SLATE JABELKA. §pii'al mmum t Milijonar v’ Ameriki. V lijubljaisl, natifnil, saloshil in na prodaj jih ima Joshef Blasnil«. a 8 4 * - V' natif teh bukev fo miloftljivi Firfht, GOSPOD, GOSPOD ASrafoH AI.OJT 89 Ljubljanfki Shkof, dovolili i6.dan Roshniga Zveta Preljubi moji Krajnzi! Duh boshji, ki v 1 fvetim pifmu go¬ vori, pravi, de befede ob Tvojim zhafu, (to je, ob pravim zhafu,) isrezhene, fo slate jabelka. * **) ) Marfikter moder rnosli v’ ftarih zhafdi je isrekel in sapifal be- fede, ki fo bile ref ob pravim zhafu is¬ rezhene, in fo zhafti vredne. Ali fhe vezhi zhafti fo vredne befede, ki fo jih fvetniki boshji isrekli in sapifali; njih befede fo bile prav saref ob fvojirn, to je, ob pravim zhafu isrezhene; in ka¬ darkoli jih je in jih bo kdo s’ pobosh- noftjo sa njimi isrekel, fo bile in bodo vfelej ob pravim zhafu isrezhene. To¬ rej imenujem befede fvetnikov po vft pravizi slate jabelka. Nafh Gofpod Jesuf Kriftuf fe je fve- ti Magdaleni v’ podobi vertnarja perka- ga l. #w) Saref je Jesuf vertnar; on je *) Pripov. 25, 11. **) Joan. 20, 15. safadil na semljo dervo kerfhanfke ref- nize, is kterigafo njegovi Apofteljni mla¬ dike vseli, in fo jih po želim fvetn sa- fadili, in jim perlivali, dokler fo fe terdno vkoreninile, odraftle, in fad ker- fhanfkih dobrih del obrodile. Na tih dre- vefih rallejo slate jabelka, ktere fo fvetni- ki bosliji tako pridno naberali, farni sa-fe in sa druge krifijane. Nekoliko letih slatih jabelk, ki fo nam jih fvetniki nabrali, vam v’ teh bukvah is dalj nje deshele pofhljem, preljubi moji Krajnzi! Lete slate jabelka fo sraltle na dvanajltirih jablanah, ki fe imenujejo: po- nishnoll, pokorfhina, poterpeshljivoft, sa- upanje, molitev, priproftolt ferza, krotkoft, pridnoli v’ dobrih delih, satajevanje in sa¬ tir anj e farni ga felie, ljubesin, popolnamoft, sedinjenje s’ Bogam. Is tih jablan, ki fo nar imenitnifhi v 7 Jesufovim vertu, bote v 7 tih bukvah .Mate jabelka“ najdili. Kakor pa vertnar med fvoje lepe ja¬ belka kako seleno perefize saplede, de je lepfhi viditi, kadar jih na miso da; ravno tako lim tudi jeli med befede fvetnikov ka¬ ko fvojo lahno befedizo sapledil, de vam bodo lete bukve bolj prijetne in umevnifhi. *) I. Kor. 3, 6. Bog daj, preljubi moji Krajnzi! de bi vi lete slate jabelka vefeli vshivali, in de bi vam v’ vezimo shivljenje teknile. Pifano v' Mijijoni f. Joshefa , na otoku Gorenjiga Jesera u’ Ameriki, v' letu 1840. Milijonar. Hi sir'-] 01 ifj ' i’ ')JU ji 'i* •«k'W'6H . . Slate Jalbelka« Perva jablana* Ponislmoft. „Ponishnoft je podloga in fleber viih zhed- „noft; tora j v’ ferzu, v’ kterim ni ponishnolli, „gotovo ni nobene zhednoili, ampak le kaka „njena podoba. Ponishnofl naf nar perpravni- „fhi flori, nebefhke darove prejemati. Ponish- „nofl nam je tako potrebna sa kerfhanfko po- „polnamofl, de med vfimi poti, po kterih fe „pride k’ popolnamofli, perva je ponishnofl, „druga ponishnofl, tretja ponishnofl. In ko bi „me kdo flokrat to poprafhal, bi mu flokrat „ravno to odgovoril.“— Tako pra^i fveti uzhe- nik Avgufhtin. Sveta, vezh ko slata vredna befeda ! — Vil fvetniki boshji fo bili ponishni; in bolj ko fo fe farni febe ponishevali, bolj jih je Bog povik- fheval. — Bres ponishnolli nobedin v’ nebefa ne pride. Le ponishni Angelji fo v’ nebelih ; prevsetne pa je Bog v’ pekel savergel. 8 S. Alojsi 11 je med vlimi zhednoftimi nar Bolj ponishnoft sadobiti persadeval. Vlaki dan je v’ fvojih molitvah ponishne Angelje profil, de naj mu leto prelepo zhednoft pred Bogam fprofijo. „Ponishnoft je mati veliko drugih zhednoft. ,,Njeni otrozi fo : pokorfhina , lirah , fpofhtova- „nje, poterpeshljivoll, modro sadershanje , krot- „koll in mir. Kdor je ponishin, je rad vfim } ,pokorin j fe hoji Boga rasshaliti in blishnjiga; „fpofhtuje ftarifhe, vikfhi in fploh hlishnjiga; „ne obzhuti rasshaljenja in krivize, ki fe mu „ftori; nobeniga ne sanizhuje , nobeniga ne ras- „shali; je proti vfim prijasin in pohlevin; je „smiram velel in sadovoljin, in mirniga ferza.“ — Tako pifhe fveti fhkof Tomash is Villanove. Modri Salomon pravi v’ fvetim pifmu, de po tem, ko je bil modroft sadobil, ga je bilo kmalo vfe drugo dobro dofhlo. — Ravno tako pa tudi ti, moj krilijan, lahko od ponish- nofti rezhefh: Bog mi daj le pravo ponishnoft sadobiti, po tem fi bom s’ boshjo pomozhjo kmalo vfe druge zhednofti perdobil. „Ponishnoft nam je potrebna, de fi [zhed- „nofti perdobimo, in de fe vezhno svelizhamo 5 „sakaj vrata nebefhke, kakor pravi Kriftuf, fo „grosno vofke , tako de ofhabni in napuhnjeni „ne bodo mogli fkosi te vrata iti, ampak le „majhni.“ Pravi f. Bernard. Farisej, ki je bil prifhel v’ Jerusalemfki tempelj molit, je veliko sunanjih dobrih del opravljal, in je miflil, de pojde naravnoft v’ *) Sto dr. 7. 11. 9 nebefa; ali Jesuf pravi, de je bil od Boga sa- vershen, sato ki ponishnofti ni imel, in ki fe je zhes druge povsdigoval. „Zhe hozhemo hudobniga duha premagati, „fe moramo ponishnofti poflushiti; ponishnoft je ,,nar boljfhi oroshje sa premaganje hudobniga ,,fovrashnika; sakaj kakor fe on ne sna zlo nizh „tega oroshja poflushiti, tako fe tudi ne sna „tiftim v’ bran poftaviti, kteri s’ tem oroshjem „proti njemu pridejo . 44 —-Tako govori f. Vinzenz. Hudobin duh smiram okoli hodi, kakor rijovezh lev, in ifbe koga bi posherl; ali kadar mozhen, v’ ponishnofti vlerjen kriftjan fvoj dvor varuje s’ oroshjem ponishnofti, ga hudobin fovrash- nik ne more premagati in svesati. „Ponishniga Bog varuje in refhi; ponish- „niga ljubi in tolashi; ponishnimu zhloveku fe ,,perblisha; ponishnimu veliko gnado da; in po ,,tem , ko ga je ponishal, ga k’ zhafti povsdigne. ,,Ponishnimu rasodeva fvoje fkrivnofti, in ga „ljubesnivo k’ febi vlezhe in vabi. Ponishin, „defiravno je sanizhevan in saframovan, je vedno ,,v’ miri, sakaj on v’ Boga saupa, ne pa v’ fvet . 44 — Tako pifhe Tomash Kempzhan. Svetniki boshji fo vfelej bolj sheleli Bogu dopafti, kakor pofvetnim ljudem. Sami febe fo ponisbevali, sato jih je Bog smiram povikfheval, dokler jih je povsdignil k’ nebefhki zhafti. „Vem kaj bom ftoril, de bom Gotpodu „Bogu prav dopadil. Ravno toliko bom fam „febe obrajtal, kakor prah in fmeti; in kadar fe „bom vidil od drugih sanizhevan, saframovan, „pohojen, in obful s’ framoto, fe bom vefelil, „sakaj fam fe ne morem sadofti saframovati in 10 „sanizhevati. Vfe ftvari bom na pomozh poklizal, „de naj me sanizhujejo, ker lim tudi jeft njih „ftvarnika sanizheval. To bo moja nar vezbi „frezba, zbe vfe sanizhevanje in vfe terpljenje ,,na-me pride; in perferzhno bom vfe tifte ljubil, „kteri mi bodo k’ tej frezhi pomagali. Vefelje „in zhaft tega fveta pa bom fovrashil, in fe jih „bom ogibal. — Zhe bom tako ravnal, gotovo „vem, de fe bo na-me, vbogiga in nevredniga „grefhnika, obilnoft boshjiga vfmiljenja vfula. 44 — Tako govori ponishin f. Bonaventura. Lete njegove fvele befede naf prav prepri- zbajo, kako imamo fhe malo prave ponishnofti. Leta flushabnik boshji sheli od viih ilvari sa- nizhevan biti, ker fe fam febe ne more sadofti sanizhevati; mi pa fmo kmalo rasshaljeni, kadar naf kdo le kolikaj sanizhuje. Leta fvetnik sa¬ nizhevanje sa fvojo nar vezhi frezho fposna ; mi pa fmo shaloflni in nefrezhni, zhe fe nam vfa tifta zhaft ne fkasuje, ki fi domifhljujemo, de jo sa- flushimo. -— Zhe bolj ponishni ne potonemo, ne bomo najdili tiftih vofkih vrat, fkosi ktere je leta ponishnik v’ nebefa prifhel; in drugih pa ni. „Vezbi gnada boshja je en fam dan ponish- „niga fposnanja famiga febe, (defiravno zhlovek „sravin veliko shalofli in teshav obzhuti,) kakor „veliko dni molitve. 44 Pravi f. Teresija. Molitev in ponishnoft fte dve rezbi, ki fte Bogu mOzhno dopadljive; ali ponishnoft mu vender fhe bolj dopade, kakor molitev. Velika ponishnoft s’ majhno molitevjo samore veliko pred Bogam; ali nar lepfhi in nar daljfhi molitev bres ponishnofti mu je soperna in sanizhljiva. — S. Magdalena v’ sgrevani ponishnofti per Jesufo- 11 vih nogah sadobi bres molitve odpufhenje vfih fvojih velikih grehov; Fariseji pa, ki dolge mo¬ litve ozhitno pred ljudmi opravljajo, fo fhe vezhi grefhniki po molitvi, kakor popred. Po- nishni zolnar v’ tempeljnu sadobi s’ malo befe- dami boshjo gnado in je opravizben; ofhabin Farisej pa veliko moli in Tvoje dobre dela ras- klada, in je od Boga savershen. Ravno tako sadobi tudi delili rasbojnik na krishi s’ malo befedami, ki jih s’ ponishnim fposnanjem fvoje hudobije Jesufu rezhe, odpufhenje vlih fvojih grehov, odpufhenje vezhnih in zhafnih fhtrafing, in Jesuf ga fhe tiiii dan k’ febi v’ raj vsame. — O fveta, vfigamogozhna ponisbnod! — „Sanizhljiviga fe fam febe fposnaj, in ne „jesi fe, kadar te tudi drugi sanizhujejo; tudi „fe savolj darov, ki jih od Boga prejemafh, „ne povsdiguj, potlej bofh saref ponishin.“ Pravi f. Bonaventura. Ravno taka, kakor nam tukaj ta fvetnik pravi, de bi imeli biti, je bila fveta nuna Marija Magdalena de Pazzi. Tako fe je farna febi sa- nizhljiva sdela, de je saref miflila, de ni bolj oltudne in gerde flvari na fvetu , kakor je ona. In kakor fe je farna febe sanizbevala, tako je tudi od drugih sanizhevana biti sbelela. Toraj kadar je bila sanizhevana, je bila tako vefela, de je bila vzhafi po kakim sanizhevanji od sgolj ve- felja v’ duhu samaknjena. Nikdar ni mogla ter- peti, de bi jo bil kdo zhaftil ali hvalil, ali de bi bil kdo vifoke mifli od nje imel ; satoraj fe je vedno farna febe toshila, in je nar manjfhi sgrefbke sa velike grehe fposnala; fvoje zhed- ijofti pa in fvoje fvete dela je fkerbno pred ljudmi fkrivala, in kadar jih vzhafi ni mogla fkrili, fi je persadevala, jih smanjfhati, in fkasati, koliko nepopolnamofti je v’ vlih njenih delih; in de je saflushila, velikovezh [varjena , kakor hva¬ ljena hiti. — Vzhafi fe ji je pergodilo, po boshji volji, deje ozhitno samaknjena bila, kadar fo jo vfe druge nune vidile. To ji je neisrezheno tefhko djalo; in je profila Boga, de bi fe ji to nikdar vezh ne sgodilo. — V’ njenim želim shivljenji fe je refnizhnoft te befede fkasovala: Kdor fe ponishuje, bo povikfhan. „Ponishnoft, ktero nam je Jesuf tolikanj „perporozhil, s’ befedo in s’ djanjem, mora imeti „lete tri laftnofti: Pervizh; mifliti moramo, de „fmo saref vredni, sanizhevani biti. Drngizh; „vefeliti naf mora, kadar ljudje vidijo in fpos- „najo nafho nepopolnamoft. Tretjizh; kadar „Gofpod Bog v’ nafhih ferzih, ali pa po nafhim „persadevanji v’ ferzu nafhiga blishnjiga kaj do- „briga flori, fi moramo persadevati, leto dobro, „kolikor je mogozhe, fkrivati; in kadar fe fkriti „ne da, moramo vfe boshji milofti, ali pa sa- „flushenji blishnjiga perpifati. — Kdor tako po- „nishnoft ima, je saref frezhin, in kdor je nima, „bo imel veliko terpeti.“— Tako govori f.Vinzenz. Tako ponishnoft fo vfi fvetniki imeli. Pre- miflimo nektere sglede. S* Klara je imela navado rezhi: O ljube feftre! ko bi me ve prav posnale, bi me sanizhevale, in bi fe me ogibale. — Grosno je shelela, od vfih ljudi, pofebno pa od fvojiga fpovednika, fvarjena biti; in kadar je vidila, de jo fpovednik ne fvari, fi je drusiga svolila, pa nikoli ni mogla nobeniga najti, de bi jo bil tako fvaril, kakor je shelela fvarjena biti. — In 15 kdo bi bil tudi samogel, tako dufho po pravizi sanizhevati ? S. Franzifhk Borgia je tako ponishno fara od febe miflil, de fe je zhudil, de fe mu ljudje odkrivajo, kadar kam gre, in de velikovezh blata in kamnja sa njim ne luzhajo. Ravno leta S. Vinzenz, ki tako lepo od ponishnofti govori, je leto lepo zhednoft s’ vlimi njenimi laftnoftmi tudi saref imel. Miflil je refnizhno , de je velik grefhnik in sanizhljiv zhlo- vek; in de ni vredin med fvojimi klofhterfkimi duhovni biti. Vzhafi fe je k’ nogam fvojih du¬ hovnov vergel rekozh: Ko bi vi mojo dufhno revfbino prav fposnali, bi me gotovo is klofhtra isgnali, ker tukaj le fhkodo delam in pohuj- fhanje dajem. — In kakor je on fam od febe miflil, ravno tako je shelel, de bi tudi drugi od njega miflili, in de bi ga sanizhevali. Sato je rad vidil, de fo drugi njegove nepopolnamolli svedili; in kadar je perloshnoft najdil, jim jih je tudi fam rasodeval. — Tudi je rad pravil, de je bil njegov ozhe revin paftir, in de je tudi on revin in nevedin v’ vlih rezheh. Svojim du- hovnam , in tudi unanjim gofpodam, ki fo ga obifkat prifhli, je rad pokasal revniga mladenzha, ki je bil njegoviga brata lin, in ki je v’ ldofhtru vbogejme shivel. — Neka revna shena, ki je bila prifhla f. Vinzenza vbogejme profit, mu je vprizho veliko imenitnih gofpodov rekla, (ker je miflila, de fe mu bo s’ tem perkupila,) de je v’ fvoji mladofki per njegovi materi flushila. Ali Vinzenz ji je prezej odgovoril: Se gotovo motifh, firota! Moja mati ni nikoli dekle imela, ampak je farna u dolgo flushila, in po tem je bila shena revniga paftirja. Ponishnoft f. Vinzenza fe je tudi v tem lepo pokasala, ker ni nikoli od Tvojih dobrih del go¬ voril , deliravno To bile velike in imenitne. Ka¬ dar je pa vender mogel vzhafi od Tvojih del go¬ voriti, is ljubesni do blishnjiga in sa boshjo zhaft, je Tam Tebe Tkerbno Tkrival, in je vTe to , kar je per tih delih nepopolnama bilo, Tam Tebi perpiTal; kar je bilo pa sravin dobriga , je tako perpovedoval, de je bilo viditi, de Te je vTe to le po persadevanji drugih ftorilo, in de on sa to ni nobene hvale vredin. — Tudi ni nikoli re¬ kel: To lim jeli ftoril, to Tim jed: rekel; am¬ pak : Bog mi je gnado dal to ftoriti, Bog mi je dal mi Tel to rezki, i. t. d. »Nikar ne miTli, de Ti v’ popolnamofli de- ljezh priThel, zhe Te reTnizhno nevredniThiga ne fposnaTh , kakor To drugi, in zhe ne sheliTh, vlim sad poftavljen biti; sakaj to je tiftim laftno. kteri To veliki v’ boshjih ozheh , de To majhni v’ Tvojih laflnih ozheh ; in bolj ko To zhaftitljivi pred GoTpodam, bolj Te Tami Tebi sanizhljivi sde“. — Tako piThe T. Teresija. V’ shivljenji Tvetih menihov fe bere , de je neki imeniten mosh v’ Aleksandrii, ki fe je fpreoberniti shelel, v’ klofhter vset biti profil. Vikfhi klofhtra ga je po njegovim obrasu in vfim sadershanji kmalo Tposnal, de je mosh ofhabniga in napuhnjeniga ferza , in je fklenil, ga po poti ponishnofti v’ nebefa peljati; ga je tedaj v’ klofhter vsel in k’ vratam poftavil, in mu je sapovedal , smiram tam biti, in fe vfakimu, ki bo noter prifhel ali ki vun pojde, 15 k’ nogam vrezhi, rekozh: Molite sa-me, ki fim velik grefhnik. —• Bog je temu fpokorniku gna- do dal, to povelje fvojiga vikfhiga na tanko do¬ polniti. — Po tem, ko je bil she ledena let v’ tej ponishni pokori, je fposnal njegov vikfhi, de je vredin v’ fhtevilo menihov tega klofhtra vset biti. Ali kadar je leta fpokornik to flifhal, je ponishno vikfhiga profil, de naj ga fhe ta kratik zhaf, ko bo na tem fvetu shivel, v’ tej pokori pufli. Vikfhi mu je leto ponishno pro- fhnjo dovolil ; in defet dni po tem je leta fvet fpokornik v’ Gofpodu safpal. — To pifhe f. Ja- nes Klimak, in pravi, de je tega fpokornika vidil in de ga je vprafhal, kaj mifli vef ta zhaf, ko per vratih ftoji; in je odgovoril, de drusiga ne mifli, kakor de je nevredin v’ tem klofhtru biti, in v’ drufhini tih fvetih ozhetov shiveti ; in de fi nikdar ne upa, jih v’ obras pogledati. Od fvete nune , Marija Serafina po imenu, fe bere , de je bilo viditi, kakor ko bi ne ime¬ la ozhi sa drusiga, kakor le sato, de je fvoje lallne nepopolnamofti vidila , in vfako majhno dobro ladnod nad fvojim blishnjim rasodela. Ka¬ dar je vidila, de je kdo kaj dobriga doril, je is ferza sdihnila in rekla: O kako frezhen je ta! Vfi lepo Bogu flushijo , le jed ne. — In kadar je vidila ljudi per fpovedi, je miflila , de drusi¬ ga nizh tam ne delajo, kakor Boga zhade, in de le ona fvojimu fpovedniku nizh drusiga ne pravi, kakor grehe in hudobije. — Kadar je vzhali fvojiga blishnjiga vidila v’ kaki greh padi, je kmalo najdila sgovor sa-nj; sa fvoje nepopol- namodi pa fe je smiram ojdro fodila, in je ref- 16 nizhno miflila, de je vezhi grefhniza, kakor vfi drugi ljudje. „Smiram li miflimo, de fo vfi drugi nafhi „vikfhi, in podversimo fe jim , zhe fo ravno ni- ,,shi kakor mi, in bodimo jim prijasni in po- „kreshljivi. O kako bi bilo to lepo , ko bi nam „Bog dal, to smiram v’ djanji dopolnovati ! -4 Pravi f. Vinzenz. Leta fvetnik je saref tak bil, kakor tukaj govori. VTe ljudi je vifoko zhallil, in je miflil, de fo boljfhi kakor on , bolj pametni, bolj po- polnama, bolj uzheni in bolj perpravni sa vla¬ ko opravilo. In ravno sato je vfelej rad fvoje mifli in fvojo voljo drugim podvergel. „Nafh Gofpod in svelizhar je rekel, de „kdor hozhe biti vezhi kakor drugi, mora pokati „manjfhi kakor fo oni. — Ta refniza vfi krik- „jani vejo in verujejo; kako je tedaj to, de jih „je tako malo, ki jo v’ djanji dopolnujejo“ ? — S. Vinzenz. Imenitna gofpa, fveta Pavla, je bila Cpo fprizhevanji f. Hieronima,) tako ponishna v’ fvojim želim sadershanji, de ko bi jo bil kdo vidil, ki je ni posnal, ampak ki je flifhal od njene vifoke imenitnoki, bi bil miflil, de to ni ona, ampak nar manjfhi njena dekla. Ka¬ dar je bila obdana od poboshnih deviz, je bilo po njenim oblazhili, govorjenji in djanji fo- diti, de je nar manjfhi med njimi. „Poboshno in fveto shiveti, saref Bogu ,,prijeten in od Boga ljubljen in s’ nebefhkim „trofhtam obdarovan biti, sraven pa fam febe „revniga in sanizhljiviga fposnati; to je tika po- „nishnok, ki je tolikanj Bogu prijetna, in med 17 „ljudmi tako malokdaj najdena, klero je prelveta ,,Deviza Marija tako popolnama imela. De fe „je ravno takrat, kadar ji je Angelj boshji osna- ,,nil, de bo boshja mati portala, sa deklo Gofpo- „dovo Tposnala. 