ker se ni dalo odpreti s kmetijskimi pridelki založenih vrat. Punjab: Avtobus zapeljal na podstavljeno bombo. Teroristi ubili poštarja....,« je potrebno
gledati skozi velikost Indije in številčnost njenih prebivalcev.
Včasih pa ni bilo tako. Komaj so se Britanci dobro namestili na celotnem ozemlju Indije, že so oblasti in vojska ugotovili, da po cestah vse južne Indije gospodarijo morilci, ki imajo navado, da svoje žrtve zadavijo. Indijskih in angleških policajev je bilo premalo, prav tako pa so bili slabo organizirani, da bi se lahko postavili po robu stotinam roparskih tolp, ki so v zasedah čakali na bogate popotnike. Združbe morilcev so imenovali »fansigarji«, davitelji in tudi »tugi«, kar pomeni prevarantje. Bili so muslimani, pa tudi Hin-dujci. Sekto so pogosto krili lokalni oblastniki, ker so z morilci delili plen. Roparji niso nikoli napadali Evropejcev, da se ne bi zamerili kolonialnim oblastem. Nastopali so v skupinah deset do petdeset mož. Ko so njihovi obveščevalci opazili skupino bogatih popotnikov, v tistih časih so tudi bogataši potovali peš ali kvečjemu v vozovih, so mednje poslali nekaj mož, ki naj bi si pridobili njihovo zaupanje. Čez nekaj dni se jim je pridružila glavna skupina morilcev. Ko se je ponudila priložnost, so napadli. Veljalo je pravilo, da sta za vsakega popotnika potrebna dva moža, vendar so najpogosteje zadolžili tri. Tugi so svoje žrtve zadavili s platnenimi zankami. Nato so trupla iznakazili in razkosali. Tako so se hitreje razkrojila in so sledovi umora prej izginili. Ko so žrtve zakopali, so imeli na grobu obredno slovesnost.
Tugi so se imeli za služabnike boginje Kali. Po hindujskem izročilu naj bi bilo vse človeštvo v trebuhu demona, ki mu je morje segalo do pasu. Kali se je odločila, da bo ljudi rešila in je demona zaklala. Toda iz vsake kaplje njegove krvi se je rodil
nov. Kali jih je vztrajno pobijala, vendar so se rojevali novi in novi. Hindujci zagotavljajo, da je boginja razmnoževanje demonov rešila tako, da jim je sproti lizala rane, vendar so pravili tugi drugače. Kali se je kmalu utrudila in je iz svojega znoja ustvarila dva moža. Dala jima je ruti in ju poučila, kako naj demona ubijeta, ne da bi prelila kri. Po opravljenem delu je pomočnikoma dovolila, da na ta način preživljata sebe in svoji družini. Občutek, da je umor njegovo delo, drahma in dolžnost, je delalo tuge, ki so bili sicer drugače zgledni vašča-ni, možje in očetje, neusmiljene
morilce. Zatrjevali so, da morajo prav tako kot tiger, ki ubija plen, da bi se prehranil, tudi oni slediti usodi, ki jih je izbrala za ubijanje ljudi. Bili so zelo vraževerni. Pred vsakim pohodom so svoji zavetnici darovali ovco, jo prosili za pomoč in preučevali dobra in slaba znamenja. Kali je žensko božanstvo in zavetnica nekaterih obrti. Zato so njeni častilci prizanašali ženskam, zlatarjem in kovačem. Skupine, pri katerih so naleteli na »blagoslovljene« ljudi, so puščali pri miru, ker so vedno ubijali po pravilu vse ali nikogar.
Nadaljevanje prihodnjič
Kotiček modrecev
Na tradicionalnem četrtkovem srečanju sta se nam pridružila zakonca Glatz in nam s svojim nastopom sporočila, da je ples najprimernejša oblika sprostitve ne glede na leta. »Ples je predvsem veselje!« sta poudarila.
V	naših vrstah je veliko ljudi dobre volje, ki se radi družijo. Ne glede na leta še uživajo v pustnih norčijah, so veseli obiskov, pečejo pustne dobrote in pripovedujejo o običajih v mladosti. Da, prav o teh običajih bi bilo treba na Ptuju pripovedovati veliko več in tudi tako plemenititi osnovno pustno izročilo: pričakovanje pomladi in veselje, da so pustne šeme zaželele dobro letino in pregnale otožne misli.
Začenja se nov čas. Spodbuden za rast in dobre želje, namig za prijazne rekreativne sprehode in druženje: na kolesu, na sprehodu ali na izletu. V našem društvu smo poskrbeli za vse oblike druženja. Poiščite sporočila na naši oglasni deski, obveščajte se med seboj.
V	teh dneh poteka nekaj računalniških tečajev za najstarejše, da nam ne bo tuje sporočanje v elektronski obliki. Nova oblika sporazumevanja, hitrejša oblika obveščanja, predvsem pa enostavna pot do znanja, ki je tako dostopno kar iz domačega fotelja. Enostavno, primerno tudi za najstarejše. Morda bomo tudi starejši prispevali k temu, da bodo blogi prijaznejši, da se bomo v njih obveščali o spodbudnih novicah in da bomo bolj iskali pozitivne misli. Teh nam danes še kako primanjkuje.
Še vedno pa noben računalnik ne more nadomestiti prijaznega stiska rok, iskrice sreče v očeh in pristne domače govorice. To pa boste lahko slišali že v četrtek, 6. marca, ob 17. uri v ptujskem gledališču, kamor vas vabimo s simbolično vstopnino 1 evro. Vabimo vse ljubitelje slovenske besede, da prisluhnejo našemu igralcu Tadeju Tošu in njegovemu Hamletu. Brez vas bo predstavi zagotovo nekaj manjkalo. Pridružite se nam. (VI -DA)
AvtoD£OM
Športnim terencem se je pridružil volvo XC60
XC60 je všečno oblikovan avto, ki se velikostno uvršča pod za marsikoga prevelik volvo XC90. Najpomembnejša novost, s katero je opremljen, je sistem City Safety, ki vam v nekaterih državah celo pomaga znižati zavarovalno premijo! Volvova pričakovanja z njihovim novim kompaktnim špotnim teren-cem niso tako skromna: v tovarni v Gentu v Belgiji naj bi v letu dni naredili 50.000 vozil - od tega naj bi se dve petini prodali na Stari celini, dve petini v Severni Ameriki, petina pa drugod po svetu. Ob vsej vgrajeni aktivni in pasivni varnostni opremi je XC60 najvarnejši volvo doslej.
Švedski načrtovalci so zaznali, da se je povpraševanje premaknilo od velikih h kompaktnejšim terencem, in na izziv odgovorili s svojo interpretacijo o SUV-u. Že z XC90 so dokazali, da znajo narediti terenski avto, ki prepriča tako z udobnostjo kot tudi z voznimi zmogljivostmi. Po besedah šefa projekta XC60 Larsa Blenwalla so iskali kar največjo uravnoteženost med športnostjo in udobnostjo. Za osnovo so vzeli limuzino S80, skrajšali medosno razdaljo za 20 centimetrov in se lotili oblikovanja. Naloga ni bila enostavna, ker razred mestnih terencev bolj ali manj narekuje robustnejšo zunanjost, pa tudi zato, ker gre za izdelek ene najbolj konzervativnih znamk (ko govorimo o krojenju zunanjosti). Verjetno se boste strinjali z mano, da je volvo XC60 lep avtomobil, ki nosi v sebi nekaj terenskih in limuzinskih genov. Zunanja oblika je nezgrešljivo Švedska, a na drugačen način, kot smo bili vajeni do sedaj. Novi volvo je namreč bolj mladosten in moderen. Takšna oblika je seveda nastala z mislijo na nove, nekaj mlajše kupce, ki želijo voziti všečen in hkrati varen avto. Pri slednjem je bil Volvo tako zmeraj najboljši.
Kdor je že imel v lasti kakšnega vol-va, bo brez težav obvladoval vozilo, saj
Zdravstveni nasveti
je logika razporeditve stikal in gumbov zelo podobna kot v drugih hišnih modelih. Že znano lebdečo sredinsko kon-zolo na armaturni plošči so oblikovalci popestrili z rahlim zasukom proti vozniku, čeprav s tem niso rešili problema pomanjkanja odlagalnih prostorov. V primerjavi z večjim XC90 je teh precej manj, zato morajo razne drobnarije najti mesto v velikem predalu med sedežema ali pa v žepih vrat. Sredinska konzola je v osnovi odeta v umeten material, pri bolje opremljenih izvedenkah so na voljo tudi obloge iz pravega aluminija oziroma lesa. Merilniki so pregledni in pravzaprav edina prava poživitev sicer precej povprečne notranjosti.
Prtljažnik je s skoraj 500 litri dovolj velik in enostavno dosegljiv, ko pa želimo prevažati večje predmete, zadnjo klop s preprostim podiranjem povečamo na 1455 litrov, kajti naslon klopi je deljen v razmerju 40 : 20 : 40 in ob prevrnitvi zagotavlja ravno dno prtljažnega prostora.
V vstopni paket base je zraven obširne varnostne opreme vključena še klimatska naprava; kinetic je bogatejši za usnjen volan in prestavno ročico, dekorativne elemente iz aluminija, tem-pomat, samodejno klimatsko napravo, prednji meglenki in večfunkcijski volan. Druga najbogatejša oprema se imenuje momentum in vključuje drugačno dekoracijo, držalo nakupovalnih vrečk v prtljažniku, 12-voltno vtičnico ter električno zložljiva zunanja ogledala s talno osvetlitvijo. Najbogatejši XC60 ima spremenjene merilnike, aktivna bikse-nonska žarometa, električno nastavljiv voznikov sedež s spominom, usnjene sedeže, parkirne senzorje in 18-palčna lahka platišča.
