ASK\ DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 500 lit* Leto XXXVIII. Št. 248 (11.376) TRST, petek, 12. novembra 1982 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. PERTINI POSLAL PREDSEDNIKA VLADE REŠEVAT SVOJE TEŽAVE V PARLAMENT Predsednik republike zavrnil Spadolinijev odstop Ministrski predsednik bo že danes poročal poslanski zbornici in senatu o (^institucionalnem in političnem položaju vlade» RIM — V najdaljšem dnevu politične krize so se vrstili nenadni preobrati. Zjutraj je Spadolini, ob koneu ministrskega sveta, odstopil. Zvečer je Sandro Pertini zavrnil ostavko vlade in jo je poslal v parlament poročat o ((institucionalnem in političnem položaju«, ki sc je ustvaril v petstrankarskem kabinetu. Razprava v obeh skupščinah se bo začela že danes popoldne. Pcrtinijeva poteza je malce presenetila vse, medtem ko je bila glavna pozornost že posvečena pri- Problemi ostajajo Dejstvo, da je predsednik repub lilce Pertini zavrnil odstop SpauoLi nija in tore) tudi njegove drage petstrankarske vlade, je lahko samo sad globoke zavesti predsednika republike, da se nikakor ne sme oddaljiti od ustavnih načel, ’ ' določajo, da parlament poveri zaupnico vladi in torej posredno tudi predvidevajo, da se mora vlada v primeru težav ponovno zateči v parlament. da preveri, če še uživa zaupanje poslanske zbornice in senata. Nikakor pa ni mogoče v tej Pertini jem gesti videti resne možnosti, da bi Spadolinijeva vlada tie padla, oziroma da bi v njej ne prišlo do radikalnih sprememb. In ko govorimo o spremembah ne mislimo m spor med ministroma Andreatto in Formico, ki je po splošnem mnenju prekoračil meje dostojnosti v političnih odnosih znotraj neke večine, ki je sama o sebi trdila, da je homogena. Problemi so drugod, predvsem v konceptu gospodarske politike krščanske demokracije in socialistične stranke, ki se bistveno razlikujeta. Ti problemi so zelo resni, saj je najzgovornejša podoba italijanskega gospodarstva slika ladje, ki se potaplja v brezkončnem morju dolgov. Stroški za plačevanje o-srb ja. pa tudi za druge javne storitve nenehno rastejo in zakladno ministrstvo mara te stroške plačevati. Rezultat je. da naraščajo dolgovi in da je namesto predvidenih r>0 tisoč milijard državni primanjkljaj v letošnjem letu že presegel 70 tisoč milijard ter da bo v prihodnjem letu dosegel 100 tisoč milijard lir. Država je tem stroškom kos le s stalnim nižanjem vrednosti lire, torej z veliko inflacijo, o kateri daje zgovorno sliko že samo naraščanje vrednosti dolarja, ki je že skoraj dosegel 1.500 lir. To pa tudi pomeni, da mora Italija vse surovine in polizdelke plačevati iz dneva v dan dražje. Nekdo je v teh dneh napisal. da nas stane več naraščanje vrednosti dolarja, kot nas je stala ttaksa šejkov», torej podražitev cen petrolejskih proizvodov, za katero so se pred leti odločili Arabci kot protiutež izraelskim ekspanzijskim težnjam na Bližnjem vzhodu. K vsemu temu je treba dodati še nekaj zgovornih podatkov: število brezposelnih se iz dneva v dan veča in industrijska proizvodnja stalno pada. Poleg tega pa stalno naraščajo cene na drobno, kar jemlje delavskim plačam dobršen del kupne moči. In vendar so prav delavske plače najbolj nadzorovane, saj odvisni delavci plačujejo davke do zadnje lire. medtem ko za samostojne delavce tega ni mogoče trditi, nasprotno, finančno ministrstvo razpolaga s podatki, iz katerih jasno izhaja, da so med samostojnimi delavci (obrtniki, prostimi poklici, indvstriici, trgovci) veliki davčni utajevalci. Če torej vlada želi. da ji bodo državljani verjeli, mora torej najprej poseči na tistih področjih, kier so razmetavanja največja in ker so davčne utaje najbolj o-čitne. Prav ob tem bprašanju pa je Spadolinijeva vlada že enkrat padla. letos ' poleti. ko so demokristjani v tamem glasovanju preglasovali enega izmed: davčnih odlokov ministra Fnrmice. Tedaj šlo za tparlamentarni incident». ki so ga premostili z dogovorom med tajniki petih večinskih strank o reformi inštitucij in o programu nove vlade. Prav pri vprašanjih izvajanja vladnega programa pa je prišlo do novega spora, ki je povzročil včerajšnji odstop Spadolinijeve vlade. Očitno je bil program, ki ga je Spadolini predstavil parlamentu avgusta letos tako splošen, da sta bili n tem okviru možni dve interpretaciji. na osnovi katerih sta ministra Fnrmica in Andreatta izdelala svoje predloge. Vendar ne gre za predloge dveh ministrov, ampak, kot. smo lahko v zadnjih dneh razumeli, za bistvene razlike v stališčih krščanske demokracije in socialistične stranke o premostitvi sedanje gospodarske krize, če hočemo zelo poenostaviti stališča^ lahko rečemo, da teži politika krščanske demokracije k posploševanju bremena za premostitev sedanje krize in porazdelitev tega breme-BOJAN BREZIGAR hodnosti (dinamika krize, ki bo bržkone dolga in dramatična, prve hipoteze o nasledniku republikanskega senatorja), toda potrjuje vlogo protagonista, ki jo namerava Kvi-rinal vršiti zlasti v zadnjih časih. Sedaj se je ustvarila paradoksna situacija: neke vrste »izziv* med najvišjo državno oblastjo in političnimi strankami. Pertini hoče v resnici pretrgati začaran krog: stranke, ki jim ne uspe vladati, a dejansko onemogočajo same sebi in komurkoli drugemu kakršnokoli «u pravljivost». Po vsem videzu bo tokrat parla mentalno soočanje težavno in iz mnogih vidikov nerodno. Politične sile že izražajo prva stališča. Za KP1 (Napolitano) je polna «parla mentarizacija* krize koristna, medtem ko PSI (Martelli) poudarja Spa dolinijev odstop (izčrpanost vladnega delovanja je. bila čedalje očitnejša*) in obljublja, da bo predlagal «svoje realistične alternative* za se datlji, položaj, laične stranke so pa URADNO SPOROČILO SO OBJAVILI V MOSKVI 26 UR PO SMRTI SOVJETSKEGA VODITELJA Umrl Je Leonid Breznjev Podlegel je srčnemu infarktu - V vsej državi so sprejeli vest o njegovi smii z umirjenostjo - Pokojnika bodo danes izpostavili v Domu sindikatov - Pogreb v ponedeljek - Med njegovimi nasledniki omenjajo predvsem Jurija Andropova, bivšega načelnika KGB MOSKVA — Sovjetska zveza, ki je sprejela vest o smrti Leonida lljiča Brežnjeva, generalnega sekretarja CK KPSZ in predsednika pre-zidlum. vrhovnega sovjeta ZSSR z umirjenostjo, se pripravlja na pogreb svojega voditelja in državnika, ki je bil vrsto let na čelu največje dežele sveta In kot tak eden velikih protagonistov mednarodnega političnega življenja našega časa. Vest o smrti Brežnjeva, katero so sporočili po sovjetski televiziji včeraj ob 11. uri (po moskovskem času) je Sovjete presenetila, pa tudi ne. Nepričakovano je prišla zato, ker je bil voditelj sovjetske države še pred nekaj dnevi prisoten na častni tribuni, ko so na moskovskem Rdečem trg« proslavljali obletnico oktobrske revolucije in ni tedaj nič kazalo, da bi bilo njegovo povedala sta spremenjen včerajšnji spored, odpovedali so mnoge koncertne in športne prireditve, poleg tega pod včerajšnjim voščilom angolskim voditeljem ni tilo imena voditelja države, kot je b:lo doslej za take priložnosti (bvezno. Včeraj zjutraj pa je uradno sporočilo dokončno potrdilo, da ;e 76 letni voditelj države, na katerem čelu je stal polnih 18 let, umrl. V preteklosti je le še en sovjetski voditelj umrl podobno kot Brež njev, namreč sredi državniških in partijskih poslov, t.j. Stalin. Snnt tega samodržca je leta 1953 povzročila v vsej Sovjetski zvezi izredno prizadevnost, kar za smrt Brežnjeva ni mogoče reči. V vsej državi se je namreč včeraj odvijalo življenje povsem mirno in edini zunanji znak državnikove smrti so bile zastave na pol droga na javnih poslopjih. Sovjetski ljudje si bolj kot drugo zastavljajo vprašanje, kako bo zdaj po smrti Brežnjeva? Kdo ga bo na sledil in v kakšno smer bo krenilo življenje v tej veliki deželi? Kandidatov, ki pridejo v poštev videz vedno bolj vsaksebi: za stal,ie ie ‘»k« slabo. Po drugi stra- socialdemokrate je to priložnost za skrpanje petstrankarske vlade, liberalce in še bolj republikance pa navdaja prav nasprotna skrb. V ostalem se pojav «jezičnih boter* (prepir Formica - Andreatta) tesno preplet že od vsega začetka s politično vsebino krize (gospodarska politika, odnosi s sindikati, za deva ENI), ki je pravi kamen spotike med Spadolinijem in njegovimi Predsednik republike Pertini partnerji. Spadolini se je včeraj ■ _ a_: ____I.. J_1 ..In enii 'n zjutraj predstavil na vladni seji (Nadaljevanje na 4. strani) je stavil vse svoje karte, kot je obljubil, na pomanjkanju vsake mož nosti ponovne vzpostavitve prelomljene kolegialnosti. Povedal je jasno, da je treba potegniti zaključke in odstopiti, ker niso sprejeli «u strežnih* ukrepov (prostovoljni u-mik Formice in Andreatte). upoštevajoč »nefevdalni značaj republiške vlade*. Hkrati se je pojavila vest (ki jo je potem potrdil sam zakladni minister v nedvoumni izjavi), da je bil Andreatta pripravljen zapustiti svoje mesto: nova poteza, ki naj bi spravila (vsaj na zunaj) v težave PSI, ki je trdno branil Formico. Dejansko je potekala vladna seja povsem mirno: Formica in Andreatta sta molčala, ni bilo nobene razprave niti o njunem prepiru ni ti o ekonomiji, ministri so le »vzeli na znanje*, kot se pravi. »Spadoli nijevo odpoved*. Okrog 13.30, ko so začeli ministri odhajati, se je zdelo, da je petstrankarska vlada do končno arhivirana. Za socialiste je minister Signorile naglasil povsem politični značaj krize: ni bilo drugega izhoda, je dejal, ko je pošla vsaka resna možnost sporazuma glede finančnega zakona (oziroma o temeljnih izbirali gospodarske politike) in se je pokazalo, da so spori politične narave. Na ta način je hotel zavrniti obtožbe o »neodgovornosti* socialistov. Današnje glasilo PSI vztraja na tej razlagi: «Treba je takoj povedati, da ne more nihče zatrjevati, da je vzrok krize v izoliranem pojavu pretirane polemike med odgovornima za dve gospodarski ministrstvi*. Današnja razprava bo vsekakor, razen v nepojmljivem primeru, da bi zakrpali razbito koalicijo, razkrila prave namene vseh. Morda bo preverila osnovne značilnosti politične operacije, ki se pripravlja in zadobiva jasnejše obrise: sporazum KD - PSI pod vodstvom vplivne demokrščanske osebnosti (Fanfani), ki naj bi bila sposobna »ustvariti* vlado, ki naj bi trajala do leta 1984 in morebiti tudi dogovor za prihodnjo zakonodajno dobo. R. G. ni pa njegova smrti tudi ni presenetila ker je bilo splošno znano, da je bil že več časa občasno hudo bolan in se je celo že nekajkrat razširja vest. da je preminil, kar. seveda. ni bilo res. Uradno sporočilo ! sovjetskih zdravnikov o njegovi smrti nravi, da je umrl v sredo med 8. in 9. uro zjutraj zaradi infarkta. Toda že v sredo zvečer so pozorni opazovalci v Mosk. i lahko sklepali, da je umrta ena najvišjih sovjet (n.' začela oddajati le resno glasbo,' na- vin jv., ion m um iiujvioji.it ouvj' škili političnih osebnosti. Radio televizija sta namreč nenadoma : Aalo rvAA.