44 — Tako pifbe Tveli uzbenik Bernard. S. Vinzenz li je vedno persadeval, Tvoje zhednofti in dobre dela pred ljudmi fkrivati: ali vfi, ki To ga posnali, To jih vidili, le on ni no¬ bene Tvoje dobre laftnofti vidil, ker li je le smiram Tvojo nevrednoft pred ozhmi dershal, tako de drusiga nizh ni mogel na Tebi viditi, kakor kar je bilo nepopolnama; in Tam Tebe je le smi¬ ram vbogiga revesha imenoval. Kadar je T. Teresija vTe tirte gnade in da¬ rove premiTlila , ki jih je tako obilno od Boga prejela, Te je le The bolj ponishala, in je re¬ kla, de GoTpod Bog s’ temi darovami le njeno veliko Tlabort podpira in pokonzu dershi, in de Te is tega vidi, kako velika je njena Tlabort, ker toliko podpor potrebuje, kakor Te vidi, de je kaka hilha TJaba, kadar Te ji morajo povTod podpore podftaviti, de ne pade. „Kadar shelimo videni bili, in kadar naT to veleli, de ljudje od naT govore in nalhe sa- dershanje hvalijo in de pravijo , de nam vle dobro od rok gre in de zhudeshe delamo ; ka¬ dar naT to veleli, to je hudo sa naT, sakaj to Utori, de Boga posabimo, in de To vle nalhe nar TvetejThi dela ognulene. To je grosno ne¬ varno, in naT mozhno sadersbuje na poti proti nebelam. Ne morem sapopafti , kako samore kdo to kerlhanTko reTnizo : Kdor fe povikfhuje, bo ponishan , verovati, in vender li persadevati, 2 od ljudi zhaften , in sa dobriga , modriga , pre- vidniga in uzheniga fposnan biti.“ — S. Vinzenz. V’ shivljenji fvetih pufhavnikov fe bere , de le je neki pufbavnik hvalil, deje dve fhtorje v’ enim dnevi naredil. Kadar je f. Pakomi, njegov vikfhi, lo flifhal, ga je dobro pofvaril , in mu je sa njegov pregrefhik to pokoro dal, de je mogel te dve fhtorje na ramo vseli , jih pred vfe pufhavnike nefti. in jih odpufhenja profiti, ker je te dve fhtorje vezh obrajtal, ka¬ kor boshje kraljeftvo; in jih je mogel profiti , de naj sa-nj molijo. Daje mu je sapovedal, de mora pet mefzov vedno v : fvoji pufhavi biti, in vfak dan dve fhtorje naredi. — S’ to ojftro pokoro je hotel f. Pakomi na snanje dati, de sa boshjiga flushabnika ni nobene bolj nevarne rezhi, kakor prevsetne shelje , hvaljen in zha¬ ften bili. To fe pofebno v’ tem sgledu vidi. Bil je menih, Juftin po imenu. Predinj je bil v’ klofh- ter fhel , je bil imeniten gofpod, in njegov kralj mu je hotel vifoko zhaftitljivo fluslibo dati, ali ni je hotel vseti , in fe je v’ klofhter f. Fran- zifhka podal v’ ponishno fpokorno shivljenje. V’ klofhtru je tako fveto shivel,'de je od Boga s’ pofebnimi gnadami obdarovan , in vzhafi sa- maknjen bil. — Kadar je bogabojezhi papesh Evgen IT. to svedil , ga je k’ febi poklizal, in kadar je prifhel, mu ni perpuftil, de bi mu bil noge kufhnil, ampak ga je perferzhno objel, in fe je dolgo s’ njim od fvetih rezhi pogovar¬ jal. Po tem ga je s’ fvetimi rezhmi obilno ob¬ daroval. — Leta velika zhaft ga je pa prevsetni- ga ftorila , ker jo je s’ dopadajenjem prejel , in 19 prevezh premifhljeval. Kadar je to f. Janes Kapiftran vidil, mu je rekel: „0 Juflin ! Angelj fi fhel pred papesha , fatan fi prifhel nasajd* — In to je bilo ref; sakaj vfak dan je bil bolj pre- vseten in hudoben ; na sadnje je rasbojnik in ubijaviz poftal, in je fvoje shivljenje v’ jezhi fklenil. — Ni zhudi. Le ponishnim Bog gna- de daje , prevsetnim pa soper ftoji. S. Tomash Akvin je od fvoje mladofti smi- ram hvalo in zhaft fovrashil 5 sato pa tudi ni bilo nikdar nobene befede laftne hvale is njego¬ vih uft flifhati. „Moj Bog! kaj le miflimo sadobiti s’ tem, de fe pred ftvarmi zhaflitljive fkasujemo in jim dopafti shelimo ? Kaj je na tem leshezhe , zhe naf ftvari kakofhne rezhi obdolshujejo in naf sanizhujejo , zhe fmo le pred tabo nedolshni ? — 0 ko bi vender nikdar ne nehali, lete ref- nize premifhljevati , de bi v’ popolnamolti bolj vifoko prifhli! — Svetniki nifo vezhiga vefelja posnali, kakor nesnani, in od vlih saversheni shivetid* — Tako pifhe fveti uzhenik Bernard. V’ shivljenji fvetih pufhavnikov fe bere od klofhterfkiga vikfhiga, ki je grosno ponishno in fveto shivel, in je shelel svediti, kje je kaka prav fveta dufha , de bi fe od nje nauzhil, bolj popolnama Bogu flushiti. Bog je njegove shelje dopolnil in mu je na snanje dal, de v’ Tebaj- fkim klofhtru , (v’ kterim je bilo takrat okoli petlto nun) je fveta dufha, vfim nesnana , od vfih savershena, ali pred Bogam zhaftitljiva sa- volj njene velike ponishnofti. — Leti nuni je bilo ime Isidora. Bila je prezhudno ponishna, in je ferzhno shelela, od vlih sanizhevana bili. Revno 2 * je bila oblezhena, je smiram bofa hodila, in je nar nishi dela v’ klofhtru opravljala; smiram je bila farna, kolikor je le fmela ; je le oftanke jedla in flabo vodo pila. Vfe nune fo miflile, de ni prav per pameti, fo fe ji pofmehovale in fo jo sanizhevale. Ali ravno s' tem fo bile njene ferzline shelje dopolnjene, in sato tudi ni ni¬ koli nizh rekla, zhe fo ji nune fhe toliko per- sadjale. — Vikfhi tedaj, ker je shelel, to fveto dufho viditi in fe od nje uzhiti, fe je podal v’ tifti klofhter, in je profil zhafti-vredno mater, ki je bila klofhtru predpoftavljena , de naj mu vfe njene nune pokashe ; in po tem ko je bil vfe eno sa drugo vidil, fe mu je sdelo, de tifte fvete dufhe ni med njimi, je tedaj zhafti-vredno mater vprafhal, zhe fo to vfe njene nune; in mu je odgovorila, de fo vfe, le ena farna je fhe, ki je nora. Vikfhi sheli, fhe to viditi; jo gredo tedaj ifkat in mu jo perpeljejo. Komej jo je sagledal, je fposnal, de je to tifta fvetniza, fe je pred-njo na tla vergel in jo je profil, de naj Boga sa-nj profi. Kadar fo nune to vidile, fo fe savsele in fo mu rekle : Zhaftivredin ozhe, fe motite; ta je nora. — Ve fte nore ve; jim je odgovoril. Vedite, de ta je veliko bolj fveta, kakor mi vfi fkup, savolj njene velike ponishnofti. — Po tem fo fe ji vfe nune s’ sgrevanim ferzam k’ nogam vergle in fo je profile, de naj jim odpufti, ko fo jo do sdaj tako sanizhevale. Ali ponishni fveti Ifidori je leta zhaft, ktero fo ji fkasovale, kako teshko djala, de ni mogla vezh v’tem klofhtru oftati, ampak ga je kmalo po tem sapuftila , in ni bilo nikdar vezh od nje flifhati. 21 „Kadar vidite, de kdo sheli zhaften in po- ,,vikfhan biti, in de fe boji sanizhevanja, in de' „samiri in je nejevoljin, kadar mu kdo soper „govori in ga sanizhuje; vedite, de leta zhlovek, ,,zhe tudi zhudeshe dela, je fhe grosno nepo- ,,polnama, sakaj vfe njegove zhednolli in dobre „dela fo bres podloge in podpore . 44 — Tako pifhe S. Tomash Akvin. Ker je ponishnoft podloga in fteber vfih kerfhanfkih zhednoft, po befedah f. Avgufhtina, gotovo nima terdnih in ftanovitnih zhednoft, kdor ponishnofti nima. S. Tomash je po tem, kakor pifhe, tudi ravnal; nikdar ni zhafti shelel, ampak fe je je fkerbno ogibal, in ni nikdar nejevoljin bil, kadar je bil sanizhevan. Papesh Klemen IV. mu je hotel veliko fhkofijo v’ Neapelji dati, in v ti njegovi prijatli in snanjzi fo ga mozbno profili, de naj vsame fhkofijo, ki mu jo papesh ponuja. On pa fe je ftanovitno te zhafti branil, in je s’ fvojimi profhnjami od ravno tega papesha ob¬ ljubo sadobil, de mu ne bo nobene zhafti vezli ponujal. — Kakor fe je zhafti ogibal, ravno tako je vfe sanizhevanje s’ vefeljem preftal. Kadar je fhe fholar bil, mu je njegov uzhenik tovarfha dal, de fta fe vkup uzhila. Ker je leta' vidil, de Tomash tako malo govori, je miflil, de je tako nevedin in neumin, ga je mozbno sanizheva!, in ga je muiafiiga vola imenoval. Tomash mu ni nikoli befede sa to rekel; ali njegov tovarfh fe je kmalo preprizhal, de leta molzhezhi mla- denizh, ki je njegov fholfki tovarfh,, bi lahko njegov uzhenik bil. — Kadar je bil f. Tomash v’ klofhtru, je per jedi na glaf bral, in njegov 22 vihfhi ga je pofvaril in mu je rekel, de ene befede ni prav isrekel, ampak de naj jo druga- zhi isrezhe. Tomash je dobro vedil, de jo je bil prav isrekel , ali vender jo je po povelji vikfhiga prezej popravil. Po jedi fo mu tovar- fhi rekli , de bi ne bil imel befede popra¬ viti , ker jo je bil she v’ pervizh prav isrekel. On pa jim je odgovoril : Na tem je malo leshe- zhe . kako fe kaka befeda isrezhe ; na ponishni pokorfhini pa je veliko leshezhe. S. Anton pufhavnik je flifhal mozhno hva¬ liti eniga fvojih pufhavnikov; ga je tedaj k’ fe- bi poklizal , in mu je nalafh nektere rasshaljive befede rekel ; ali pufhavnik jih je mozhno ob- zhutil in je nevqljen poftal. Kadar je f. Anton to vidil , je rekel : Leta pufhavnik je enak kra¬ ljevi hifhi, ki je imenitna in lepa od sunaj , od snotraj pa vfa obropana. ,,Sim sanizhevan in safmehovan , in to mi „teshko dene. Take fo tudi merkvize. — Sim „sanizhevan in safmehovan ; in to me vefeli. Taki ,.fo bili Apofteljni.*) — Nar vikfhi ftopnja ponish- „nofti je ta, kadar je zhlovek ravno tako vefel „sanizhevanja in savershenja, kakor fo napuh- „njeni ljudje velike zhafti vefeli; in kadar mu „zhaftenje ravno tako teshko dene , kakor na- ,,puhnjenzam teshko dene sanizhevanje in ras- „shaljenje.“ — Tako pifhe f. Franzifbk Salesi. S. Dominik je bil raji v’ Karkafoni kakor v’ Tolosi, kjer je bil nesnano veliko krivoverzov h’ katolfhki veri fpreobernil. Kadar je bil vpra- *j Jtjanje Apoft. 5, 41. fhan , sakaj je raji tam kakor tukaj , je odgovo¬ ril, de v’ Tolosi je veliko zhalti in hvale, v’ Karkafoni pa veliko sanizhevanja in terpljenja. S. Konllanzi je bil meshnar per neki farni zerkvi bliso Ankone na JLafhkim , in je tako svefto flushil in lepo shivel, de fo vli ljudje, ki fo ga posnali, rekli: To je velik fvetnik. Is daljnih krajev fo vzhali ljudje prifhli , de fo ga vidili. Med tem je prifhel tudi neki kmet od deljezh, in je vprafhal. kje je tildi veliki fvet¬ nik. So mu ga tedaj pokasali, ko je v’ zerkvi na lojtri Ital, in lampo popravljal. Kadar ga kmet vidi, fe sazbne sanizhljivo pofmehovati in pravi: Mi je shal de iim tako deljezh prifhel. Sim miflil de bom kaj mosha vidil; ali to je komaj zhloveku podobno. (S. Konllanzi je bil grosno majhne poltave , bled in fuh od fpokor- niga shivljenja.) Kadar je f. Konllanzi te befede saflifhal , je hitro is lojtre flopil , je fhel s’ ve¬ likim vefeljem kmeta objet in mu je rekel : Prijatel , med vfimi, ki fo me vidili , li ti fam imel ozhi odperte, in li me fposnal, de nilim vredin zhlovek imenovan biti. „Bog nam daj gnado, de bi nizh ne po- „rajtali na tille majhne rezhi, ki jih ljudje ime¬ nujejo rasshaljenje in sanizhevanje , in de bi ,,sa vfo hvalo in zhall nizh bolj ne marali, ka- „kor sa majhne flamnate bilke. — Kdor je sa- ,,ref ponishin, nikoli ne mifli, de fe mu samore „kako rasshaljenje ali kaka kriviza lloriti. Sa- ,,ref bi naf imelo fram biti, zhe fmo nejevoljni „savolj kake befede, ki fe nam rezhe, ali savolj ka¬ ke „rezhi, ki fe nam llori; sakaj velika hudobija „je , nejevoljin biti savolj vfake krive befede . 24 „ki fe nam rezhe, ker vidimo , de nafh ftvar- „nik voljno poterpi s’ fvojimi ftvarmi , ki ga to¬ likokrat rasshalijo. — Pofebno naj to premifli- „jo tifte dufhe, ki fo notranje molitve navajene. „Zhe fe fposnajo', de nifo perpravljene, prezej „vfako rasshaljenje odpuftiti, ki fe jim flori , „fe ne fmejo veliko na fvoje molitve sanafhati, „sakaj dufha, ktero saref Bog k’febi povsdiguje ,,v’ vifoki notranji molitvi, ne obzhuti nobeniga „rasshaljenja vezh, in ji je vfe enako, zhe je ,,zhaftena ali sanizhevana , zhe fe kaj dobriga ali „kaj hudiga od nje govori, in je le fhe raji saš ,,nizhevana in preganjana , kakor zbaflena in v’ ,,miru pufhena.“ — Tako uzhi f. Teresija. S. Franzifhk Salesi je bil velikokrat od fvo- jih fovrashnikov mozhno opravljan ; tode popolna- ma po krivizi. Njegovi prijatli, ki fo dobro posnali njegovo fvetoft, fo bili savolj tega hu- dobniga opravljanja mozbno nejevoljni. Kadar je pa f. Franzifhk to svedil, jim je rekel: Kdaj fim vam oblaft dal , fe savolj mene soper moje fovrashnike vsdigovati? Puftite jih, naj me oprav¬ ljajo , to je sa-me svelizhanfki krish, in prav majhin krish je to. Prevezh obzhutljiv je , kdor vfako muho obzhuti, ki fe na-nj vfede. Kaj miflite , de fim jeft bres pregrefhkov ? Morde moji fovrashniki bolj na tanko moje pregrefhkc vidijo in fposnajo, kakor jeft; in mi tedaj do¬ bro flore, de mi jih na snanje dajo. Velikokrat zhlovek samiri kako fvarjenje, in mifli, de je opravljanje , ko bi imel velikovezh hvaleshen biti. Kaj fe nam mar kriviza godi, kadar naf dragi sanizhujejo, ker bi fe imeli Jami febe sanizhevati? — Ko bi nam Bog dal tako po- 25 nishnim biti, kakor je bil f. Franzifhk Salesi, kako frezhno in mirno bi na fvetu shiveli ! — ,.Kdor je saref ponishin , fe fhe fam bolj „ponishuje, kadar je od drugih ponishevan in „sanizhevan. Kadar je saversben je velel, de fe .,mu kako nifko in sanizhljivo opravilo isrozhi, ..mifli de je bolj pozhallen , kakor saflushi , in „vfe radovoljno opravi ; in nobene rezbi fe bolj „ne boji in ogiblje, kakor vifokih in zhafiitljivih „opravil.“ — S. Franzifhka Fremiot. Mlad imeniten gofpod, kteriga je bil f. Vin- zenz prijasno pofvaril, mu je v’ jesi rekel, de je Jiar norz. Kadar je ta fvetnik to befedo saflifnal, fe je mladenzhu k’ nogam vergel, in ga je odpufhenja prolil savolj perlosbnodi, ki mu jo je dal, mu to befedo rezhi. — Neki krivo- verz fi je dolgo persadeval, fvojo krivo vero tudi f. Vinzenzu vfiliti; in ni mogel nizh opra¬ vili. Ga je tedaj sazhel sanizhevati, in mu je rekel, de je neumin in nevedin, in de fe le zhudi, kako samore njegov orden to terpeti , de je on vikfhi zeliga ordna. — Ponishni f. Vin- zeniz mu je odgovoril: Sej fe jeli fhe bolj nad tem zhudirn ; sakaj fposnam , de lim bolj neu¬ men in nevedin , kakor ljudje miflijo. Nekteri pufhavniki fo flifhali mozhno hva¬ liti Agatona, vikfhiga v’ nekim klofhtru, in fo sheleli, fe preprizhati, zhe je ref tako fvet, kakor je flifhali. Prifhli fo tedaj k’ njemu, * in fo mu nalafh sazheli ozhitati, de je napuh- njeniga ferza, de je nezhift, nepoterpeshljiv in pohujfhljiv; in de fvoje pregrefhke s’ tem sa- kriva , ko jih na druge svershe. — On pa jim je odgovoril, de je ref tak, kakor pravijo ; fe 26 jim je k’ nogam vergel in jih je profil , de naj sa-nj Boga profijo , de bi mu njegove gre¬ he odpufl.il, in mugnado dal fe poboljfhati. — Na to fo fe pufhavniki s’ velikim sazhudenjem domu vernili. Neki klofhterfki vikfhi, Mojsef po imenu, je bil savolj fvoje ponishnofti in fvetofti po po¬ velji fvojiga fhkofa mafhnik poftal. Shkof je bil pa zerkvenim flushabnikam povelje dal, de kadar bo hotel k’ altarju iti , naj ga sanizhljivo isshenejo, in naj poflufhajo, kaj bo rekel. Ka¬ dar fe je tedaj hotel altarju perblishati, fo mu flushabniki rekli: Vun fe poberi, malopridni nejevernik! — In leta fveti mosh je prezej is zerkve fhel , in fi je na tihama rekel: Prav ti je , hudobni zhlovek. Nifi vreden zhlovek ime¬ novan biti, pa fi upafh med ljudi iti. S. Kosa is Lime v’ Ameriki je bila savolj fvojiga fvetiga in fpokorniga shivljenja velikokrat od fvoje matere in fvojih bratov sanizhevana in kregana. In leta ponishna deviza je smiram miflila, de vfe to in fhe vezh hudiga saflushi; in satoraj fe ni nikdar isgovarjala, ampak je ozhitno fposnala, de vfe to saflushi. — In v’ fvojim ferzu je bila neisrezheno vefela vfiga te¬ ga sanizhevanja. „Sanizhevanje in ozhitanje voljno terpeti, „to je nar gotovfhi snamnje ponishnofti in pra- „ve kerfbanfke poboshnofti ; sakaj s’ tem nar „bolj Jesufu Kriftufu podobni poftanemo , kteri „je nar lepfhi sgled vfih pravih zhednoft.“ — S. Franzifhk Salesi. 4 S Sveti flushabnik boshji Serafin, je bil vratar ▼’ nekim kapuzinarfkim klofhlru. Bliso vrat je 27 Lila na vertu kapeliza, v’ kteri je Serafin smi- ram molil. Enkrat je prifhel unajni Pater obi- fkat vikfhiga tiftiga klofhtra, v’ kterim je Sera- tin prebival in fta fhla fe fprehajat na vert. Kadar bliso kapelize prideta, pravi viUfhi. Pa¬ ter tukaj bote Cvetnika vidili. — Ko prideta kje najdeta Serafina, ki moli. — Kaj delafh tukaj, hinjaviz! mu pravi nalafh vikfhi s’ ojkrim gla- fam. Le sato hodifh fem molit, de te ljudje vidijo. Poberi fe , fram te bodi , de tako ljudi goljfafh. — To ozhitanje je Serafin s’ veliko ponishnoftjo prejel , je tla kufhnil in s’ tako vefelim oblizbjem is kapelize fhel, kakor ko bi mu bil kdo nar vefelfhi novizo povedal. V’ shivljenji Cvetih pufhavnikov fe bere, de je bil C. Amoni na tako vifoko llopnjo po- polnamofti prifhel, de je tako neobzhutljiv po¬ dal , sa rasshaljenje in sanizhevanje , kakor ka¬ min ; in kolikorkoli mu je kdo rasshaljenja in krivize lloril, ni nikdar miflil, de fe mu krivi- za dela, ampak de vfe to in fhe vezh saflushi. „Re(ni zhno ponishin krifljan mora sarej' „sheleti sanizhevan , saframovan , preganjan, in „po krivizi obdolshen biti. Zhe sheli Kriftufa „pofnemati, in v’kteri rezhi ga samore loshej po¬ snemati, kakor v’ tej? — O kako bo tifti, ki „fe vefeli, de ga ljudje sanizhujejo in sa nor- „za imajo tam per fodbi boshji fposnal, de je ,,bil moder ; sakaj vezhni Adodrofli fe je ravno „tako na fvetu godilo.“ — Tako pifhe f. Teresija. V’fvetim pifmu fe bere, de je kralj Herod s’ fvojimi vojfhaki Jesufa, vezhno Modroft, sa- nizheval in saframoval in sa norza imel. *) — *) Luk. 23, 11. 