Med množico doplačljive opreme najdemo ogrevanje mirujočega vozila, vrhunske avdio sisteme in tehnološko napredne sisteme, kot so na primer sistem spremljanja voznikove pozornosti, opozorilo pred trčenjem s samodejnim zaviranjem, zaznava vozila v mrtvem kotu ali aktivno podvozje.
Področje, na katerem Volvo res izsto-
Moje cvetje
pa, je torej aktivna varnost. Če pustimo ob strani stabilnostni sistem DSTC ali aktivne vzglavnike za zaščito vratnega dela hrbtenice WHIPS, vas kompaktni volvo razvaja z radarskim tempomatom in preventivnim zaviranjem CWS, ki v primeru neizogibnega trka voznika na to opozori z močnim zvočnim in vidnim signalom ter z udarcem po zavorah.
Med večje varnostne dosežke zagotovo spada sistem City Safety, ki samodejno zavre v primeru, da se avto preveč približa oviri pred seboj. Sistem deluje tako, da s pomočjo laserskega tipala zaznava razdaljo do spredaj vozečega vozila, in če oceni, da je ta premajhna, pri hitrostih do 30 kilometrov na uro samodejno zavre ter tako prepreči trk, pri čemer je treba dodati, da gre za pomožni sistem, ki nikoli ne prevzame voznikove odgovornosti! Ta tehnologija pomaga pri zmanjševanju števila in resnosti trčenj v zadek spredaj vozečega avtomobila pri nizkih hitrostih. Ta tip nesreč pa predstavlja glavnino vseh prometnih nezgod, ki se zgodijo.
Motorna ponudba je trenutno sestavljena iz dveh 2,4-litrskih turbodizelskih petvaljnikov in 3,0-litrskega bencinskega V6 motorja. Osnovni turbodizelski motor 2,4D razvije 163 KM, močnejši in prodajno najuspešnejši motor v tem modelu D5 pa 185 KM. Manjšega zanimanja bo pri nas nedvomno deležna različica T6 z bencinskim motorjem in 285 KM.
XC60 je sprva na voljo zgolj s stalnim štirikolesnim pogonom, ki ga zagotavlja elektronsko uravnavana četrta generacija Haldexove lamelne sklopke, z učinkovitejšim in hitrejšim reagiranjem na spodrsavanje koles. Sklopka deluje samodejno in na zadnji kolesi prenese do 65 odstotkov navora, voznik pa žal nima vpliva na delovanje štirikolesnega pogona. Za bolj urbano naravnane voznike, ki ne potrebujejo štirikolesnega pogona, je XC60 na voljo tudi s pogonom na prednji kolesi.
V razredu nekaj manjših terencev nastaja gneča, saj so se bMw X3 pridružili še mercedes GLK, audi Q5 in švedski volvo XC60, ki predstavlja izjemen dosežek na področju varnosti, nikakor pa ne gre prezreti njegove prijetne oblike in napredne tehnologije.
Danilo Majcen
Bownova terapija (1.)
Bownova terapija je vedno bolj sprejeta, nežna, manualno-energetska tehnika. Mišljenje: ,«Če ne boli, ne more pomagati,« počasi, a zanesljivo izgublja moč.
Oče terapije je Thomas Ambose Bowen (1916-1982) iz Avstralije. Tom je bil samouk, na katerega je vlada postala pozorna v letu 1975, ko je z anketo razkrila, da je zdravil približno 13.000 ljudi letno. Tako je razvil svojo teorijo, ki je slonela na razumevanju, da smo ljudje več kot skupek posameznih fizičnih celic in imamo prirojeno zmožnost za sa-mokorekcijo in ozdravitev.
Terapevt je zato samo pre-našalec informacij v posameznikovem sistemu in ne zdravilec. Thomas Bowen je veliko svojega časa posvečal delu z invalidi, še posebej otrokom. V Slovenijo jo je prinesla inštruktorica in terapevtka Bownove terapije, slovenska Avstralka Jelka Slapar, ki živi in dela v Melbournu.
Terapija deluje preko dveh sistemov: preko vezivnega tkiva in preko živčnega sistema - vpliv na parasimpatikus. Z manipulacijo mišice in njenih tetiv direktno stimuliramo mehanoreceptorje v mišici in golgijeve receptorje v tetivah. S tem vnesemo
Foto: Črtomir Goznik
Dragica Silak, dipl. fiziotera-pevtka, Bownova terapevtka
v telo informacijo, da je v tkivu preveč napetosti in da so vlakna raztegnjena. Živčni sistem informacijo interpretira kot možnost poškodbe in se zato odzove s sprostitvijo miofascialnih enot, z zmanjšanim pritiskom na mikrocirkulacijo,
kar vodi v izboljšano cirkulacijo krvi in limfe in izboljšan pretok v izven celičnem sistemu.
Vezivno tkivo (fascija) igra tako pri Bownovi terapiji največjo vlogo. Celotno telo, mišice, organi so oviti v fascijo, ki se kot pajčevi-na razprostira po celotnem telesu. Tako se informacije napetosti prenašajo po celem telesu. Fascija je oskrbljena s C-nociceptorji, ki so odgovorni za sprejem in zaznavanje bolečine. Velikokrat je napetost v kateremkoli delu telesa npr. hrbtenice vzrok za izvor bolečine nekje drugje, npr. glavobol. Fascija nam tako omogoči direkten vstop v centralni živčni sistem (CŽS).
Dragica Šilak, dipl. fizioterapevtka, Bownova terapevtka
Zasebna fizioterapija
Toplejši dnevi zbujajo upanje
Je tudi vam žal, da je sneg tako hitro skopnel. Meni je, kljub temu da je povzročal blato, brozgo in težave. Sama bi si ga bolj želela morda v decembru, a narava je tako lepa, čista, ko jo pobeli sneg. Toplo vreme bo hitro zbudilo rastline, čebulice že kukajo na plan, zato je dobro odstraniti listje, če ste jih z njim zavarovali pred zimskim mrazom. Ker nam meteorologi še obetajo snega, bodite zelo pazljivi. Zaradi višjih temperatur bo prav gotovo zelo moker in težek. Če imate veliko zimzelenih rastlin, so le-te v nevarnosti, da jih bo sneg polomil. Ob sneženju jih torej natančneje opazujte, kaj se dogaja. Sama sicer upam, da sneg ne bo segel na vzhod Slovenije, saj bi v tem času prinesel samo škodo, veselja za otroke pa ne.
Balkonsko cvetje
Dan se je že opazno podaljšal. To občutijo tudi rastline, ki smo jih čez zimo postavili v zavetja toplejših notranjih prostorov. Zdaj bodo pričele rasti, česar pa si ne želimo preveč. Običajno jim v naših zimovališčih primanjkuje svetlobe, zato so poganjki nežni in nekvalitetni. Zaradi hitrejše rasti pa so zelo privlačni tudi za škodljivce, ki jim moramo sedaj posvečati večjo pozornost. Ne pozabite, da v trgovinah obstajajo tudi naravni, tako imenovani bio pripravki, ki dokaj dobro učinkujejo na vse škodljivce. Samo povprašati morate po njih. Ker pa delujejo tako, da morajo pasti direktno na škodljivca, moramo za to poskrbeti sami. Rastline je potrebno z njimi dobro omočiti. Ker ti naravni pripravki po večini ne delujejo na jajčeca, moramo škropljenje po določenem času ponoviti. Pri ušeh je to po treh do petih dneh, pri kaparjih in ščitastih kaparjih pa po sedmih do desetih dneh. Če se je škodljivec že močno razmnožil, je potrebno škropljenje ponoviti vsaj trikrat.
Ker se bodo sedaj začeli prostori ogrevati, ne pozabite vsak dan zračiti. Tako bomo znižali temperaturo in ustavili rast rastlin.
Zdaj je tudi idealen čas za razmnoževanje rastlin. Naredimo potaknjence različnih posodovk, če pa so poganjki balkonskih rastlin dovolj močni, lahko še enkrat razmnožimo tudi te. Ne pozabite, potaknjence delamo tako, da več poganjkov skupaj vtaknemo v zemljo, ne vsakega posebej. Posebej pri posodovkah je zelo priporočljivo uporabiti rastne hormone, ki pomagajo, da rastline čim prej poženejo nove korenine. Uspeh bo boljši, če zagotovimo zelo visoko zračno vlago. To lahko naredimo tudi tako, da uporabimo prozorno plastično vrečko ali pa večjo prozorno plastenko kot nadomestilo rastlinjaka.
Zdaj je tudi tisti čas, ko porežemo posodovke, ki jih obrezujemo. Vendar bi vas opozorila na oleandre in krompirjevke. Teh ne režemo, saj potem letos ne bodo cvetele. Tudi ostankov cvetov na oleandrih ne režemo, saj kar tam poženejo nove cvetove. Porežemo pa pas-jonke, tem pustimo samo debelejši, osnovni poganjek. Enoletne, tanke vejice pa skrajšamo na centimeter do dva. Tudi bugenvilejkam skrajšamo enoletne poganjke. Najbolj nujno pa je porezati kitajski hibiskus, če je pognal predolge enoletne veje. Naj se vam ne smilijo popki in cvetovi. Veje je potrebno skrajšati, da bodo dolge največ 30-40 cm. Na tak način bo pognalo več vrhov, na vsakem pa bo celo leto cvetelo veliko cvetov. Grm bo tako lepši kakor nekaj dolgih, običajno spodaj golih vej brez listov.