-. mil V . Jurij Andropov, Konstantin ČcMiJcnko in "Viktor Grišin so trije izmed najresnejših kandidatov za nasledstvo Brežnjeva (Telefoto AP) -----------------------------------------:— ----------rA.ljv -----------.— UMIRJENE AMERIŠKE REAKCIJE NA SMRT BREŽNJEVA V ZDA nobenega alarma Reagan poudaril značilno vlogo Brežnjeva pri oblikovanju odnosov med SZ in ZDA - V Washingtonu ne pozabljajo na sovjetska vojaška posega na Češkoslovaškem in v Afganistanu WASHINGTON — Predsednika Reagana so prebudili ob polštirih ponoči, da bi mu sporočili vest o smrti Leonida Brežnjeva, hkrati pa v VVashingtnnn dodajajo, da v tem ne gre iskati nobenih znakov «a-larma* v ZDA. Tudi iz Pentagona je prišla potrditev, da sc stopnja pripravljenosti ameriških oboroženih sil v državi in po svelu zaradi te novice ni spremenila. Že navsezgodaj pa se je v Beli hiši, pod predsedstvom predsed-nikrtvega svetovalca za državno varnost VVilliama Clarka, začel posvet o tem, koga bodo ZDA poslale za izvolitev na mesto načelnika države je več. Vse pa kaže, da je, trenutno na najboljšem »startnem mestu* Jurij Andropov, bivši načelnik sovjetske tajne politije KGB, katerega so že doslej večkrat omenjali kot potencialnega naslednika Brežnjeva. Poleg tega pa njegovo večjo ali manjšo prednost potrjuje tudi dejstvo, da je bil včeraj imenovan za predsednika pogrebnega odbora, kar vsekakor ni brez pomena. Andiopovu v prid govori tudi dejstvo, da je razmeroma »mlad*, saj ima »le* 68 let, medtem ko ima njegov glavni tekmec Konstantin čemjenko dve več. Oba sta čla na politbiroja in sta nosilca najpomembnejših političnih funkcij. ] Tretji človek na tej «lestviei* je Miha.il Gorhačov. ki je med vsemi | najmlajši, saj ima šele 51 let in je v zadnjem času kot izvedenec za kmetijska vprašanja onravil izreden vzpon. Toda če je dve leti razlike Andropova pred Černjenkom lahko tudi prednost, pa predstavlja v teh okvirih »mladost* Gorbačova tudi hud hadicap, Pred časom je bilo precej govora o Andreju KiriJenku. kot nasledniku j Brežnjeva, glede na to. da ga je zamenjaval na nekaterih uradnih obveznostih, toda praktično nima nobene možnosti, baje pa je že sploh izpadel iz politbiroja. Poznavalci o menjajo se imena Nikolaja Titanova (76 let), Dimitrija Ustinova (72 let). Viktor Grišin (68 let) in Grigori-ja Romanova (59 let). Vsi ti so sicer tudi med kandidati, verjet no pa so njihove možnosti precej manjše od prvih dveh ali treh. Medtem se v Moskvi, že pripravljajo na pogrebne svečanosti, imenovali so že pogrebni odbor, na čelu katerega je. kot smo že dejali Andropov. Truplo pokojnega voditelja države bodo danes (in morda jutri) izpostavili v Domu sindikatov v Moskvi, kjer se bodo lahko državljani še zadirjič poklonili njegovemu spominu. Oblasti so progia sile štiridnevno žalovanje, vendar pa bodo v tovarnah (za časa pogreba) ustavili delo le za pet mi- na pogrebne svečanosti v Moskvo in kako naj zveni sporočilo sovjetskim voditeljem. V pričakovanju u-radne izjave predsednika Reagana so opazovalci predvidevali, da bo \Vasbington ponovil Reaganovo obljubo, ki jo je pred časom podal v znanem govoru o strateškem oboroževanju: da bo Zahod naklonjen sovjetskemu vodstvu, če se bo le to usmerilo na urejanje razmer v državi. ne pa na ekspanzijo v svetu. Politični opazovalci v Beli hiši po mnogih znakfi sklepajo, da so ameriški vrhovni voditelji še isti dan izvedeli za smrt sovjetskega pred sednika vendar tega menda niso hoteli odprto pokazati, da ne bi »kompromitirali* svojih informacijskih virov v Moskvi. Seveda tega ni moč potrditi niti zanikati, čeprav je res, da so ameriški televizijski poročevalci že predsinočnjim ugibali, katera visoka sovjetska osebnost je preminila v Moskvi. V pričakovanju "radnih izjav pa nekdanji visoki voditelji ZDA — vključno s predsednikoma Jimmy-jem Carterjem in Geraldom Fordom — ne oklevajo pri ocenjevanju pomena odhoda Leonida Brežnjeva in ori dajanju nasvetov za ameriško politiko v tej zvezi. Jimmy Carter, kj je julija 1979 Dunaju sklenil z Brežnjevom to* orožja v odnosu do ZDA, postala »giobabia ponunska sila*, po drugi strani pa je zabredla v gospodarske težave. Podčrtavajo, da je pokojni sovjetski predsednik vložil mnogo truda v detatu z ZDA i in Zahodom sploh, hkrati pa ga o-' pisujejo kot tvorca «doktrine Brež jaške posege na Češkoslovaškem in nut, šole pa bodo zaprli za en dan. v Afganistanu, ki ga v ZDA ocenju-1 Pogreb sam bo v ponedeljek, 15. jejo kot odločujočega za današnje1 t.m., pokojnika pa bodo pokopali, slabe odnose med velesilama. j kot je običaj za sovjetske voditelje, Na tej strani Atlantika so v zvezi v kremeljskem obzidju, na Lenino-z zdravstvenim stanjem Leonida vem mavzoleju kjer ze leze Sta Brežnjeva že dolgo ugibali o nasled {«>• ^e.dlov. Frunze, Džerdžinski, nikih aE nasledniku. «Pravzaprav.Kalmm m drugi, ne vemo ničesar*, je pred dnevi de | Iz življenja je tako odšel človek, jal zunanji minister George Sluiltz ki je pomembno vplival na sovjet-po nekem sestanku v State depart- sko politično, gospodarsko pa tudi mentu, namenjenem prav temu vpra-; na vsako dnevno življenje sovjet-šanju. Vseeno pa prevladuje ocena, i skega ljudstva, do določene mere da bo vsaj za določen čas sovjet- pa tudi na dogajanja vsega sveta. ski vrh «kolektivno* upiavijal drža vo. dokler se ne bo prebila kaka o-sebnost. ki bo, kot tukaj pričakuje- njeva*. po kateri ima socialistična j0, vsaj prva med enakimi. Jurij skupnost pravico in dolžnost vaja- Andropov. Konstantin Čevnjenko in ško posegati v primerih, ko eden Andrej Gromiko so. prav po tem od njenih članov pokaže namen skic vrstnem redu, vsaj v kvantitativnem niti s poti, začrtane v Moskvi. V -------------------------------------- tej zvezi seveda opozarjajo na vo-l (Nadaljevanje m 4. strani) Nobenega dvoma ni, da je bil vi sto let mož, ki je v eni sami osebi združeval največjo moč oblasti na svetu. Prav zato ima njegov odhod v svetu velik odmev, prav tako pa je tudi veliko pričakovanje za osebo, ki ga bo na mestu, ki dopušča tako veliko koncentracijo oblasti, nadomestila. B.režnje v in njegov čas Ko umre pomemben državnik, zlasti še državnik velike sile, ki pogojuje svetovno politiko, se o njem malo govori kot o človeku z vsemi osebnimi karakteristikami, pač pa se poudarja m razmi šlia o njegovi vlogi, o njegovem pomenu za državo, ki jo je vred stavi jal in še boli za razvoj mednarodnih odnosov, nič mani pa tudi o tem. kaj bo do njem. Za Leonida Brežnjeva vraviio njegovi biografi, da je bil človek s katerim se je dalo govoiiti, da je znal ob sebi in s sogovorniki ustvariti vzdušie odprtosti in dialoga. da ie znal v družbi s starimi sobojevnik.biti tudi človeško simpatičen in občutljiv v nasprotju s vtisom, ki na ie lahko dajala njegova zunanja po:ava. Toda vse to ie daleč na robu teaa kar ie Breiniev predstavljal kol prvi človek Sovjetske zveze kot nosilni antagonist drugega pola sodobne svetovne realnosti. Na drugem mestu prinašamo njeno v življenjepis od takrat, ko je v svoj i rodni Ukrajini stopil na pot. ki aa je privedla na vodstvo države. V zaključku teaa življenjepisa povzamemo sintetizirano oznako nieaove državniške osebnosti v primerjavi z njegovimi vred im.im...i....m................................................m............................................................................. V Trstu mogočna manifestacija delavcev ^ US USI M m drugi sporazum o omejevanju stra teškega oboroževanja, poudarja, da je bil pokojni sovjetski lider «obse den* z velikimi sovjetskimi žrtvami V drugi svetovni vojni. Gerald Ford, ki je z Brežnjevom podpisal preliminarni sporazum v Vladivostoku leta 1974, pa poudarja njegovo pripravljenost na sporazumevanje o jedrskem orožju, kar je, pravi Ford, tudi v ameriškem interesu. Nekdanji visoki funkcionarji — Henry Kissinger, Zbignievv Brzezin-ski, Marshall Shulman, ki je bil glavni »sovjetolog* v Carterjevi vla di. in drugi — danes podajajo za pleteno in protislovno oceno rezultatov 18 let, ki jih je Brežnjev prebil na čelu Sovjetske zveze. Strinjajo se, da je Sovjetska zveza pod njegovim vodstvom dosegla »parite- 1 1 Petnajst tisoč delavcev industrijskih in trgovskih obratov dežele je včeraj manifestiralo po tržaških ulicah in zahtevalo obnovitev delovnih pogodb ter obvarovanje zaposlenosti. Poročilo na 2. strani hodniki na čelu Sovjetske zveze po oktobrski revoluciji:' iKot predstavnik ečetrte doba se Leonid Brežnjev očitno razlikuje ocl svojih treh predhodnikov na vodstvu oprve dežele socializma». Nima hipnotične kompleksnosti geni a. ki jo ie imel Lenin: niti nima mita okrutne zagonetke, s katero se ig, odel Stalin: mti ni vulkan domišliijskosti in čudnosti kot je bil Hruščov. Hotel ie biti praktičen voda v praktičnem času. ki ie sebi in svoji sredini postavljal na loge, ki jih je mogoče uresničiti brez razburljivih pretresov m vsebinskih preusmeritev » Brežnjeva ie doletela zgodovin ska vloga voditelja Sovjetske zveze v času. ko ie blokovska razdeli lev sveta bila že od konca vojne sem dejstvo, na katerem svet nevarno niha med občečloveško težnjo vo miru in med nevarnostjo katastrofalnega letlrskeaa spopada. Dediščini blokovske logike’ se kol prvi človek ene od dveh antagonističnih velesil, ni mogel IzornHiil Toda če danes na celi vrsti konkretnih primerov ugotavljamo da se zaradi blokovskih interesov meunarodnt položaj nevarno zaostruje m da morda še nikoli do vo jni m bil (a ko slab. je treba najbrž tudi dodati. da ie Brezn ev bil državnik, ki se ie dobro zavedal, kat bi oome nil nov svetovni konflilc za res svet in za Sovjetsko zvezo nič mam kot za Združene države Amer ke. Res se ta ugotovitev h--e z ne’:a-termi resnicami kot so Češkoslovaška. Afganistan ooseaanie v notranje zadeve Pni iške. težn ia po kmidicioniraniu niboira neuvrščenih ohoroževanie itd., toda res ie tudi. da so na drugi strani tehtnice helsinška listina o evronski varnosti ir sodelovanju, fci nosi tudi pečat Brežvieva. onaa ania za omejitev Jedrskega strateškega o-roUa S ALT. voden ;e politike dualno o z Zepadom. no normali- zaciji odnošov s RbgVm. ve’i':a previdnost v r-’Ojk, d(j vzhodne kri~e itd Gotovo drži, da se v vseh teh, očitno nasprotujočih si aspektih, odraža interesna podtika velesile kot je Sovjetska zveza nasproti ameriškemu antagonistu, ki ga o bremenjujejo podobna zadržanja do mnogih dilem sodobnega sveta, toda ni mogoče prezreti, skoraj dve desetletji vodenja Brežnjeva Sovjetske zve-e po mračnem stalinskem in prehodnem obdobju Hruščova pomenita čas, za katerega je vendarle značilno iskanje drugačnih notran.rh rešitev in navzven dialoga, pa čeprav še ta-težavnega in nihajočega, ki pa je svetu vse doslej vendarle zagotovil mir, pa naj bo ob oboro- j. k. (Nadaljevanje na 4. strani) NA VČERAJŠNJEM DEŽELNEM SINDIKALNEM ZBOROVANJU ČEZ 15.000 DELAVCEV IZ VSE F-JK Le enotnost delavskega razreda in sindikalnega gibanja lahko preokrene sedanji