28 Jesuf nam pravi, de naj fe od njega uzhimo; in nam ne pravi, de naj fe uzhimo bolnike s’ farno befedo osdravljali, morju in vetram sa- povedovati in mertve k’ sbivljenju obudovati; ampak de naj fe krotkojti in ponishnojii od njega uzhimo; in nam sa to obljubi dufhni mir. *) Od fvetiga meniha Pafnuzja fe bere, de ni nizh bolj shelel in ifkal, kakor sanizhevan bili. Pafnuzi je bil vikfhi v’ nekim klofhtru v’ pufhavi; ali ker je vidil, de ga njegovi me¬ nihi savolj njegove karoki in modroki in njego- viga fvetiga sbivljenja grosno zhake, mu je to tako teshko djalo, de ni mogel vezh v’ tem klofhtru okati; je tedaj po nozhi pobegnil, fe je preblekel , in je fhel deljezh do drusiga klofh- tra , v’ kterim je f. Pakomi vikfhi bil; in tam je veliko dni sunaj pred vratmi kal, fe je vfim meniham , ki fo vun in noter hodili, k’ nogam vergel, in jih je ponishno profil, de naj ga v’ klofhter vsamejo. Ali ti menihi fo ga sanizhe- vali, ker fo vidili, de je she tako (tar, in fo mu rekli: Sdaj ko she ne morefh vezh pofvetniga vefelja vshivati, fe k’ Bogu ohernefh, in shelifh v’ nafh klofhter priti, de bi te tukaj sakoju redili. — Ali Pafnuzi fe s’ temi befedami ni dal odvernili, sakaj ravno to je ifkal, sanizhe¬ van in savershen biti in je tedaj le smiram profil, de naj ga v’ klofhter vsamejo. Na sad- nje fo fe ga menihi vender ufmilili , fo ga v’ klofhter vseli, fo mu klofhterfki vert obdelovati dali, in fo ga pod oblak vertnarja pokavili. Sdaj *) Mat. 11 , 29- 29 je bil leta fveti flushabnik boshji v’ fvojim nar vezhim vefelji. Pridno je fvoje delo na vertu opravljal , in tudi v’ klofhtru je vfe opravil, kar je bilo nar fitnifhiga in nar sanizhljivfhiga; in kadar je le samogel, je tudi po nozhi, ko fo vli fpali , dela drugih menihov opravil, tako de fo fe vli zhudili, kadar fo sutrej k’ fvojimu delu prifhli, in fo she veliko Itorjeniga najdili, bres de bi bili vedili, kdo je to ftoril. — Ta¬ ko je leta fveti mosh tri leta shivel, perferzh- no vefel, de je tako lepo perloshnoft najdil , nesnan in sanizhevan biti. — Ali menihi njego- viga klofhtra pa nifo bili vefeli, de fo tako do- briga ozbeta sgubili, in fo ga povfod fkerbno ifkali. Zlo v’ leta daljni klofhter fo ga prifhli ifkat, in fo ga prezej fposnali , ko je ravno vert gnojil. S’ velikim vefeljem fo fe mu k’ nogam vergli in fo ga profili , de naj fpet na- saj gre v’ njih klofhter. Kadar fo drugi meni¬ hi to vidili, fo fe grosno zhudili. de fe temu sanizhevanimu fiarimu grefhniku k’ nogam ver- shejo; ali fhe veliko bolj fo fe sazhudili, kadar fo flifhali, de je Pafnuzi, sakaj leto zhaftitljivo ime je bilo vfim tiftim meniham od nekdaj snano. Sdaj fe mu tudi oni k’ nogam vershejo in ga profijo, de naj jim odpufti, ker fo ga ta¬ ko sanizhevali. S. Pafnuzi pa fe sazhne milo jokati in pravi: Po nevofhljivofti hudobniga du¬ ha fim sdaj najden in fposnan. O kako veliko frezho fim bil najdil, in sdaj jo na enkrat vfo sgubim ! — Njegovi menihi pa, vefeli de fo fvo- jiga fveliga ozheta fpet najdili, fo ga s’ lilo v’ fvoj klofhter nasaj perpeljali, kjer je bil s’ neis- 30 rezhenim vefeljem otl vlih fprejet, in po tem smiram fkerbno varovan, de ni mogel vezh uiti. — ..Ko bi dobro premiflili vfe to, kar je v’ „naf flabiga in pomankljiviga, bi vezh ko sadofti ,,najdiii, kar bi naf uzhilo, de fe moramo po- ,,nishevati pred Bogam in pred ljudmi, tudi pred „tiftimi, ki fo nishi kakor mi.“ — S. Vinzenz. Sveta nuna, Serafina po imenu, je enkrat od Boga pofebno rasfvetljena bila, tako de je vfe fvoje nepopolnamofti na tanko vidila, in je po tem rekla, de je vidila fvojo dufho tako polno velikih in oftudnih pregrefhkov, de je bila kakor jama , v’ ktero fe fmeti in vfe nefnashnofti me- zhejo. — Tako dobro je leta fveta dufha fvoje nepopolnamofti fposnala; satorej je pa tudi tako ponishna bila, de je vfe krivize s’ vefeljem pre¬ jemala, in je le smiram rekla: Prav pravijo, ref fim taka ; prav mi ftore; prav mi je tako. — Zhe mi tako radovoljno sanizhevanja in kri- viz ne prejemamo, je snamnje, de nimamo fhe prave ponishnofti in praviga fposnanja fvoje ne- vrednofti. ,,Meni fe tako sdi, de ne bomo nikdar pra- „ve ponishnofti sadobili, zhe fvojih ozhi proti ,,nebefam ne povsdignemo, in Boga ne premifh- ,,ljujemo. Kadar premiflimo njegovo vifokoft, „nar bolje fposnamo fvojo laftno nifkoft: kadar „premiflimo njegovo prezhifto fvetoft, popolna- „ma fposnamo fvojo oftudno grefhnoft; kadar ,,premiflimo njegovo poterpeshljivofl:, prav vidi- ,,mo, kako malo poterpeshljivolli imamo. Ob ,,kratkim , bolj ko nafha dufha boshje popolna- ,.moAi premifhljuje, vezh rasodene v’ febi veli- „kih nepopolnamoft.“ — S. Teresija. Satorej fo fe fvetniki zhe dalje bolj poni- shevali, bolj ko fo na vifoko ftopnjo notranje molitve in fvetiga premifhljevanja prifhli; sakaj v’ prernifhljevanji fo s’ ozhmi fvoje dufhe Boga gledali, in fo fe nad njegovimi prelepimi laft- noftmi tako savseli, de fo fvojo laftno dufho, ko fo po tem fvoje ozhi na-njo obernili, vfo gerdo in nagnufno vidili; kakor kadar zhlovek s’ fvojimi telefnimi ozhmi v’ folnze pogleda, po tem vfe druge rezhi temne in omadeshane vidi. „Kdor saref hozhe fvetnik poftati, fe ne „fme ,,isgovarjati in fvojo nedolshnoft fkasovati, „deiiravno je po krivim obdolsben; (le v’ „nekterih okolifhinjah fine to flori ti.) Tako je „Jesuf Kriftuf ravnal. Slifhal je hudobije, kte- „rih fo ga njegovi fovrashniki dolshili, in kterih „on nikdar ftoril ni; pa ni nobene befede pre¬ govori! , de bi bil leto krivo obdolshenje od fe- ,,be odverniI.“ — Tako pravi f. Filip Neri. S. Vinzenz fe ni nikdar isgovarjal in fam febe pravizhil, kadar je bil opravljan, in po kri vizi kake hudobije obdolsben. — Neki nevre¬ dni duhoviti je bil namenjen sa fhkofa isvoljen biti; ali f. Vinzenz, ki je njegovo nevredno!! posnal, fe je terdno nafproti poftavil, in je leto isvoljenje vhranil. Na to je duhovin, is jese in fovrashtva, soper Vinzenza grosno hudobno oprav¬ ljanje snajdil, in po želim meftu Parisu rastro- lil, tako, de je tudi kraljizi na snanje prifhlo; ali ona, ki je Vinzenza dobro posnala , ni nizh verjela. Kadar ga je po tem vidila, mu je po¬ vedala , kaj je soper njega flifhala. Vinzenz pa je ponishno odgovoril: Sposnam, de lim velik grefhnik. — Na to mu je kraljiza rekla, de naj 52 fe pred ljudmi opravizhi in naj fvojo nedolshnofl fkashe. Ali f. Vinzenz ji je odgovoril: Sej fo Jesufa fhe vezhih hudobij obdolshili, pa ni be- fede pregovoril, de bi fvojo nedolshnofl: fbasal. Boshja flushabniza Serafina fe ni nikoli isgo- varjala, kadar je bila kakiga pregrefhka po kri¬ vim obdolshena. Enkrat jo je njeni vikfhi ojftro pofvaril . popolnama po nedolshnim; ali ona ni nobene befede odgovorila, in bi bila tudi per tem oftala, ko bi ji ne bil njeni vikfhi na sad- nje pod pokorfhino sapovedal, mu na tanko po¬ vedati, kako je bilo. Is njenih befedi je kmalo previdil, de je popolnama nedolshna, in mu je bilo sbal, de jo je tako ojftro pofvaril. ,,Vzhafi povsdigne dufho to bolj vifoko, ko „fe ne isgovarja, defiravno je po krivim obdol- „shena, kakor defet pridig; sakaj s’ tem, ko fe „ne isgovarja, fe navadi v’ nemar pufhati po- „fvetno zhaft, in sa to ne marati, zhe fe vezh „hudiga kakor dobriga od nje govdri. Kdor le „navadi per takih perloshnoftih molzbati, fe mu ,,na sadnje sdi, kadar flifhi soper febe hudo go¬ voriti, de od kakiga drusiga govore, ne pa od „njega.“ — Tako govori f. Teresija. Pater (ozhe) Alvarez, fpovednik f. Teresije, je bil po krivim obdolshen velikiga greha, in je bil savolj tega v’ velikim sberalifhi duhovnov ozhitno in hudo pofvarjen; ali on ni nobene befede pregovoril sa fvoje opravizhenje ; in tudi po tem ni nikoli od tega govoril: — Gofpod Bog mu je po tem sato lepo ponishnoft velike ozhitne gnade dodelil. V sbivljenji fvelih pufhavnikov fe bere od f. Evlogja, kije bil neisrezheno ponishin in kro- tak, tako de ni nikoli nizh odgovoril, kadar je bil kakiga pregrefhka po krivim obdolshen ; sa- torej fo fe bili drugi pufhavniki, ki fo bili sani- kerni v’ dopolnjenji fvojih dolshnoft, navadili, vfo fvojo sanikernoft in pomankanje na Evlogja vrezhi; in ker fe on ni nikdar nizh odgovarjal, ki je velel bil, po krivizi terpeti, je vikllii le smiram njega fvaril in pokoril, in on je s’ velikim vefeljem vfe te pokore opravljal. Radar fo pa ftari Patri (ozhetje) tiftiga klofhtra vidili, de je Evlogi smiram fvarjen in pokorjen, in de fe vender nizh ne poboljfha , fo vikfhiga profili, de naj ga is klofhtra is-shene. Vikfhi je bil pa fvet in moder mosh, in fe je vfelej popred s’ Bogam pofvetoval, predinj je kaj ftoril; je tedaj tudi to rezh Bogu perporozbil, in ga je ponishno profil , de naj ga rasfvetli in mu na snanje da, kaj de naj s’ tem zhlovekam flori. — Bog je njegovo molitev vflifhal in mu je dobro mifel dal. Vikfhi je tedaj vfe fvoje menihe vkup poklizal, in jim je sapovedal, de naj vfak fvo¬ jo fhtorijo pernefe, na kteri po nozhi leshi. In kadar fo bile vfe pernefhene, je sapovedal, velik ogenj vshgati, in vfe te fhtorije v’ oginj vrezhi. To fe je sgodilo, in vfe fhtorije fo do zhifliga pogorele , le Evlogjeva je žela oftala. — Na to fo vfi na kolena popadali in fo Boga od- pufhenja profili, ker fo tega fvetnika tako dolgo po krivim fodili. — S. Evlogi pa je tako shalo- ftin bil, de je leto lepo perloshnoft, sanizhevan biti , sgubil, de ni mogel vezh v’ tem klofhtru oftati, ampak pervo nozh po tem je fkrivej is klofhtra fhel, in fe je deljezh v’ pufhavo podal, kjer ga nikoli vezh nobedin vidil ni. „Med nar boljfhimi perpomozhki, po kte- „rih fe ponishnoft sadobi , je tudi ta , de fe zlilo- „vek prav od tega preprizha, de je le toliko „vredin, kolikor pred Bogam velja, in nizh ,,vezli.“ — Tomash Kempzhan. S. Franzifhk Salesi je bil od te refnize po- polnama preprizhan ; sato mu pa tudi nizh ni bilo na tem leshezhe, zhe ga ljudje zhafte ali sanizhujejo , ampak le Bogu je dopafti shelel. Kadar je bil od Tvojih fovrashnikov gerdo in popolnama po krivim opravljan, je rekel: Bog daj , de bi moja nedolshnoft nikoli ljudem na snanje ne prifhla , The na fodnji dan ne, in de bi na vekomaj fkrita oftala v’ vfigavedni modro- fti boshji! — In rekel je tudi: Ko bi mi Bog po Tvoji milofti dal kako pravizhno dobro delo ftoriti; ali ko bi Bogu dopadlo , Te moje flabo- fti poflushiti sa kako dobro delo ; bi bil velel , ko bi nikdar snano ne bilo, in ko bi Bog na fodnji dan, kadar bo vfe nafhe djanje na fvit- lobo prifhlo vfe moje dobre dela pred ljudmi fkril, moje grehe pa vlim ljudem pokasal. „Vfi lifli, ki fo refnizhno sheleli li ponish- ,,noft perdobiti , fo li mozhno persadevali , fe ,,ponishevanja navaditi, in fo ga vedno ifkali, „ker fo vedili , de po tej poti fe nar loshej in ,,nar pred k’ pravi ponishnofti pride.“ — Tako uzhi f. Bernard. S. Kamil je vedno if kal ponishevanje in sa- nizhevanje, ker je shelel ponishnoft sadobiti. Toraj je nar raji niške opravila opravljal 5 in deliravno je poglavar fvojiga reda ali ordna bil, je velikokrat per miši drugim ftregil, je po je¬ di pofodo pomival , je rad krish per pogrebih nofil, in vzhafi tudi pare ; in li je, kjer je le kako perloshnoft najdil, v’ ponishevanji vadil , sato je pa tudi tako gotovo in lianovitno ponish- oft sadobil. S. Rosa is Lime v’ Ameriki je vfak dan nar nishi opravila v’hifhi opravljala, kakor nar manjfhi dekle; in ne sadovoljna s’ tem je fhe vezh drusih perpomozhkov ponishnofti snajdila. Bila je namrezh dekla v’ hifhi njenih ftarifhev, ki je bila huda in neufmiljena. In f. Rosa je vfe sanizhevanje in preganjanje, ki ga je od te hudobne dekle terpela, vfa v’ boshjo voljo vdana prenefla ; in tako je leta fvetniza s’ pofnemanjem Jesufoviga ponishevanja k’ veliki in refnizhni ponishnofti prifhla. S. Janes Klimak perpoveduje od pufhav- nika , ki je refnizhno shelel, pravo ponishnoft sadobiti , pa je imel veliko fkufhnjav preftati, ker ga je hudobni duh smiram s’ to miflijo motil, de je boljfhi in bolj fvet, kakor drugi. De bi fe tedaj tem fkufhnjavam vbranil, in fe vedno ponisheval, li je sapifal na sid fvoje zelize lete lepe befede: Popolnoma ljubesin. Nar vikfhi molitev. Duh pokore. Nejpremen- ljwa krolkoji. Nepremagana poterpeshljivojt. Nngeljfka zhi/toji. Nar globoke) f hi ponish- nojt. Otrofhko saupanje. Neulrudena prid- nojt. Nar vezhi podvershen/e. — Kadar fo mu tedaj prevsetne fkufhnjave in mifli v glavo prifhle, je rekel lam febi: Poglejmo in preminimo, zhe je to ref; — in je fhel brat befede, ki fo bile na sidu sapifane. — Popol¬ noma ljubesin. Moja ljubesin je majhna, ni popolnama, ker fhe flaho od fvojiga blishnjiga 5 G govorim. Nar globokejfhi ponishnoft . Te jeft nimam : bi bil velel, ko bi globoko imel. sln- geljjka zhiftoft. Kako je moja zhiftoft angelj- fka, ker le fhe v’ nefpodobnih miflih radovoljno mudim. Nar vikfhi molitev . Te fpet nimam, ker med molitvijo velikokrat v’ kej drusiga mi- flim. Dah pokore. Tega ni v’ meni, ker G v’ vlih rezheh tako fkerbno ftreshem. Nespre¬ menljiva krotkoji. Te tudi nimam, ker me vlaka majhna sopernolt prezej vjesi; i. t. d. S tem ponishevanjem G je kmalo vle prevsetne milli pregnal, in le je v’ pravi ponishnofti poterdil. ,,Ponishnoft mora smiram s’ ljubesnijo do „Boga in do blishnjiga fklenjena biti, Gzer ni „prava kerlhanlka ponishnoft. Le sato moramo ,.ponisbevanje ilkali in radovoljno prejeti, de bi ,.Bogu dopadli, in Jesulu Kriftulu podobni poftali. ,,Zhe nilo nalhi nameni taki, ne bo nalha po- „nishnoft nizh boljlhi, kakor je ponishnoft ne- „vernikov.“ — S. Franzilbk Salesi. S. Hieronim pilhe od 1. Pavle, de je lli- fhala, kako sanizhljivo ljudje od nje govore, in de pravijo, de je nora, in de bi ji bilo treba luknjo v’ glavo narediti, de bi le njena noroft is-kadila. — Ali ona na vle to ni drusiga nizh odgovorila, kakor te belede 1. Pavla: Mi fmo neumni savol/ Krijtuja. *) In je tudi djala: Kriftulu lo Ihe bujlhi rekli, kakor meni: Hu dobniga daha ima in snorel je kaj ga po- Jlafhale. **) *) i. Kor. 4, IS. Joan. 10, 20- 37 Druga jablana. Pokorfhina. ,/Vfi imamo vezh nagnjenja k’ sapovedo- ,,vanju , kakor k’ pokorfhini; in vender je go¬ stovo, de je boljfhi podloshin in pokorin kili, „kakor sapovedovati. In ravno sato shele vfe po- ,.boshne dufhe v’ pokorfbini shiveti; in pod- „Ioshnod: je njih nar vezhi vefelje.“ — Tako govori f. Franzifhk Salesi. Lela fvetnik je tudi v’ djanji pokorfhino vifoko zhaftil. Deliravno je bil fhkof, je bil vender fvojimu flushabniku v’ vfih domazhih rezheh popolnama pokorin, kakor ko bi bil on flushabnik , njegov flushabnik pa gofpodar. „Med darovmi, ki lini jih od Boga prejela, ,.ga po febno sahvalim, de mi je dal sbeleti po- „korfb ino; sakaj v’ pokorfbini nar vezhi trofht „in dufhno vefelje najdem, ker nam je Jesuf „(s’ befedo in v’ djanji) leto zhednolt tolikanj ,,perporozhih“ — S. Terelija. Jesufova pokorfhina je nafhe svelizhanje. Ozke, ne kakor jefl: hozhem , ampak kakor ti hozhefh; pravi Jesuf na oljfki gori, in fe poda radovoljno v’ britko terpljenje sa nafhe odre- fhenje in svelizhanje. — Pokorin je bil do fmerti na krishi, sato ga je Bog povikfhal, in mu je ime dal, ki je zhes vfe imena. *)• «) Pil. 2 , 8 . 2 . 38 „Pol elik kamin na ramo vse!, in ga je tri milje deljezh nefil ; in je bilo she ofem let, kar je to delal. S. Hieronim ga je vprafhal, kako sa- more tako nepotrebno in teshavno rezh tako dolgo opravljati. Pufhavnik mu je odgovoril, de to s tako vefelim ferzam opravlja, kakor ko bi bilo fhe kako imenitno in zhaftitljivo delo; sato ko mu je sapovedano. — Pokorne dufhe , pravi dalje f. Hieronim, fi per Bogu .veliko saflusbenja sadobe, sakaj one njegovo voljo v’ pokorfhini 48 dopolnjujejo. — In tudi pravi, de kadar je to vidil, je take shelje do pokorniga shivljenja v’ fvojim ferzu obzhutil, de je po tem tudi on pufhavnik pokal. „Kdor ima pravo pokorfhino, ne dopolnjuje ,,le volje prijasniga in prijefniga vikfhiga, kteri ,,velikovezh s’ profhnjami, kakor s’ ojftrimi be¬ sedami sapoveduje; ampak fe podvershe tudi „pod jarm vikfhiga, ki je ojfter, hud in nev- „fhezhin, ltterimu fe nikoli vftrezhi ne more. „To fe pravi zhifto vodo sajemati, ktera tezhe „is gerla shelesniga leva.“ — Tako pravi f. Franzifhk Salesi. S. Franzifhka Fremiot je vezhkrat rekla, de bi bila raji pokorna nar nevednifhi in nar nishi feftri, ktera bi jo prav pokorila, in bi ji ojflro in hudo sapovedovala, kakor pa nar mo- drejfhi, nar boljfhi in var vikfhi; sakaj kjer je menj od Jtvari, tam je vezh od Jtvarnika. — To fe pravi, de modrimu in fvetimu vik- fhimu fmo she savolj njegove modrofti in fve- tofti radi pokorni; kdor je pa nefpametnimu in hudobnimu vikfhimu pokorin, (v vfih rezheh, ktere nifo soper boshjo voljo,) je le savolj Boga pokorin. S. Atanasi fprizhuje, de fo fi klofhterfki ljudje v’ ftarih zhalih vezhidel ojftriga in nevfhezhniga vikfhiga isvolili, kteri ni bil nikoli s’ njih dja- njem sadovoljin, in jih je vedno fvaril. In pravi, de bolj ko je vikfhi litin in nevfhezhin bil, bolj fo mu bili s’ vefeljem pokorni, ker fo ve- dili, de bodo s’ tako pokorfhino vezhi saflu- shenje pred Bogam imeli. S. Katarina is Bolonje je shelela, de bi ji 49 njena vlkfhi smiram s’ ojftrofljo sapovedovala, in de bi ji teshavne dela dajala. Sakaj pokorin biti v’ lohkih in prijetnih rezheh, je vezhkrat rekla, je dobro ; ali pokorin biti v’ teshkih re¬ zheh, in pokorin biti vikfhimu, kije nevfhezhin in ki s’ ojftrofljo sapoveduje, to napolne dufhp s’ zhednoftmi, in jo s’ Bogam sedini. ,,Dokler fam febe ne premagujefh, in do- „kler tako deljezh ne pridefh, de ti bo vfe „enako, naj bo tvoj vikfhi kakorfhin hozhe; „nikar ne mifli, de li v’ pravim dubovfkim „sbivljenji vterjen.