Začimbe in dišavnice
v / f «ki Foto: Miša Pušenjak
Ne pozabite, trajne začimbe je že potrebno posejati, če želite sami vzgojiti svoje sadike. Mudi se predvsem s setvijo timijana, bazilike, kitajskega drobnjaka, stoletnega luka in našega navadnega štajerskega drobnjaka, med začimbnice pa lahko uvrstimo tudi zeleno in peteršilj. Danes ne pikiramo več, zato jih sejemo v multiplošče z majhnimi do srednje velikimi luknjami. V vsako poseje-mo tri do pet semenk. Ne pozabite, zelišča bolje kalijo na svetlobi, zato semena ne pokrivamo z zemljo. Samo s prstom ga nežno potisnemo na substrat. Da pa se seme ne bo prehitro izsušilo, ga pokrijemo z vermikulitom, setev pa do kaljenja zavijemo v prozorno folijo, sama uporabljam folijo za živila.
Miša Pušenjak
S svetovne Mm srn
Fantje iz ameriške zasedbe Limp Bizkit se vračajo na sceno z novim albumom in napovedujejo tudi novo svetovno glasbeno turnejo. Gonilna člana zasedbe sta FredDurst in Wes Borland, ki pravita, da je po osmih letih glasbenega molka napočil čas za njihovo vrnitev. Tako naj bi že spomladi krenili na turnejo in v tem času posneli tudi material za novi album, ki bi naj izšel do konca leta. Zasedba Limp Bizkit je bila ena od najpopularnejših rock skupin s konca 90., njihovi prvi trije albumi pa so se prodali v več kot 90 milijonih izvodih. Leta 2001 so s skladbo Rollin osvojili prvo mesto na uradni ameriški
glasbeni lestvici.
®@®
Tudi Britanci so že izbrali svojega predstavnika na letošnjem Evrosongu. Zmagal je mlad in zelo talentiran pevec Jade Ewen. Prvič v zgodovini pa so Britanci svojega predstavnika izbrali na prireditvi, ki je bila pripravljena po vzoru oddaj Bitka talentov oz. X-Factor. Na tekmovanju so sodelovala sama mlada, glasbeno neznana imena, vsi pa so prepevali enako skladbo, s
katero bo zmagovalec nastopil na letošnjem evropskem izboru. Naslov skladbe je My Time, napisal jo je slavni avtor Andrew Lloyd Webber, medtem ko je tekst prispevala že z grammyjem nagrajena ameriška glasbenica Diane Warren. Britanci so že nekajkrat zmagali na Evroviziji, zadnja leta pa niso bili posebno uspešni na tej paradi evropske pop glasbe. Na letošnjem izboru, pa bodo veljala tudi nova pravila glasovanja. Prvo polovico glasov bo prispevalo občinstvo, drugo polovico pa strokovna komisija. Naj Vas še enkrat spomnim: finale Eurosonga 2009 bo 16. maja v Moskvi.
Znan je že datum uradne izdaje novega albuma zasedbe Green Day. Kot so sporočili iz njihove založbe Warner, bo omenjena ameriška rock zasedba svoj novi album izdala 5. maja. Dolgo pričakovani album bo nasledil njihov zadnji, zelo uspešen album American Idiot iz leta 2004. Material za novo zgoščenko je nastajal v Hollywoodu s producentom Butchom Vigom, članom rock skupine Garbage, ki je
'Pogoji: Nagradna igra vaja od 19.1. do vključno 19.3.2009. Žrebanje nagrad bo 26.3.2009. Nagra^endlJcdo obveščeni s SMS ir> cfcjavfjen' na www.sm5cily.nel. Vsak, ki pošlje SMSz vsebino TD ZADENI na 3030, se strinja spogOji na w^wsmscity.net/iaden;. sodeJuje v nagradni ig¡ i in postane naročnik natcčniške storitve Ba$unga. Posiani SMS je zaiačunan pp ceniku operaterja, cena prejetega sporočila i vsebino jeI ,88 EUR, Sodeiuje^o lahko tjporabniki Mobiela, SiMc&l 3 in 0e* tensivo v naročnici sioritvi nt pogoj za sodeiovanje v nagiadni igri. Akontacijo dohodnine poravna organizator. V nagi adr|l in je možno sodetovau ludí taíto. da udeleženci na dopisnici navetiejo šievilko svqega mobilnega telefona s pripisom	zadeni« in jo pošljep
na naslov. Threeams Koban&Co. d n o.. Zg. Bistrica 2Z, 2310 Si. Bistrica. Organizator: ftíreeAnis KobariSfcCo. d.ru>. Pogini uporabe Balunga; Uporabniki predplatm^e lelefmije - preverile sianje na vaiem računu. Omogočite prejemanj wap povezav in GPRSAIMTS prenos podatkov. Ftelant 5M5 je zaračunan po ceniku opeíaíetja [Motad, Sirwjtoií, [febiteí], cena povratnega sms-a je 1,88 EUR Z uporabo slori?ve se Strinjate s splošnimi pogO|i na www,smsciTvpi«/baíunga, Balunga je naročniška sioriiev in upoiaiyi'kom prinaša največ S sporočil na mesec z vsap povezavo do galerije, iz katere si tahfco naložijo 3 vsebine brez dop)ao$a. Cena sporočila je i ,88 EUR. V vse cene je v$ie5 DDV. Od pogodbeni |e shranjena na sedežu podjetja, je možno odstop»*.! kadarkoli Odjava: to stop na 3030. Reklamacije: 0246-14-595, reklamacije®smscity.net. Ponudrwk: ThreeAnts Koban&Co, d,n,o„ Za Bislrica 22,2310 Slov. Bistrica,
Foto: internet
Limp Bizkit
znan tudi po produkciji albuma Nevermind zasedbe Nirvana. Album, ki še nima imena, bo že njihova osma studijska izdaja v dvajsetih letih delovanja. V naslednjih dneh pa se pričakuje, da bodo znani tudi vsi detajli okrog njihove nove velike
svetovne glasbene turneje.
®®®
Legendarni britanski rocker Robert Plant in
ameriška country glasbenica Alison Krauss sta
se odločila, da bosta po fantastičnem uspehu skupnega albuma Raising Sand, s katerim sta letos osvojila kar pet nagrad grammy, nadaljevala sodelovanje. Pripravljata izdajo novega studijskega albuma, za katerega je ostalo kar nekaj kvalitetnega materiala še z že omenjenega albuma Raising Sand iz leta 2007.
®@®
Pred dnevi je v Hava-ni po daljši bolezni umrl 76-letni Orlando Cachaito López, kontrabasist legendarne kubanske skupine Buena Vista Social Club. Lopez se je rodil leta 1933 v ugledni kubanski glasbeni družini. Bil je nečak slovitega basista Israela „Cachaa" Lopeza, po katerem je dobil vzdevek „Cachaito". Umrl je zaradi zapletov, ki so nastopili po operacijah kile in prostate. Zasedba Buena Vista Social Club je nastala leta 1996 (ime so si nadali po ekskluzivnem klubu v Havani) in združil veterane kubanske glasbe, ki so pred tem večinoma počasi tonili v pozabo. Resnično med-
narodno slavo so dosegli po letu 1997, ko je nemški režiser Wim Wenders o njih posnel istoimenski, pozneje za oskarja nominiran dokumentarni film. Zasedba v zadnjih letih na žalost počasi izgublja svoje najbolj znane člane: leta 2003 je umrl pianist Rubén González, dve leti pozneje pevec Ibrahim Ferrer, leta 2006pevec Pio Leyva in 2007 Faustino Oramas.
Damon Albarn je premier-no predstavil nekaj novih skladb zasedbe Gorillaz. Vsestranski britanski glasbenik je tudi vodja rock skupine Blur. Albarn je skupaj s drugim članom zasedbe Jamie-jem Hewlettom predstavil skladbe Electric Shock, Broken in Binge, ki so najava novega albuma te popularne animirane pop zasedbe. Gorillaz naj bi svoj tretji studijski album objavili letos v juniju ali juliju. Svoj zadnji album Demon Days so izdali že daljnega leta 2005.
Britanska zasedba Yes, najbolj poznana po uspešnici Owner Of A Lonely Heart iz leta 1984, je 23. februarja izdala koncertni album Symphonic Live. Na njem so objavljeni posnetki z njihove svetovne glasbene turneje iz leta 2001.
Ameriški rokerji Mr. Big, ki se jih najbolj spomnimo po njihovi veliki uspešnici To Be With You, so potrdili, da se bodo ob 20. obletnici izdaje prvenca ponovno združili v originalni postavi in se podali na koncertno turnejo.