tok vladne gospodarske politike Sindikalisti Geromin, Pasqual in Trebbi so zahtevali od rimskih in deželnih oblasti, naj sprožijo vse potrebne reforme in smotrno industrijsko načrtovanje j »Prihodnji tedni bodo odločilni za ! enotnost delavskega razreda in sindikalnega gibanja. Odločilni bodo za demokracijo. Za vogalom prežijo sile. ki samo čakajo, kdaj se bo sindikalni aparat razkrojil, da bi po-, tem lahko krizne probleme po svoje , reševale na ramenih delavstva. Te-j daj bi bile dokončno izničene vse tako težko priborjene socialne pri-, dobitve. če hočemo najti učinkovito ' zdravilo zdajšnji krizi, ki je menda ena najtežjih v povojnem času, potem moramo njene vzroke do dna razumeti: na delavskih in sindikalnih skupščinah se kar kritično so-' očajmo, toda nikar se ne smemo razhajati, ko gre za vprašanja temeljne važnosti, od katerih rešitve , je odvisna usoda nas vseh in demo-j kracije*. j Tako je zaključil svoj govor član ! vsedržavnega tajništva enotne sin-, dikalne zveze CGIL - CISL - UIL f Bruno Geromin, ko je včeraj opol-; dne sklenil mogočno protestno zbo- • rovanje na Goldonijevem trgu ob priliki deželne stavke uslužbencev industrijskih in trgovskih obratov v , podkrepitev zahteve po obvarovanju • zaposlenosti in po obnovitvi delov-i nih pogodb. Na trgu se je zgrnilo čez 15.000 delavcev iz vseh štirih *. pokrajin Furlanije - Julijske krajine. Na shod so pripešačili v treh . impozantnih povorkah med oglušujočim bobnanjem in vzklikanjem protestnih gesel. Dvigali so bele in rdeče transparente tovarniških svetov, v prvih vrstah so bili delavci tovarn v krizi, a med transparenti je bil tudi velik rdeč z rumenim napisom, ki je ponazarjal, da gre za slovenske gradbince iz sklopa e-notne zveze FLC iz Benečije — na-;; pis je bil dvojezičen, slovenske be-1: sede so še posebej izstopale. Tik :> pod govorniškim odrom so bili ob-činski prapori Ogleja in številnih drugih krajev iz pordenonske pokra-!i jine oziroma notranjosti naše dežele. ob njih so stali župani. Glavni govornik Geromin je po-1 udaril, da se presneto moti, kdor misli, da sta delavstvo in sindikal-1 no gibanje šibki: »Danes vidite, • koliko nas je in kako smo močni*. 1 Posvaril je pred dvoreznostjo mo-1 rebitih volitev, ki utegnejo že kma- lu slediti vladni krizi: »Volitve poji menijo demokratičen postopek, do- ■ ločene politične sile pa ga lahko iz-koristijo kot alibi, češ zdaj pač ni j, mogoče reševati problemov*. V res-I, niči je skrajni čas, da politične :i stranke prevzamejo vse odgovorno-l« sti, ki jim pritičejo, je nadaljeval govornik, in spremenijo dosedanji ■ tok vladne gospodarske politike, ki : nas vodi, taka kakršna je, v brez- | • no. Julija letos je čakalo na zapo- slitev 2,290.000 ljudi, število brez-‘‘ poselnih se je v enem letu pove čalo za 17 od sto, kje pa so tisoči , delavcev v dopolnilni blagajni in tisoči mladih, ki po izšolanju ne 1 pridejo do službe. Nujno je treba preosnovati politiko do delovnega i trga, treba je sprožiti daljnovidno gospodarsko ter industrijsko načrtovanje, nujno je izvesti davčno re-formo, če ni denarja za naložbe, . ga poiščimo tam, kjer zagotovo je: ' v žepih davčnih utajevalcev. Od-1 praviti je treba klientelizem, para-sitizem, potrate; sindikati ne nasprotujejo klestenju javnih izdatkov, zavračajo pa način in ustrezne izbire. Skratka, je še dejal Geromin, brez vlade, ki bi znala smotrno gospodariti, bo Italija polagoma zdrk-z nila v močvirje nerazvitosti . Pred njim sta spregovorila dežel-f ni tajnik enotne kovinarske zveze 1 S sinočnjo predstavo v dvorani Kulturnega doma se je začelo štiridnevno gostovanje Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice. Predstava Novogoričanov «Me-sec dni na kmetih» Ivana Sergejevi-ča Turgenjeva spada v letošnjo a-bonmajsko sezono Slovenskega stalnega gledališča, premiero pa je doživela marca letos na deskah solkanskega teatra. Ansambel Primorskega dramskega gledališča je sinoči igral pred maloštevilnim občinstvom, upati je, da bo danes in v naslednjih dneh dvorana bolje o-biskana. Turgenjeva drama Mesec dni na kmetih> pripoveduje o razdvojenosti Natalije Petrovne (Nevenka Sedlarjeva) med. več ljubezni, o nesrečni usodi mlade, komaj 17-letne Veročke (Nevenka Vrančičeva), ki se mora poročiti že z leti naloženega Bolšinco-va (Stane Leban) in nasploh o o-zračju, ki ga ti konflikti obtežu-jejo. V Nataliji Petrovni kipi hrepenenje po mladem inštruktorju Be-Ijajevu (Matjaž Višnar), ki vnese zmedo v podeželsko, ampak pome-ščanjeno hišo, saj se vsi vprek vanj zaljubljajo, tako da se mora tudi smradni* ljubimec Natalije Rakitin tiiiai«iiiii*tiiiiaiiiii*ia««iiiat«aii«i*i«iiiiiiiiiiBiiiiii«i»«flB««iiiaiiiiiiaic9|iai«iiiiiiiiiiiiifiaii«>iii«iiiiiii«a*iir«iiiiiiii'«iiiii«iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliKAii»iiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii«tiiiiiiiiii«iiiiiiiiiinitTiiii«t«i«atiii«iiiiiiiifii|liii«iatai«i,tlliialiilf ,iljiaftiiii«i«aiitaaMiai,iit>*a**li**«aii«a* FLM Graziano Pasqual in deželni tajnik UIL Gianfranco Trebbi. Pa-squal je napadel deželno upravo F-JK, ker njena gospodarska politika še naprej sloni na logiki pod-porništva, vtem ko bi se morala naslanjati na zdravo industrijsko načrtovanje zlasti na Tržaškem in Goriškem ter v železarski, tekstilni in lesni industriji. Za naložbe naj se izkoristi vsaka lira v smislu zakona 546, ene same lire ne gre zapraviti. Toda dežela je bila doslej za take in sorodne predloge sindikatov gluha. Ne samo, z njimi se sploh noče pogajati, kar po Pasqua-lovi sodbi pomeni, da sindikatov ne smatra za sopogajalce. Če se ta odnos ne spremeni, bodo sindikati poostrili boj. Trebbi je pa deželo pozval k takojšnji reorganizaciji njenega u-pravnega aparata in uresničiti cestnih ter železniških prometnic, za katere je denar že bil nakazan. Tudi Trebbi je deželi očital, da ničesar ne mara slišati o platformi enotne sindikalne zveze, a po tej poti go tovo ne bo rešila krize, ki oklepa Furlanijo - Julijsko krajino, (dg) DRUGA ABONMAJSKA PREDSTAVA V SEZONI SSG Začelo se je gostovanje PDG iz Nove Gorice z «Mesecem dni na kmetih» I. S. Turgenjeva Novogoričani bodo pri nas do nedelre ■ Režiser predstave je Miran Herzog • Zgodba zavrtih ljubezni in strahu pred lastnimi čustvi Razprava o Poljski danes v deželnem svetu Danes zjutraj se bo ponovno sestal deželni svet. Na dnevnem redu i, je razprava , dogodkih na Poljskem ■I- na osnovi raznih resolucij in svetovalskih vprašanj in interpelacij. GLEDE ZAHTEV V ZVEZI Z GRADNJO AVTOCESTE Danes srečanje z Rinaldijem Od predsednika deželne vlade pooblaščeni odbornik Rinaldi bo danes popoldne, ob 16. uri, na sedežu deželnega odbora v Ul. Car-ducci, sprejel delegacijo, v kateri bodo župani okoliških občin in predstavnik tržaške ter še zastopniki Kraške gorske skupnosti, pokrajine, konzorcija razlaščencev »Naša zemlja*, Slovenske kultur-no-gospodarske zveze in Kmečke zveze. Predmet pogovora bo pereče vprašanje razlastitev, oziroma vprašanje zahtev, ki jih postavljajo tako posamezniki kot krajevne uprave ter ožja in širša skupnost v zvezi z izgradnjo nove avtoceste, ki bo teritorij presekala na dva dela in skupnosti, ki na njem živi, povzročila veliko škodo. Ta skupnost, ki je v preteklih letih utrpela že precejšnjo škodo za razne javnokoristne posege na teritoriju, nikakor ne nasprotuje izgradnji nove avtoceste, ki bo brez dvoma imela veliko važnost za nadaljnji razvoj krajevnega gospodarstva; za povzročeno škodo pa zahteva določene kulturne in družbenogospodarske protivrednosti, ki bi ji omogočile nadaljnji razvoj. O teh zahtevah, kakor tudi o zahtevah posameznikov bo torej danes govor na sestanku z deželnim odbornikom za promet in prevoze Rinaldijem, zahtevajo se točna jamstva tako za posameznike, kot za ožje in širšo skupnost...fli. ....... Sicer pa je bilo treba čakati na današnji sestanek kar precej časa; že dolgo od tega so ga zahtevale organizacije, ki branijo pravice razlaščencev, pred približno dyema tednoma pg„tpdi predstavniki tržaške pokrajine, GS, občin Trst, Milje, Dolina, Re-pentabor, Zgonik in Devin - Nabrežina: v zadnjih dneh pa je za sklicanje sestanka z odgovornim deželnim odbornikom imela važno vlogo KGS. Z VČERAJŠNJE RAZBURKANE SEJE SKUPŠČINE KZE Na RZE se s težavo snuje nova večina Predsednik Pangher (RD) pa je odstopil Dogovor med laiko-sorialisti, LpT, KD in SSk je bil že dosežen, vendar demokristjani v zadnjem trenutku niso podpisali programskega dokumenta Dokončni sporazum naj bi dosegli v kratkem Predsednik tržaške krajevne zdravstvene enote demokristjan Pan-gher je na včerajšnji skupščini KZE odstopil s predsedniškega mesta v pričakovanju, da se snuje nova večina za upravljanje ustanove. Pravzaprav je bil sporazum že dosežen po kilometrskih pogajanjih med strankami laično-soeialistačnega pola, LpT, Krščansko demokracijo in 1 Slovfjnsj^pj skupnost. Bil je tudi pripravljen programski dokument z osnovnimi smernicami novemu u-prav#egju„odboru,. vendar prav na včerajšnji skupščini je priš o do pre senečenja: demokristjani so odrekli svoj podpis pod skupni dokument in tako nova več:na ni m-gla zagledati luči sveta. Kot pravijo, naj bi POLEMIKE V LEVIČARSKIH VRSTAH PO B0RD0N0VEM ODSTOPU PSI zvrača na listo Frausin odgovornosti za milfsko krizo Drevi bo skoraj gotovo odpadla seja občinskega sveta Pogajanja za sestavo novega odbora so še na mrtvi točki Drevi bi se moral v Miljah spet sestati občinski svet, ki ima na dnevnem redu izvolitev župana in odbornikov. Spričo polemičnega poteka zadnjega zasedanja, na katerem so nesoglasja med komunisti in socialisti dobila še jasnejšo vsebino in tudi obliko, pa je skoraj gotovo, da se svetovalci Liste za Milje, KD, PSDI, PLI in bivši podžupan Rossini (PSI) ne bodo udeležili seje in tako onemogočili njeno sklepčnost. Odpira se tako nova faza srečanj ali bolje rečeno pogajanj med stran kami za sestavo novega odbora, ki se sodeč po stališčih strank obetajo precej dolga in odprta raznim rešitvam. Tako KPI kot PSI sta se izrekli, da sta pripravljeni obnoviti sodelovanje, v tem trenutku pa res ni videti pogojev, da bi do tega v kratkem času tudi orišlo. Odnosi med obema sekcijama so precej skaljeni, obstajajo pa tudi različna gledanja za izhod iz krize tako glede časovnih terminov, kot glede političnih perspektiv. KPI je mnenja, da se je treba pogajati, a obenem istočasno preprečiti paralizo uprave in zato pj edlaga izvolitev začasnega enobarvnega odbora liste Frausin. Socialisti pa menijo, MED DRUŽBAMA LL0YD TRIESTINO IN IGNAZIO MESSINA IZ GENOVE Še nobenega dokončnega sporazuma o preusmeritvi treh ladij v Genovo i Tržaška družba Lloyd Triestino in plovna družba Ignazio Messina ! ‘ iz Genove še nista dosegli dokonč-V nega sporazuma o odpravi trgovske lij linije med vzhodno Afriko in Trstom, i1 ki naj bi jo tržaška plovna družba §| nameravala preseliti v Genovo: polj gajanja