“ — Tako govori f. Janes od Krisha. S. Franzifhk Serafinfki je rekel, de med velikimi gnadami, ki jih je od Gofpoda prejel, je tudi ta, de je ravno tako perpravljen, nar mlajfhimu in nar sadrijimu, ki je komaj eno uro v’ redu ali ordnu, pokorin biti, kakor nar vikfhimu in nar ftarfhimu. ,,Zhe hozhefh refnizhno pokorin biti, ne „fmefh na imenitno/l, ali na djanje in sader- „shanje fvojiga vikfhiga gledati, sakaj lizer bofh „boshjo pokorfhino sa zhlovefhko samenjal, ker „bofh vikfhimu le savolj tega pokorin , kar na „njem vidifh, ne pa savolj Boga, ki ga ne „vidifh, ali ki ti fkosi ufta tvojiga vikfhiga sa- „poveduje.“ — S. Janes od Krisha. Nafh Gofpod Jesuf Kriftuf naf uzhi, de vfa oblaft je od sgoraj doli dana; in nam sapove¬ duje, de naj vikfhim, pofebno pa dubovfkim uzhenikam, pokorni bomo, tudi takim, ki farni nifo svefti flusbabniki boshji, ki farni tega ne flore, kar drugim koriti sapovedujejo. *) — V’ ta- *) Mat. 23, 3. 4 kih okolifhinjah je pokorfhina fhe bolj zhifta in Bogu dopadljiva, ker le is vere in is ljubesni do Boga pride. „Kadar ti tvoj vikfhi kej sapoveduje, fi ,,prezej mifli, de ne gov ori on, ampak Bog; „de tedaj vikfhi ni drusiga. kakor trobenta, fkosi „klero glaf boshji do tvojih ufhef pride. Leta „mifel je kljuzh k’ pravi pokorfhini, in po tej „mifli fo svetli flushabniki boshji tako radi po¬ korni, in ne delajo nobeniga raslozhka med ,,vikfhimi, ampak fo ravno tako pokorni nar ,,sadnjimu, kakor nar imenitnifhimu ; in ravno „tako titlim, ki nifo poboshni, kakor titlim, ki ,,fo nar poboshnifhi; sakaj ne gledajo na imenit- noft, ne na shivljenje vikfhiga, ampak vidijo ,,v’ njem le Boga, kteri je smiram in povfod „ravno tifti nar fvetejfhi in nar mogozhnifhi.“ •— Pater (ozhe) Rodriguez. S. Alojsi je fprizhuval, de fe ne ve fpom- niti, de bi bil kdej nar manjfhi sapoved fvojih vikfhih prelomil. Njegova pokorfhina je bila tako velika in ponishna, de je vratarju in nar sadnjimu flushabniku ravno tako pokorin bil, kakor nar vikfhimu v’ hifhi. Sveta flushabniza boshja Serafina je imela vzhafi nevedniga in nepremifhljeniga fpovednika: ali vender mu je bila ravno tako svetlo pokorna, kakor nar modrejfhimu in nar fvetejfhimu 5 in je vezhkrat rekla, de kakor hitro fpovednik ne sapoveduje pregrefhnih rezhi, fe mora enimu kakor drugimu pokorin biti. „Zhe ti kdej pridejo v’ glavo mifli in fkufh- „njave soper pokorfhino, nikar jih ne poflu- „fhaj, defiravno fe ti sdi, de fo lete mifli pra- 51 „vizhne; saversi jih ravno tako, kakor hi nezhifte „mifli, ali pa mifli in fkufhnjave soper fveto „vero savergel.“ — Tako uzhi f. Janes Hlimak. To je na tanko dopolnila fveta flushabniza hoshja Serafina. Njen fpovednik ji je bil per- volil, vfak dan k’ fvetimu obhajilu iti; po tem je v’ drugo mefto fhel, in Serafina je bila dolgo zhafa odlozhena od fvojiga praviga fpovednika, ali perpufhenje vfak dan k’ fvetimu obhajilu iti, je fhe smiram od fvojiga fpovednika imela; sravin pa ji je bil perporozhil, vfak dan du- hovniga vprafhati, zhe fme danf fveto obhajilo prejeti; ali leta duhovin ji je velikokrat to pre¬ povedal ; in ona mu je bres vfiga odgovarjanja, defiravno s’ veliko shalofijo, pokorna bila. Pofebno je enkrat per fveti mafhi neisrezhene shelje imela do fvetiga obhajila; in sdelo fe ji je, de Jesufa vidi, ki jo vabi k’ fveti miši; ali vender ni hotla perftopiti, ker je premiflila, de to, ki Jesufa vidi, ki jo k’ fveti miši vabi, je more¬ biti le smota in fkufhnjara ; duhovfka pokor- fhina pa v’ tej rezhi ne more nikdar smota biti. „Ali vefh, od kod to pride, de jih je veliko, „ki imajo obljubo pokorfhine in ki vfak dan ve¬ liko del is pokorfhine ftore, pa vender nikdar „prav v’ tej zhednofti vterjeni nifo ? To pride „od tod, ker ne premiflijo, de volja njih vik- ,,fhiga je boshja volja, in tedaj nifo vfelej savolj 5 ,Boga pokorni, ampak fo pokorni vzhafi is tega „namena, in vzhafi is drusiga; in ker tedaj nifo „smiram is ravno tiftiga namena (savolj Boga) „pokorni, tudi nikoli ne morejo v’ pravi fveti „pokorfhini poterjeni biti.“ — Tako pifhe Pater (ozhe) fiodriguez. 4 * S. M. Magdalena de Pazzi ni nikoli ras- lozhka delala med vikfhimi, ampak je le smi- ram miflila, de ji Bog fkosi njih ufta govori: in ni is nobeniga drusiga namena pokorna bila, kakor is tega, de bi boshjo voljo dopolnila. Satoraj je tako rada in bres odgovarjanja vfe ftorila , kar ji je bilo sapovedano. „Nikar nikdar ne premifbljuj in ne fodi „poveljev fvojih vikfhih, sakaj fo to in to sapo- „vedali, in zhe bi ne bilo bolji, ko bi bili ka- „ko drugo povelje dali. To premifhljevati ni „opravilo podloshniga, ampak vikfhiga.“— Tako uzhi f. Hieronim. Bil je poboshin fholar defete fhole, kteriga fo ti nekteri njegovih tovarfhev radi od vik- fhiga fprofili, de je s’ njimi fhel, kadar fo fe fprehajat fhli. In tako fe je pergodilo, de je Vzhafi po trikrat ali fhtirikrat na dan mogel na fprehod iti, vzhati v’ veliki vrozhini. Eden nje¬ govih tovarfhev, kterimu fe je leta pokorin mla- denizh fmilil, mu je rekel, de bi imel vezh previdnofti imeti in fe bolj varovati, tizer bo sbolel , zhe bo tolikokrat vun fhel v’ taki vro¬ zhini. Na to je poboshni mladenizh lep odgovor dal, ki je fpominja vredin ; rekel je namrezh: Ljub moj brat! previdnofi: moram tiftimu pufliti, ki mi sapoveduje, jeti pa drusiga nimam ftoriti, kakor pokorin biti. Lepe sglede ponishne pokorfhine je tudi fveta boshja flushabniza Serafina fvetu sapuftila, in fpominja in pofnemanja vredne fo befede, ktere je ona navajena bila isrezhi, de fe je v fveti pokorfhini bolj poterdila. Kadar ji je bilo namrezh kej teshavniga in soperniga sapovedano, 55 ni nikoli poveljev fvojih vikfhih premifhljevala, fodila ali sametovala, ampak je pred podobo krishaniga Jesufa pokleknila, je njegove noge kufhnila in rekla: Pokorin je bil do fmerti ! * *). — Te befede fo jo tako poterdile, de je prezej vbala, in bres odlafhanja borila, karkoli ji je bilo sapovedano. ,,Kdor hozhe saref pokorin biti, ne bori „sadobi, zhe le to opravi, kar mu je pod po- „korfhino sapovedano, ampak mora to tudi bres ,,odgovarjanja opraviti, in mora terdno verovati, ,,de to, kar mu je sapovedano, je nar boljfhi „in nar popolnifhi rezh, ki fe samore boriti, „deiiravno fe mu sdi, ali deliravno ve, de ni „tako.“ — Tako uzhi f. Filip Neri. Ko bi nam kdo kako saref pregrefhno rezh sapovedal, bi je nikakor ne fmeli boriti ; saka j to bi bilo soper boshjo voljo; in Bogu moramo bolj pokorni biti, kakor vfim ljudem. **) S. Filip Neri tukej le od takih rezhi govori, ki /o per- pufhene, pa farne na febi nepotrebne, in vzhali zlo ne/pametne viditi, in fo farne na febi saref bres saflushenja. Ali kadar fo is pokorfhine savolj Boga borjene, fo dobre dela , in nam ve¬ liko saflushenja perdobe, zhe jih svefto opravimo. In v’ takih rezheh fe mora podloshin kribjan fvojimu vikfhimu pokorniga fkasati bres odgo¬ varjanja, deliravno mifli, de je to povelje ne- fpametno, ali vfaj nepotrebno. V’ fvelim pifmu fe bere, de je Jesuf fle- pimu zhloveku ozhi s’ blatam pomasal, in mu *) Filip. 2, 8. • B ) D Janje Ap. 5, 29. 54 je rekel, de naj fe gre v’ bajer Siloe vrnit. Ta zhlovek bi bil lahko rekel: To je bolj per- pravno, pogled vseti, kakor dati. Ali pokorin je bil befedi Jesufovi bres fojenja, in je pogled sadobil. Neki klofhterfki vikfhi je imel navado, Tvojim podloshnirn, (de jih je v’ ponishnofti in v’ pokorfhini vadil,) sgled klofhterfkiga ofla pred ozhi poftaviti. Poglejte tega ofla, jim je rekel, in pofnemajte njegov sgled: Ne isvoli fi Tam tega, kar nofi ; ne hodi po potih, po kterih on hozhe ; in ne pozhiva, kader Tam hozhe, ampak flori, kar drugi hozhejo. In tako ravna popolnama po volji fvojiga ftvarnika ; tode bres vflga saflu- shenja, ker fvojiga ftvarnika ne fposna. Vi pa, ljubi moji bratje, bote imeli nefkonzhno veliko saflushenje, zhe bo vafha pokorfhina ponishna, popolnama in savolj Boga ftorjena. ,,Kdor pod pokorfhino shivi, naj fe boshji „previdnofti prepufti , de naj s’ njim ravna po „vikfhim, kakor s’ merlizhem. Merlizh nizh „ne vidi, ne flifhi, fe ne odgovarja, fe ne per- „toshi, in nobeniga raslozhka med eno ali drugo „rezhjo ne dela, ampak fe pufti prenafhati in „obrazhati, kamor kdo hozhe in kakor hozhe.“ — Tako govori f. Ignazi Lojola. Pokorfhina ni le klofhterfkim ljudem, am¬ pak vlirn kriftjanam fploh sapovedana; Bog nam vfim pravi, de mu je pokorfhina bolj dopadlji¬ va, kakor dar.*) — Kdor flushi, naj bo fvojimu gofpodarju in fvoji gofpodinji v’ vlih rezheh, ktere nifo soper boshjo voljo, ravno tako po- *) I. Kralj. 15, 22. 55 korin , kakor bi imel Bogu pokorin biti; in bo imel veliko saflushenja per Bogu. Kdor pa ne flushi, mora vfaj pod duhovfko pokorfhino shi- veti. Duhovfko pokorfhino je Jesuf fvojim po- flufhavzam in viim kriftjanam sapovedal, ker jim je rekel, de karkoli jim bodo duhovfki uzhe- niki sapovedali. naj vfe flore*) — Toraj je frezhin tifti krikjan , kteri v’ fvojim pridigarji in v’ fvojim fpovedniku ne vidi in ne flifbi zhlo- veka, ampak Boga; in mu po tem tudi po¬ korfhino fkasuje. Tretja jablana. Poterpeshljivoli. „Zhe fe ti sdi, de do sdaj fhe nifi nizh „terpljenja prekati imel; je gotovo, de fhe nifi „sazhel, pravi flushabnik boshji biti, sakaj fveti „Apoftelj Pavel pravi, de vfi, kteri hozhejo po- „boshno v’ Kriftufu Jesufu shiveti, bodo pre- „ganjanje terpeli.“ **)—Tako govori fveti uzhe- nik Avgufhtin. Zerkvene sgodbe od pervih tri flo let po Kriftufovi fmerti, in shivljenje fvetnikov, fo pol¬ ne sgledov, kteri poterdujejo lete befede. — Kriftuf fam je mogel pred terpeti, in po tem je fhel v’ fvojo zhaft.***) — Le po velikim ferp- *) Mat. 23, 3. **) 2. Tim. 3, 12. ***) Luk. 24, 20. 56 ljenji moramo priti v’ boshje kraljeftvo, fo Apofteljni pervim in vfim kriftjanam rekli. „Ker nam je Sin boshji le po velikim terp- ,,ljenji svelizhanje sadobil, naf po tem uzhi, de 5,nobena rezh na fvetu ni tako Bogu v’ zhaft, „in nafhim dufham v’ svelizhanje, kakor voljno „terpljenje. Saref je terpljenje is ljubesni do „Boga pot refnize, pol svelizhanja. Torej kdor „samo>e vezh terpeti, naj vezh terpi, in bo nar „frezhnifhi. Kdor fe pa prevezh terpljenja ogiblje, „fi ne bo nikoli veliko perdobil sa vezhno shiv- jjljenjeA 4 — Tako pifhe f. Teresija. Leta fvetniza je tudi v’ djanji fkasala, kako vifoko je terpljenje zhaftila, in kako ga je she- lela. Kakor je pofvetnim kriftjanam shivljenje polno terpljenja sopemo , ravno tako je bilo fveti Teresii shivljenje bres terpljenja sopemo. Toraj je smiram Boga profila , de naj ji terp¬ ljenje, ali pa fmert pofldje 5 ni ji bilo shiveti bres terpljenja. — Bog nam daj, njene befede prav premifliti, in njeno djanje pofnemati. ,,Ne shelim fhe kmalo umreti in v’ nebefa „iti, sakaj v’ nebelih ni nizh terpljenja. Shelim „fhe dolgo shiveti in terpeti sa fvojiga preljubiga „Shenina. Ne shelim le kratkiga terpljenja, ka- ,,kor fo ga marterniki preftali; ampak shelim „velik kup vfiga hudiga in soperniga: pre¬ ganjanje, obrekovanje, nefrezhe, in vfe soper- „nofti in grenkotli, kolikor jih le samorem pre- „jeti.“ —Tako je rekla vezhkrat f. M. Magdalena de Pazzi. In kakor je govorila, tako je tudi miflila in ravnala. Bog je njene shelje dopolnil, in ji Djanje Ap. 14, 21, 57 je dolgo in hudo bolesin poflal, v’ kteri je grosno veliko terpela; pa vezh ko je terpela, vezh je shelela terpeli, V’ njeni sadnji bolesni ji je nekdo veliko krivizo ftoril, ali ona je ni le s’ poterpeshljivolljo, ampak tudi s’ vefeljem prejela; in je rekla, de je velela, de ni fhe umerla, de ni lete lepe perloshnofti sgubila, krivizo terpeli. „Pot v’ nebefa je vofka. Kdor hozhe po „tej poti varno hodili, mora ili prasin, in fe „mora na palizo krisha opirati; to je: ne fme „fvojiga ferza na pofvetne rezki navesovati, in „mora perpravljen biti, vfe is ljubesni do Boga „voljno terpeti.“ — Tako govori f. Janes od Krisha. Satorej je Jesuf bogatimu mladenzhu fve- toval, de naj vle fvoje premoshenje ubogim da, in de po tem naj pride in sa njim hodi. *) — In je djal , de kdor hozhe sa njim hoditi in sa njim v’ nebefa priti, mora fvoj krish vfak dan na ramo vseli, in tako sa njim hoditi.**). Od nekiga sveftiga flushabnika boshjiga fe bere, de je od Boga s’ pofebnimi gnadami ob¬ darovan bil, in de je v’ velikim miru, trofhtu in dufhnim vefelji shivel, tako de fe je sazhel bati, de morebiti na unim fvetu ne bo nobeniga vefelja vshival, ker ga she na tem fvetu tolikanj vshiva, in de ga morebiti Gofpod Bog ne ljubi. Je tedaj Boga profil, de naj mu vfe fladkofti in vfe dufhno vefelje na tem fvetu odvsame; in je bil uflifhan, sakaj pet let ni nobeniga nar «) Mat. 19, 21. »*) Luk. 9, 23. 58 manjfhiga trofhta, nobeniga rasfvetljenja imel, ampak je bil smiram v’ velikih teshavah in fkufh- njavab, in v’ vedni dufhni fuhoti; tako de fe je she Bogu /milil, in Bog mu je fpet trofht in dufhno vefelje poflal. Ali leta /pokorni kri- ftjan fe je v’ molitvi k’ Bogu obernil in mu je rekel: Gofpod! nobeniga vefelja vezh ne shelim na tem fvetu, in ne shelim, de bi v’ moje ferze kdej kej druliga prifhlo, kakor ti, o moja lju- besin ! Sej mi je to sadolti trofhta in vefelja, de fe mi po tvoji prefveti volji godi. — Te befede fo Bogu mozhno dopadle ; in njegov flushabnik sdaj na unim fvetu vezhno vefelje vshiva, ker na tem fvetu sa zhafno vefelje maral ni. „0 Gofpod! kdor ti kej dopadljiviga flori, „mu kako terpljenje sa to povernefh. O kako „ veliko plazhilo je to sa tifte, ki te saref ljubijo, „pofebno kadar jim je dano, to prav /posnati.“ — S. Teresija. Bil je flushabnik boshji, ki je veliko do- briga ftoril; ali doftikrat ni drusiga povrazhila sa to imel, kakor sopernofti in opravljanje; in je vfe to kakor pofebne gnade boshje prejel, rekozh: Kadar vidim, de mi Bog na tem fvetu nobeniga plazhila ne da, fim vefel; sakaj to je snamnje, de mi sa uno shivljenje vfe plazhilo hrani. „0 dufhe, ktere hozhete smiram v’ miru „in trofhtu shiveti, ko bi vedile, kako je Bogu „terpljenje dopadljivo, in koliko fe po terpljenji „drusiga dobriga sadobi, bi nikdar v’ nobeni „rezhi trofhta ne ifkale, ampak bi fposnale, de „je to velika frezba, krish sa Gofpodam nofiti. ££ — S. Janes od Krisha. s 59 S. Vilhelm je enkrat lepe fanje imel, in je bil po tem mozhno v’ poterpeshljivohi po- terjen. Vidil je namrezh angelje, ki fo neis- rezheno lepo krono pletli, in jih je vprafhal, sa koga jo delajo. — Sa-te jo delamo, fo mu odgovorili’, in kadar bofh sadoki na fvetu terp- 1 jen ja preftal, bo dodelana. Vfako terpljenje, ki ga voljno poterpifh, je lep drag kamin v’tvoji kroni. Bog je bil fveti Teresii rasodel, de tike dufhe fo mu nar prijetnifhi, ktere imajo nar vezh teshav in terpljenja, zhe ga voljno terpe. In od tikiga zhafa je leta fvetniza do konza fvo- jiga shivljenja tako shelela terpeti, de v’ nobeni rezhi ni vezhiga trofhta in vefelja najdila, kakor v’ teshavah in v’ terpljenji; in kadar nizh ter¬ peti ni imela, je bila shalokna, in je shelela umreti. Torej je imela ta pregovor: Gofpod, daj mi terpeti ali umreti! „Vezh je vredna unzba voljniga terpljenja, ,,kakor ko tavshent funton molitve. Vezh je „vredin en lam dan na krishi, kakor ko let v’ „andohti in v’ drugih dobrih delih. Vezh je ,,vredna minuta v’ sopernoki, kakor nebefhko vefelje pokufiti.* 4 Pravi fveta Ilushabniza boshja Marija Viktorija. S. Angela je bila vprafhana, kako samore tesbave in sopernoki s' takim vefeljem prejeti in preterpeti-, in je odgovorila: Verjemite mi, de nizh prav ne fposnamo, kako je voljno terplje¬ nje imenitno in saflushljivo; sakaj ko bi to prav fposnali, bi fi edin drugimu terpljenje is rok tergali. „Boljfhi je, en fam krat is ferza rezhi: ..Houla Bogu 1 ali Bog bodi zhefhen in sa- ,,hvaljeni v’ terpljenji in v’ sopernoltih, kakor „tavshent sahvalnih befecli isrezhi v’ frezhi in v’ „vefeljid‘ — Tako pifhe Pater Avila. S. Franzifhk Serafinfki je pofebno v’ eni Tvojih bolesin velike telefne bolezhine terpel. Kadar je to njegov tovarfh vidil, mu je rekel, de naj Boga proli, de bi mu njegove bolezhine polajfhal. Ali f. Franzifhk je glavo perklonil in odgovoril: 0 Gofpod! sahvalim Te ti sa te bolezhine, ki jih terpim , in te profim, de mi jih pomnoshi, zhe je tvoja fveta volja. In ktera rezh na fvetu bi mi samogla bolj prijetna biti, kakor mi je to , de me terpeti pultifb bres po- lajfhanja; sakaj ravno to jelt bolj shelim, kakor vfe druge rezhi na tem fvetu. ,,Ko bi ti Gofpod Bog dal mozh, mertve „k’ shivljenju obudovati, bi ti veliko menj dal, „kakor kadar ti da kej terpeti. Sakaj ko bi ti „dal mozh, zhudeshe delati, bi ti njegov dolsh- „nik poltal; kadar ti pa terpeti da, on tvoj „doIshnik podane. —In ko bi tudi nobeniga dru- ,.siga saflushenja v’ terpljenji ne bilo, kakor le „to, de kej preftojifh sa tiltiga Gofpoda, ki te „ljubi, ali bi ne bilo she to sadolti veliko pla- „zhilo ? — Kdor ljubi, sapopade kaj pravim." — Tako pifhe f. Janes Krifottom. JLeta fvetnik je tako dobro fposnal, koliko je pred Bogam vredno kerfhanfko poterpljenje v’ teshavah, de je rekel, de ne zhafti toliko fvetiga Pavla samaknjeniga v’ tretje nebefa, ka¬ kor sapertiga v’ jezhi. In pravi, de ko bi mu bilo na isvolo dano, v’ nebelih s’ angelji, ali pa s’ fvetim Pavlam v’ jezhi biti, bi lx isvolil. 