Janko Bezjak
t V
C/
1.	JUST DANCE - LADY GAGA Feat. Colby O'Donis
2.	BROKEN STRINGS - JAMES MORRISON FEAT NELLY FURTADO
3.	LOVE STORY - TAYLOR SWIFT
4.	THE FEAR - LILY ALLEN
5.	RUN - LEONA LEWIS
6.	WORKING ON A DREAM - BRUCE SPRINGSTEEN
7.	DAY'N'NITE - KID CUDY
8.	SINGLE LADIES - BEYONCE
9.	HOT N COLD - KATY PERRY
10.	SOBER - PINK
11.	HUMAN - THE KILLERS
fsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8° 98,2° 1043 bo Janko Bezjak
Zanimivosti
V	Pekingu zgorel novi hotel
9. februarja, ko je bil na Kitajskem praznik lampijonov, se je zaključilo praznovanje novega leta. V novo leto, v leto bivola, so vstopili 26 januarja, ko se je začel novi cikel luninega leta. Ob prvi polni luni, ki je vsako leto 15 dni pozneje, je praznik lampijonov. Med dvotedenskim praznovanjem je bilo letos še posebej bučno, saj so Kitajci prižgali neskončne količine petard in ognjemetov. Ti so v kitajski tradiciji zelo pomembni, saj odganjajo pošasti, ki bi morebiti lahko skalile srečo in blagostanje v novem letu. Iz istega razloga v prazničnem času prevladuje rdeča barva - oblačila, lampijoni, okrasi na in v hišah itd. Letos seje praznovanje žal zaključilo precej tragično, saj je prav v zadnjih urah praznika lampijonov in praznovanju novega leta zagorelo v povsem novem hotelu v centru Pekinga. Vzrok požara, v katerem je en gasilec umrl, je neprevidno prižiganje ognjemeta na za to prepovedanem mestu. (MV)
Za polepšanje Strasbourga pred vrhom Nata 12 milijonov evrov
V Strasbourgu bodo namenili 12,6 milijona evrov za polepšanje mesta pred vrhom zveze Nato, ki bo 3. in 4. aprila, poroča časnik Les Dernieres Nouvelles d'Alsace. Največ denarja bo šlo za prenovo kongresnega centra, kjer bodo zasedali voditelji članic zavezništva, ter razstavišča, kjer bo novinarsko središče za okoli 2500 pripadnikov sedme sile.
Nekoliko bodo polepšali tudi baročni mestni grad, kjer bodo imeli predsedniki držav in vlad slovesno večerjo, še poroča časnik.
Strasbourg bo vrh Nata ob njegovi 60-letnici gostil skupaj z nemškima mestoma Kehl in Baden-Baden.
V	New Yorku protesti zaradi primerjave Obame s šimpanzom
New York, 20. februarja (STA) - Temnopolti aktivist Al Sharpton je v četrtek vodil demonstracije pred sedežem medijskega podjetja News Corp. v lasti Avstralca Ruperta Murdocha, potem ko je časopis New York Post v sredo objavil karikaturo, ki primerja ameriškega predsednika Barac-ka Obamo z ustreljenim šimpanzom.
Karikatura združuje dve zgodbi. Zgodbo o 787 milijard dolarjev vrednem zakonu o gospodarski stimulaciji, ki ga je v torek podpisal Obama. Druga zgodba pa je o 90 kilogramov težkem šimpanzu, ki je pobesnel in hudo ranil prijateljico svojega lastnika, zato ga je policija v Stamfordu v zvezni državi Connecticut v ponedeljek ustrelila.
New York Post je objavil karikaturo, ki prikazuje ustreljenega šimpanza in dva policista, pri čemer eden pravi: »Sedaj pa bodo morali najti nekoga drugega, da napiše naslednji stimu-lacijski zakon«. Za Ala Sharptona in več sto demonstrantov karikatura ni le šla preko meja dobrega okusa in humorja, ampak naj bi bila odkrito rasistična. Medijski podjetje News Corp. je med drugim lastnik televizije Fox in časopisa New York Post, ki sta odkrito na strani republikancev. Ti so odločno nasprotovali sprejemanju 787 milijard dolarjev vrednega zakona o gospodarski stimulaciji in zaradi tega naj bi bila karikatura smešna predvsem nasprotnikom politike predsednika Obame. Časopis se brani, da gre le za parodijo na washing-tonsko politiko, vendar pa je Sharpton dejal, da gre za izkoriščanje močne podobe v zgodovini rasizma proti temnopoltim v ZDA. »Če mislijo, da smo šimpanzi, bodo sedaj videli, da smo levi,« je dejal temnopolti aktivist Sharpton in napovedal organizacijo bojkota časopisa New York Post s pritiskom na oglaševalce, pa tudi s prepričevanjem Newyorčanov, naj časopisa ne kupujejo.
BILLBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	CRACK A BOTLE - EMINEM FT DR.DRE & 50 CENT
2.	HEARTLESS - KANYE WEST
3.	JUST DANCE - LADY GAGA Feat. Colby O'Donis
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	THE FEAR - LILY ALLEN
2.	JUST DANCE - LADY GAGA Feat. Colby O'Donis
3.	BREATHE SLOW - ALESHA DIXON
NEMČIJA
1.	BROKEN STRINGS - JAMES MORRISON FEAT NELLY FURTADO
2.	DANCE WITH SOMEBODY - MANDO DIAO
3.	EISBLUMEN - EISBLUME
Foto: Mirko Vaupotič
Smeh ni greh
Kaj bomo danes jedli
TOREK
piščanec po kitajsko*, riž SREDA
bučke z gobovim nadevom**, solata ČETRTEK
krvavice, kisla repa PETEK
sirov burek, solata SOBOTA
telečja obara s cmoki NEDELJA
cvetačna juha, svinjski zrezki v zelenjavni omaki, kruhovi cmoki, solata PONEDELJEK
dušeno sladko zelje, pire krompir, kranjska klobasa
*Piščanec po kitajsko
0,5 kg piščančjih prsi, 1 jajčni beljak, 2-3 žlice škrobne moke, 40 dag mešanice kitajske zelenjave, 20 dag pora, narezanega na kolobarčke, sojina omaka, sol, vegeta, poper, po želji čili in kajen-ski poper, belo olje za cvrenje.
Piščančje meso razrežemo na kockice. Beljak pomešamo s škrobno moko v gosto
mešanico in z njo pomešamo kockice mesa. Pustimo kakšne pol ure. V voku segrejemo olje in v njem ocvremo piščančje kockice, da spremenijo barvo. Vzamemo jih iz olja in vanj vsujemo vso zelenjavo (lahko še katero drugo: papriko, čebulo, paradižnik ...), začinimo po okusu (če želite, dodajte malo gorčice, sesekljanega česna) in cvremo oziroma dušimo. Čez približno 10 minut dodamo piščančje meso in še nekaj časa dušimo.
**Bučke z gobovim nadevom
6 bučk, 2 žlici naribanega sira za po-tresanje, 25 dag gob, sol, poper, 4 žlice olja, 1 žlica čebule, 2 stroka sesekljanega česna, 10 dag starega kruha, 2 žlici sladke smetane, 2 jajci, peteršilj.
Bučkam odstranimo peclje, jih prerežemo po dolgem in z žličko odstranimo semenje. Gobe očistimo, grobo nasekljamo. Na olju rumeno spražimo čebulo, dodamo česen in gobe ter pražimo, da se osuši. Primešamo namočen in ožet kruh, smetano, sol in poper. Mešamo, da dobimo gladek nadev. V malo ohlajen nadev zamešamo jajci in peteršilj. Pripravljene bučke osolimo, jih položimo v namazan pekač in vdolbinice napolnimo z nadevom. Po vrhu potresemo s sirom. V pekač prilijemo zajemalko juhe in pečemo 35-40 minut pri 180 oC.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Iskrice
E
Nikoli ne omenjaj, da si na dieti.
-k-k-k
Kar najbolje izkoristi slabe okoliščine.
•k-k-k
Vedno sprejmi ponujeno roko.
-k-k-k
S svojo duhovitostjo zabavaj, ne zabavljaj.
-k-k-k
Zapomni si, da so vse novice pristranske. Modremu bolj koristijo sovražniki kot bedaku prijatelji.
-k-k-k
Ne sprašuj Boga za pot v nebo, ker ti bo pokazal najtežjo.
-k-k-k
Življenje je preveč pomembna stvar, da bi se o njem resno govorilo.
-k-k-k
Kako naj zahtevamo od drugega, naj varuje našo skrivnost, ki smo mu jo zaupali, če je nismo mogli ohraniti sami zase?
-k-k-k
Svoje drobne skrivnosti vam zaupa tisti, ki računa, da bo tako izvedel za vaše velike.
-k-k-k
Točnost je čednost zdolgočasenih.
-k-k-k
Tisti, ki živi od upanja, umira od lakote.
Marjan pošlje prijateljici, ki je na shujševalni kuri v bolnišnici, šopek cvetja z najboljšimi željami. Čez nekaj dni dobi njeno pisemce:
»Hvala za cvetje. Bilo je zelo okusno.«
Štajerski TEDNIK
ITALIJANSKI KANTAVTOR
(FILIPPO)
ANGLEŠKA GLASBENA SKUPINA IZ 1972
TEK NA KRATKE PROGE
PASJE IME
MODEL DACIE (DŽIP)
OKRASNA CVETICA NA GROBOVIH
MESTO V BRUSLJU, ATH
ORJAŠKA ŠKOLJKA
ANA ZIHERL
ŠVICARSKI ALPSKI SMUČAR
(URS)
ZNAMENJE
SMUČARSKI KLUB
PISATELJICA FERBER
SL. PESNIK (GREGOR)
PEVKA (JOŽICA)
ORGAN ZA VOH
ČEŠ. PESNIK (JAN)
KUBANSKI BOKSAR ROMERO
OLGA HAVLOVA
HRV. ROKOMETAŠ (ZLATKO)
MILANO
SINOVA ŽENA
SILVO DAJČMAN
PREBIVALCI RTIČ
RIMSKA 2
NAVIGACIJA V AVTOMOBILU
iiiiiiiiiiiiiiiiiii
VERDIJEVA OPERA
NAŠ TURIST. VODNIK
MESTO V EGIPTU
iiiiiiiiiiiiiiiiiii
DIVJA MAČKA
IZ BESEDE FITA
LJUDSKA TEHNIKA
štiri dele: zate, za tvojo sestro, za očeta in zase. Tedaj se na pragu pojavi soseda Minka. Na koliko delov bo mama raz-rezala torto?«
»Skrila jo bo.«
»Nič si ne domišljaj, Edi! Nisi shujšal, elastika se je strgala!«
»Mama, tvoj recept za zrezek sem preskusila, toda mož zrezka ni hotel jesti.«
»Kako to?«
»Ne vem, pa sem naredila vse tako, kot si rekla: potolkla sem meso, ga povaljala v moki, dala v jajce in drobtine in ga servirala z mešano solato.«
Gorenjca sta prišla popoldne pomagat na kmetijo. Enemu od njiju je padel usnjen suknjič v gnojno jamo. Začel ga je iskati s kavljem.