so še v teku, tako da vloga 81 tržaškega pristanišča v sedanjem _ trenutku še ni prejudicirana. ; Neposredno zainteresirani partne-t rji (pristaniška ustanova, špediterji, [ trgovinska zbornica) in Lloyd Trie-i stino so sklenili v podrobnostih pro J učiti razne tehnične, trgovske in go-f spodarske aspekte problema, da bi | na tak način preverili razne mož-•: nosti. a Taki so v bistvu zaključki vče-uf raišnjega dolgega sestanka na se-f* dežu tržaške družbe, ki ga je skliči cal deželni odbornik za promet in prevoze Rinadli, potem ko so se razširile vesti o možnosti spora-” zuma med dvema plovnima druž-‘tl bama. Na sestanku je vodstvo Lloyda /obrazložilo gospodarski položaj, ki i* označuje obratovanje pomorskih zvez z vzhodno Afriko in, bolj splošno, stališče lastnikov ladij v tem težkem trenutku svetovne krize. Predstavniki krajevnih ustanov, sindikalnih sil in neposredno zainteresiranih kategorij pa so s svoje strani podčrtali potrebo po razvoju tržaškega pristanišča, ki mora računati na dobršno število pomorskih zvez. Odprla se je nato obširna razprava, v kateri so prišle do izraza različne stopnje zaskrbljenosti glede tehničnih in gospodarskih terminov nameravane preselitve trgovske linije z vzhodno Afriko. Politični in sindikalni predstavniki so sklenili, da je treba poseči na vladni ravni in v podrobnostih obrazložiti problem, ki se nasplošm dotika gospodarstva mesta in dežele, ki imata važno vlogo posrednikov v mednarodnem prometu; Lloyd Triestino ter predstavniki gospodarskih ustanov in kategorij pa bedo s svoje strani vprašanje proučili s tehnično - ekonomsko analizo, da bi preverili, če je mogoče priti do e-nakih zaključkov glede raznih možnosti, ki so bile vzete v poštev. V primeru, da bi se glede tega problema uveljavile različne teze, so predstavniki ustanov, ki so se u-deležili včerajšnjega sestanka že najavili, da bodo celotno zadevo predali državnim vodstvenim organizmom. Včerajšnjega sestanka so se ude ležili župan Cecovini, Bonat za pokrajino, Audoly in Maurel za trgovinsko zbornico, predsednik pristaniške ustanove Zanetti, predsednik združenja špediterjev Marzari, Pa-corini za združenje industrijcev ter Gialuz, Degrassi in Di Turo za sindikalno zvezo CGIL - CISL - UIL. Tržaško plovno družbo so zastopali predsednik Berzanti, podrpedsednik Sara val, generalni direktor Viezzoli in drugo vodstveno osebje. Svetovalska skupina KPI v občin skem svetu je glede problema včeraj vložila nujno vprašanje tržaškemu županu, predsedniku Spadolini ju, ministroma za državne soudelež be in za trgovinsko mornarico De MicheMsu in Manninu ter ta jniku KD De Miti, da bi preprečili ta spora zum. da položaj zahteva trezno preverja nje in pogojanja med vsemi strankami in v ta namen ne izključujejo sporazumov zlasti s strankami laič-no-sociatističnega pola, ki je v svetu zastopan s tiemi svetovalci PSI, PSDI in PLI. Stranka bivšega podžupana Rossinija vsekakor nasprotuje izvolitvi enobarvnega odbora liste Frausin. Položaj je, kot vidimo, precej zapleten, svojo vlogo pa igrajo tudi manevri KD in Liste za Milje, da bi potisnili KPI v opozi cijo. Stališča glede miljske krize so včeraj zjutraj pojasnili socialisti na tiskovni konferenci, ki so se je u-deležili pokrajinski tajnik Pittoni, član vodstva Carbone, novi tajnik miljske sekcije Ulcigrai in bivši pod župan Rossini. Posegi na srečanju s časnikarji so jasno pokazali, da je miljska kriza iz »nesoglasij med osebami* sedaj jasno prerasla v krizo političnih odnosov med levičarskima strankama. PSI v bistvu zavrača kritiko, da je odgovorna za odstop Bordonovega odbora in to kritiko usmerja proti komunistom, «ki so preveč let smatrali socialiste le za privesek občinskega odbora.* V tem okviru, so mnenja voditelji PSI, je hotela lista Frausin v zadnjem času naložiti vse odgovornosti zaradi napak pri upravljanju občine podžupanu in istočasno odborniku za proračun Rossiniju, ki je bil poleg tega tudi prevečkrat tarča osebnih napadov. Socialisti pa so obenem tudi zelo ogorčeni glede načina, kako KPI obravnava nesoglasja v milj-ski sekciji PSI in kako je položaj v tej stranki prikazal na zadnji seji občinskega sveta tajnik sekcije KPI svetovalec Donadel. Glede rešitve krize pa so socialisti mnenja, da je treba prioritetno pozornost posvetiti še vedno odnosom PSI-lista Frausin in ustvariti pogoje za sestavo napredne uprave, ki pa bi morala temeljiti na širšem sporazumu in sodelovanju med strankami, če pa bo prišlo do upravne paralize v Miljah, so še nadalje rekli socialisti, bo odgovornost za to padla na ramena komunistov, ki so se, kot znano, v primeru, da bo prišlo do zavlačevanja pogajanj, že jasno izrekli za enobarvni odbor liste Frausin. Socialisti pa so odločno proti temu. nesoglasja ne zadevala bistvenih točk in b» bil torej sporazum že pred durmi. Vsekakor pa se ne bo mogla uresničiti namera strank snujoče se večine, po kateri naj bi že na ponedeljkovi seji upravnega odbora ponovno izvolili Pangherja za predsednika. Včerajšnja seja se je torej začela z nastopom predsednika Pangherja. ki je v kritičnem^posegu u-tetieljal svoj odstop. Dejal je, da je potrebna predvsem jasrtošt v odnosih med političnifrii silami, kh.jti prav neurejenost odnosov je privedb do vsakovrstnih težav, še posebno pa je preprečila, da bi nova bolhica na Katinari vendarle začela delovati. Zelo polemičen pa je bil Pangher tudi do svojega strankarskega kolege, deželnega odberni-ka za zdravstvo Antoninija, ki ga je celij) obtožil izkrivljanja resnice v znani aferi o razširitvi organika ka tinarske bolnice. Dobri dve uri je nato trajala razprava o odstopu člana upravnega odbora Spiazzija (LpT), ob koncu razprave pa je Spiazzi umaknil svoj odstop. Na vrsti je bila nato razprava o resolucijah (prvo so predstavili komunisti in je zahtevala Pangherjev odstop) in takrat so predstavniki »nove večine* potegnili na dan svoj programski dokument, pod katerim pa sta manjkala podpisa predstavnikov KD in SSk. Na- Srranje o Trstu in njegovem zaledju Danes se bo. v seji.i dvorani zavarovalniške družbe Assicu-razioni Generali nadaljevalo tridnevne zasedanje o »Trstu m njegovem zaledju*. Srečanje se bo pričelo ob 9. uri z naslednjim zaporedjem predavanj: Marina Cataruzza iz Trsta: »Socialne i ekonomske razmere v Trstu ob prelomu stoletja*; Andreas Moritsch z Dunaja: »Trst in njegovo bližje zaledje*; Elio Apih iz Trsta: »Trst in njegova ckolica*; Erika VVeinzierl (z Dunaja), Elvio Guagnini (iz Trsta) in Jože Koruza (iz Ljubljane): «Kulturni pomen Trsta*; Damjan Prelov-šek (iz Ljubljane): »Začetki modernega Trsta v 18. stoletju* in Marko Pozzetto (i- Trsta): «Tržaška arhitektura*. Popoldanski spored (pričetek predavanj ob 16. uri) predvideva naslednja predavanja: Vasdij Melik iz Ljubljane: «Tržaški poslanci v avstrijskem parlamentu*: Angelo Ara (iz Parme); »Iredentizem in tržaško meščanstvo*; Boris Gombač (iz Ljubljane): «Delavsko gibanje v Trstu* in Gertrude En-derle-Burcel (z Dunaja): »Mesto tržaškega pristanišča v političnem in gospodarskem življenju Avstrije v času med o-bema vojnama*. Poročilo o včerajšnjem dnevu zasedanja objavljamo na zadnji strani. čelnik demokrščanske skupine v skupščini Scarpa je v tej zvezi imel zelo dolg govor, ki pa ni pojasnil vzrokov, zakaj ni podpisal dokumenta. Socialist Rctondaro je nato orisal dokument in dejal, da ni nič hudega, če neka stranka zahteva še nekaj časa za premislek, in zato je predlagal odložitev glasovanja o dokumentu na prihodnjo sejo skupščine. Listar Gambassini je demo- krščansko zadržanje označil kot nekorektno in neresno, vendar je tudi sam privolil v odložitev glasovanja, kar je bilo po dolgi, pa tudi mestoma zelo živahni razpravi sprejeto. Načelniki skupin se morajo sedaj dogovoriti, kdaj naj skličejo prihodnjo sejo skupščine, v tem času pa naj bi dogovor med LpT, KD, PSI, f%DI„ PRI in SSk formalizirali. V tem primeru bo demokristjan Pangher ostal predsednik, tudi struktura upravnega odbqrp se ne bo spremenila, le da 'bodo predstavniki Liste vstopili v večino, ki bo tako štela 7 na devet članov odbora. V opoziciji bosta ostala le komunist in radikalec. umakniti, kot se umakne tudi študent sam. Ob tej glavni zgodbi se vije še preračunana, racionalna izražanjem de-teh pa nemalokrat pelje v maniro in gledališko rutino. V predstavi so sodelovali še Karel Brišnik, Breda Urbičeva, Jože Hrovat, Janez Lavrih in Matjaž Berdon. Štivanske papirnice nc gre likvidirati! Tržaška avtonomna federacija KPI je zavzela ostro stališče do ministra Marcore, ki hoče proglasiti v papirni industriji krizno stanje. To bi hudo prizadelo štivansko papirnico Cartimavo, ki jo komunisti označujejo kot enega bistvenih industrijskih ogrodij v tržaškem gospodarstvu in kot eno od gonilnih sil tovrstne proizvodnje v vsedržavnem merilu, saj je v Italiji poleg Cartimava le še pet papirnic, ki zaposlujejo nad 500 uslužbencev. Ne samo, bilanca šti-vanskega...obrata je bila tudi letau 1981 uravnovešena ter je omogočila za 3,8 milijarde lir naložb v modernizacijo opreme. Nobenega razloga ni torej za preustroj Cartimava. kakor si ga zamišljajo v Rimu, meni KPI, in ki bi v bistvu pomenil odpust delavstva in prosto pot špekulantom. V GALERIJI TRŽAŠKA KNJIGARNA Včeraj odprli razstavo Metke Krašovec Včeraj so v prostorih Galerije Tržaške knjigarne odprli slikarsko raz stavo Metke Krašovec. Prisotne je pozdravil vodja galerije Franko Vec- ttHMIIIIIIIIiMtHIIHlHIIIIIIMIHMIIHHHIIttMHIIIMItfMIIIMHMlllMtlittMlltllHIHIIIIIIIIIIIinilllllllllilllMlHItllt TUDI V BOLNICI SE JE TREBA BATI 00LG0PRSTNEŽEV ga slovenskega slikarstva, ki se u-vršča v transavantgardno smer, saj si lahko ogleda poleg razstave Metke Krašovec tudi dela Živka Marušiča, ki razstavlja v galeriji Lj Cappella. Nato je Medved podal nekatere načelne značilnosti tega pojava v slikarstvu. Zanj so značilni ponovno vračanje k ekspresivnosti, barvitosti, užitek v slikanju in novo pojmovanje prostora, ki ga pravzaprav ni, je prazen. Metka Krašovec je v zadnjih mesecih menjala podobe svojega slikarstva, je dejal. Zanjo je umetnost v igri, v uživanju. Igra ženske in živali, združenje kljub sodomiji ni kruto, blasfemično in perverzno. Združitev je blizu radostnemu plesu, igri, kjer vladata Apolon in Narcis. Spolnosti ni. Igra je v resnici prostor, ki ga ni. odprtost vseh chiet in nato predal besedo umet- Vrostorov, možnosti in domišljije, je niku Andreju Medvedu. Tržaško ob- za tn nato povabi' na ogled činstvo, je dejal, se lahko seznani razstave-z dvema predstavnikoma moderne- Posvet RPI o Centru za znanstvene raziskave Policija prijela tatu ki je kradel bolnikom Tudi na bolniški postelji se mora mo bati tatov. Na to nič kaj prijetno, a vedno bolj pogosto resnico nas opozarja dogodek, ki se je pripetil včeraj okrog 5.30 na oddelku za medicino dela v tržaški bolnici. Takrat je dežurna bolničarka zbudila 55-letnega Stelia Luccheseja, da