61 v’ jezhi terpeti. — Srezhna dufha, ktera tako fposna, kakor ta fvetnik, de vezh ko kriftjan na tem fvetu voljno preterpi, vezhi bo njegovo vefelje v’ nebelih. Shivljenje bres greha kolikor je mogozhe, Bogu mozhno dopade; fhe bolj dopadljive fo mu dobre dela; ali nar dopadljivfhi in nar pri- jetnifhi mu je voljno poterpljenje v’ teshavah. Jesuf je bres vliga greha shivel, je vedno dobre dela opravljal, in je sravin neisrezheno veliko teshav voljno preterpel. Kdor tedaj, kolikor je mogozhe, bres greha shivi, in dobriga flori, kolikor samore, she nekoliko Jesufa pofnema ; kdor pa fhe sravin vfe fvoje teshave in soper- nolli voljno preterpi, ga tako popolnama po¬ fnema , kolikor je zhloveku na tem fvetu mo¬ gozhe. „To bi fe imelo sa veliko nefrezho fposnati, „kadar kakimu zhloveku, ali kaki zeli drushini „vfe po volji gre , in ko nima zlo nizh is lju- „besni do Boga terpeti. Gotovo je, verjemite „mi, de zhlovek, ali žela drushina, ki nima „nizh terpeti, in ki ga vli ljudje hvalijo, je bliso „padza.“ — Tako govori f. Vinzenz. Kako je leta fvetnik od tega, kar tukej pravi , fam preprizhan bil, fprizhuje leta per- godba. Duhovni njegoviga reda ali ordna fo dolgo zhafa mirno shiveli, in vfe njih zhafno blago fe je mnoshilo. To je ferze f. Vinzenza shalilo, sato ki je vedil, de Bog tifkim . ki jih ljubi, veliko terpljenja pofhilja. Vezhkrat je tedaj Boga sa-fe in sa fvoje duhovne profil, de naj jih nikar ne posabi in ne savershe. Bog ga je uflifhal, in je perpuftil, de je njegov red ali 62 orden veliko zhafno fhkodo in sgubo terpel. Kadar je f. Vinzenz to svedil, je prifbel s’ ve- feljem to novizo fvojim duhovnam osnanit, in jim je rekel, de is tega fe vidi, de jih Bog fhe ni posabil, ker jih sdaj fpet obifkat pride, in per tej perloshnofti jim je tudi povedal, de neki fvet tiar mosh je bil smiram bolehin in je imel veliko terpeti, pa je vfe s’ vefeljem in voljno pretlal. Po tem fe je pa pergodilo, de eno zelo leto ni nobene bolezhine in teshave obzhu- til, in je bil mozhno shalotlin, ker fe je bal, de bi ga ne bil Bog sapu/lil in savergel, ker ga ni vezh obifkat prifhel.- Svetli flushabnik boshji, Pater Avila, je bil na naglama po nozhi sbolel, kadar fo bili she vii safpalr, in njegove bolezhine fo fe tako mno- shile, de je mifiil, de bo mogel umreti, pa vender ni hotel nobeniga poklizati, ker je bil tega terpljenja vefel. Ali na sadnje fo njegove bolezhine tako velike poftale, de je sazhel Boga profiti, de naj mu jih po lajfha ; in kmalo po tem je safpal ; in sjutraj, ko fe je shudil , ni nobene bolezhine vezh obzhutil. Kadar je to vidil, mu je bilo mozhno shal, de je Boga po- lajfhanja profil, ker je bil s’ tem lepo per- loshnolt terpeti sgubil. „Nobena rezh nam ne more toliko goto- „viga trofhta dati, kakor terpljenje in soper- „nofti ; sakaj terpljenje naf Kriltufu, Gofpodu „nafhimu, podobne ftori, in leta podobnotl je „nar gotovfhi snamnje , de fmo isvoljeni sa ne- „befa.“ — S. Vinzenz. 77 • * • r • Nobedin ni te refnize bolj fposnal, kakor f. Andrej Apoflelj. Kadar je krish sagledal, na 63 kterim mu je bilo umreti, je s’ vefeljem rekel: O krish! kolikanj fim te shelel, kolikanj ljubil, kolikanj ifkal ! Glej, sdaj pridem k’ tebi poln trofhta in vefelja. Vsemi me ljudem in daj me mojimu Uzheniku, de me po tebi prejme, ker me je na tebi odrefhil. „Nar ozhitnifhi snamnje, is kteriga fe sa- ,,more fposnati, zhe je kdo fvet in is fhtevila „isvoljenih, je to, kadar lepo shivi , sravin pa „veliko sapufhenja, teshav in sopernofti terpi.“ — Tako pravi f. Alojsi Gonzaga. Ker je f. Ignaci tako fvet in Bogu prijetin bil, fo povfod teshave in sopernofti sa njim ho¬ dile ; tako de vzhaii, kadar njega v’ kakim kraji ni bilo, je vfe po frezhi fhlo, in njegovi to- varfhi fo mirno shiveli; kadar je pa on v’kifho prifhel, je kmalo kako terpljenje sa njim prifhlo. S. Teresija je enkrat bogatiga kupza ubo- gejme profila; in kupez, ki je bil poboshin mosh, ji je dal, kar ga je profila, in fe ji je perporozhil, de naj sa-nj moli. S. Teresija je to borila , in po tem mu je rekla, de njegovo ime je v’ bukvah vezhniga shivljenja sapifano; in v’ snamnje, de je to refnizhno, mu od sdaj v’ prihodnje nobena rezh ne bo vezh po frezhi fhla. — In to fe je ref tako sgodilo. Vfe nje¬ gove barke fo fe mu potopile, in vfa njegova kupzhija je bila pokonzhana. Kadar fo njegovi prijatli to vidili, fo mu pomagali, in fo mu tudi barko kupili; ali tudi leta barka fe je v’ kratkim potopila, in kupez fe je radovoljno v’ jezho dolshnikov podal. Njegovi prijatli pa, ki fo njegovo poboshnoft in nedolshnoft posnali, fo ga is jezbe refhili. Po tem je v’ revfhini, tode sa- 64 dovoljno in Bogu hvaleshin shivel, in je v fve- tofti umeri. „Zhe ti Bog veliko terpljenja daje, je snam- ,,nje, de te je sa kako veliko rezh namenil, ,,in te liozhe fvetiga ftoriti. In zhe shelifh, fvet- ,,nik podati, ga fhe lam proti, de naj ti veliko ,,terpljenja daje. Sakaj ni boljfhiga leta sa oginj ,,fvete ljuliesni, kakor je lef krisha, kteriga fe „je Kriftuf poflushil per tvoji veliki daritvi ne- „fkonzbne ljubesni.“ — S. Ignazi Lojola. Egiptovfki Joshef je imel veliko terpeti po nevofhijivotti tvojih bratov, in po hudobii ne- zhifte shene fvojiga gofpodarja v’ Egiptu. Ali ravno po tem terpljenji ga je Bog tako vifoko povsdignil. — In zhe Bog zhloveka na tem fvetu po terpljenji ne povsdigne in frezhniga ne flori , ga bo pa na unim fvetu bolj obilno poplazhal. Voljno poterpljenje nikdar fvojiga plazhila ne sgubi. S. Teresija, ktero je bil Bog sa tako vifoke rezbi namenil, je imtela grosno veliko terpeti. Nekteri to miflili, de je od hudobniga duha preflepljena ; drugi to jo safmehovali savolj nje- niga rasfvetljenja in njenih pofebnih gnad ; nek¬ teri to profili duhovne, de naj roke na-njo po- loshe in naj sa-njo molijo, ker to miflili, de je od hudobniga duha obfedena; drugi fo jo hudo toshili pred duhovfko gofpofko, i. t. d. In koliko sopernofti, tesbav , preganjanja in sa- nizhevanja je mogla preftati, predinj je is-sidala kak klofhter: in jih je dva in tridefet is-sidala! „Ni boljfhiga snamnja, po kterim fe ras- „lozhi flama od dobriga sernja v’ boshji zerkvi, „kakor je sopergovorjenje, terpljenje in sanizh- 65 „vanje. Kdor v’ tem ftanovitin oftane, je do- „bro sernje; kdor fe pa vsdigne, je flama, in „toliko lahkeji flama, kolikor fe bolj na kvifh- „ko vsdigne, to je, kolikor fe bolj jesi, in ko- „likor bolj prevsetno odgovarja.“ — Tako pifhe fveti uzhenik Avgufhtin. Imenitin gofpod je bil prifhel profit fve- tiga fhkofa Franzifhka Salesja, de naj da dobro faro duhovnimu, ki fe je bil temu gofpodu per- porozhil. S. Franzifhk mu je odgovoril, de je fklenil, faro tiftimu dati, kleri bo nar boljfhi opravil fprafhevanje, h’ klerim fo vli tifli po- klizani, kteri shele, faro dobiti; de naj tedaj tudi njegov duhovin k’ fprafhevanju pride. Na to fe je ta gofpod mozhno rasjesil, in je sazhel sanizbljivo in rasshaljivo govoriti; ali f. Franzifhk ni nizh samiril, in je s’ veliko poterpeshljivokjo in krotkoftjo govoril. Leta gofpod pa, ki je bil pofvetin, je fhe vezh rasshaljivih befedi fhkofu rekel, in je po tem v’ veliki jesi vun fhel. — Ffe to je vidi 1 in flifhal bogabojezh prijatel fveliga Franzifhka, in fe je zhudil, kako je sa- mogel fhkof toliko rasshaljenja tako poterpeshljivo prekati. — Nikar fe ne zbudi, mu je po tem f. Franzifhk rekel, de me befede tega gofpoda nifo nizh rasshalile, sakaj premiflil lim, de tih befedi ni on govoril, ampak le njegova jesa. Kadar ni v’ jesi, je moj dober prijatel; in bofh vidil, de ravno moje poterpljenje mu bo per- loshnoft dalo, de le bo fhe pred fposnal in fkefal. — Na to ga je njegov prijatel vprafhal, zhe ni nizh nejevolje obzhutil, kadar mu je ta gofpod tako rasshaljive befede govoril; in f. Franzifhk mu je odgovoril, de ni hotel poflu- 5 66 fhati Tvoje nejevolje, ampak de je prezej sazhel premifhljevati dobre laftnofti tega gofpoda, kteri je do sdaj smiram njegov dober prijatel bil. — Kmalo po tem Te je ta gofpod fposnal, in mu je bilo tako shal, de je fvetiga fhkofa tako sa- nizheval, de je prifhel in Te je s’ folsami k’ njegovim nogam vergel, in ga je odpufhenja profil. Po tem je bil njegov bolj svelli prijatel, kakor popred. „Praviga herjhanfkiga duha ima, kdor ,,ima raji terpljenje, fuhoto, sopernolli in teshave, „kakor pa tifle fladke in prijetne obzbutke; ,,sakaj ve , de kriftjan s’ voljnim poferpljenjem ,,sa Kriftufam hodi, in Tam Tebe satajuje ; in „ravno to nam je Kriftuf poTebno perporozhil. 4£ — S. Janes od Krisha. S. Katarina is Siene je imela praviga ker- ThanTkiga duha, sakaj tako je shelela terpeti, de je vezhkrat rekla , de nobena rezh je tako ne veTeli in ne potrofhta , kakor terpljenje; in de je njeno Terze po terpljenji tako polajThano, de ko bi dolgo zhafa nizh terpeti ne imela, bi Te ji shivljenje grosno pufto in dolgozhafno sdelo. Tudi je rekla, de ko bi ji Bog na isvolo dal, ali prezej umreti in v’ nebeTa iti, ali pa The nekej zhaTa na tem Tvetu shiveli in terpeti , bi raji terpljenje isvolila; sakaj terpljenje neisre- zheno pomnoshi nebefhko krono. Bila je Tpokorniza, ki je neisrezheno she¬ lela terpeti; in defirano je bila mozhno bolna, je smiram na tleh leshala, in kamin pod glavo imela, in je bila s’ Tvojim Tpokornim oblazhilam ogernjena. Vzhafi je poTebno hude bolezhine po želim shivotu obzhutila, in je is Terza k’ 67 Bogu sdihovala , pa le is hvaleshnofti. Neki boshji flushabnik, ki je vidil, koliko terpi, je Boga profil, de naj ji te bolezbine odvsame; in Bog ga je uflifhal in je fpokornizi sdravje dal. Kadar je pa ona to svedila, je porozbila boshjimu flushabniku, de naj nikar vezh Boga sa-njo ne profi , de bi ji Bog sdravje dal, ker je raji bolna, kakor sdrava. „Tifti kriftjani, ki fo do popolnamofti pri- „fhli, in pofebno tifti, ki pravo notranjo molitev „posnajo, nikoli Gofpoda ne profijo, de bi jih „od teshav in fkufhnjav refhil, ampak jih le fhe „shele in obrajlajo, kakor pofvetni ljudje obraj- ,,tajo sla to in drage kamne , ker vejo, de s’ tem „bogati pollanejo. -4 — S. Teresija. Kadar je f. Franzifhk Kfaveri kej terpeti imel, je tako molil: Gofpod, nikar mi ne vsemi tega krisha , drugazhi ne, zhe mi vezhiga dafh namefti tega. „Kufbni vezhkraf in is [er za krishe, ki ti „jih Go/pod Bog pofhilja , in ne glej, kakofhni „fo; sakaj bolj ki fo sanizhljivi in soperni, bolj „saflushijo, krishi imenovani biti. Nafhe sa- ,,flushenje v’ krishih ne pride is velikofti krisba, „ampak is tega , kako ga nofimo; sakaj vzhafi „je vezh saflushenja v’ poterpeshljivim prena- ,,fhanji majhniga in lahkiga krisha, kakor v’ ,,prenafhanji veliziga in teshkiga; sakaj lahki „krishi fo bolj f kriti in men j obrajtani , in fo „tedaj menj prijetni nafhimu nagnjenju, po „kterim le ozhitne velike rezhi ifhemo.“ — Tako uzhi f. Franzifhk Salesi. Kavno ta fvetnik je vfe fvoje velike in majhne krishe s’ pravo kerfhanfko poterpeshlji- volijo prenafhal. Kadar je kam fhel po fvojih opravilih , fe ni nikoli pertoshil nad mrasam ali vrozhino ali vremenam; tudi ni imel navade pertoshiti fe nad jedmi, ki fo jih pred-nj poftavili, ampak je vfe sadovoljno prejel, kakor is bosh- jih rok; fhe vefel je bil, kadar je bil vzhaii flabo poftreshen , in je nar flabifhi rezhi sa-fe isvolil, kadar je le mogel. Od brumniga mladenzha fe bere, de kadar je she bliso fmerti bil, in ko fo duhovni njegovo dufho Bogu perporozhevali, je ozhi odperl in je okoliftojezhim rekel: Ljubi moji bratje ! meni fe sdaj ravno tako sdi, kakor zhloveku . ki gre v’ femenj, in s’ malo dnarjem veliko blaga kupi. Glejte , bres de bi ga bil saflushil. bom sdaj boshje kraljeftvo prejel, sa tako malo terpljenja, ki fim ga na fvetu voljno preftal. — In po tem je mirno v’ Gofpodu safpal. S, Janes Klimak perpoveduje od fpokor- niga mladenzha v’ pufhavi, kteriga fo njegovi vikfhi grosno ojftro dershali; in tudi od vlih fvojih tovarfhev je bil vedno sanizhevan. Kadar je f. Janes vidil, kako ta mladenizh po nedol- shnim terpi , fe mu je fmilil, in ga je tedaj miioval in tolashil. Mladenizh pa mu je odgo¬ voril, de je terpljenje njegovo nar vezhi vefelje, in njegovi tovarfhi ne ravnajo tako flabo s’ njim is hudobije, ampak po boshjim perpufhe- nji. sato de čina perloshnoft fe v’ poterpeshlji- voiti vaditi, in fvojo dufho zhifliti, sakaj le s’ ognjem fe slato zhifti. — Dve leti po tem je leta mladenizh na fmertno pofteljo prifhel, in je Boga in fvoje tovarfhe sahvalil, de fo mu per¬ loshnoft dajali terpeti. Po tem je s’ terdnim 69 upanjem vezhniga svelizhanja fvoje zhafno shiv- Ijenje dokonzhal. „Ko bi mi prav fposnali, koliko saflushenja „je v’ voljnim poterpljenji kolesni, bi jo vfelej „s’ ravno takim vefeljem prejeli , s’ kakorfhnim „fe nar vezbi dobrote prejmejo; in bi jo bres „godernjanja in bres nejevolje preterpeli.“ — Tako pravi f. Vinzenz. Leta fvetnik je dobro fposnal, koliko saflu¬ shenja je v’ kerfhanfki poterpeshljivofti; satorej je vfe fvoje dolge in hude bolesni ne le s 1 po- terpeshljivoftjo, ampak tudi s’ vefeljem preftal. Vzhafi je bil tako bolan, de ni mogel nobeniga uda ganiti, in de po dnevi in po nozhi ni po- zhitka imel; pa je bil vender smiram vefel in prijasin, kakor v’ sdravji. Ni bilo nikdar fli- fhati is njegovih uft befede soper fvoje bolezhine, ampak vedno je Boga hvalil, de mu tako velike gnade in dobrote daje. Kadar je prav hude bolezhine obzhutil, fe je k’ podobi krishaniga Jesufa obern il, in ga je profil, de naj mu gnado da, is Ijubesni do njega vfe voljno pre- terpeti. Kadar je mogel od fvojih bolezhin go¬ voriti, je govoril tako, de je bilo viditi, de fe mu vfe premajhne sde , rekozh : Moje terpljenje ni nizh proti temu, kar lim terpeti saflushil, in proti temu, kar je Kriftuf savolj mojih gre¬ hov terpel. — Pofebno je pa v’ nogah dolge in hude bolezhine obzhutil; vezh ko fhtiridefet let fo bile njegove noge smiram otekle in ranjene, in jih je mogel smiram obvesane imeti. Kadar jih je edin njegovih duhovnov vidil, je rekel : Ah, gofpod, kako teshavne in soperne morajo te bolezhine biti! — Na to je f. Vinzenz pre- 70 zej odgovoril: Saka] pravifh, de je boshje delo sopemo ? kakor de bi Bog ne ftoril prav, de terpljenje pofhlje nevrednimu grefhniku. Bog ti odpufti, kar li rekel. V’ Kriftufovi fholi fe ne fme tako govoriti. Kaj ni to po pravizi, de grefhnik terpi savolj fvoje hudobije? in de Go- fpod Bog s’ nami ravna po fvoji fveti volji? S. Felikf je velikokrat neisrezhene bolezhine terpel. Sdravnik, ki je bil k’ njemu poklizan, in ki ga je posnal, de je velik fiushabnik bo- shji, mu je enkrat, ko je bil v’ nar hujfhih bolezhinah, rekel: Proti Boga v’prefvetim imenu Jesufa, de bi ti odvsel te bolezhine. — Ali f. Felikf mu je odgovoril : Kako govorifh! kaj tako mi fvetjefh ? Kaj miflifh, de bom Boga profil, de naj mi odvsame te bolezhine, s’ kterimi me on obifhe ? To nifo bolezhine, to fo ne- befhke roshe, ktere v’ nebefhkim raji raftejo, in nebefhki Ozhe jih fvojim otrokam pofhilja. — In po tem je sazhel boshjo dobroto hvaliti, de tako ljubesnivo s’ njim ravna. ,,Nekteri kriiljani, kadar fo bolni, fo sha- „loftni, in fe pertoshijo, ne savolj fvojiga laftniga „terpljenja, ampak savolj tega, ker fvojim ljudem .,teshavo in nadleshnoft delajo s’ fvojo bolesnijo ; ,in ker ne morejo fvojih dolshnoft in drugih ,dobrih del opravljati, in tudi ne prav moliti, „kadar fo bolni. — To je pa le smota; sakaj, „kar sadene nadleshnoft, ki jo bolnik drugim ,,ljudem ftori, fe mora premifliti, de kdor je ,,prav poterpeshljiv, hozhe le to, kar Bog hozhe, „in kakor Bog hozhe. Kar sadene opravila in „dobre dela, je premifliti, de en fam dan v’ „terpljenji, zhe fe voljno preterpi, je vezh 71 »vredin, kakor zel mefez truda in dela. Kar „pa molitev sadene, premiflimo to: Kaj je bolj- „fhi, na krishi biti s’ Jesufam, ali pa pod »njegovim krishem fiati, in njegovo terpljenje „na krishi premifhljevati? — Sravin tega, zhe »Bogu darujemo fvojo bolesin, zhe premiflimo, »de po njegovi volji in sa-nj terpimo, in fe »njegovi fveti volji radovoljno podvershemo, to je gotovo nar boljfhi molitev.“ — Tako uzhi f. Franzifhk Salesi. Sveti Aldegundi je bil Bog na snanje dal, de bo fkoraj umerla; tedaj je Gofpoda profila, de naj ji kako teshko in hudo bolesin pofhlje predinj jo is tega fveta poklizhe. Bog jo je uflifhal in ji je veliko bolesin poflal, v’ kteri je neisrezheno hude bolezhine terpela; ali vezh ko je terpela, bolj je bila Bogu sa to hvaleshna, in je rekla, de bolj ko fe bo njena dufha v’ ognji terpljenja ozhiftila, loshej fe bo proti nebefam povsdignila. S. Franzifhk Serafinfki je sravin drugih bo¬ lesin in b olezhin tudi grosno velike bolezhine v’ ozheh terpel; pa je smiram Boga zhaftil in hvalil, in ga je le profil, de naj mu poter- peshljivoft da, in naj ga v’ fvoji fveti flushbi ohrani. Na to mu je Gofpod odgovoril : Bodi vefel, Franzifhk ! vefelje vezhniga shivljenja te v’ nebelih zhaka, in to tvoje terpljenje naj ti bo sa aro. S. Vinzenz, kadar je bil mozhno bolan, ni mogel fvojih vfakdanjih duhovfkih molitev oprav¬ ljati , pa je vender smiram molil, to je, je fvoje mifli smiram k’ Bogu povsdigoval, je fvojo voljo smiram v’ boshjo voljo vdajal, in fe je vedno 72 s’ saupanjem, s’ ljubesnijo in hvaleshnoftjo Bogu isrozheval. To vfe je ob krotkim, pa pogofto opravljal. „Dobro premiflite, de pred Bogam vezh „saflushimo v’ enim farnim dnevu s’ terpljenjem, „ki nam ga Bog pofhlje, ali ki nam ga blishnji „ftori, kakor v’ defetih letih s’ terpljenjem, ki „li ga fami isvolimo.