Drugi: »Pusti, no, suknjič pri miru, saj je bil že tako čisto zdelan!«
Prvi: »Saj bi ga pustil, pa imam malico v žepu.«
Gost pride v gostilno in vpraša za hrano. »Ali boste kaviar?« »Kaj je to?« »To so ribja jajca.« »To bom, dajte mi dve na oko.«
Kuhar pridrvi k šefu strežbe: »Ojej, prismodila se mi je pečenka.«
»Nič hudega! V jedilni list bom zapisal ,gasilska pečen-kas, pa še ceno bom zvišal.«
Gostiteljica vpraša gosta: »Ali ste lačni ali žejni?« »Ne, lačen in žejen.«
»Vse življenje jem samo govedino. Zato sem močan kot bik!«
»Čudno, jaz pa že vse življenje jem ribe, pa še vedno ne znam plavati.«
»Včeraj sem imel pa res smolo: v gostilni sem pozabil dežnik.«
»Pojdi tja in vprašaj, morda so ga našli.«
»Saj bi šel, pa nisem plačal.«
»Vse, kar napiše moj sin, berejo ljudje z največjim zanimanjem.«
»O, ali res? Kaj pa piše - romane ali novele?«
»Jedilne liste.«
V gorenjski šoli zastavi učiteljica Tončku tale problem: »Zamisli si, da je mama spekla čudovito torto. Ravno se pripravlja, da jo bo razrezala na
Gost naroča v slaščičarni: »Kavo in kremno rezino, lepo prosim.«
»Kremnih rezin nimamo.«
»Potem pa čaj in kremno rezino.«
»Gospod, rekel sem vam že, da kremnih rezin nimamo.«
»Dobro, dajte pa limonado in kremno rezino.«
Prodajalec se razjezi in vrže nesramnega gosta na cesto. Gost se pobere in zagleda prijatelja, ki ga vpraša, zakaj je tako slabe volje. Gost razloži, kaj se mu je zgodilo, in vpraša: »No, in kaj bi ti storil na mojem mestu?«
»Veš kaj, prijel bi cel pladenj kremnih rezin in mu jih vrgel v glavo.«
Ugankarski slovarček: AAT = belgijsko mesto pri Bruslju, tudi Ath, ASOLA = italijansko mestece vzhodno od Milana, ITSA = mesto v Egiptu, KOSLO = ameriški filmski igralec in producent (Paul, 1944-), LERKO-LIT = bazična globinska eruptivna stena, MAIKRO = kubanski boksar Romero, ORŠIČ = slovenski turistični vodnik (Jan), TUSSO = pokrajina v Tanzaniji.
'iS 'V3 'OS 'U!|9B>| 'lev Hisued 'euueiuezuij 'jajsaiugez 'oepue|nj 'iui! 'HO 'eA9Z 'oje '1!J "oj^eiAl '>|S 's^i 'epiv 'esjUJis 'luuds Jueony '30U 'eouaiuv 'JV 'ossnj_ 'e}sa}e|e|/\| Isomsei 'e|osv 'siuay 'uouo 'e^sed
:ou/\eiopoA :a>|UBZ!J>j 8} Aaijsay
íPoíHulajtz naí na iuslountm íp.tztu!
RADIOPTUJ
na ¿filetee
www.radio-ptuj.si
Foto: ASV
SIVI PINOT
Govori se ...
... da so za (skoraj pravi) fašenk, ki zadnje čase dogaja tudi v slovenskem parlamentu, delno krivi tudi ptujski koranti. Oni so začeli prvi odhajati v Ljubljano. In vzgledi očitno vlečejo, tako da so se ogreli še poslanci.
... da smo se sedaj dobrim sosedom Hrvatom pa res maščevali: njihov predsednik nam je ponujal pogled na morje z razdalje 20 km, mi pa sedaj njim ponujamo pogled na Evropo z razdalje 100 km.
... da se je ta konec tedna na našem koncu drža ve zgodil pravi demografski čudež: če bi namreč sešteli vse obiskovalce letošnjih pustovanj, kurentovanj in fašenkov, bi dobili številko, ki bi skoraj presegla število prebivalcev naše drža ve. Če pa k temu prištejemo še na stotine nastopajočih, pa nas bo počasi več kot Kitajcev.
... da so Stojnčani, čeprav so baje tudi med sabo razdeljeni, vendarle dokazali, da so med najbolj produktivnimi karnevalskimi narodi na svetu.
... da ptujski kurenti v mariborskem Ljudskem vrtu niso uspeli poteptati vijolic, ki so se izkazale za zelo trdožive.
Vidi se ...
... kje je dejanski razlog za to, da je plin pri nas tako drag: zaradi dragocene embalaže! To, da bi si lahko člani „strokovne" komisije za oceno izvirnosti in predvsem videza posameznih skupin kupili očala, pa je druga zgodba.
Za ostre oči • Najeli razlike
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Knjigo podarja
Ge
Knjigarna Felix
www.fellx.sl
Telefon
045980010
Foto: Sebastijan Tumpej
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokrat nam je zelo zanimivo in nevsakdanjo fotografijo, ki jo je našel v svojem arhivu, poslal Sebastijan Tumpej iz Kidričevega, na njej pa sta dva martinčka, ki gledata iz zarjavele cevi od ograje in se sončita. »Zanimivo je bilo to, da sem šel ne vem kolikokrat mimo in le enkrat opazil, da iz vsake cevi gledajo martinčki ... Naslednjič sem imel s sabo fotoaparat,« je zapisal Sebastijan.
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
	4	8	3					
	1							3
			6		9	5		
		6						
	7						1	
4	3		2		5			
		4		5			9	
3				6	8	2		
	5							8
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	VVV	©©	€	000
Bik	V	©	€€€	00
Dvojčka	vv	©©©	€	000
Rai	VVV	©	€€	000
Lev	V	©©	€	00
Devica	VV	©	€€	000
Tehtnica	VVV	©©©	€	00
Škorpijon	V	©©	€€€	0
Strelec	VV	©©©	€€	000
Kozorog	V	©©	€€€	0
Vodnar	VVV	©©©	€€	000
Ribi	VV	©	€	00
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 24. februarja do 2. marca: 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do petka, 2. februarja, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali enega reševalca in mu podarili knjižno nagrado.
Nagrajenec iz prejšnje številke je: Robi Čajic, Prečna pot 9/e, 2250 PTUJ.
Anekdote slavnih
Avstrijski cesar LeopoldII. Habsburški je bil izredno kratkoviden. Nekoč je med sprejemom vprašal neko žensko: »Imate kaj otrok?« - »Da, visokost, tri sinove.« - Čez nekaj minut se je zopet ustavil pred isto žensko. Ker jo zaradi kratkovidnosti ni prepoznal, jo je ponovno vprašal po otrocih. Ženska mu je dogovorila: »Še vedno tri, vaša visokost.
Nisem imela časa, da bi med tem dobila še kakšnega.«
***
Nemškega pisatelja in publicista Ludwig Börna ni minila dobra volja niti pred smrtjo. Na dan, ko je umrl, mu je zdravnik rekel: »Danes vas kašelj bolj utruja.«
»To je pa čudno, «je dogovoril pisatelj s slabotnim glasom,
»saj sem se celo noč vadil v kašljanju.«
***
Nekoč ga je princesa Kentska vprašala ameriškega pisatelja Ernesta Hemingwaya : »Poznate kraljico Elizabeto II. osebno?« - »Ne,« je odgovoril pisatelj. »Čudno!« je bila presenečena princesa. »Nekoč mi je kraljica na potovanju rekla, da vas pozna.« - »Ah, gotovo se je samo bahala,« je odvrnil pisatelj.
***
Nekoč je irski književnik Bernard Shaw takole nagovoril znance: »Zdi se mi, da le redko mislite. Le redki so, ki mislijo trikrat ali štirikrat na leto. Jaz sem slaven zato, ker mislim enkrat ali dvakrat na teden.«
Ko je nekoč po predstavi ujel dež italijansko gledališko igralko Eleonoro Duse in je vsa premočena vzkliknila, dajo je dežpremočil do kosti, je nekdo pripomnil: »No, ravno dolge poti ni imel!« Igralka je namreč slovela po svoji vitkosti.