bi preveril, kako je z njegovo denarnico. Bolnica, ki je ležala v bližini, je namreč malo prej opazila sumljivo obnašanje moškega, ki se je približal Lucchesejevi postelji in nato hitro odkoračil. Sum je bil utemeljen: iz bolnikove nočne omarice je res izginila denarnica, v kateri je hranil okrog 90 tisoč lir in nekaj valute. Tatu je policija kmalu našla v podzemnih prostorih: šlo je za 42-letnega Claudia Matesa iz Ul. Ne-gri, ki se tudi zdravi v bolnici. Sam je pokazal skrivališče, kjer so agenti poleg Lucchesejeve denarnice našli še drugo, katere lastnik je tudi ležal na oddelku za medicino dela. Denar se je vrnil na pra- DRUGE VESTI NA ZADNJI STRANI vo mesto, Matesa pa so v pričako vanju, da ga odslovijo iz bolnice, zaprli v posebno bolniško celico. Britanski mornar padel z jambora na palubo Med vzdrževalnim delom na drevesu britanske ladjj »Ressource*, ki je zasidrana v tržaškem pristanišču, se je včeraj poškodoval 41-letni mornar William Steward. Med padcem z jambora na 3 metre nižjo palubo si je verjetno zlomil ra mo in gleženj. Ranjenca so nemudoma prepeljali na ortopedski oddelek, kjer menijo, da bo ozdravel v mesecu dni. Mlada prestopnika okradla priletno žensko Predvčerajšnjim okrog 18. ure sta mlada zlikovca napadla na križišču med Ul. Gatteri in Ul. Palladio 84 letno Aliče Danese vd. Levi iz Ulice Foscolo 40 in ji izmaknila torbico. V njej je hranila nekaj tisočakov, osebne dokumente in hišne ključe. Kljub hitremu nastopu policije za prestopnikoma ni bilo sledu. Odsek za šolstvo in kulturo pri deželnem vodstvu KPI priredi v ponedeljek, 15. novembra, ob 11. uri v Časnikarskem krožku na Korzu 12. posvet o vlogi in značilnostih načrtovanega Centra za znanstvene in tehnološke raziskave na Krasu. U-vodoma bosta spregovorila Antonino Cuffaro, ki je v vsedržavnem vodstvu KPI zadolžen za znanstvene raziskave, in član upravnega sveta Centra Roberto Costa. Včlanjevanje v RPI Danes ob 18.30 bo na sedežu sekcije KPI «A. Gramsci* v škednju včlanjevanje v partij. Ob tej priliki se bodo spomnili 65-letnice oktobrske revolucije. Spregovorila bo članica deželnega -.jništva KPI Perla Luša. Ob smrti bivšega partizana ANTONA SMOTLAKA izreka iskreno sožalje svojcem VZPI-ANPI Dolina, Mačkolje in Prebeneg. Ob smrti MIRANDE ŠTRAJN por. BERTOK sočustvujeta s hudo prizadeto družino stric Angel z ženo in bratranec Lucian« z družino. GORIŠKI DNEVNIK SEKCIJA PCI KPI OBČINE DOLINA vabi na PROSLAVO OKTOBRSKE REVOLUCIJE ki bo jutri, 13. novembra, ob 20. uri v gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Program: celovečerni koncert z recitacijami v izvajanju zbora in umetnikov iz Kočevja. Govorila bosta Germano Švara -tajnik sekcije KPI občine Dolina in Fausto Monfalcon - član tajništva tržaške federacije KPI. Deželni odbor odobril proračun Deželni odbor je odobril proračun dežele za leto 1083, večletni načrt S SEJE POKRAJINSKEGA SVETA Gledališča VEftDl Jutri ob 20. uri (red H/E) devete predstava Rossinijeve opere «Semiramide». Dirigent Daniel 0-ren. režiser Pier Luigi Pizzi. ROSSETT! Danes ob 20.30 (red prost) «L'af-fare Danton* Stanislawe Prybyzew-ske. Rezervacije za ponovitve še danes. V abonmaju odrezek št. 1. Gledališka sezona 1982/83. Še tri dni so na razpolago abonmaji za deset predstav s popustom za delavce, študente in upokojence. Informacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti 2, tel. 68-311, 69-406, 56-700. CANKARJEV DOM (Ljubljana) Srednja dvorana Danes, 12. t.m., ob 19.30: Gostovanje Balet NP - Beograd, «Othello je ubil*. Okrogla dvorana 'Jutri, 13. t.m., ob 19.30: Izidor Štok «Božanska komedija*. Lutkovno gledališče iz Ljubljane. Mala dvorana 'Jutri, 13. t.m., ob 10. uri: Otroška matineja «Otroci iz črepinj*. Vstopnice so v prodaji pri blagajni Cankarjevega doma v Emonskem prehodu vsak dan. razen nedelje, od 9. So 14. ure in od 17. do 19. ure oziroma do začetka predstave, v soboto od 9 do 13. ure. KD VESNA prireja jutri, 13.11. ob 20.30 v domu A. Sirka v Križu odprtje razstave slik ALBERTA SIRKA O liku in ustvarjalnsti velikega marinista bo govoril Milko Bambič. Sledil bo kulturni spored. Vabljeni Kino Razstave V galeriji «Kossoni» na Korzu I-talia 9 razstavlja slikar Alferio Co-latitti. Razstava bo odprta do 20. novembra. V Modemi umetnostni galeriji na Korzu 9 razstavlja tržaška slikarka Bianca Valmarin. Razstava bo odprta do 20. t.m., in sicer ob delavnikih od 10. do 13. in od 17. do 20. ure, v prazničnih dneh pa od 10. do 20. V Galeriji TK . Ul. sv. Frančiška 20 je odprta razstava «življenje v papirju* - grafični listi Marjana Kravosa. V Tržaški kreditni banki - Ul. Filzi 10, razstava devetih slovenskih grafikov: Maraž, Stegovec, Boljka, Makuc, Apollonio, Zelenko, Kržišnik. Loear in Šef ran. Cappella Underground 18.1X1—20.00— 22.00 «Falso movimento*. Hanna Schygulla, Nastassja Kinski. Predpremiera. Ariston 16.30 «Gli occhi la bocca». Režija Marca Bellocchia. Lou Oa-stel, Michel Piccoli in Angela Mo-lina. Eden 17.00 «Una commedia Sexy in una .iotte di mezza estete*. W. Allen. Film Za vsakogar. Nazionale 16.30 «Le mogli super-sexy». Prepovedan mladini pod 18. letom. Ritz 17.00 «Classe 1984 — noi slamo il futuro?... e nessuno ci ferme-fa». Prepovedan mladini pod 14. letom. Grattacielo 16.00—22.15 «Grand Hotel Exčelsior». A. Celentano, E. Montesano, C. Verdone, E. Giorgi. Fenke 16.30 «Sesso e volentieri*. L. Antonelli, J. Dorelli. AMgnon 16.00—22.00 «Di che segno «ei». Igrajo A. Celentano, A." Sol**' di, M. Vitti, P. Villaggio. FHodrammatico 15.00 ■Htfiollege^.grrts super tintom*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Aurora 16.30 «Intime sensazionb. Prepovedan mladini pod 18. letom. Capitol 16.30 «L’ululato». Prepovedan mladini pod 14. letom. Cristallo 16.30 «La časa di Mary». Prepovedan mlad!ni pod 14. letom. Moderno 16.00 - 22.00 «Polteergeist — demoniache presenze*. Prepovedan mladini pod 14. letom Radio 15.30 «Floreni e - supererotic movie*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Vlttorio Veneto 15.30 «Conan il bar-baro*. Barvni film za vse. Igra Sandak Bergman. Lumiero 16.00—22.00 «Janis». Film -koncert. Jutri, 13. t.m., ob 18. uri bo v galeriji «Cartesius» otvoritev raz- stave grafik slikarja Lojzeta Spacala. Razstava bo odprta do 2. decembra. V tržaški občinski galeriji razstavlja Adriano Fabiani, ki je dal na ogled svoja dela na temo Murve Fabianijevih v Kobdilju. Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij Včeraj-danes Slovenski taborniki v Italiji - RMV vabijo otroke in starše na prvi sestanek za zgoniško občino, ki bo jutri, 13. novembra, ob 15. uri v prostorih KD Rdeča zvezda v Sa-ležu. Glasbena matica obvešča, da bo danes, 12. novembra, ob 15.30 prva vaja otroškega pevskega zbora Kra-škimtslaučeki iia-.i&Jabidžine r ca šoli Glasbene matkie v Nabrežini. KD S. Škamperle in-K Union-va-bita "jutrijM}«.' novembra!"’ob 20.30 na ples na stadion <1. maj*. KD Slavec priredi jutri, 13. in 14. novembra v Kulturnem domu v Ric-manjili «1V. razstavo in pokušnjo do mačih vin». Poskrbljeno za jedačo in pijačo. Zvečer zabava z ansamblom Pomlad. V nedeljo, ob 18.30 koncert godbe na pihala iz Ricmanj. SKD barkovlje - Ul. Cerreto 12 obnavlja tradicijo' «martinovanja» in vabi vse prijatelje, da se ga gotovo udeležijo jutri, 13. novembra, ob 17. uri. Postregli vas bomo s pristnimi domačimi klobasami, joto. fanclji z izdatkov 1983 - 1985 in programsko-finančno poročilo, ki spremlja oba temeljna dokumenta dežebie uprave. Gre za dokumente, v katerih je vsebovana politična linija uprave in ki nakazuje cilje, ki si jih dežela zastavlja v prihodnjih treh letih. Vse dokumente bodo v kratkem poslali v obravnavo deželnemu svetu, ki jih bo moral dokončno odobriti. dušo, domačim pecivom in dobro Danes, PETEK, 12. novembra EMIL Sonce vzide ob 7.00 in zatone ob 16.38 — Dolžina dneva 9.38 — Luna vzide ob 3.10 in zatone ob 15.35. Jutri, SO BOLA, 13. novembra STANISLAV Vreme včeraj: najvišja temperatu ra 16,2 stupmje, najnižja 13,9, ob 18. uri 15 stopinj, -račni tlak 1024,8 mb narašča, brezvetrje, vlaga 83 odstotna, nebo pooblačeno. morje mirno, temperature morja 16 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI * RODILI "SO SE: Cinz.a Kubano, Maria Maddalena Marino, Giuliano Tamburinu, Robei to Ruzzier. UMRLI SO: 81 letna Emanuela Seočciamarro por.' Nenno. 80-letni Domenico Politeo. 80-letna Olga Co-ceVar vd. Seriani, 84-letna Luigia Pangos vd. Bisiani, 90 letna Corina Zancani vd. Cassano. 56 letni Rug gero S(irdi, .9 letna Mina Peterlin vd. Fallani. 78-letna Fernanda Kri sjak vd. Tancftk. 64-letni Mano Pan lctti, 61 letna Angela Mosenich vd Carli, 76-letna Antonia Baricelli vd Benevoli, 72 letna Vittoria Marini. 80 letna Paola Zerbo vd. Basezzi, 50-letni Aldo Giotta. kapljico. Čaka vas tudi bogata loterija. 1 f ' ’ SPp Tabor z Opčin prireja v ne; deljo, 14. novembfa. ob 16 SO v Proi svetnem domu glasbeni večer z na slopom moškega pevskega zbora Valentin Vodnik ki bo izvajal «Vin-ski kopcert* s humoristi. Pevski zbor Srečko Kumar Repen-tabor vabi občane, ki jim je pri srcu slovenska pesem, na sestanek, ki bo v torek, 16. novembra, ob 20.30 v domu A. Bubniča. Razna obvestila Tržaški pokrajinski odbo- VZPI -ANPI obvešča, da bo jutri. 13. novembra, ob 18. uri v Ljudskem domu v Križu srečanje tovarišic in tovarišev, ki so sodelovali pri organizaciji in delu tretjega mednarodnega partizanskega srečanja v Bazovici. Zaželena je prisotnost sekcij-skih odborov. Izleti Združenje Union Podlonjer, Sv Ivan priredi enodnevni izlet 14. novembra v Poreč. Vpisovanje še danes. telefonsko na št. 732-858. BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. A. TR9T - ULICA F FlLZI 10 - 61-AAB DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Crg Goldoni 8. Ul. Belpoggio 4. Montorsino 9. Trg Valmaura 11. ouik. Bol junec. Zavije. 1 8.30 do 13-00 in od 16.00 do 20.30) JI. Rossetti 33. Ul. Roma 16. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) JI. Rossetti 33. Ul. Roma 16, Zgo-Boljunec, Žavlje. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228 124: Bazovica: tel. 226 165: Opčine: tel. 211-6111: Prosek: tel. 225 141; Božje polje. Zgonik: tel 225-596; Nabrežina tel. 200-121; Seslian: tel. 209 107: n. 11. 1982 Ameriški dolai 1.482,- Kanadski dolar 1.180.— Švicarski frank 665.— Danska krona 158.— Norveška krona 197.- Švedska krona 193.- Holandski florint 524,— Francoski frank 201,50 Belgijski frank 25,- Funt šterling 2.450,- Irski šterling 1.900 - Nemška marka 572.- Avstrijski šiling 81.50 Portugalski escudo 12.50 Pezeta 11,50 Jen 5,— Avstralski dolar 1.250.— Drahma 16,- Debeli dinar 20.