“—Tako pifhe f.Teresija. Spokorni flushabnik boshji Henrik je lepo shivel , in je fvoje mefo vedno krishal s’ fpo- kornimi deli: ali vfe to je po fvoji laftni volji opravljal, in od fvojiga blishnjiga nizh ni ter- peti imel. Njegovo shivljenje je bilo iizer Bogu mozhno dopadljivo , ali Bog mu je vender na snanje dal, de bo pofihmal fhe vezh saflushenja imel, ker bo njegovo terpljenje od drugih ljudi prifhlo; sakaj do sdaj fe je le fam febe gajshlal in krishal, pofihmal ga bodo pa hudobni jesiki gajshlali in krishali. — To fe je tudi saref tako sgodilo; in ker je preganjanje in sanizhevanje, ki ga je mogel od hudobnih jesjkov preftati, vo¬ ljno preterpel, je s’ tem fhe veliko bolj Bog u dopadljiv poftal, kakor s’ fvojo ojftro pokoro. „Kdor je saref poterpeshljiv, ne porajta na „to, kako dolgo in koliko mora terpeli, in tudi „ne premifhljuje, kdo mu terpljenje daje, „zhe je njegov vikfhi, ali njegov tovarfh, ali „njegov podloshin } zhe je fveti, ali hudobni „duh; ampak le v’ to mifli, de bi vfe voljno „poterpel.“ — Pravi Tomash Kempzban. Dva pufhavnika fta fkup shivela, edin je bil mlad, drugi ftar. Pridno fta delala, in ka¬ dar je bilo kej ftorjeniga, je ftari pufhavnik delo v’ medu nefil, ga je prodal, je dnarje sa- 73 pravil, in je s vezli er fvojimu mladimu tovarfhn komaj koliz kruha pernefil. Mladi pufhavnik je to krivizo in teshavo voljno prenafhal, in ni nikoli nizh fvojimu tovarfhu savolj tega rekel. Tri leta je tako terpel; na sadnje fe mu je she prehudo sdelo, njegovo oblazhilo je bilo she rastergano, in on je bil she vef flab od fira- danja 5 in je tedaj sazhel premifhljevati, zhe bi fmel s’ dobro velijo fvojiga malopridniga tovar- fha sapulliti. Kadar je to premifhljeval, mu je Bog na snanje dal, de naj le fhe malo zhafa poterpi , ker bo fkoraj is tega fveta fhel. To je mladi pufhavnik fvojimu ftarimu tovarfhu povedal, ali ta mu ni nizh verjel. Drugi dan je leta poterpeshljivi mladenizh v’ boshji gnadi umeri; ftari pufhavnik pa fe je tako prellrafhil. de fe je refnizhno fvojih grehov fkefal, in fpo- korno sbiveti sazhel. „Gofpod Bog nam pofhilja terpljenje in bo- „lesni, de nam s’ tem perloshnoll daje, tille „neisrezheno velike dolge poplazhati, ki jih pred „njim imamo. Sato pa tudi tifti kriltjani, ki „imajo kej premiflika in fposnanja, vfe terplje- „nje voljno prenafhajo , ker velikovezh gledajo „na dobizhik, ki ga sravin imajo, kakor na te- „shave, ki jih prelloje.“ — Tako pravi f. Vinzenz Ferreri. Ravno leta fveti pridigar je to v’ lepi per- glihi pokasal. Bil je kralj, je rekel, ki je imel dva dolshnika, ktera mu nilla samogla dolgov poplazhati, in jih je tedaj v’ jezho sapreti uka- sal. Ker je pa kralj ufmiljeniga ferza bil, je napolnil dve mofhne s’ dnarji, in je toliko v’ vfako mofhrio djal, kolikor mu je vfak dolshan 74 bil. Po tem je fhel v’ jezho obifkat fvoja dva dolshnika, in je v’ vfaziga njegovo mofhno s’ vfo mozhjo vergel, tako de da velike bolezhine obzhutila. Edin tih dveh dolshnikov fe je pre- zej hudo ujesil, je mofhno s’ nogo od febe funil, in je ni hotel pogledati. Njegov tovarfh pa je bolj pametin in premifhljen biJ, je kmalo fpos- nal dobroto fvojiga kralja, in deliravno je velike bolezhine obzhutil, je mofhno s’ hvaleshnodjo pobral , in je ravno toliko dnarjev v’ nji najdil, kolikor je kralju dolshan bil. Po tem je prezej troj dolg plazhal, je is jezhe refhen bil, in je per kralji fpet v’ gnado prifhel. — Leta prilika ne potrebuje islaganja ; vfak jo lahko sapopade. — Bog daj, de bi mi vfi, ki fmo dolshniki pred Bogam, vfe terpljenje , ki ga ufmiljeni Bog na naf vershe, voljno in hvaleshno prejeli in pre¬ dali; sakaj to fo tillidnarji, s’kterimi nar loshej poplazhamo dolgove, ki fmo jih per Bogu s’ fvojimi grehi ftorili. »Nikar ne bodi nejevoljin savolj sopergovor- „jenja, sakaj to nam perloshnoft daje, lepe zhed- „nofti v’ djanji fkasovati, ki nam jih je Gofpod „Bog perporozhil. Verjemite mi, de fe prave „zhednodi ravno tako malo v’ mirnim prijetnim „shiv]jenji isrede, kakor dobre ribe v’ mirni „vodi v’ mlakah. — Kako samoremo lepfhi »fvojo ljubesin do Boga, ki je toliko sa naf „terpel, pokasati, kakor s’ voljnim poterplje- „njem v’ teshavah in sopernodih ?“ — Pravi f. jPranzifhk Salesi. Spokorin flushabnik boshji v’ fvojih tesha¬ vah mifli, de mu Jesuf Kriduf na hrani doji, in mu pravi: Moj brat li; ali te ni fram, tako 75 majhno leshavo s’ nejevoljo terpeti, ker Hm jek tolikanj sa-te terpel. Lep sgled kanovitne polerpeshljivoki v’ so- pernokih nam je sapukil f. Filip Neri, ki je pofnemanja vredin. Leta fvetnik je kanoval v’ Rimu bliso zerkve f. Hieronima , in je tedaj v’ tej zerkvi mafheval in fpovedoval. Ker je tako fveto in fpokorno shivel, je imel smiram gros- no veliko ljudi sa fpoved, tako de fo zerkveni flushabniki nejevoljni pokali, fo ga zhe dalje bolj fovrashili, in fo fi mozhno persadevali, ga is tega kraja pregnati. Vzhafi , kadar je hotel iti mafhevat, mu nifo hotli mafhniga oblazhila datij vzhafi fo mu kelih in mafhne bukve fkri- li, de ni mogel mafhevati; in per vfaki per- loshnoki fo mu kako rasshaljivo befedo rekli. Leta fvetnik jim pa ni nikoli nizh hudiga od¬ govoril, jim ni nikoli viditi dal, de je nejevo¬ ljen, ali de samiri, in jim je smiram dober in prijasin bil. Njegovi prija tli fo ga vezbkrat profili, de naj ta kraj sapufli, in naj drugam gre , kjer bo lahko bolj mirno shivel. S. Filip pa jim je odgovoril, de nozhe krisha od feb« vrezhi, ki mu ga je Bog naloshil; in je tedaj smiram per tej zerkvi okal. Na sadnje , ker je vidil, de fo flusbabniki lete zerkve smiram bolj nejevoljni in fovrashni proti njemu, je Boga profil, de naj mu fposnati da, kaj mu je ko¬ riti, in de naj mu kanovitno poterpeshljivok da. In na to mu je Bog na snanje dal, de mu bo dal pravo poterpeshljivok, tode fi jo mora s’ prenafhanjem tih fvojih krishev saflu- shiti. — Po tem je zhe dalje bolj poterpesbljir pokal, tako de je pofebno vefelje obzhutil, ka- 76 dar mu je kdo kaj rasshaljiviga ali soperniga ftoril ali rekel; in je fvoje sopernike le fhe bolj ljubil, kakor druge ljudi, in nikdar od njih hudo govoril, in tudi ni terpel, de bi bil kdo drugi hudo od njih govoril, ampak jih je sago- varjal in je njih dobre laftnofti fkasoval. Zer- kev f. Hieronima mu je na sadnje tako prijet¬ na in ljuba poftala , de je želih tridefet let v’ nji oftal; in bi bil tudi do fmerti tamkej oftal, ko bi mu ne bili fveti ozhe papesh farni sapove- dali, drugam iti. „Uzhite fe terpeti is ljubesni do Boga, „bres de bi ljudje sa to vedili.“ — Pravi f.Teresija. Skrilo, radovoljno in le Bogu snano ter¬ pljenje mu je gotovo nar bolj dopadljivo ; sakaj tako terpljenje je zhifto in kerfhanfko, ker pride le is ljubesni do Boga, in ne is Iaftne ljubesni, ktera vzhafi tudi nevernike, ki Boga ne posnajo, perganja, de kako veliko ozhitno terpljenje s’ prezhudno poterpeshljivofljo in fta- novitnoftjo preftoje, ker vejo, de 6 bodo s’ tem veliko pofvetno hvalo in zhaft perdobili. —- Kar je Jesuf od drugih dobrih del rekel, to tudi od poterpeshljivofti velja , de kdor savolj ljudi do¬ bre dela opravlja, she na tem fvetu fvoje pla- zhilo sadobi, in ga tedaj od Boga ne bo prejel, kdor pa na fkrivnim, le savolj Boga, kej dobri- ga flori, bo od Boga vezhno plazhilo sadobi]. Sveft boshji flushabnik je enkrat v’ veliki petik Kriftufa profil, de naj mu gnado da, kej sa-nj terpeti. Njegova profhnja je bila uflifhana , in je po tem zel zhaf fvojiga shiv- «) Mat. 6. 77 Jjenja po želim shivotu hude bolezhine obzhutil. S’ ferzbnim vefeljem je vfe te bolezhine predal, in fe ni nikoli pertoshil. En fam krat fe je fposabil, in je fvojimu prijatlu, ki ga je vpra- fhal, kako fe pozhuti, rasodel, de farno v’ gla¬ vi ne, drugej pa po vlih udih vedne bolezhine obzhuti. Ali komaj je bil to isrekel , ko fe je neisrezbeno kefal tih befedi, in je obljubo do- ril, nikdar vezh od fvojih bolezhin govoriti, drugazhi ne , kakor ko bi bila bosbja volja , de bi jih mogel komu rasodeti. S. Klara je bila ofem in dvajfet let hudo bolna; in vef ta zhaf je ni bilo nikoli flifhati, de bi fe bila pertoshila savolj fvojih bolezhin , ampak velikokrat je Gofpoda sa-nje sahvalila. Od fvetiga flushabnika boshjiga Shtefana fe bere de je bil hudo bolan : in njegov tovarfh, ki mu je ftregil, mu je jed perpravil in je po smoti namedi lafhkiga olja laneniga vsel , de je jed sabelil. Kadar je to jed bolniku pernefil, jo je leta pokuiil, pa je ni mogel jedi, je bila pre¬ grenka, ali vender ni zlo nizh rekel. Drugi dan je fpet ravno tako jed perpravil, in bolnikjefpet ni mogel jedi, pa je le poterpel, in je bil vefel, de je perloshnod najdil, kaj terpeti. — Ali nje- govimu tovarfhu fe je to zhudno sdelo, de bol¬ nik nozhe nizh jedi, in je tedaj fam jedi sa- zhel, de bi v’ bolniku posheljenje do jedi obu¬ dil ; kar je fposnal fvojo smoto, in mu je ne- isrezheno teshko djalo; bolnik pa ga je tolashil, rekozh : Bog je to smoto perpudil, de mi je perloshnod dal terpeti. Zhad in hvala mu bodi! „Kdor sheli popolnama biti, fe mora do- „bro varovati, de ne rezhe : Prav fim ravnal ; 78 „to in to fe mi po krivizi sgodi. — Sakaj zhe „Ie tifti krish voljno prenafhati hozhefh , ki fe v na pravizo opira, ne bofh popolnamofli sado- „bil.“ — S. Teresija. Svetimu Vinzenzu je njegov fhkof opravilo ukasal, in on je prezej sazhel, povelje fhko- fovo sveilo dopolnovati. Nekteri duhovni pa, ki nifo vedili, de mu je bilo to od fhkofa sa- povedano, in ki jim ni bilo dopadljivo , fo fe pred ravno tem fhkofam nad tem perfoshili: in fhkof je bil posabil, de mu je bil on to Ito- riti ukasal. Tedaj je poklizal Vinzenza , in ga je vprizho vfih tih duhovnov mozhno pofvaril. Ali f. Vinzenz ni nobene befede odgovoril, in je v’ ferzu vefel bil, to krivizo terpeti. — Ne¬ kaj zhafa po tem fe je fhkof fpomnil, de je bil on fam Vinzenzu to opravilo ukasal, savolj kteriga ga je po tem tako po nedolshnim kre¬ gal ; in je veliko poterpeshljivofl; in ponishnoft tega boshjiga flushabnika fposnal. .,Ko bi mi fvoje teshave vfelej s’ kerfhan- „fkimi ozhmi pogledali, in ko bi fe is nafhiga „uma popolnama vsdignile tifte pofvetne megle, „ktere sadershujejo luzh vere, de ne more do „dna nafhe dufhe pofvetiti; bi fe pazh frezhne „fposnali, kadar bi naf ljudje opravljali, in bi „rekli, de fmo leni in nevedni, de fmo nepri- „jasni ali zlo pregrefhni. — Kadar kej dobriga „ftorimo, in ko fmo savolj tega preganjani, ali „ni to velika frezha ? ker je Kriftuf rekel, de „fo frezhni, kteri preganjanje terpe savolj pra- „vize.“ — Tako govori f. Vinzenz. Kadar je Pater Alvarez svedil, de je nekdo gerdo opravljanje soper njega naredil in rastro- 79 fil, fe je mozhno rasvefelil; in ker fe je tifti, ki mu je to novizo pernefel, sazhudil, mu je leta poterpeshljiv boshji flushabnik rekel: Sdaj vidim, de me Bog ljubi, ker me po poti fvojih nar ljubfhih prijatlov vodi. ,,Zhe Mojsefovo palizo na tleh pogledafh, „je oftudna kazha, zhe jo pa pogledafh v’ „Mojsefovih rokah, je isvirk velikih zhudeshev. ** „— Ravno tako je s’ teshavami in sopernoftmi. „Zhe jih farne sa febi premiflifh, fo ftrafhne 5 „zhe jih pa v’ boshji volji in previdnofti premi- „flifh, fo ljubesnive in prijetne.“ — Tako uzhi f. Franzifhk Salesi. S. Marija Magdalena de Pazzi je vezhkrat rekla, de mifli, de ni na fvetu tako hude so- pernoCti, ali tako grenkiga terpljenja, de bi ga ona s’ vefeljem ne predala, kakor hitro bi fpos- nala, de je boshja volja, de naj ga terpi. — Torej kadar je bila fhe tako hudo bolna in polna bolezhin , fe je prežej rasvefelila, kadar ji je kdo rekel, de to po boshji volji terpi. ,,Kadar imamo terpeti bolezhine, soperno- „fti in revfhino, in kadar ljudje gerdo s 1 nami „ravnajo , fpomnimo fe prezej terpljenja nafhi- „ga Svelizharja, in po tem fe nam bo nafhe „terpljenje kmalo manjfhi sdelo. In zhe fo na- „fhe bolezhine fhe tako velike, fe nam bodo „roshe sdele, in njegovo terpljenje ternje.“ — S. Franzifhk Salesi. Bil je imenitin gofpod, ki je imel veliko sanizhevanja in kriviz terpeli, fhe zlo od fvojih «) II. bak. Mojs. 4, 3. II. buk. Mojs. 14. i. t. d. 80 podloshnih; in jih je vfe voljno in mirno pre- terpel. Kadar je bil vprafhan, kako samore tako poterpeshljiv biti, je rekel: Kadar mi kdo kej rasshaljiviga rezhe ali flori, nozhem v’ to mi- fliti, ampak obernem fvoje mifli prezej v’ tifto veliko rasshaljenje, ktero je Sin boshji od fvojih ftvari prejel , in pravim fam per febi: Ko bi ti leti ljudje tudi sa uh dajali, bi to fhe vfe nizh ne bilo proti sanizhevanju in rasshaljenju, kte- riga je tvoj Gofpod in Svelizhar prejel in voljno preterpel. — Ref je, je dalje rekel, de vzhafi per sanizhevanji in rasshaljenji veliko nejevoljo obzhutim, ktera fe hozhe v’ meni vsdignili; ali prezej fvoje mifli na kako enako rasshaljenje obernem. ki ga je Jesuf preflal, in tako dolgo fvojih mifel od tega ne odvernem, dokler ne zhu- tim , de je vfa nejevolja prefhla. Poboshna gofpa je bila hudo bolna, in je nesnane bolezhine obzhutila; ena njenih pri- jatliz ji je tedaj podobo krishaniga Jesufa v’ roke podala , rekozh: Proti Jesufa , de naj te refhi od tih bolezhin. Ali gofpa je od govorila: Saka j ga bom sato profila? Miflifh de shelim is krisha ftopiti, ker imam v’ rokah podobo Jesufa, ki je do fmerti na krishi oftal ? Bog me tega varuj! She vezh shelim sa nj terpeti, ki je toliko sa¬ me terpel. „Kadar premiflim, kolikanj je Jesuf terpel, „ker vender ni zlo nizh terpeti saflushil, ref „ne vem, kje imam pamet, zhe fe pertoshim „savolj fvojiga terpljenja, ali zhe miflim, de ga „nilim saflushila.“ — Pravi f. Teresija. S. Ludvina je želih ofim in tridefet let bolna bila , in je vedno bolezhine v’ vfih udih obzhu- 81 tila ; in per vfim tem je bila smiram vefela in prijasna, ker je neprenehama premifhljevala, koliko in kako je Jesuf terpel. Zheterta jablana« Saupanje. vBog bolj sheli nafhiga svelizhanja in vliga „tega, kar nam v’ svelizhanje flushi, kakor ga „mi farni samoremo skeleti-, tudi bolj ve, kakor „mi, po kteri poti bomo nar losbej k 1 svelizha- „nju prifhli. Vfe poti fo v’ boshjih rokah, in ,,po njegovi volji fe sgodi, karkoli fe sgodi na „fvetu. Gotovo je tedaj, de med vfim tem, kar „fe nam samore sgoditi, fe nam bo ravno to „sgodilo , kar bo nar bolji sa naf. — Ali shelifh „od tega preprizhan biti? Premifli teclaj to; „Gofpod Bog ti pravi: Jeft te ne bom nikoli „posabil. Jeft bom smiram s’ vami, vfe dni. „Ko bi ti to kak pofhten zhlovek obljubil, bi mu „verjel in bi va-nj saupal; glej, Bog ti to ob¬ ljubi , in nizh prav ne saupafh. Samore le kej „bolj gotovo biti, kakor je boshja befeda?- 4 — Tako uzhi f. Avgufhtin. Sveto pifmo fplob, pofebno pa pfalmi. fo polni nar lepfhih naukov od boshje milofti in ljubesni do naf , in od njegove perpravljenofti. nam pomagati v’ vfih rezheh. Torej fo fvetniki Isa. 4!) - 15. Mat. 28, 20. 6 82 v’ vfih rezheh terdno v’ Boga saupali, in njih ferze je bilo v’ fvetim miru. — Bere fe, de fe je f. Hugo fhkof enkrat po nozhi grosno bal, de bi fe neka nefrezha ne pergodila, in fe ni preže j fpomnil boshje dobrote in previdnofti; ali kmalo po tem je fposnal, de ni prav, de fe boji, fe je fkefal fvoje smote, in je s’ velikim saupa- njem rekel: Sakaj fe le bojim! Bog je obljubil, de nam bo na Hrani Hal v’ vfih nadlogah in nefrezhah. Ni fe mi tedaj nizh bati; kar fe bo sgodilo, to bo nar boljfhi sa-me. Od fvete Rose is Lime v’ Ameriki fe bere, de je bila v’ fvoji mladofti grosno boje zha, tako de li ni upala po nozhi nikamer bres luzhi iti. Pergodilo fe je pa, de je enkrat svezher dolgo molila v’ zelizi, ki jo je na vertu fvojih ftarifhev imela. Njena mati, ki je bila ravno tako bo- jezha, je sazhela fkerbeti sa fvojo hzher, in je shelela do Aje priti, pa fi ni upala farna zhes vert iti do zelize. Kadar je njeni mosh domu prifhel, ga je profila, de naj s’ njo gre. S. Rosa je bila tako samifhljena v’ molitev, de ni nizh drusiga miflila; ali kadar je vidila fvoje ftarifhe, ki fo jo prifhli ifkat, fe je fpomnila , de mora she posno biti, in je s’ njimi v’ hifho fhla. Po poti je pa to mifel imela. Glej , moja mati je tako bojezha, kakor jeft, in fi ni upala farna po-me priti; le v’ drufhnji fvojiga mosha fi je upala priti. Jeft pa fim fhe smiram tako bojezha, defiravno me moj ljubesnivi Shenin Jesuf pov- fod fpremlja, in me nikoli farne ne pufti. Sakaj me je tedaj ftrah! — Leto premifbljevanje je f. Roso tako v’ saupanji poterdilo, de po tem ni bila vezh tako bojezha. 85 „Bog je vfigamogozhin, torej mu nobena „rezh ni nemogozha; Bog je nefkonzhno moder „in vfigavedin, torej mu nobena rezh ni ne- „snana , ne fkrita ; Bog je neismerjeno dober, „torej vfe to sheli, kar nam je saref dobro. — „Ali bi ne imelo vfe to nafhe saupanje do Boga „popolnama poterditi?‘‘ — Tako pifhe svefti flushabnik boshji Skupoli. Serze fvetiga Franzifhka Salesja je bilo tako polno terdniga saupanja do Boga, de je smiram mirno in sadovoljno shivel, tudi v’ nar vezhih nefrezhah in nadlogah; in je vezhkrat rekel, de ne sapopade, kako samore krilljan , ki v’ pra- viga Boga veruje, drugazhi mifliti, kakor de vfe to, kar Bog perpufti, je prav, in nam flushi v’ svelizbanje. „Gotovo fmo preprizhani, de naf refnize ,,fvete vere ne morejo goljfati; in vender nizh „prav ne snamo va-nje saupati, in fmo bolj per- „pravljeni saupati v’ befede ljudi, in v’ obljube „goljfiviga [veta. In ravno sato tako malo na¬ prej pridemo v’ zhednodih, in tako malo Ho¬ dimo sa boshjo zhad.“ — Pravi f. Vinzenz. Svetniki boshji fo le po tem vezhno shivlje- nje sadobili, ko fo fe na boshjo befedo bolj sa- nafhali, kakor na befede ljudi, in fo bolj Bogu verjeli, kakor goljufnimu fvetu, ker fo vedili in dobro premiflili, de nebo in semlja bota prefhla, boshja befeda pa vezhno oilane. — Je- suf je rekel, de on je pot, rejniza in shivlje- nje;*') to je, de njegova befeda nam pravo pot v’ nebefa kashe, njegova befeda nam gotovo *) Jan. 14, 6. 