***
Učitelj je v šoli vprašal še mladega srbskega komediogra-fa Branislava Nušiča, naj mu pove kakšen pregovor. Nušič je dejal: »Norec lahko vpraša več, kot mu odgovori deset pametnih.« Ker je učitelj sumil, da to leti nanj, je zahteval še kakšen pregovor. Nušič: »Pametnemu zadošča beseda.« Učitelj je besen odšel po ravnatelja. Skupaj sta zahtevala še en pregovor. Nušič: »Nesreča nikoli ne pride sama.«
Maribor • Nov ponudnik telekomunikacijskih storitev
Internet tudi za območja, kjer mreže se ni
Glede na dejstvo, da od 30 do 35 odstotkov slovenskih gospodinjstev Se vedno nima zagotovljenega dostopa do Širokopasovnega omrežja, je novost prenosa nadzemeljske tehnologije, ki jo predstavlja družba Ario iz Maribora, edina možna rešitev za območja, kjer do sedaj te možnosti niso imeli.
Kot je na tiskovni konferenci v četrtek, 18. februarja, v prostorih podjetja Globtel Holding v Mariboru povedal Milan Perko, direktor družbe Ario, so novembra lani v podjetju Globtel razvili revolucionarno tehnologijo, imenovano AIR, ki omogoča brezžični prenos podatkov namenjenih predvsem internetu, digitalni televiziji in telefoniji. Tehnologija AIR predstavlja idealno rešitev predvsem za območja, ki nimajo druge možnosti do širokopasovne povezave z internetom, kot so zatrdili, je to pomembno tudi za kraje na območju Haloz. Te storitve so po nekajmesečnem testnem obratovanju pričeli oddajati in sprejemati iz oddajnih točk na Pohorju in
Meljskem hribu, oddajnik na Boču bo komercialno pričel delovati marca letos, do sedaj so pridobili frekvence za območje celotne severovzhodne Slovenije in Kozjanskega, z dodatno oddajno točko pri Gornji Radgoni bodo kmalu pokrili še celotno Prekmurje, v načrtih pa imajo tudi širitev ponudbe po drugih območjih Slovenije.
Svojim uporabnikom pa ponujajo tri različne pakete storitev: solo, duo in trio. Paket SOLO je namenjen tistim, ki se želijo priključiti na kvaliteten digitalni sprejem televizije ali širokopasovni internet. Ario za sedaj omogoča sprejem 72 domačih in najbolj gledanih tujih televizijskih programov in prek 30 izbranih radijskih programov.
Foto: M. Ozmec
Nove možnosti prenosa telekomunikacijskih storitev sta predstavila direktor družbe Ario Milan Perko (desno) in poslovni direktor Globtela Matjaž Zadravec.
Paket DUO omogoča priključitev na širokopasovni internet v kombinaciji s televizijo ali IP-telefonijo. Prednosti IP tehnologije so predvsem
nižji stroški klicev, telefonski sprejemnik pa omogoča komfortni nabor sodobnih spremljajočih storitev, kot so izpis številk, prevez klicev
in podobno. Paket TRIO pa omogoča priključitev na televizijo, telefonijo in širokopasovni internet. V podjetju Ario so do sedaj pridobili že okoli 500 uporabnikov, do konca leta pa nameravajo priključiti skupaj okoli 2000 uporabnikov.
Poslovni direktor podjetja Globtel Matjaž Zadravec je pojasnil, da je Ario njihov testni poligon v Sloveniji, saj uspešno opravljajo sodobne tovrstne brezžične telekomunikacijske storitve že v Ka-zahstanu in v Kanadi. Ario z uporabo napredne brezžične tehnologije MMDS omogoča sprejem digitalne televizije in radijskih programov ter uporabo stalnega dostopa do interneta in digitalne telefonije tudi na lokacijah, kjer
do sedaj te možnosti ni bilo, zato je ta tehnologija v tem trenutku revolucionarna in kljub poplavi ponudnikov telekomunikacijskih storitev za sedaj brez konkurence. Za kvaliteten sprejem storitve je potrebna le neposredna zračna vidljivost med lokacijo priključka in operaterjevo spre-jemno-oddajno bazno postajo na Pohorju ali na Boču v razdalji okoli 30 kilometrov. Prednost sistema je modularni pristop v smislu Lego sistema, pomembno pa je tudi, da vsak signal za določen medij sprejema in oddaja zase, zato ne prihaja do motenj zaradi preobremenitve, odpadejo pa tudi sprejemno-oddajne težave, ki se pojavljajo zaradi slabih vremenskih pogojev.
M. Ozmec
Ptuj • 100 let brivsko-frizerskega mojstra Nikola Vukotiča
»Svet je lep, če ga le znaš opazovati ...«
Petek, 20. februarja, je bil v Območni obrtno-podjetniški zbornici Ptuj poseben dan. S sprejemom so počastili sto let Nikola Vukotiča, ki je na Ptuju opravljal brivsko-frizersko dejavnost od leta 1940 do leta 1972, s prekinitvijo med drugo svetovno vojno, ko je bila družina izseljena v Arandželovac.
Dogodek je imel toliko večji pomen, saj ga doslej v OOZ še niso pripravili, doslej še niso stisnili roke obrtniku ob njegovem 100. rojstnem dnevu. Ob tej priložnosti mu je ob predsedniku Vla-dimirju Janžekoviču čestitko izrekel tudi Mirko Bizjak, predsednik sekcije upokojenih obrtnikov pri OOZ Ptuj, ki ima že več kot 210 članov.
Nikola Vukotič se je rodil v Novski, od koder je v Slovenijo prišel leta 1928. Najprej je delal v Mariboru in v Ljubljani, leta 1933 pa se je kot pomočnik zaposlil pri frizerju Gjuraseku. Svoj prvi lokal je imel na Mino-ritskem trgu, zatem se je preselil na Slovenski trg. Pri njem se je za frizerski poklic
izučilo več vajencev. Dobrega vajenca se od nekdaj spozna po tem, kako pometa, je povedal.
Da je pri stotih letih še tako pri močeh, da še vedno vsak dan opravi manjše nakupe, popije svoj kapučino v Sladkem butiku, pravi, ni nobenega recepta. Ješ tisto, kar ti paše, ne pa tistega, česar ti ne paše. Prepričan pa je, da bi ljudje lahko imeli tudi v starosti lepe in bujne lase, če bi bili v mladosti bolj pazljivi glede tega, kaj si nadenejo na glavo.
Zajtrk in večerjo si še vedno pripravi sam, za kosilo pa poskrbi hčerka Jelena, čeprav bi si ga tudi še lahko sam, a so ga domači prepričali, da mu tega ni več potrebno početi. Ob rojstnem dnevu, ki ga dočakajo redki,
nima posebnih želja. »Ne vemo, kdaj bomo odleteli v večnost, zagotovo pa je najbolje oditi stoje,« pravi Nikola Vukotič.
»Svet je lep, če ga le znaš opazovati. Če sem bil v hribih, to so bila nebesa,« je povedal. V planine je zelo rad zahajal, od lani je tudi častni član PD Ptuj. Morje ga ni nikoli mikalo, videl ga je le, ko se je udeleževal izobraževanj frizerjev v Opatiji. V mladosti je tudi rad kegljal, skupaj z družino pa se je tudi veliko sprehajal, to počne še danes. Najpogosteje so hodili na Mestni Vrh.
Ob stotem rojstnem dnevu Nikoli Vukotiču, ki je vedno verjel v ljudi, čestita tudi uredništvo Štajerskega tednika.
MG
£
CREARE
FITNES PTUJ
Čučkova ulica 6a, 2250 Ptuj Tel. št. recepcije: 059 088 124 www.fitnesptuj.si
Članska karta je veljavna v obeh centrih!
CREARE^
FITNES LENART
Industrijska ulica 8, 2230 Lenart Tel. št. recepcije: 02 720 78 69 www.fitneslenart.si
Foto: Črtomir Goznik
Ob stotem rojstnem dnevu so Nikoli Vukotiču čestitali tudi v Območni obrtno-podjetniški zbornici Ptuj; na fotografiji s predsednikom OOZ Ptuj Vladimirjem Janžekovičem.
VSAK ČETRTEK OB 20,00 URI
K POSKOČNIH
1.	NAVIHANKE - Spomni se name
2.	SLOVENSKI MUZIKANTI - Eno po slovensko
3.	VESELI BEGUNČANI - Ko šel nekoč čez polje sem
4.	Ans. PETRA FINKA - Dan ko dež je jokal
5.	Ans. LOJZETA OGOREVCA- Blagoslov križa
6.	NOVI SPOMINI-Osvajalec
7.	Ans. GOLTE-Vroča kri
1.	BOŠTJAN KONEČNIK - Borovničke
2.	KO RADO & BRENDI - Se ti ne zdi, da si že malo odcvetela
3.	STANE VIDMAR - Zapoje naj moja klapa
4.	NATALIJA KOLŠEK- Mama
5.	OBJEM - Kam le čas beži
6.	ATOMIK HARMONIK - Kdo osvojil bo moje srce
7.	TRIO GENIALCI - Na zdravje izpijmo ga
ŠOPEK POSKOČNIH
POP 7 TOP
Glasujem za: _ Ime In priimek: Tel. Številka:
Glasujem za: Naslov: _
Orfejčkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
Glasovnice poSIJite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.O.O.,p.p. 13, 2288 Hajdina
Prireditvenik
Torek, 24. februar
9.00 do 12.00 Miklavž pri Ormožu, dvorana, razstava ob 60-letnici smrti škofa
dr. Ivana Jožefa Tomažiča 10.00 do 11.00 Ptuj, Mestni trg, povorka otrok Vrtca Ptuj
10.00 do 12.00 Ptuj, CID, zimske počitnice za otroke »Pustno ličenje in skupinske igre«
10.30 do 13.00 Ptuj, karnevala dvorana, pustno rajanje otrok iz Vrtca Ptuj 13.00 Bukovci, 12. fašenk Cirkovce, fašenk
Ptuj, pred Mestno hišo, animacijski program na temo pokopa pusta in vrnitev oblasti princa karnevala županu estne občine Ptuj dr. Štefanu Čelanu
Tržec, dvorana gasilskega doma, pustno rajanje Ptuj, karnevalska dvorana, veliko pustno finale s Kingstoni, Tanjo Žagar ...