- Srednji dinar 18,50 ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21. do 8. ure tel. 732-627. predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do 20 ure, tel. 68-441. MENJALNICA vseh tujih valut SLOVENSKO S STALNC) GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom GOSTOVANJE PRIMORSKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA IZ NOVE GORICE IVAN SERGEJEV1Č TURGENJEV MESEC DNI NA KMETIH Danes, 12. novembra, ob 20.30 Abonma red A in E. Jutri, 13. novembra, ob 20.30 Abonma red B in F. V nedeljo. 14. novembra, ob 16. uri; Abonma red C in G. V nedeljo. 14. novembra, ob 17. uri v Marijinem domu pri Sv. Ivanu VICTOR LANOUX ODPIRAČ ROK ZA PLAČILO DODATNIH KMEČKIH PRISPEVKOV ODLOŽEN NA 10. DECEMBER Poslanska zbornica in senat sta sprejela sklep, da je rok za poravnavo dodatnih kmečkih prispevkov za zdravstveno o-skrbo in pokojninski sklad po-sticipiran za mesec dni. torej na 10. december. Ta ukrep je bil potreben, ker je začel SCAU z zamudo odpošiljati zadevne položnice. Kmetovalci imajo tako tudi nekaj več časa, da si preskrbijo katastrske liste kjer lahko razberemo višino agrarnega dohodka, ki je osnova za izračun dodatnega prispevka. TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR ttNKO TOMAŽIČ ~ POZOR! Danes, 12. novembra, ob 20.30 bo V Partizanskem domu v Bazovici generalka za koncert v Novem mestu na festivalu «Revolucija in glasba*. Odhod z avtobusi jutri, 13. novembra, ob 15.30 z mejnega prehoda tia Pesku — na jugoslovanski strani. RAZPRAVLJATI 0 OSNUTKU ZAKONA O AVTONOMIJI Poletto: Potrebno je zavarovati odprto mejo v duhu aktivne koeksistenco Pokrajinski predsednik Cumpeta je na začetku seje odgovoril na komunistično interpelacijo glede stroškov potovanja pokrajinskega odbornika na zborovanje Furlanov v Švico. Dejal je, da stroški potovanja z avtom za odbornika in šoferja niso .znašali 960 tisoč lir, ampak 380 tisoč. Komunistični svetovalec Poletto je odgovor vzel na znanje, ob tem pa je predlagal, naj pokrajinska uprava skliče sestanek, na katerem bi se pogovorili o načrtu zakona deželnega odbornika za javne ustanove Tripanija o reformi krajevnih u-stanov. Takšen sestanek bi bil potreben tudi zato, ker se deželni odbor s Tripanijevim osnutkom ne strinja. Poletto je nato predlagal nadaljevanje stikov z jugoslovanskimi o-blastmi v zvezi z varčevalnimi ukrepi, da bi našli sporazumne rešitve, ki bi v duhu aktivne koeksistence zavarovale odprto mejo. Poletto je nadalje dejal, da se je pred dnevi nudila v Vidmu komisija, ki preučuje vprašanja etničnojezikovnih skupnosti in izrazil željo, da bi čimprej zakonsko uredili tudi položaj slovenske narodne skupnosti. Krščanski demokrat Longo je zahteval objavo dokumente o rimskem shodu glede avtonomij, da bodo čim-,bolj pojasnjena stališča o bodoči vlogi pokrajin. Strinjal se je s Po-lettovim predlogom, da je potrebno razpravljati o Tripanijevem zakonskem osnutku, ker je potrebno razčistiti vlogo pokrajine in zakonski osnutek sprejeti še pred koncem mandata deželnega sveta. Izrekel je solidarnost s stavko poljskih delavcev. Giuseppe Agati (KD) pa je dejal, ,da so v ustanovi za ceste ANAS namenili pet milijonov lir za prometne znake, ki bodo na avtocesti kazali smer proti Gorici. Opozoril je na umore Italijanov v Argentini in dejal, da ne morejo biti ob njih neprizadeti, ker se je nekaj podobnega, pred tolikimi z Italijani zgp dilo tudi v naših krajih. v Garibaldijevi Ulici odkrili spominsko tablo, ob 18. uri pa bo v občinski sejni dvorani slovesnost z govorom senatorja Paola Emilia Tavianija. Občinska uprava pa je ob obletnici Garibaldijeve smrti izdala tildi poseben lepak. V ponedeljek občinski svet v Goriei KD J. Rapotec - Prelieneg priredi danes, 12. novembra, ob 20.30 v društvenih prostorih RAZSTAVO STANA ŽERJALA Nastopil bo tamburaški ansambel iz Bol junca; slikarja bo predstavil prof. Boris Zuljan. Razstava bo odprta jutri, od 17. do 20. ure in v nedeljo, od 15. do 20. ure. Goriški občinski svet se bo sestal v ponedeljek, 15: t.m., ob 18.30. Predvidoma bo na seji spet govor o zaporu za mladoletnike in to v zvezi z osnutkom dokumenta, ki ga je prav glede tega vprašanja ter o načrtih občinske uprave ze posege na socialnem .področju, predstavila komunistična svetovalska skupina. Na ponedeljkovi seji naj bi nadalje odobrili predlog spremembe zazidalnega načrta za ljudske gradnje na območju ulice Lungo Isonzo Argentina. določili višino prispevka za urbanizacijo na območju industrijske cone, odobrili podpis pogodbe med občino in upravo državne železnice za zgraditev nadvoza v Ulici Tabai v Štandrežu ter odobrili spremembo proračuna. V DOBERDOBU Jutri popoldne družabno srečanje upokojencev Poleg mladine in žensk iz Doberdoba, bodo jutri popoldne imeli svoj praznik tudi upokojenci. Na pobudo občinske uprave ter sindikata upokojencev CGIL - CISL - U IL. bo jutri popoldne, s pričetkom ob 15.30 v občinski sejni dvorani družabno srečanje za starejše obča ne. Poleg Martinove zakuske in seveda novega vina bodo udeleženci prisluhnili tudi domačemu zboru. Podobna prireditev bo jutri po poldne tudi v župnijski dvorani v Romjanu, na pobudo občinske u-prave iz Ronk in sindikata upokojencev. Obe prireditvi sodite v sklop pobud ob mednarodnem letu ostarelih. Za ugodno telesno počutje Nič ni pretežko za ugodno telesno počutje. Tako menijo udeleženci tečaja rekreativne telovadbe za odrasle, dejavnosti, ki se že vrsto let redno odvija pod pokroviteljstvom planinskega društva. V prejšnjih letih so bile vaje v dvorani pri .Zlatem pajku, od spomladi lete 1978 pa se te dejavnost odvija v telovadnici Kulturnega doma. Po številu udele- žencev, iz leta v leto jih je več, lahko sodimo, da'ima spoznanje o koristnosti primerne telesne aktivnosti tudi odraslih in manj mladih oseb, vse več privržencev. Letos se je k tečaju rekreativne telovadbe, ki ga vodi prof. Aldo Rupel, pripravilo naravnost rekordno število oseb, teko iz mesta, kakor iz bližnjih krajev. Redno se zbirajo dvakrat teden- MOTOR EXP0 RACING V GORICI Huda protislovja spremljajo odprtje letošnjega avtomobilskega sejma Deželni odbornik Bertoli v svojem optimizmu «dodaja plin», goriški predstavniki pa izražajo zaskrbljenost zaradi nenadnih sprememb pri prehajanja meje OB STOLETNICI SMRTI Juiri slovesnost v počastitev Garibaldija Tudi goriška občinska uprava bo počastila Garibaldija, ob stoletnici njegove smrti. Jutri ob 17.30 bodo «Sedaj je trenutek, da še bolj dodamo plina in se še hitreje poženemo naprej. Potreben je optimizem, kajti če nam ta odpove, potem ni druge izbire kot samomor,* je na otvoritveni svečanosti avtomobilskega sejma, z zvenečim imenom Motor expo racing, v Gorici dejal deželni odbornik Bertoli. Pred številnimi predstavniki oblasti in gospodarskega življenja in še zlasti pred številnimi trgovci z avtomobili, avtomobilskimi nadomestnimi deli, mehaniki, ki opravljajo popravila na avtomobilskih motorjih in karoserijah, je Bertoli dgjal, da so prav včeraj v karnijski občini 'Ama-i-o razpravljali o naravnost neverjetnem predlogu za današnji čas, o izgradnji avtomobilskega dirkališča v naši deželi. Bertoli je dodal, da je geriški avtomobilski sejem, ki je letos doživel svojo drugo izvedbo, prvič vključen v deželni sejm-skj seznam. Obstaja politična vpija dežele, da pomaga avtomobilskemu trgu, ker na takšen način pomaga razvoju gospodarstva, je še pristavil. Ostali govorniki niso bili prežeti s tolikšno mero optimizma, kot jo je pokazal deželni odbornik.. Živijo preveč blizu neke realnosti, da bi ne videli vsakdanjih skrbi, ki sprav- se namreč izogniti nekemu stanju, ki govori o tem, da se je priliv kupcev, ki je še do nedavna kazal biti neusahljiv, na vsem lepem ustavil in da je tako živahno tržišče z avtomobilskimi deli in storitvami tako-rekoč čez noč zamrlo. Tako je po besedah uradnega govornika Tacchina, predstavnika trgovinske zbornice, prišlo do občutnega padca v prodaji nadomestnih delov. In tudi izvoz po avtonomnih računih utegne doživeti spremembe. Ta izvoz pa je prav letos zabeležil izredno visoko postavko s milijoni Ur, medtpm „iz voz po avtonomnem računu lani 865, predlanskim pa 937 milijonov lir. Letošnji podatek se nanaša na razdobje januar - september in je napovedal rekordni izvoz. «Zajela nas ,ie nevihta, nismo ravno v ciklonskem jedru, toda daleč od njega tudi nismo,* je dejal Tocchino, ko je ocenjeval položaj avtomobilskega sektor a po uvedbi jugoslovanskih varčevalnih ukrepov. Z nekoliko širšega zornega kota je na pojav avtomobila pogledal goriški župan Scarano. cMotoriza-cra je res znal: potrošništva, toda hkrati je avtomobil omogočil človeku svobodo kreten'® in njegovo kulturno oplajanje.* Ob tem pa se Sea l.iajo v stisko še vse bolj potrebne rano ni mogel izogniti omembe po gospodarske sektorje kot je, denimo, avtomobilski trg in vse, kar je v zvezi s prevozom. Ne morejo slfediic jugoslovanskih varčevalnih ukrepov, ki kot težak kamen pritiskajo na goriško trgovino. S tem v zvezi je dejal, da je na okoU 1,5 mibjona prehodov na goriškem mejnem sektorju kar en mibjon prebodov s prepustnicami. Če bi v maloobmejnem prometu med obema državama poiskali sprostitev, bi bila za Gorico prava rešitev. Na otvoritveni svečanosti je spregovoril tudi predsednik avtomobilskega kluba Mario Tirel, ki je pohvalil prizadevnost razstavljaleev in dejal, da bodo v teh dneh pričeU s tečajem sodnikov za avtomobilske tekjpe. ,.,vv,. ........ Sledil je ogled sejemskih prostorov, kjerje; moč videti vozila znanih avtomobilskih hiš, celo dirkalna vozila razbčnih formul, nadomestne dete, pa tudi plovila in radijsko vodene miniaturne avtomobilčke. Govorniki so poudarili, kako se na goriškem ESPOMEGO uveljavljajo speciaUzirani sejmi, posebnost, š katero si hoče Gorica zagotoviti prednostno mesto v naši deželi. Pri sedanjem stanju stvari pa bi najbrž marali pomisliti tudi na to, da bi čimprej priredili kolesarski sejem, kajti razmere so pač takšne, da bi si prednost zagotovila tudi v popularizaciji tega prevoznega sredstva, ki ne potrebuje bencina in mu je zato bodočnost zagotovljena, s tem pa zagotovljena bodočnost tudi proizvajalcem in trgovcem. Motor expd racing bo odprt do I ponedeljka, 15. novembra. sko, vsekakor pa vadijo po poldrugo uro. Ob vsej aktivni skrbi za dobro telesno počutje in zdravje pa tudi letos niso pozabili na tradicionalno proslavo Martina. V torek, po vaji so se zbrali na družabnosti, si ogledali zanimiv film o tem, kako sta organizirana šport in rekreacija na Norveškem ter ob koncu nazdravili k uspešnemu nadaljevanju in zaključku letošnjega tečaja. Med torkovo vajo pa jih je obiskal tudi fotoreporter.in tako je nastal gornji posnetek. Drevi začetek pokrajinskega šahovskega prvenstva V prostorih Unione Ginnastica Go-riziana se bo drevi, ob 20. uri, pričelo pokrajinsko šahovsko prvenstvo, ki se bo zaključilo 7. decembra. Tekmovalci se bodo pomerili dvakrat tedensko in sicer ob torkih in petkih, igrali pa bodo po italijansko - švicarskem sistemu. To pomeni, da bo vsak šahist odigral partijo z vsemi kandidati. Predsednik MAVI na obisku v Gorici V NOVI GORICI ZASEDALA MLADINSKA KOMISIJA Mali oglasi