6 * 84 refnizo rasodeva, in po njegovi befetli, zhe jo svefto dopolnjujemo, bomo vezhno shivljenje sadobili. „Navaditi fe m oramo v’ vlih rezbeb sa lepo „luzhjo vere hoditi; to nam je potrebno sa nafhe „laftno svelizhanje, in tudi sa svelizhanje blish- „njiga; leta luzh naf prezhudno poterdi, in ras- „fvelli nafhe ferza. Gotovo nam ne more no- „bena druga rezh ferza napolniti in naf po varni „poti voditi, kakor le vezhne refnize. Veruj „mi, de kdor fe opira na bosbje refnize, bo „kmalo do kerfhanfke popolnamofti prifhel, in „bo samogel velike rezhi ftoriti.“ — Tako go¬ vori f. Vinzenz. S. Filip Neri, predinj je kako delo sazhel, pofebno zhe je bilo veliko , fe je vfelej pred v’ molitvi perporozhil boshji previdnofti; in s’ tem fe je tako poterdil v’ saupanji do Boga, de je vezhkrat rekel: Terdno saupam, de bom od Gofpoda sadobil, karkoli ga bom profil; sakaj pravi nam, de bomo vfe sadobili, karkoli ga bomo v’ molitvi s’ shivo vero profili *). „0 Gofpod moje dufhe! kdo bi samogel to „s’ befedami isrezhi in na snanje dati, kar ti „tiftim dajefh , ki na - te saupajo; in koliko tifti „sgube, kteri she tako vifoko pridejo v’ notra- „nji molitvi, de fo samaknjeni, in po tem farni „na-fe saupajo!“ — Pravi f. Teresija. Ravno ta fvetniza pifhe, de je posnala krift- jane, ki fo bili v’ poboshnofti in v’ zhednoftih tako deljezh prifhli, de fo bili v’ molitvi vfi k’ Bogu povsdignjeni in vzhafi samaknjeni, in ki *) Mat. 21, 22. 85 fo po tem v’ fushnoft hudobniga duba padli. In pravi, de fe je to morebiti le sato sgodilo, ker fo prevezh farni v’ febe saupali. Sabaj badar briftjan vidi, de fe njegova dufha tabo vifobo proti Bogu povsdiguje; badar fposna, babo sa- nizhljivo je vfe pofvetno bogaftvo in vefelje proti nebefhbi zhafti ; in badar obzhuti, babo Bog njegovo dufho ljubi: ga vfe to tabo poterdi v’ saupanji do famiga febe, de mifli, de po tabim fposnanji fe ne bo mogel nikdar vezh b’ po- fvetnirn rezhem oberniti; in fe po tem nizh vezh ne varuje', in fe bres ftrahu v’ nevarne per- loshnofti podaja , v’ bterih fvojimu Gofpodu zhe dalje bolj nesveft poftaja. — Torej, kdor mifli de Hoji, naj fe varuje, de ne pade. w ) „Kadar fe zhlovek na fvojo laftno pamet in „mozh sanafha, fi veliko fbkodo dela. Kadar „poftavim kak vikfhi, ali kak pridgar ali fpo- „vednik v’ fvojo laftno modroft, uzbeiiok in pa- „met saupa, mu Bog fvojo pomozh odvsame in ,.ga famimu febi prepulH, de mu s’ tem fposnati „da, babo malo fam ftorili samore 5 in is tega „pride, de s’ vfim fvojim trudam in persadeva- „njem malo ali pa nizh dobriga ne opravi. — „Ravno savolj tega tedaj vzhafi tako malo do- „briga ftorimo v’ fvojih opravilih. 44 — Pravi f. Vinzenz. S, Franzifhb Salesi je vfe fvoje opravila, bi mu jih je bil Bogisrozhil, frezhno opravil, sato bo fe ni nikoli na fvojo laftno modroft sanafha], ampak je le v’ boshjo previdnoft saupal. In nikoli ni vezhiga upanja imel, de fe bo babo *) I. Kor. 10, 12. 86 opravilo dobro is-fhlo, kakor kadar druge opore in drusiga perpomozhka ni imel, kakor boshjo previdnoft. S. Filip Neri je vezbkrat rekel, de kdor fe v’ grefhno perloshnoft poda in sravin pravi: Ne bom v’ greh padil, ne bom hudiga tloril ; ravno s’ tem fprizhuje, de bo padil in fvojo dufho mozhno pofhkodoval ; sakaj kdor nevar- nott ljubi, bo v’ nevarnolti pokonzhan.*). ,,Persadevajmo li, to prav sapopalti, de ne „fmemo nikoli farni v’ febe saupati, in de farni „is febe nifmo dobri sa nizh drusiga, kakor de „fkasimo boshje namene, ki jih s’ nami ima. „Zhe fe bomo od tega prav preprizhali, fe bo- „mo popolnama boshji voditvi prepuftili, in ga „bomo neprenebama profili, de naj nam pomaga.“ — Tako pravi f. Vinzenz. Pemfki kralj f. Vinzenz je bil nefrezhin v’ vojfki, je vfo fvojo armado sgubil, in je v’ oblaft fvojih fovrashnikov prifhel. Kadar fo ga vpra- fhali, kako fe pozhuti in kako mu je per ferzu, jim je odgovoril: Nitim bil fhe nikoli tako mi- rin in vefel, kakor tim sdej ; sakaj kadar tim bil obdan s’ armado, tim fe na zhlovefhke per- pomozhke sanafhal, in nitim vtegnil v’ Boga mifliti; sdej pa, ko tim vfo armado in pofvetno mozh sgubil, smiram le v’ Boga miflim in le v’ njega saupam ; in upam, de me ne bo sa- puftil. S. Filip Neri je imel navado rezbi: Gofpod, ne sanefi fe na-me in ne pulti me famiga; zhe me ne varujefh, bom prezej padel. — O Gofpod, *) Sir. 3, 27. 87 nikar nizh drusiga od mene ne perzhakuj, ka¬ kor kej hudiga. „Nikar fe veliko ne sanafhajte na prijasnoft „in pomozh ljudi, sakaj ne samorejo nam prav „pomagati ; in kadar Gofpod Bog vidi, de fe ,,prevezh na-nje sanafhamo, naf on sapufti.“ — S. Vinzenz. To naf Bog fam uzbi fkosi ulla preroka Jeremija, rokozh: Gorje zhloveku, kteri v’ zhlo- veka saupa ... in ki njegovo ferze Gofpoda sapufti. S. Vinzenz je bil od te refnize tako pre- prizhan, de ni le nobeniga saiipanja imel v’ prijasnoft in pomozh pofvetnih ljudi, ampak de fe je te pomozbi tudi ogibal, kolikor je le mo¬ gel , kadar fe mu je ponujala. Enkrat ga je vikfhi poglavar mella profil, de naj sa nj govo¬ ri pred kraljizo savolj rezhi, ki jo je prejeti shelel; in mu je obljubil, de bo tudi on, koli¬ kor bo mogel, njegovimu ordnu dobriga ftoril. Na to mu je f. Vinzenz tako odgovoril: Kolikor bom po pravizi sa vaf ftoriti samogel, bom ftoril. Kar pa moj orden sadene, prepuftimo vfe boshji previdnofti. Ravno tako je tudi f. Franzifhka Fremiot miflila in ravnala, kadar je bila vikfha zeliga fvojiga ordna. Franzofka kraljiza fe ji je bila v’molitev perporozhila, in ji je na snanje dala, de jo mozbno obrajta. Na to fo snanzi in pri- jatli fvete Franzifhke grosno sheleli, de naj kraljizi pifhe in naj fe njeni prijasnofti perpo- rozhi. Ali Franzifhka ni nikakor hotla tega fto- *} Jcrera. 17, 5. 88 riti, ampak je rekla, pofebno fvojim nunam : Me moramo sheleti, niške in nesnane oflati, in ne fmemo nikdar prijasnofti vikfhih in mogozh- nih tega fveta ifkati. Zhe li persadevamo fvoje dolshnofti do njih dopolnovati, kakor nam Bog sapoveduje, in zhe molimo sa njih sdravje in shivljenje, in pofehno sa njih vezhno svelizhanje ; ho gotovo Bog, ki sa naf fkerhi, ftoril, de naf bodo fposnali, kadar nam bo njih pomozhi treba, in de nam bodo v’ nafhih potrebah pomagali. S. Teresija je imela navado rezhi : Pravi prijatel, v’ kteriga saupati samoremo , je le Je- suf Kriftuf. Kadar fim na-nj operta, tako mozh v’ febi obzhutim, de fe mi sdi, de bi fe sa- mogla zelimu fvetu vftaviti, ko bi fe soper mene vsdignil. „Kdor fe v’ fvojih opravilih svijazh in ovin- „kov poflushi, rasshali previdnoft boshjo, in fe „njegove ozhetovfke fkerbi nevredniga flori.“ — Pravi f. Vinzenz. Ravno ta fvetnik je vfe svijazhe v’ fvojim govorjenji in djanji fovrashil, in fe jih nikoli ni hotel poflushiti, ampak je rekel, de pufti vfe ovinke in svijazhe pravdarjem in drugim modrim tega fveta. „Kadar kdo vfe fvoje mifli v’ Boga oberne „in fe le va-nj sanafha , sravin pa fi persadeva, „mu svefto flushiti, Bog sveflo sa-nj fkerbi; in „vezhi ko je njegovo saupanje v’ Boga, bolj Bog „sa n j fkerbi; in ni mu treba fe bati, de bo w Bog nehal sa-nj fkerbeti; sakaj njegova lju- „besin je nefkonzhno velika do tiftih, kteri vanj „terdno saupajo.“ — Tako pifhe f. Franzifhk Salesi. S 89 S. Franzifhk Serafinfki je Lil pofebno prav preprizhan od te refnize; in je tudi fvoje to- varfhe uzhil, popolnama v’ viih rezheh v’ Loshjo previdnoft: saupati. Kadar je kteriga Tvojih tovar- fhev kam poflal, mu ni nikoli druge popotnize dal, kakor te befede fvetiga pifma : Versi na Go- Jpoda fvoj o fkerb, in on ie bo preshivil *').— In kadar ga je Rimfki papesh vprafhal, kako Te on in njegovi tovarfhi preshive, mu je od¬ govoril: Sveti ozhe! nafha mati (to je: obljuba revfhine) je ref grosno revna; ali nafh ozke (to je: dobrotljivi Bog) je neisrezheno bogat. „Kdor Bogu flushi s’ zhiftim ferzam, in „kdor v’ nemar pufti Tvoj laftni dobizhek in vfe „kar je zbafniga, in le boshjo zhaft ifhe, bo „smiram fvoje opravila in dela po frezhi opra¬ vil , pofebno takrat, kadar po zhlovefhki pre- „vidnofti ni nobeniga dobriga upanja ; sakaj opra¬ vila v’ flushbi boshji fo povsdignjene zhes vfo ,,zhlovefbko previdnoft , ker jih nefkonzhna bosh- „ja previdnoft vlada.“ ■— Tako govori f. Karl Boromej. Kakor je ta fvetnik govoril, tako je tudi ravnal. V vlih fvojih opravilih je v’ Boga sau- pal in fe mu je v’ molitvi perporozhal ; in s’ molitvijo je vfe fvoje dela sazhel, je med delam vedno v’ boshjo prizhujozhnoft miflil , in je s’ Bogam fvoje dela dokonzhal. In bolj ko je bi¬ lo kako delo teshavno , s’ vezhim saupanjem je Boga pomozhi profd. Satoraj je pa tudi toli¬ kanj velikih in teshkih opravil frezhno opravil , ki fo fe pofvetnim ljudem nemogozhe sdele. — *) Pfalm 54 , 23. 90 Ravno tako je f. Karl tudi v’ fvojih hifhnih po¬ trebah popolnama v’ boshjo previdnoft saupal, in Bog mu je vzhali ozhitno pokasal , de mu je to saupanje dopadljivo. Leta fvetnik je bil grosno ufmiljeniga ferza, in je vfe kar je imel, ubogim dal. Njegov hifhnik ga je vzhali sa to fvaril in mu je vzhali s’ nejevoljo povedat pri- fhel, de ni nobene rezhi vezh per hifhi. S. Karl ga je s’ boshjo dobroto in previdnoftjo tolashil; ali hifhnik fe s’ tem ni dal potolashiti, in mu je rekel, de bi imel menj ubogim dajati, in bolj sa fvojo hifho fkerbeti. Pofebno je enkrat njegov hifhnik s’ veliko nejevoljo prifhel mu povedat, de nima zlo nizh vezh dnarjev, in de ne ve, kako bo samogel drushini potrebin shivesh dati. S. Karl mu ni drusiga nizh odgo¬ voril, kakor de naj v’ Boga saupa, Bog bo go¬ tovo pomagal. — In Bog je pokasal, kako mu je bilo to saupanje dopadljivo; sakaj dve uri po tem je f. Karl pifmo prejel, v’ kterim je bilo tri tavshent tolerjev. Je tedaj prež ej hifhnika poklizal , in mu je te dnarje dal, rekozh: Vse¬ mi to, zhlovek majhne vere! Glej, de naf bosh- ja previdnoft ni sapuftila. — Saref veliko je bilo saupanje tega fvetnika v’ boshjo previdnoft; ali sravin tega fe pa bere v’ njegovim shivljenji, de njegovo saupanje ni bilo predersno , ampak s’ veliko kerfhanfko previdnoftjo sdrusheno. Sa- torej fe ni nikoli nepremifhljeno in nepotrebno v’ nevarnoft podal, in fe je v’ vlih fvojih opra¬ vilih rad pofvetoval, in je vfe dobro premiflil , predinj je kej sazhel; in po tem, kadar je vfe ftoril, kar je ftoriti samogel, je popolnama v’ boshjo previdnoft in pomozh saupal. 91 „V’ velikih potrebah in teshavah je zhaf ,.pokasati , de saref v’ Boga saupamo. Verje- „mite mi, de trije delavzi vezh ftore , kadar „Bog pomaga , kakor defet drugih ; in pomaga ,,vfelej, kadar nam zhlovefhke perpomozhke od- ,,vsame , in kadar nam opravila isrozhi, ki fo r vezhi, kakor nafha mozh.“ — Tako uzhi f. Vinzenz. Leta fvetnik je v’ želim fvojim djanji veK- ko saupanje do Boga fkasal; in Bog, ki je oblju¬ bil, de tiftih , ki va-nj saupajo , ne bo nikdar sapuftil, je vzhafi s’ zhudeshi pokasal, de mu je saupanje fvojiga svefiiga flushabnika dopad¬ ljivo ; in mu je mozh dal, take velike dela opra¬ viti, nad kterimi fe fhe sdej fvet zhudi. — Leto saupanje je f. Vinzenz tudi lepo pokasal , kadar je njegov hifhnik prifhel mu povedat, de ni¬ ma nobeniga venarja vezh. — O vefela noviza ! je odgovoril f. Vinzenz, Bog bodi sahvaljen ! Sdej je z haf pokasati, zhe imamo pravo saupa¬ nje v’ Boga ! O kako ne/konzhno veliko je ho- gaftvo boshje previdnofli, ali nafhe obupanje in zagovanje ji veliko nezhaft dela. — Kmalo po tem ga je Bog fhe bolj v’ saupanji poterdil, ker mu je pomozh poflal. „Kadar hozhemo kako opravilo v’ boshji „flushbi in sa boshjo zhafi: opraviti, moramo ,,narpred Boga profiti, de naj na/ rasfvetli, in „nam fvojo /veto voljo fposnati da; po tem fe ,,fizer fmemo zhlovefhkih t jrpomozbkov poflu- ,,shiti, kteri fo potrebni in perpravni, de fe „boshja volja in boshji nameni dopolnejo; to- „de fe ne fmemo prevezh na-nje sanafhati, „ampak le na boshjo pomozh, in moramo le 92 „od Boga perzhakovati, de nam bo pomagal, „to opravilo po frezhi opraviti. Sravin tega pa moramo terdno preprizhani biti, de karkoli .,fe bo sgodilo , bo vfelej nar boljfhi sa naf, „defiravno fe bo morebiti nam flabo sdelo po „nafhi pameti.“ —Tako pravi f. Vinzenz. Temu fvetniku fe je bil nekdo v’ molitev perporozhil , in on mu je odgovoril : Ljubi moj prijatel , danf fim fe zelo dopoldne v’ opravilih pomudil, tako de fim le prav malo molitve opraviti samogel, in fhe ta je bila rastrefena ; tedaj vidite, kako malo fe samorete danf na mojo molitev sanefli. Ali to me vender shaloft- niga ne flori, ker vfe fvoje upanje v’ Boga po- ftavim, in ne v’ fvoje molitve in tudi ne v’ fvoje persadevanje ; in terdno verujem, de je fedesh boshje milofti in dobrote na nafho revfbino poftavljen ; (bolj ko fmo revni in pomozhi po¬ trebni, bolj fe naf Bog ufmili in nam pomaga). „Kadar opravljamo fvoje navadne dela , de „fi perdobimo, kar nam je v’ shivljenje po¬ grebno , ne fmemo prevezh v’ fkerbeh in v’ „ftrahu biti, ampak fi moramo pametno in mo- „dro persadevati, kolikor samoremo, in po „tem vfe bosbji previdnofti prepufliti , s’ ferzh- ,.nimi sheljami, de bi Bog vfe nafhe opravila „po fvojih namenih voditi , in nam fvojo voljo „na snanje dati hotel. In terdno verovajmo, „de kadar Bog hozbe, de bi kako opravilo „frezhno dokonzhano bilo, sadershki nizh ne „fhkodovajo, opravilo bo vender le dokonzha- „no; in menj ko bo sravin nafhiga dela, vezh „bo boshjiga.“ — Pravi f. Vinzenz. V shivljenji ravno tega fvetnika fe bere, de 93 predinj fe je zhlovefhkih perpomozhkov poflu- shil, deliravno fo bili dobri in potrebni, je vfe- lej pred fvoje opravilo Bogu perporozhil, in je potlej mirno zbakal, de bi Bog po fvoji previdnofti njegovo delo na pravo pot in k’ fvoji zhafti obernil. In je vezhkrat rekel, de Bog po fvoji previdnofti ftori, de fe tifte opra¬ vila nar frezhnifhi isidejo, v’ kterih zhlovek sheli, sa boshjo previdnoftjo hoditi, ne pa pred njo. „Kdor nima prave kerfhanfke mozbi, in „je prevezh navesan na fvojo laftno zhaft, je „grosno jesin in vpije in fi ne da pokoja , ka- „dar kdo kako krivizhno opravljanje soper nje- „ga napravi. Kdor je pa uterjen v’ boshji Iju- „besni, in drusiga nizh ne sheli, kakor Bogu »dopafti, ni tak; saka j dobro ve, de Bog vidi „njegovo nedolsbnoft, in de jo bolj obrajta , ka- „kor on fam; in de ga bo Bog gotovo varoval „in branil, kolikor mu bo v’ vezhno sveli- „zhanje flushilo.“ — Tako pi fhe fveti uzhenik Argufhtin. V’ shivljenji fvetiga Franzifhka Salesja fe bere de je bil velikokrat grosno gerdo oprav¬ ljan od fvojih fovrasbnikov, pa fe ni savolj te¬ ga nikoli jesil, tudi ni shaloftin poftal, in fe ni odgovarjal in pravizhil, ampak je vfe boshji previdnofti prepuftil, s’ terdnim saupanjem , de bo Bog vfe k’ dobrimu obernil. Kadar je fli- fhal , de ga gerdo opravljajo, je imel navado rezhi: Si mozhno persadevajo, mi dobro ime odvseti, pa savipam, de mi ga bo Bog ohranil, zhe je to potrebno sa njegovo flushbo. Sam sa - fe gotovo ne shelim dobriga imena in nobene 94 zhafti, ampak le kolikor mi je tega sa boshjo flushbo potrebno. De bi samogel Bogu prav svefto flushiti , le to shelim ; naj bo v’ dobrim ali v’ flabim imenu, naj bo v’ zhafti ali v’ ne- zhafti; koga je na tem leshezhe? Bogu prepu- ftim fkerb sa fvojo zhaft in sa fvoje dobro ime ; naj Bog flori, bar mu je dopadljivo, in njego¬ vo je vfe. In ko bi fe s’ tem, ko fim sanizhe- van in saframovan, boshja zhaft pomnoshila, ali bi ne bilo moje sanizhevanje in saframo- vanje moja nar vezhi zhaft? To je nar vezhi zhaft ftvari na fvetu: boshjo zhaft mnoshiti. — Enkrat je bil edin njegovih fovrashnikov gerdo opravljanje soper njega naredil, de namrezh v’ nezhiftofti shivi. Pofvetni ljudje, ki fvetiga Franzifhka nifo ljubili, fo to opravljanje prezej verjeli in povfod rastrolili. Njegovi prijatli pa, ki fo njegovo fvetoft posnali, in ki fo bili gros- no shaloftni savolj tega hudobniga opravljanja, fo ga profili, de naj fvojo nedolshnoft fkashe, sakaj fizer mu bo to opravljanje vfe dobro ime odvselo, in bo zhe dalje bolj njegovim duhov- fkim opravilam fhkodovalo. On pa je s’ mir¬ nim ferzam odgovoril: Prepuftimo Gofpodu vfe to; Gofpod Bog nar bolj ve, koliko mi je zhafti in dobriga imena treba sa njegovo flushbo; in le toliko ga shelim, in nizh vezh. „Zhe mozhno hitimo in fi filno persadeva- „mo, perpomozhke najti, de bi fe obvarovali „nefrezh in shaloftnih pergodb na tem fvetu, „in de bi jih od febe odvernili, nimamo fhe „praviga saupanja v’ Boga. Sakaj ker s’ takim ,,sadershanjem boshjo previdnoft prehiteti hozhe- „mo, s’ tem ozhitno pokashemo, de bolj v’ 95 „fvoje persadevanje , kakor v’ boshjo previdnoft „sauparao; in de fe bolj sanafhamo na zhlo- .,vefhko modroft, kakor na boshjo befedo.