13.00 17.00
18.00 20.00
Sreda, 25. februar
9.00 do 12.00 Miklavž pri Ormožu, dvorana, razstava ob 60-letnici smrti škofa
dr. Ivana Jožefa Tomažiča 10.00 do 12.00 Ptuj, CID, zimske počitnice za otroke, »Izdelovanje nakita - zapestnic, ogrlic, uhanov« 17.00 Slovenska Bistrica, Mladinska knjiga, pravljične ure 20.30 Maribor, Narodni dom, »novi jazz Vandermark 5 (ZDA)«, za izven
Četrtek, 26. februar
9.00 do 12.00 Miklavž pri Ormožu, dvorana, razstava ob 60-letnici smrti škofa
dr. Ivana Jožefa Tomažiča 10.00 do 12.00 Ptuj, CID, zimske počitnice za otroke, »Turnir v namiznem tenisu
s praktičnimi nagradami« 17.00 Cvetkovci, gasilski dom, kuharski tečaj »Priloge«, organizira Kmetijska svetovalna služba Ormož
AVT0PREV0ZNIŠTV0, GRADBENIŠTVO, TRGOVINA
Srečko Vrbnjak s.p.
Rogaška cesta 57, Ptuj
Tel. 02 788 52 65, GSM 041 653 905,
040 84 60 84,041 665 236
Storitve!
-	zemeljska dela
-	Izkopi z bagerjl, planiranje, rušenje
in buldožerska dela ter
-	prevozi sodra, peska, zemlje
Avtocenter Brezje d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53, Gsm: 040 221 921
www.avtocenter-brezje.si
GOTOVINSKI ODKUP RABLJENIH IN POŠKODOVANIH VOZIL OD LETNIKA 2000 ODVOZ IN PREPIS NA NAŠE STROŠKE
PONUDBA RABLJENIH VOZIL ZNAMKA UTNIK CENA«, OPREMA BARVA				
AUDI ALiRDAD 3.0 TDIQ	2007	55.900,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
BMW SERIJA 3:3200	2002	9.490,00	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
CRYSLER V0YAGER 2.5 CRD	2003	8.990,00	KUMA	KOV. SREBRNA
FORD FOCUS 1.6 TDCi FUTURA	2005	7.090,00	KUMA	KOV. MODRA
LANCIA Y 1,2	2001	2.990,00	KUMA	KOV. MODRA
MITSUBISHI PAJERO 3.2 010	2003	15.990,00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
OPEL ASTRA 2,0	2001	5.290,00	STREŠNE SANI	BELA
RENAULT SCENIC 1.9	1999	3.590,00	KUMA	KOV. ZELENA
RENAULT SCENIC 1,9 DCI	2000	4.990,00	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
VW PASSAT 1,9 TDI	2001	7.490,00	KUMA	KOV. MODRA
VW PASSAT 1,9 TDIHIG.	2005	18.490,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
VW POL01,41	2006	9.190,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
CITROEN C41,6 HOI	2000	11.900,00	KUMA	KOV. ČRNA
BMW SERIJA 7:740 IL	2001	10.990,00	KUMA-2 ZON.	KOV. MODRA
Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu
SIP
TV
SPORED ODDAJ
TOREK 24.2.
8.00 Bal na Destrniku 18.00 SUPER HITI odd. 19.00 Pri Gašperju - glasbena oddaja 20.00 Oddaja občine Destrnik
SREDA 25.2.
8.00 Košicn bal v Slovenja vasi 18.00 SUPER HITI odd. 19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd. 20.00 Hajdinski kulturniki v Primusu
ČETRTEK 2B.2.
8.00 Kulturni popoldan na Polenšaku 18.00 SUPER HITI odd. 19.00 PRI GAŠPERJU odd. 20.00 Fašenk po Dornavsko 09
PETEK 27.2.
8.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 Oddaja ŠKL 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 5 noč - zabavnoglasbena oddaja 22.20 SIP Lestvica - glasbena oddaja
Mali oglasi
KMETIJSTVO
PRODAM bukova drva z možnostjo dostave. Tel. 031 623 356.
KUPIM traktor in kiper prikolico. Tel. 041 385 960.
PRODAM late za ostrešje, deske 25 mm, ladijski pod, opaž, bruna debeline 12-15-21 mm. Dostava na dom. Ugodna cena. Tel. 040 351 580.
TRAKTOR DEUTZ-Torpedo 48, odlično ohranjen, letnik l986, avtomatska kljuka, 2200 ur, kot nov, za 4600 € in dvoosna Tehnostrojeva 5-t prikolica s poviški, za 1750 € prodam. Tel. 041 474 063.
KUPIM dve telički simentalki, stari okrog 10 dni. Tel. 792 33 81
PRODAM enoletne kokoši nesn-ice po 1 € za kokoš. Bauman. Župečja vas 48 a, tel. 790 03 51 ali 041 409 465.
DOM-STANOVANJE
NA PTUJU prodam 5-sobno stanovanje. Tel. 051 305 130.
zaščita
ODDAMO V NAJEM
250 m2 prostora za skladiščenje, pisarne ali druge namene.
Informacije: 041/706-237
Zaščita Ptuj d.0.0., Rogozniška c. 13, 2250 Ptuj
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številkah (samo za male oglase)
02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov
justina.iah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite.
RADIOPTUJ
89,8-98,2*104,3 www.radio-ptuj.si
ravljBza
sadjarstvo, vinogradništvo in vinarstvo
a prilogo
V februarski reviji za sadjarstvo in vinogradništvo SAD lahko med drugim preberete o varstvu breskev, marelic, češenj in sliv s škropilnimi programi za letošnje leto, o rezi sadnih rastlin in vinske trte, o izbiri ustreznih čistil za čiščenje vina, v prilogi
Vrtnine pa o gojenju paprike sorte zeleno-rdeča babura.
Revija Sad - 20 let z vami. Naročila: 040 710 209 oz. na www.sad.si.
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
z brezplačno prilogo
NAROCUMCA ZA
v
Štajerski
Ime in priimek:
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
Priloga: TV okno-48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
_________StP_______
RADIO TEDNIK Ptuj d...o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Čeprav čas neutrudno beži, spomin na naše skupne dni še vedno v srcih živi in pogosto v žalosti oko orosi.
SPOMIN
25. februarja mineva 7 let žalosti, odkar nas je zapustil naš dragi
Dušan Ilec
Z GRAJENŠČAKA 90
2. marca pa 1 leto, odkar ni več med nami našega dragega
Stanislava Ilca
Z GRAJENŠČAKA 91
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njunih grobovih, jima poklonite cvet in prižgete svečko.
Vajini najdražji
V	našem srcu je prostor, kjer hranimo svoje najljubše spomine. Tiste, ki nam vedno znova prikličejo nasmeh na usta. Lepo je za hip zapreti oči in pluti po reki spominov.
V	SPOMIN
25. februarja 2009 bo minilo tri leta, odkar nas je zapustil dragi mož, oče in dedek
Franc Strelec
IZ MURETINCEV 9
Hvala vsem, ki z lepo mislijo počastite spomin nanj, mu poklonite cvet ali prižgete svečko.
Pogrešamo te vsi, ki smo te imeli radi
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 83. letu zapustila draga žena, tašča, babica, prababica in teta
Angela Pavlič
IZ VIČAVE 2, PTUJ
Od nje se bomo poslovili v družinskem krogu v sredo, 25. 2.
2009, ob 15. uri, na ptujskem pokopališču.
Žara bo pripeljana v vežico na dan pogreba ob 12. uri.
Žalujoči vsi njeni
Najbrž spi in z njo spijo lepota, dobrota in velika ljubezen -nekaj neminljivega.
ZAHVALA
Sofija Glavač
1937 t 2009
Spoznanje, da v najtežjih trenutkih našega življenja nismo bili sami, nam je lajšalo bolečino slovesa. Zato se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala duhovnikom za občuteno opravljen cerkveni obred in sveto mašo, pevcem za odpete žalostinke, zastavonošema, nosilcem križa in luči. Hvala govornikoma za čuteče in iskrene besede slovesa, godbeniku za odigrano Tišino ter pogrebnemu podjetju Mir za opravljene storitve. Hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste nam v teh težkih trenutkih kakorkoli nesebično pomagali, sočustvovali in z nami molili.
Za vselej ostajaš v naših srcih: tvoji najdražji
Ptuj • Pogovor z Aleksandrom Todorovičem
Odškodnina zaradi izgube zaslužka, ne zaradi izbrisa
Okrožno sodišče na Ptuju je Aleksandru Todoroviču, enemu od nekdanjih »izbrisanih« in prvemu predsedniku društva izbrisanih, prisodilo odškodnino v višini 17 tisoč evrov - vendar ne zaradi izbrisa, ampak zaradi izgube zaslužka. Sodni postopki so se vlekli od leta 1996. Tožbo je vložil zoper državo, ker mu ta ni izdala delovnega dovoljenja, da bi opravljal delo. Kot je povedal, je bila zadeva na prvi stopnji že drugič, saj s prvo tožbo ni uspel.