telefon (640) 7946 72 IŠČEM hišo ali stanovanje v najem. Telefonirati na št. 640/794672 interna 28 od 12.30 do 14. ure. PRODAM fiat panda 30 — doba šest mesecev, prevoženih 3000 km. Telefon 0481/78100. PRODAM prašiče pitane in za pitanje raznih tež. Grudina Cipriano, Rupa - Štradalta, tel. 0481 391063. PRODAM drva m kole. Telefon 040/226577. DRUŠTVENA gostilna Gabrovec i-šče najemnika. Informacije vsako sredo in soboto od 19. do 20. upe v prostorih gostilne. PRODAM A 112 junior letnik 1980. Telefonirati ob delovnem času na št. 040/211465 izven delovnega časa pa na št. 040/211688. PRODAM nov upe 601 P. Telefon 040/229246. Sodelovanje med mladimi ob meji se mora nadaljevati in krepiti Priprave na nekatere skupne akcije * Januarja nastop na radijski kviz oddaji Spoznavajmo svet in domovino - Priprave na skupni mladinski seminar na Lokvah PREDEN PRODATE VAŠE STARO ZLATO ZGLASITE SE PRI ZLATARNI Rurum ki nudi konkurenčna kotiranja in brezplačne ocenitve. TRST. UL. MAZZINI 43/D TEL. 68980 V Novi Gorici se je v torek sestala mešana mladinska komisija, ki jo sestavljajo predstavniki OK ZSMS Nova Gorica in Mladinskega odbora SKGZ. Komisija je bila u-stanovljena pred tremi leti z nalogo koordinacije in načrtovanja sodelovanja mladih ob meji. V tem mandatnem obdobju predseduje komisiji predstavnica novogoriške mladinske organizacije. Na torkovi seji, bil je prisoten tudi predsednik občinske skupščine Zorko Debeljak, so največ pozornosti namenih obravnavi trenutnega položaja ob meji, po sprejetju zna nih varčevalnih ukrepov Zveznega izvršnega svete. Mladi so poudarili, da je treba že uspešno preizkušeno sodelovanje nadaljevati kljub omejitvam, ki pa nikakor ne bi smele bistveno vplivati na nadaljnji razvoj takih odnosov. V tem smislu so se tudi že načelno domenili za nekatere pobude, ki jih bodo skupno uresničili. Omeniti velja radijsko kviz oddajo Spoznavajmo svet in domovino. 29. januarja bo na prireditvi v novogoriškem Kulturnem domu v tekmovalnem delu nastopila skupna ekipa mladih iz Gorice in Nove Gorice. Podobna prireditev naj bi bila februarja v Kulturnem domu v Gorici. Mladi so se pogovorili nadalje še o sodelovanju pri pripravah proslave 29. novembra, o skupnem mladinskem seminarju na Lokvah ter o nekaterih pobudah na rekreacijskem področju. Ambulanta zelenega križa odprta tudi ob nedeljah in praznikih PES — nemški ovčar, svetlo rjave barve, se je izgubil v Mavhinjah oziroma okolici. Tel. 040/299453. 20 HP bukb šest mesecev na jadrnici proaam. Teža 220 kg. Telefon 040/229126 - Boris. 26-LETNO dekle z znanjem angle ščine in nemščine nujno išče zaposlitev. Telefonirati od 13. dr 15. ure na št. 040/231858. V prostorih goriškega zelenega križa, v Crispijevi ulici, že vrsto let deluje tudi ambulanta, kjer opravljajo injekcijsko službo. Doslej je bila ambulanta odprta le ob delavnikih, v bodoče pa bo odprta tudi ob nedeljah in praznikih in sicer od 10. do 12. ure, kar bo posebej prav prišlo diabetikom in drugim bolnikom, ki so podvrženi vsakodnevnemu zdravljenju z injekcijami. Ob delavnikih je ambulanta zelenega križa odprta od 8.30 do 12. ure ter od 16. do 18. ure, ob sobotah pa samo v dopoldanskem času. Dijaki klasičnega liceja Primož Trubar in Mladinski krožek priredijo jutri, v soboto, 13. novembra, od 20.30 dalje v KULTURNEM DOMU V Gorici DIJAŠKI PLES VSTOP SAMO Z VABILI. VABLJENI! V oktobru razmeroma živahna dejavnost v tržiški luki Pretovorili so nekaj nad 122 tisoč ton različnega tovora • izrazit porast količine vkrcanega tovora Kljub zaostrovanju razmer v go-! (pri Madonninil. Slednji naj bi vsak pcdaistvu v goriški pokrajini in v mesec morali odšteti za odvoz od-Ia^aII m^plol) j|0 *. :i .1 _ : a .. h .\1 n I. Lam ') 1I« aaX 1; M 6L. M. ♦.. a »«a S| . deželi nasploh, je bila dejavnost v tržiškem pristanišču oktobra letos še kat živahna. .Pretovorili so nekaj nad 122 tisoč ton blaga Tokrat je razmerje med izkrcanim in vkrcanim tovorom nekoliko .1-godnejše: saj od zgoraj navedene količine odpade nekaj nad deset odstotkov na tovor, ki so ga v Portorosegi naložili na ladje. V oktobru so z ladij izkrcali naj več premoga (56 tisoč ton), lesa (30 tisoč ton) kaobna (7 tisoč ton) celuloze (6 tisoč ton) itd. Od vkrcanega tovora (skoraj 16 tisoč ton) so na prvem mestu žitarice (10.500 ton). V prvih desetih mesecih letos so v pristanišču Portorosega pretovo rili okrog 1.194.000 ton blaga. Pojasnilo občinske uprave glede odvoza odplak Goriški občinski odbor je pred kratkim ponovno razpravljal o obračunavanju tarif za praznjenje in odvoz odplak s tistih območij, ki še niso povezana s kanalizacijskim omrežjem. Za te usluge, ki jih občinski delavci opravljajo na izrecno zahtevo občanov, bodo tudi v naprej zaračunavali po 30 tisoč luža vsak poseg. Ista tarifa bo veljala tudi v slučaju, da gre za več stanovanjsko hišo in da je za izpraznitev in odvoz odplak potrebno ---*—: T-i,- i.-!f. — il- . ... y več voženj. Iste tarifa velja tudi primeru da stanovanjska hiša nima samo enega skupnega zbiralnika od padnih vod. Tako pojasnjuje občinski odbor v posebnem poročilu, kjer tudi piše, da so na isti seji vzeli v pretres pritožbo, ki so jo preko tiska naslovili na občino stanovalci poslopja št. 13 v Ulici Granatieri plak kar 360 tisoč lir. Trditve pa nikakor ne ustrezajo resnici, ugotavlja občinski odbor, ki je predlagal potne naloge za omejeno obdobje. V NEDELJO V AVDITORIJU Glasbena matineja z ansamblom Poulenc Te dni se je v Gorici mudil predsednik vsedržavnega združenja lovskih društev in organizacij UNAVI, Paolo Moro. Gosta je na pokrajini sprejel predsednik pokrajinskega odbora za lov, odvetnik Marino De Grassi ter ga seznanil z omejitvami, ki veljajo pri izvajanju lova v naši pokrajini. Lovski koledar v goriški pokrajini je namreč med najbolj omejevalnimi v državnem merilu, tako kar zadeva trajanje lovske sezone, kakor tudi število živalskih vrst, katerih odstrel ni dovoljen. Iz bolnišnice V prometni nesreči, ki se je pripetila v sredo pri Plešivem, se je težko poškodovala 40-letna Bianca Rizzante iz Gorice, Corso Italia 56. Z avtom je blizu Pleši va, v kr-minski občini, zavozila s ceste. Menda je nesreči botrovalo slalx> vreme. Rizzantejevo so iz krminske bolnišnice že v sredo popeljali v Videm, kjer so si zdravniki, po dolgotrajnem in težkem kirurškem posegu pridržali prognozo nad njenim zdravstvenim stenjem. Razna obvestila V okviru nedeljskih glasbenih ma tinej, ki jih pripravlja kulturno dru štvo cRcdolfo Lipizer* v sodelova nju z goriško občinsko upravo, goriško hranilnico in ustanovo RAL bo v nedeljo, 14. t.m.. v dežeteem Avditoriju nastopil komorni ansambel Poulenc iz Parme. Pravzaprav bi morali zapisati ansambel pihal te klavirja, saj' je poleg flavte, o boa, klarineta, roga in fagote zastopan tudi klavir. V taki, nekoliko neobičajni postavi, nastopa ansambel že od leta 1976. Na nedeljskem koncertu bodo predstavili dela Beethovna, Doniz-zettija, Poulenca in Francaixa. Nedeljska matineja v Avditoriju se bo pričela ob 11. uri. Bencinski boni veljavni do konca leta Najbrž so bolj redki tisti avtomobilisti na Goriškem, ki še razpola gajo z boni za gorivo goriške proste cone. Slednji vsekakor lahko bo ne uveljavljajo do konca leta, ne da bi jih morali, tako kakor se je dogajalo prejšnja leta. izročiti na črpaiki, kjer običajno kupujejo gorivo. Tako izhaja iz spoi-očila gori ške trgovinske zbornice, ki upravlja s kontingentom goriva po znižani ceni. Kulturno društvo Jezero priredi jutri ob 18.30 «Otroški večer* s petjem in recitacijami. Prireditev bo na pobudo ženskega odseka društva v društ veni dvorani. Ob 20.30 p: bo v istih prostorih «Martinov ples*, na pobudo ženskega odseka društva Jezero. Poskrbeli bode tudi za primerno Martinovo zakusko. V pokrajinski sejni dvorani se bo drevi ob 19. uri pričel tečaj glasbene vzgoje in spoznavanja instrumentov za odrasle. Predaval bo prof. Renato della Torre. Tečaj prireja goriška pokrajinska uprava. SPD Gorica obvešča udeležence martinovanja, da bo avtobus odpeljal ob 14.45 s Travnika ter ob 14.50 iz Sovodenj. Priporoča se točnost. (1 urica CORSO 18.00- -22.00 «Grease 2*. Mi-chele Pbeiffer. VERDI 18.00-22.00 «Porkys». Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. VITTORIA 17.30—22.V.0 «La giattde bocca di Odette*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EKCELSIOR 18 00 — 22.00 »Arancia meccanka*. PRINCIPE 17.00- 21.45 «Firefox la volpe di fuoco*. Nora (loricu in u/iolicu SOČA 18.00—20.00 1 Moram vprašati mamo*, švedski film. SVOBODA 18.00- 20.00 Velika igra*. Ameriški film. DESKLE 19.30 «Zbogom Gigi*. Italijanska komedija. OElžURNA LEKARNA V GORICI Marzini. Korzo Italija 89. tel. 84-443. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Centrale, Trg republike 26, telefon 72 341. • Brežnjev in njegov čas (Nadaljevanje s 1. strani) ievalni tekmi in občasnih medsebojnih trdih besedah, še tako labilen. Ko prebiramo sožalne izjave in komentarje državnikov vsega sveta ob smrti sovjetskega voditelja, se prav to dejstvo ob vseh možnih in tudi utemeljenih razhajanjih v ocenjevanju take Sovjetske zveze, kakršni je dajal notranjo in zunanjo podobo Brežnjev, posebej poudarja kot njegova zasluga. Ostaja vprašanje kakšno pot bo ubrala politika Sovjetske zveze po Brežnjevu? Bodo določene notranje sprostitve glede individualnih svoboščin na raznih področjih družbenega življenja od gospodarstva do kulture šle naprej svojo pot? Bo sistem kolektivnega vodenja države v smislu notranjega ravnotežja, ki ga je uveljavil Brež-n:ev, ohranjen? Še bo znotraj tabora in izven njega teorija zamejene suverenosti* še naprej umikala načelu priznavanja in spoštovanja pravice drugih držav in partij, da ubirajo svoja pota v socializem? Bo politika detanta in dialoga v duhu helsinške listine tudi poslej navdihovala mednarodne odnose Sovjetske zveze? Ugibanja o tem bi bila pretira-njena, verjetnp pa kakšnih bližnjih drastičnih sprememb ni pričako: vati ne v mednarodni, ne v notranji politiki. Kot nasledniki Brež-njeva se omenjajo ljudje iz garniture, ki je z njim sodelovala in mu pomagala v duhu notranjega ravnotežja krojiti politiko. Kljub temu pa je naravno, da je pozornost vseh svetovnih opazovalnic že o-sredotočena na vsa tudi najmanjša znamenja o namenih novih voditeljev ali novega voditelja sovjetske države in partije. Zaenkrat ne kaže razmišljati o tem ali nastopa s smrtjo Brežnje-va novo, peto razdobje Sovjetske zveze, ali pa bomo priča nadaljevanju tega, kar bo v zgodovini nedvomno ostalo kot razdobje Leonida Brežnjeva. • V ZDA (Nadaljevanje s 1. strani) oziru, najpogostejši «ameriški kandidati* za ta položaj v sovjetskem vrhu. Po ameriški presoji se sovjetsko vodstvo sooča z različnimi velikimi domačimi in svetovnimi problemi, vendar v Washingtonu prevladuje • mnenje, da ni kmaiu pričakovati ve-! likih odločitev in da vsaj za nekaj h časa n^ bo nobenih