“ — Tako govori f. Vinzenz. Boshji flushabnik Alvarez je imel hifhnika, ki je bil grosno fkerbin sa hifhne opravila, in sa vfe, kar je bilo sa zhafno shivljenje potreb¬ no ; in je bil v’ grosno velikih fkerbeh in tesha- vah, kadar je vidil, de kake rezhi permankuje. Vzhafi je prifhel s’ veliko shaloftjo fvojimu go- fpodu fvoje teshave potoshit; ali Alvarez ga je narpred vprafhal , zhe fe je s’ Bogam pofveto- val, in zhe je njemu narpred to teshavo poto- shil in ga pomozhi profil. In kadar je hifhnik odgovoril de ima prevezh fkerbi in dela, de ne utegne moliti, mu je flushabnik boshji re¬ kel : To bi imela tvoja nar vezhi fkerb, in tvo¬ je pervo delo biti, fe Bogu perporozhili in v’ njegovo previdnoft saupati. Pojdi in moli nar¬ pred. Kaj miflifh, de nimamo gofpoda in ofkerbnika, Ier molitvi, kakor fuholo in rastrefenje. Kadar je to vidil, je vikfhiga profil, de naj ga fpet n asa j poftavi k’njegovimu navadnjimu delu. To mu je vikfhi fpet pervolil; in kadar je po dobro opravljenim delu k’ molitvi prifhel, je fpet neisrezhene nebefhke fladkofti obzhulil. — Tako je tedaj Bog fvojimu flushabniku pokasal, de ni njegova volja, de bi kriftjan le molil, in savolj molitve fvoje navadnje dela sapuftil ; am¬ pak de hozhe, de naj kriftjan moli in dela. ,,Tudi majhne dela fo velike, kadar fo do- „bro ftorjenej tako de je bolj Bogu prijetno in ,,bolj njemu k’ zbafti majhno delo, kteriga le „sato ftorimo, de bi Bog u dopadli, kakor veli- „ko delo, ktero ni is tega namena ftorjeno. Te- „daj fi moramo pofebno persadevali, de dobro ,,opravimo majhne opravila , ki fo lahke in ki „jih smiram pred fabo imamo, zhe fi shelimb „boshjo prijasnoft zhe dalje bolj perdobiti.“ — Tako govori f. Franzifhk Salesi. S. Ignazi je fprizheval od eniga fvojih to- varfhev, ki je bil sidar, de kolikor zeglov je poloshil in kolikorkrat je s’ldadvam udaril, toli¬ ko kron fi je v’ nehefih saflushil, savolj dobriga in zhiftiga namena, s’ kterim je vfe fvoje dela pofvezheval. 186 Od fvetiga Franzifhka Kfaverja fe bere, de je vfe fvoje nar manjfhi dela svello in dobro opravljal; in je imel navado rezhi: Nikar fe ne motimo; kdor ni svell: in pridin v’ majhnih rezheh, tudi v’ velikih ni. S. Teresija pravi, de s’ eno farno profhnjo is ozbenafha fe vezh dobriga Itori, zhe fe is fer- za in le is ljubesni do Boga isrezhe , kakor s’ želim ozhenafhem in s’ velikim fhtevilam ozhe- nafhev, zhe fe bres premiflika in bres dobriga namena smolijo. „Kdor ni fkulil, ne more verjeti, koliko „sadobimo saflushenja, kadar ii persadevamo, „de fe v’ majhnih rezheh ne pregrefhimo; sa- ,,kaj hudobni fkufhnjaviz s’ majhnimi pregrefhki „sverta majhne luknje v’ nafho veli, fkosi lttere „pa po tem veliki grehi v’ njo pridejo.“—Ta¬ ko govori f. Teresija. S. Lorenz Juftinian fe je bolj fkerbno majh¬ nih grehov varoval, kakor velikih, in je vezh- krat rekel, de varovati fe fmertnih grehov, to ni sa boshje flushabnike, ampak sa pofvetne ljudi, „Glej , de per fvojih delih in opravilih, ,,nikdar Boga ne posabifh; in ne veruvaj , de „s’ tem, ko bofh le v’ fvoje delo miflil, bofh „nar vezh opravil ; sakaj zhe te Bog sapu- „fti, bofh prezej per pervi ftopinji s’ obrasam „na semljo padel. Stori raji, kakor otrozi, kte- „ri fe s’ eno roko fvojiga ozheta dershe , in s’ „drugo jagode > in malenze okoli mej tergajo. „Mifli v’ fvoje delo ; ali pogofto pogledaj gori „proti nebefhkimu Ozhetu, de fposnafh, zhe „mu je tvoje delo prijetno, in de ga pomozhi „prolifh. Zhe tako ravnafh, bofh vfe tudi fhe 187 „tako leshke opravila boljThi in loshej opravil. „Poglej prefveto devizo Marijo, kako ljubesnivo „s’ eno roko fvoje dela opravlja, in s’ drugo „pehova fvojiga lina Jesufa, Gofpoda nafhiga.“ — Tako pravi f. Franzifhk Salesi. S. Rosa is Lime v’ Ameriki je per Tvojih vfakdanjih delih Tvoje Terze smiram per Bogu imela, tako de kadar je hiThne dela sa potrebo drushine opravljala, ali kadar je s’ ljudmi govo¬ rila, ali kadar je kam Thla , s’ eno befedo , smi¬ ram in povTod, je gledala s’ duThnimi ozh- mi prelepo oblizhje Tvojiga ljubiga Shenina. Pre- zhudno je bilo, de leta vedni Tpominj hoshje prizhujozhnohi; ki je njeno duTho tako ljubes¬ nivo napolnil, je ni nizh samaknil, tako de je bila ob enim popolnama s’ Bogom Tklenjena, in je s’ ljudmi govorila, jim perpravne odgovore dajala , jim Tvetovala i. t. d. In je vTe, kar je bilo per hilhi treba, tako dobro in rozhno oprav¬ ljala, kakor ko bi ne bila v’ nizh drusiga miTli- la, kakor v’ fvoje delo, deiiravno je bila s’Tvo¬ jo miflijo v/a v’ Bogu. Bil je poboshin fhkof, ki je veliko piTal sa boshjo zhalt in sa svelizhanje dufh, in je sravin smiram v’ Boga millil. Kadar vzhali ni vedil , kako bi to sapiTal, de bi bilo boljThi, je k’ Bo¬ gu sdihnil: GoTpod, kako hozhem to sapiTati? GoTpod, uzhi me, kako naj to povem. — In vzhali, kadar je bil sapiTal to, kar je miTlil, de je nar boljThi, je Tvoje piTanje Bogu daro¬ val , rekozh : GoTpod, naj bo to tebi v’ zhalt in dufham v’ svelizhanje ; ti daj lnojimu piTanju praviga duha. O GoTpod, shivljenje vlih kvari! ti daj letim zherkam shivljenje. — Vzhali, ka- 188 dar mu je dopadlo, l«ar je bil sapifal, je vsel papir v’ robe in ga je k’ luzhi perblishal, re- kozh : Moj Bog, hozhefh, de ga foshgem ? V’ tem pifanji ni nizh mojiga. Naj sgori in naj bo pokonzhano vfe, kar je moje laftno, zhe je soper tvojo fveto voljo! — Tako je leta flu- shabnik boshji fvoje delo smiram v’ boshji pri- zhujozhnofti opravljal , in torej ni nizh ftoril, kar bi bilo Bogu sopemo. — Srezbin kriftjan, kteri per vfih Tvojih delih in opravilih smiram v’ Boga mifli, kakor ko bi ga pred Tabo vidik Srezbin je, kdor ima fvoje roke per delu in fvoje ferze per Bogu. „Stori svelto to, kar Bog sdej od tebe ime- „ti hozbe, in prepufti mu fkerb in mifel sa pri¬ hodnje. Zhe bofh tako ravnal, bofh gotovo velik dufhin mir sadobil.“ — Tako pravi fve- ta Franzifhka Fremiot. Od f. Franzifhka Salesja fe bere , de kadar je kako delo opravljal, fi je persadeval, ga ta¬ ko dobro lloriti, kakor ko bi nikoli nobeniga drusiga opravila na fvetu ne imel. S. Gregor is Nazianza pifhe od fvoje mate¬ re , de je bila vfa v’ vfakim dela, in de je vfako rezh popolnama opravila , tako de kadar jo je kdo vidil v’ domazhih hifhnih delih, bi bil lahko miflil, de sa nobeno drugo rezh ni¬ ma fkerbi, kakor sa domazhijo; in kadar je bila v’ dufhnih opravilih, je bilo viditi, kakor de bi nikoli nobene druge rezhi ne opravljala, kakor boshjo flushbo. S’ eno befedo, vfako delo, ki ji je v’ roke prifhlo, je s’ tako ljubesnijo in fkerbjo opravila, kakor ko bi nikoli nobeniga drusiga dela ne imela. 189 „Boshje dela fe vezhidel pozhafu opravijo, ,,in imajo fvoj sazhetek in fvoje radvo. Tedaj „fi ne fmemo persadevati, vfe na enkrat in naglo „opravili ; in ne fmemo mifliti, de je vfe sgu- „bljeno, zhe fe kaka rezh na enkrat ne opravi; „ampak fe mora pozhafu naprej iti, vedno Boga profili, in fe poflushiti liflih perpomozhkov s’ „kterimi naf duh boshji navdaja, in nikdar ,,tikih, ki pridejo is napzhinih pokav tega fveta. 44 — Tako uzhi f. Vinzenz. Ravno ta fveli Vinzenz je imel lepo in mo¬ dro navado, vfe fvoje dela in opravila mirno in pozhafu opravljati, in ni nikdar prenaglo kakiga opravila sazhel, in po tem ko je bilo sazhelo, ga tudi ni prenaglo opravljal ; tako de fo po- fvetni ljudje rekli, de je prevezh pozhafin. Ali fkufhnja je pokasala, de njegova pozhafnoft ni nikdar nizh fkasila, ampak velikokrat fo fe vfi sazhudili, kadar fo vidili, kakofhne velike in teshavne opravila je leta revni duhoviti fam opravil, kterih bi veliko drugih ljudi vkup nik¬ dar ne bili opravili, ko bi jih bili tudi s’ fhe tako veliko gorezhnoftjo sazheli. „Pervi sadershek, savolj kteriga fvojih opra- „vil dobro tte opravljamo, je ta, de kadar fmo „per enim delu, she v’ drusiga miflimo , ki ga „imamo koriti, ali ki fmo ga she kot ili; s’ tem „fe naflte dela sadershujejo in medejo, in no- „beno fe prav ne opravi. — Zhe hozhemo vfe ,,fvoje opravila prav in dobro opravili, moramo „le v’ liko mifliti, ki ga ravno sdej v’ rokah „imamo, in fl persadevati, de ga tako dobro „opravimo, kolikor nam je le mogozhe, in mo- „ramo vfe mifli in fkerbi sa druge opravila ta- 190 „krat vnemar puftiti. In kadar bo to florjeno, ,,ga puftimo is mifli, in obernimo vfe fvoje mifli ,,v’ delo, ki ga imamo po tem koriti.“— Tako uz,hi Pater Avila. Od fvete nune, Marije po imenu, fe bere, de ravno v’ tiftim zhafu, kadar jo je bil Bog s’ nebefhkimi fladkoftmi obilno obdaroval v’ fa- motnim premifhljevanji, je mogla is pokorfhine veliko hifhnih del opravljati, tako de je fkorej zel dan v’ tih delih bila, ker je mogla sakriftijo, kelder, kuhnjo, miso, in vzhafi tudi fhe vrata in apoteko prefkerbeti. In vender je vfe tako dobro opravila, de fo bile vfe sadovoljne ; in je sravin fhe zhaf najdila sa fvoje fveto premifhlje- vanje. Kadar je namrezh per enim opravilu bila, ni v’ drhge miflila, ampak le v’ tega, in ii je persadevala, ga prav opraviti. Kadar je bila, poftavim, v’ kuhnji, fi je rekla: Sdej fi kuharza, in nizh drusiga ; in je tudi po tem ravnala, kakor ko bi nobeniga drusiga opravila ne imela, kakor kuho. In kadar je to delo opra¬ vila in is kuhnje fhla, Ii je rekla : Sdej pa niti vezh kuharza. In tako per viih drugih opravilih. ..Drng sadershek je nagloft. Varuj fe na- „glofti, sakaj ona je poglavitna fovrashniza prave „poboshnofti; in nobena rezh, ktera fe je s’ „preveliko nogloftjo ftorila, ni bila fhe dobro „ftorjena. Hodimo pozhafu in le smiram naprej „hodimo, in bomo deljezh prifhli.“ — Pravi f, Franzifhk Salesi. S. Filip Neri je fvoje fpokornike smiram opominjal, de naj fe v’ nobeni rezhi, in tudi v’ dufhnih opravilih, nikdar ne prenaglijo; in jim je vezhkrat rekel: Ne fmele mifliti, de fe 191 mora vfe v’ enim dnevu boriti, in de bote v’ enim mefzu fvetniki poftaii. To ni po pameti. „Tretji sadershek je maloferzhnoh ali za- „gljivoh in fkerbljivoh. Bodi pridin in sveti v’ „vlih fvojih opravilih; ali zhe ti je mogozhe, „nikar prevezh fkerbi in teshav sravin ne imej, „to je, nikar jih ne opravljaj s’ nepokojnim „ferzam, s’ maloferzhnolljo, in vef otoshin ; in „varuj fe dufhnih teshav per fvojih opravilih, „sakaj te teshave pamet motijo in naf sadershu- „jejo, de tudi takih rezhi dobro ne opravimo, ,,ki nam nifo teshavne. Velike opravila naf ne „motijo tako, kakor majhne, kadar nam jih „veliko na enkrat pride. Torej tudi majhne ,,opravila mirno prejmi, in li persadevaj, de „jih saporedama eno sa drugim opravifh, bres „nepokojnohi. Zhe tako ravnafh, hofh vfe fvoje ,,tudi majhne dela s’ velikim saflushenjem opra- „vil.“ — Tako pravi f. Franzifhk Salesi. Leta fveti fhkof je imel velikokrat s’ ljud¬ mi niskiga /lanu opraviti, ki fo mu vzhali sa- volj kakih majhnih rezhi veliko zhafa vseli ; pa jih je vender smiram s’ ponishno poterpeshlji- voftjo poflufhal. In kadar mu je kdo rekel, de ni prav, de savolj tih majhnih rezhi toliko zhafa sgubi, je odgovoril: Kaj pa hozhete, de naj ftorim? Te rezhi, ki fo farne na febi majhne, fe tihim, ki mi jih perpovedujejo , velike sde ; in shele polajfhani in potrofhtani hiti, kakor ko bi njih opravki fhe tako veliki bili. Bog she ve, de mi sdej ni treba vezhiga opravila, kakor s’ tem ljudmi govoriti; in vfako opravilo mi je enako, de le sravin Bogu flushim. In kadar to opravilo po boshji volji opravljam, deliravno je 192 majhno, nillm dolshan drusiga opravljali. In zhe prav premiflimo, ali ni to veliko in imenit¬ no opravilo: boshjo voljo ftoriti ? „Med velikim fhtevilam perpomozhkov, de „fvoje opravila dobro opravimo, je pervi per- ,.pomozhek ta, de vlako delo tako opravimo, »kakor ko bi imelo sadnje delo nafhiga shivlje- ,,nja biti. — Torej li per vfakim fvojim opra- ,,vilu tako rezi : Ko bi vedil, de bom mogel »prezej po tem delu umreti, ali bi ga hotel »ftoriti? ali bi ga hotel tako opravljati, kakor ,.ga opravljam 4 *? — Tako govori f. Vinzenz. Bere fe od poboshniga duhovniga, ki je imel navado , fe vfako jutro pred mafho /pove¬ dati. Kadar je sbolel , fo ga njegovi prijatli opomnili, de naj fe fpove, kakor sa fmert; sa- kaj je bil mozhno bolan. Ali on jim je odgo¬ voril : Gofpodu Bogu bodi zhaft in hvala ! Tri- defet let je she, kar fim sazhel fe vfak dan tako fpovedovali, kakor ko hi bil imel prezej po fpo- vedi umreti. Drugi perpomozhek je, de le na danafh- „nji dan miflimo. Hudobni fkufhnjaviz je pre- »brifan, in veliko kriftjanov tudi s’ tem ftrafhi „in jih od poboshniga shivljenja odvrazhuje, ker »jim kashe, kako teshko je, toliko let, do konza »fvojiga shivljenja, tako varno shiveti, in vfe »rezhi tako na tanko in popolnama ftoriti. — »Tedaj, kadar zhlovek le na danafhnji dan mifli, »to sapre vrata tem fkufhnjavam, in s’ tem tudi »zhlovefhka trudnoft in flaboft veliko pomozhi »sadobi. Sakaj kdo bi ti ne samogel en dan »persadevati, de bi, kolikor je mogozhe, dobro »fvoje dela opravil? Naj li tedaj sjutrej rezhe : 195 „DanJ' 11 hozhem persadevati, de dobro opravim „fvoje navadnje dela. — Zhe tako ravna, bo ,.loshej v’ poboshnim shivljenji okal, kakor ko „bi le smiram vfe fkup premifhljeval, de fi bo ,,mogel vfak dan tako persadevati do konza fvo- „jiga shivljenja.—In tako, zhe fi zhlovek le danafh- „nji dan persadeva, po kerfhanfko shiveti, mu ,,l>o to v’ navado prifhlo in mu ne bo vezh „teshavno.“ — Tako uzhi bosbji flushabnik Ro- driguez. V’ shivljenji fvetnikov fe bere od pufhav- nika, ki je imel veliko fkufhnjav prekali savolj poka. Prezej sjutrej je zhutil veliko lakoto in velike flaboki; ali ker fo pufhavniki navado imeli, fe vfak dan do treh po poldan pokiti, ni hotel sjutrej jeki, in de bi fe loshej prema¬ goval , je tako fam febi rekel: Deliravno fim lazhin in flab ; bom vender lahko do devetih pozhakal; kaj je to taka rezh, do devetih po- zhakati? — Ob devetih li je fpet rekel: Sdej je devet, pa moram do dvanajkih pozhakati; ko fim do devetih pozhakal, bom tudi do dvanaj¬ kih. — Ob dvanajkih je djal fvoj kari kruh na¬ makat in je rekel: Predinj fe dobro namozhi, bo ravno tri. — In ob treh je fvoje molitve opravil in jedil. Tako fi je leta fpokornik dolgo persadeval, fe fkufhnjavam hudobniga duha ubra¬ niti ; nasadnje mu je pa Bog gnado dal, de fe je lahko zel dan pokil, bres flaboki in bres fkufhnjav. Od drusiga pufhavnika fe bere, ki je imel hude fkufbnjave, is pufhave iti, fpokorno shiv- Ijenje sapuftiti in fpet med pofvetnimi ljudmi shiveti j sakaj fkufhnjaviz ga je s’ to tniflijo mo- 15 194 til, de mu ]>o nemogozhe, zel zhaf fvojiga shiv- ljenja tako ojftro shiveti, kakor fo pufhavniki takrat shiveli. — Ali kaj je ftoril leta fpokornik ? Vfak vezher, prediuj je fpat fhel, je rekel: To nozh v’ sadnjizh tukej fpim; jutre bom sa- puftil pufhavo.— In drugi dan sjutrej je rekel: Naj bo! Is ljubesni do Boga bom Ihe dani tu¬ kej ollal. — In tako je ravnal želih devet let, dokler mu ni Bog lete nevarne fkufbnjave od- vsel , in potem mu je gnado dal, terdno fkle- niti, do konza fvojiga shivljenja v’pufhavi okati; kakor je tudi ref oftal in v’ fveti pokori umeri. „Tretji perpomozhek. Nektere lizer dobre ,,in poboshne dufhe fo v’ tej smoli, de miflijo, ,,de fe notranji mir ne da ohraniti med opravili ,,in teshavami. — Vezhiga nepokoja in guganja ,,vender nikjer ni, kakor v’ barki na morji; in „vender ljudje, ki fo v’ nji, pozhivajo in fpe. „In magnetna igla v’ barki je smiram le proti „polnozhi obernjena, naj fe barka premetava in „fuzhe, kakor hozhe. Bavno tako mora tudi ,,nafha volja v’ vlih teshavah in delih smiram le „v’ en kraj obernjena biti, to je, v’ boslijo voljo . 44 — Tako uzhi f. Franzifhk Salesi. Med drugimi fvetniki je tudi f. Vinzetiz to vedno v’ djanji fkasoval. Neisrezheno veliko je imel vzhafi opravili, in mnoge in teshavne fo bile njegove opravila. Ali ni sravin nikoli fvo¬ jiga nolranjiga miru sgubil, ampak je vfe mir¬ no, poterpeshljivo in ftanovitno opravil. To fe je pofebno takrat vidilo, kadar je bil kraljevi fvetovaviz pokal; in sravin tega je bil vikfhi fvojiga ordna in drugih bratovfhin, ktere je bil on vpeljal. Vfak dan je imel s’ veliko ljudmi 195 opraviti, ki je vlak s’ kalro ohranita, je vfe sidanje dobro ohranjeno . 44 — Tako pravi f. Franzifhk Salesi. Vil fvetniki boshji fo fi persadevali, te dve poglavitne zhednofti smiram ohraniti in mnoshiti; pofehno fo pa nekteri grosno imenitni bili v’ tih zhednoftih, kakor poftavim f. Franzifhk is Paule , kteri savolj fvoje velike ponishnofti ni le fam niskoft in sanizhevanje ljubil, ampak je tudi hotel, de naj fe ordin, ki ga je on pofta- vil, imenuje Orden nar manjfhih. In njegova ljubesin do Boga je bila tako gorezha v’ njego¬ vim ferzu, de je vzhafi zlo njegov shivot vef gorezh in ognjen bil. „Kadar kdo saref pobosbno shivi, zhuti v’ „febi shelje, zhe dalje bolj poboshno sbiveti; in ,.delj ko pride po poti kerfhanfke popolnamofti, „bolj fe v’ njem pomnoshijo lete shelje. Ker „luzh njegoviga fposnanja zhe dalje bolj fvetla „poftane, fe mu smiram sdi, de nima fhe no- „bene zhednofti, in de nizh dobriga ne flori ; 17 258 ,,in zhe fe mu tudi sdi, de ima kako zhednoft ,,ali de ftori kej dobriga , fe mu vfe grosno ne- „popolnama in malo vredno sdi. Satoraj fi ,,vedno in neutrudeno persadeva, na poti popol- „namofti naprej priti . 44 — Tako uzhi f. Lorenz Juftinian. Od fvetiga Fulgenzja fe bere, de je tako skelel, kerfhanfko popolnamoft sadobiti, de vfe, kar je dobriga ftoril, fe mu je malo ali nizh sdelo, in fi je smiram boljfhi biti persadeval. S.Vinzenz, defiravno je bil tako velik fvet- nik, fe je vfak dan flabfbiga fposnal, in fi je vedno persadeval, fe poboljfhati. — In ravno to fe lahko tudi od vfih drugih fvetnikov boshjih rezhe. ,,Kadar kdo dobrovoljno prejme pofvarje- „n/e , da na snanje, de ljubi zhednolii, ki fo ,,njegovim pregrefhkam nafproti, savolj kterih ,,je pofvarjen. In to je dobro snamnje, de po ,,poti proti popolnamofli hodi . 44 — Tako pravi f. Franzifhk Salesi. Pufhavnika Serapiona je bil prifhel edin njegovih ravno-pufhavnikov obi fl . " ' ' •. - ■■ ■-/ ■’ ; H .■ ■: ■ . . ./ .■ ’ !0jš NARODNA IN UNIUERZITETNA KNJI2NICA