Osebno ni želel, da bi to prišlo v javnost, čeprav je eden najbolj znanih »izbrisanih«. Za to se je potrudil nekdo drug in kot vse zadeve doslej v zvezi z njim ves čas, odkar so se zgodili izbrisani, je tudi to dvignilo veliko razprav; sam pravi, da nepotrebnih. Nobene bojazni namreč ni, da bi podobne odškodnine prejeli tudi drugi izbrisani, saj je edini vložil tovrstno tožbo - tožbo, ker mu država ni izdala delovnega dovoljenja. Drugi take tožbe več ne morejo vložiti, ker so pretekli vsi možni roki. Sodba v zvezi z odškodnino še ni pravnomočna.
Slučajno pa odločitev ptujskega sodišča sovpada z napovedano izdajo dopolnilnih odločb Ministrstva za notranje zadeve izbrisanim, da se reši njihov problem. To naj bi se zgodila te dni. Odškodnina, poudarja Todorovič, njemu ni bila dodeljena zaradi izbrisa, temveč zaradi posledic, ki jih je izbris povzročil.
»Lahko bi rekel, da skorajda nima nobene povezave s samim izbrisom, gre za delovno dovoljenje. Postopek sem začel leta 1996, ko sem dobil status stalnega prebivalca Republike Slovenije. Takrat sem želel delati. Imel sem triletnega otroka, ženo s slabo plačo, želel sem se prijaviti na Zavod za zaposlovanje, pa to ni bilo mogoče, ker nisem imel osebnega delovnega dovoljenja. Začel sem postopek za pridobitev osebnega delovnega dovoljenja na vseh možnih instancah, nižjem in višjem sodišču, na prvi in drugi stopnji, vložil tožbo zoper Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Ko sem izčrpal vse pravne možnosti, sem se pritožil na Ustavno sodišče, kjer smo uspeli. Ustavno
sodišče je razveljavilo zakon o zaposlovanju tujcev. S tem se je dokazalo, kdo je kriv, da nisem mogel delati. Takoj zatem sem vložil odškodninski zahtevek za tistih šest let, ko nisem mogel delati. Zdaj se je zadeva na prvi stopnji končala - verjetno pa tudi ne, kajti pravobranilstvo je napovedalo pritožbo, jaz tudi, ker če se ve, kdo je kriv, zahtevam bruto dohodek, da bom lahko plačal vsaj delovno dobo za tistih šest let.
Odškodninskega zahtevka nismo pisali na pamet, izračunali smo ga po kolektivni pogodbi, skladno z mojo izobrazbo - imam namreč V. stopnjo. Študija arheologije, manjkal mi je samo en izpit, nisem nikoli končal. Do leta 1991 sem bil zaposlen v Talumu. Takrat sem se želel zaposliti drugje, vendar to ni bilo mogoče do leta 2001. Zdaj nisem zaposlen, zdaj ni več možnosti, da bi kje dobil zaposlitev.«
Želel delati, pa ni smel
Aleksander Todorovič je na sodišču z več pričami (delodajalci) dokazal, da je imel možnosti, da bi se zaposlil, ampak se ni mogel. Ima vse možne dokumente o tem, kako je poskušal pridobiti osebno delovno dovoljenje. »Na ustavnem sodišču smo uspeli dokazati, da je bil zakon o zaposlovanju tujcev v neskladju z ustavo, in v tem so krivdni razlogi za izgubo mojega dohodka,« poudarja Todorovič. Kmalu za tem je bil sprejet novi zakon zaposlovanju tujcev, ki omogoča delo v Sloveniji tudi tujcem. Todorovič iz principa ne želi prejemati socialne pomoči, zato tudi ni prijavljen na Zavodu za zaposlovanje. Nikoli
Foto: Črtomir Goznik
Aleksander Todorovič: »Odločitve ptujskega okrožnega sodišča nisem želel razglašati, po razkritju pa se nisem mogel več umakniti.«
doslej je ni vzel, tudi sedaj je noče. Da bi bil prijavljen na zavodu, bi bila farsa, saj je nemogoče, da bi dobil zaposlitev že zaradi svoje izpostavljenosti.
Ko je bil v letih 2003 in 2004 zaposlen, je dobil odpoved, delodajalec mu je odkrito povedal, da s svojo prisotnostjo moti delovni proces, ker ga delavci ne marajo. To se mu je zgodilo dvakrat. Še danes vzdržuje žena njega in ves njegov boj.
Dosojena odškodnina se sedaj po nepotrebnem izrablja in z njo se straši Slovence, da bo sedaj vseh 25 tisoč izbrisanih dobilo po 17 tisoč evrov, kar bi zneslo 425 milijonov evrov. Aleksander Todoro-vič poudarja, da se njegova zadeva ne more primerjati z drugimi izbrisanimi, ker se je samo on podal v že omenjeni postopek, da bi dobil osebno delovno dovoljenje, za vse ostale to ni več niti mogoče, ker je vse skupaj zastaralo.
V teh dneh naj bi pričelo
Ministrstvo za notranje zadeve izdajati dopolnilne odločbe izbrisanim, Todorovič pravi, da je že skrajni čas, da
Slovenija postane pravna država in da se upošteva odločba ustavnega sodišča.
MG
Osebna kronika
Rodile so: Stanka Zorko, Grlinci 32, Juršinci - Jana; Stanka Mi-holič, Vinski Vrh 28, Miklavž pri Ormožu - Jaka; Mateja Pipuš, Rimska ploščad 8, Ptuj - Tilna; Bojana Voglar, Pristava 40/a, Cirkulane - Nino; Nives Imerovič, Slovenska cesta 75, Središče ob Dravi - Lili; Nataša Muršič, Lit-merk 41, Ormož - Žana; Jasna Zelenik, Janežovski Vrh 43/a, Destrnik - Blaža; Manja Gojko-vič, Kajuhova 7, Kidričevo - Ale-ksa; Nuša Šegula, Majšperk 46 -Alexa; Jadviga Kolarič, Frankovci 5, Ormož - Ivo Tio; Jožica Krajnc, Kukava 26, Juršinci - Jaka; Natalija Čeh Ranfl, Tibolci 4/a, Go-rišnica - Lejlo.
Umrli so: Angela Kukovec, rojena Janžekovič, Orešje 118, Ptuj, rojena 1928 - umrla 8. februarja 2009; Alojzija Petek, rojena Prapotnik, Mihovci pri Veliki Nedelji 101, rojena 1927 - umrla 8. februarja 2009; Jožef Slanič, Raičeva ul. 10, Ptuj, rojen 1924
-	umrl 12. februarja 2009; Marija Tovornik, rojena Arnuš, Ul. 5.prekomorske 11, Ptuj, rojena 1928 - umrla 12. februarja 2009; Mario Klinc, Nova vas pri Ptuju 81, Ptuj, rojen 1987 - umrl 13. februarja 2009; Elizabeta Štagar, rojena Zadravec, Dolga Lesa 1,Ormož, rojena 1921 -umrla 15. februarja 2009; Anton Pomberg, Breg 66, rojen 1949 -umrl 12. februarja 2009; Stevo Tomčic, Slovenja vas 45/b, rojen 1937 - umrl 13. februarja 2009; Angela Slameršak, rojena Lju-bec, Cunkovci 12/c, rojena 1927
-	umrla 15. februarja 2009; Sla-vica Novak, rojena Novak, Hum pri Ormožu 48, rojena 1928 -umrla 19. februarja 2009; Jožef Horvat, Barislovci 5, rojen 1925
-	umrl 18. februarja 2009; Marija Horvat, rojena Horvat, Lovrenc na Dr. polju 123/b, rojena 1914
-	umrla 17. februarja 2009. Poroka na Ptuju: Mihael Korže in Nataša Vodošek, Pleterje 43.
Lenart • Pustna povorka
Veliko mask in obiskovalcev
Tudi v Lenartu je v soboto, 21. februarja, potekala tradicionalna pustna povorka. V povorki je sodelovalo več kot petnajst skupin in posamezne maske, na pustnem rajanju pa se je zbralo tudi veliko obiskovalcev.
Med etno skupinami so nastopili Borovo gustuvanje iz Križevcev, cigani iz Dornave, kurenti z Destrnika in par-tinjski orači. Med skupinami smo videli Slovenskogoriško pihalno godbo MOL iz Lenarta, tudi iz OŠ Lenart je na povorki nastopilo več skupin:
domine, prekmurski piceki, trojanski konj, beneške maske in hobotnice, videli smo tudi marsovčke iz Vrtca Lenart. Veliko skupin je predstavilo aktualne politične teme. Tako smo videli skupino, ki je predstavljala slovensko-hrva-ške odnose, recesijo itd.
Najboljše maske so nagradili. Prvo nagrado so prejele maske iz OŠ Lenart, drugo skupina iz Voličine, ki je predstavljala slovensko-hrva-ške odnose, tretje marsovčki iz Vrtca Lenart.
Zmago Šalamun
Napoved vremena
Danes bo zmerno do pretežno oblačno, ponekod bodo rahle padavine, po nižinah deloma dež deloma sneg. Najnižje jutranje temperature bodo od -6 do -1, ob morju okoli 2, najvišje dnevne od 3 do 8, na Primorskem okoli 10 stopinj C.
Obeti
V sredo bo na zahodu delno jasno, na Primorskem bo pihala šibka burja. Drugod bo pretežno oblačno, ponekod bodo še rahle padavine. V četrtek bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo.
Godbeniki so bili vojaki.
Foto: ZS