bistvenih sprememb v sovjetski politiki. Taka na-, poved temelji na prepričanju, da je ] z ozirom na slabo zdravstveno staji' nje Brežnjeva imelo sovjetsko vod-1* stvo dovolj časa, da bi se moglo ; odločiti o tem, kako ravnati v pri-' meru predsednikove smrti, j' Prevladujoči nasvet, ki ga ugled-ni državniki preteklih režMiov 'da nes ponujajo v Beli hiši pa je v iV prepričanju, da je treba sovjetske-i’ mu vodstvu pustiti odprta vrata za 1 pogajanja in sporazumevanje, Hen-ry Kissinger je pri tem najbolj zgo-voren: »Mi smo Amerikanci*, pravi vi. »svet je nagnjen k čmo-belemu • gledanju, zato so nam nekateri pri-i, jatelji, drugi pa sovražniki. Ni pri-1 poročljivo niti pretirano navduše-i! nje, pa tudi ne preveliko ohlajeva 1 nje». Po nasvetu bivšega ministra je treba ravnati odločno, vendar ob pripravljenosti na sporazumevanje. Ronald Reagan je sovjetskim vo-i diteljem in družini pokojnega Brež-i njeva naslovil sožalje, v katerem '• obljublja ameriško pripravljenost na sodelovanje. Po ocenah opazovalcev je sestavljeno po «formuli za slučaj smrti*, naslovljeno pa je na prvega podpredsednika prezidija vrhovnega sovjeta Vasilija Kuznjeco-va. Reagan v sožalnem sporočilu imenuje Brežnjeva za enega največjih svetovnih osebnosti in poudarja njegovo značilno vlogo pri obliko-i;Jj: vanju odnosov med ZDA in SZ. Hkrati pa ameriški predsednik iz y: raža živo željo po nadaljevanju pri-ji zadevanj za izboljšanje odnosov med velesilama in upa na konstrukti-;•]■ ven odnos z novim sovjetskim vod-:j' stvom. Za sedaj se je tudi izvede-:11 lo. da bo Reagan v Moskvo poslal '!. delegacijo na »visoki ravni*, ni pa i: še znana njena sestava. ii Sožalja iz Slovenije k LJUBLJANA — Ob smrti Leonida h. I. Brežnjeva. generalnega sekretarji ja KP ZSSR in predsednika preži-dija vrhovnega sovjeta ZSSR sta *■' poslala skupščina SRS in republiški * izvršni svet sožalne brzojavke pre-zidiju vrhovnega sovjeta oziroma | ministrskemu svetu beloruske SSR. (dd) I --------------------- Ir i h' Problemi ostajajo (Nadaljevanje s 1. strani) a med vse državljane v enaki neri, medtem ko je politika socia-istične stranke usmerjena k vsaj letni delitvi bremena glede na preložen je in dohodke posameznega, ekako po ključu, kdor ima več, laj plača več. Ob tej ugotovitvi lahko torej re-emo, da je današnja ponovna razprava v parlamentu res zgolj sad *ertinijeve zavzetosti za spoštovanje ustavnih načel. Kajti ni si nogoče predstavljati, da bi ena ili druga stranka zavrgla svoja tačela, še zlasti ne v parlamentar-i* razpravi, ko bo pod udarom o-tozicije in javnega mnenja. Včerajšnja poteza predsednika Perti-lija je torej politično zelo hvale tredna, vendar ni realistično pričakovati, da bi prišlo s tem do ■ešitve ključnih vprašanj, kajti cljub vsemu problemi ostajajo in :i problemi so bistveni, ne pa formalni. Lepak s sliko Brežnjeva so v Moskvi nalepili tudi v Izložbi državne tiskovne agencije TASS, pred katero se je brž zbrala množica radovednežev (Telefoto AP) OB SMRTI LEONIDA 1LJIČA BREŽNJEVA, DOLGOLETNEGA VODITELJA SOVJETSKE DRŽAVE IN PARTIJE ČLOVEK POČASNIH KORAKOV IN TRDNO ZASTAVLJENIH CILJEV KI NI VNETO ISKAL NOVEGA, A SE TUDI NI OKLEPAL STAREGA Od oktobrske revolucije do danes je sovjetska zgodovina dala štiri vrste političnih voditeljev, ki so obeleževali štiri etape mlade družbe. Najprej je to bila doba Lenina — v prvem zgodovinskem zmagoslavju proletarijata in prvem odpiranju ogromnih problemov. ki so čakali kot trnje zmagovitih vencev; sledila je doba Stalina, ko se je diktatura razreda spremenila v diktaturo o-sebnosti in ko je SZ dosegala pomembne rezultate, ki pa jih ie tudi predraao plačevala; za njo je prišla doba Hruščova — ko je prišla do izraza rešilna hrabrost v obračunu v grenkimi izkušnjami in ko je ta hrabrost vendarle občepela na pol poti; končno ie tu doba Brežnjeva. ko pride do izraza želja, da se s počasnimi koraki prispe daleč in ko se ne kaže kaka izrazita vnema niti v iskanju novega, pa tudi ne v ab-solutiziraniu starega. Tipičen predstavnik nove generacije Leonid lljič Brežnjev je bil tipičen predstavnik svoje politične generacije — tiste, ki je še z o-troškimi očmi videla revolucijo, MEDNARODNI ODMEVI NA SMRT PREDSEDNIKA SZ Po smrti Brežnjeva ni pričakovati velikih sprememb v Sovjetski zvezi Kljub Češkoslovaški in Afganistanu svet skoraj soglasno Brežnjevu priznava resno prizadevanje za popuščanje napetosti MOSKVA — Četudi je bil svet z zdravstvenimi težavami sovjetskega predsednika Brežnjeva že dolgo seznanjen, je prišlo včerajšnje sporočilo agencije TASS o njegovi smrti dokaj nepričakovano, saj je bila pozornost opazovalcev še vedno usmerjena na nedavni odstop Andreja Kirllenka iz CK KP SZ. Vendar pa novica v svetu ni vzbudila prevelikega začudenja, zato pa toliko več treznih ocen in analiz morebitnih post-brežnejvskih razvojev. Treba je reči, da so si tako vzhodni kot zahodni komentatorji in politiki edini v dveh ngotovitvah: da je z Brežnjevom preminil človek, ki si je resno in v togem okviru svojih možnosti prizadeval za preprečevanje svetovnega spopada in za konstruktivni dialog Vzhod- Zahod, po drugi strani pa, da njegov odhod z notranjega sovjetskega prizorišča v bližnji prihodnoŠtr^MUraj' gbtoVo ne bo sprožil bistvenih političnih premikov. §e več, marsikdo je pri-pričan, da bodo težavne gospodarske razmere sovjetske državnike silile v njihovo reševanje na račun manjše mednarodne pozornosti in torej večjega popuščanja. Novico o smrti sovjetskega državnika so na sedežu Organizacije združenih narodov sprejeli z odpovedjo jutranjega zasedanja generalne skupščine in sklicom popoldanskega ko-memorativnega zasedanja. Najvišji voditelji svetovne organizacije so v znak žalovanja odpovedali svojo navzočnost na tradicionalnem plesu a meriškega združenja za ZN. Sožalno brzojavko je v osebnem imenu odposlal predsednik evropskega parlamenta Pieter Dankert, ki podčrtuje napore Brežnjeva za sporazumevanje rr.ed velesilama, medtem ko evropska komisija ni u-radno komentirala novice, ker SZ ne priznava EGS. Iz druge bruseljske institucije, sedeža atlantske zveze, pa prihaja vest o posvetovanjih, ki se bodo nadaljevala tudi prihodnje dni in na katerih atlantski diplomati razpravljajo o odmevih, ki jih bo smrt sovjetskega predsednika imela na odnose z Vzhodom. Sicer pa so sile NATO v položaju predalar-ma. ki ponavadi spremlja dogodke, ki povzročajo, ali utegnejo povzročiti povečanje mednarodne napetosti. Poleg ugibanj in celo računalniških izračunov o možnem nasledniku Brežnjeva pa si med poslan ci »atlantske skupščine* utira pot prepričanje, da ni načina, s katerim bi Zahod mogel vplivati na izbiro sovjetskega naslednika, pa čeprav so taka lazmišljanja še živa. Najštevilnejši komentarji in izjave prav gotovo prihajajo iz Nemčije, ki je z Brandtom začela in nato s Schmidtom nadaljevala in razvila plodno in široko sodelovanje preko nekdanje »železne zavese*. Uradno sporočilo nemške vlade pravi, da le ta namerava nadaljevati politiko dobrososedskih odnosov na osnovi sprejetih dogovorov in izjav, za ka tero si je Brežnjev zelo prizadeval in ji polagal posebno pozornost. Iz socialdemokratskih krogov prihaja predlog, da bi Zahod Moskvi ponudil široko sodelovanje, s čimer bi dosegli ravnovesje interesov, pod pogojem, da se SZ aktivneje loti prizadevanj po razorožitvi in notranji liberalizajici. Sovjetski lider je bil za SPD partner, vreden zaupanja, ki je gojil resnično željo po miru. Brandt in Schmidt v svojih izjavah nista skrivala tudi čustvene prizadevnosti ob smrti človeka, ki sta ga dobro poznala, z njim marsikaj zgradila in s katerim ju je po vrhu vezala še skupna vojna preizkušnja. Tudi liberalci in posebej še zunanji minister Genscher omenjajo zasluge Brežnjeva za dosego sporazumov SALT in pogajanja o o-mejitvi oboroževanja, medtem ko e-dini razlikujoč se glas prihaja iz krščanske zveze SDU-CSU, ki opozarja na postbrežnjevsko obdobje negotovosti, s katerim opravičuje zahtevo po »največji odločnosti* pri vseh varnostnih vprašanjih. Francija, ki se prav tako ponaša z zelo tesno navezavo sodelovanja s Sovjetsko zvezo, posebno iz Gi-scardovega obdobja, je novico sprejela z vznemirjenostjo ob izgubi državnika, ki bo po »svoji eminentni vlogi ostal zapisan v zgodovini*. Predsednik francoskih komunistov Marchais v svoji sožalni brzojavki še;,.,posebej.poudarja prevladujočo željo po miru, ki jo je Brežnjev nosil v. sebi, ker je sovražil vojno, ki jo je v mladosti'šam izkusil. Sožalje prihaja tudi iz Velike Britanije; poslali sta ga kraljica Elizabeta in premier Margaret Thatcher, ki Brežnjeva ni nikoli srečala in si za to niti ni posebej prizadevala, saj je vedno zagovarjala o-dločen atlantski ščitni obroč pred komunistično nevarnostjo. Prizade- vanja Brežnjeva za popuščanje svetovne napetosti in preprečitev nove svetovne vojne ob tej priliki poudarjajo predvsem, v krogih britanskih laburistov. Na ta ton sta uglašeni tudi izjavi avstrijskega kanclerja Kreiskega in španskega socialističnega liderja Gonzaleza, ki izražata bojazen za nadaljevanje madridske konference, ki ji je Brežnjev v veliki meri pomagal utrjevati pot. Z Vzhoda, s Kube, Vietnama in drugih prijateljskih dežel, prihajajo sožalja ob izgubi tovariša in prijatelja, medtem ko se bo vloga Brežnjeva v poljskih dogodkih zdaj lahko jasneje ugotovila. Vsekakor pa varšavski uradni krogi trdijo, da je bila izredno pomembna, saj je zato Brežnjev osebno sledil razvoju do dogodkov, jih globoko razumel, trdil, da je usoda Poljske v rokah njegovega delavskega razreda in partije, zato je poljskim voditeljem puščal precej širok manevrski prostor. SOŽALJE PREDSEDSTVA CK ZKJ Ribičič o Brežnjevu BEOGRAD - Predsednik predsedstva CK ZKJ Mitja Ribičič, je včeraj sprejel sovjetskega veleposlanika v SFRJ Nikolaja Rodja-nova, ki ga je v imenu politbiroja CK KP SZ obvestil o hudi izgubi sovjetske partije in države zaradi smrti predsednika prezidija vrhovnega sovjeta SZ in generalnega sekretarja KP SZ Leonida Brežnjeva, Mitja Ribičič je v imenu predsedstva CK ZKJ in svojem izrekel globoko sožalje sovjetskemu veleposlaniku in ga zaprosil, naj izraze sožalja posreduje vodstvu KP SZ. Ribičič je dejal, da je smrt Leonida Brežnjeva velika izguba za prijateljske narode SZ, za sovjetsko partijo in državo. Poudaril js: »Visoko cenimo prispevek Brežnjeva za razvoj jugoslovansko-sovjetskih odnosov na temeljih vzajemnega spoštovanja neodvisnosti, enakopravnosti in nevmešavanja na podlagi načel, ki so skupaj določena v jugoslovansko-sovjetskih ddkumentih na najvišji ravni.* Ribičič je opozoril tudi na pomen pobud Leonida Brežnjeva za politiko popuščanja in miru v svetu na njegovo vlogo, kot udeleženca helsinške konference in podpisnika helsinškega sklepnega dokumenta, kot udeleženca berlinske konference komunističnih partij evropskih držav, ki je uveljavila demokratična načela sodelovanja med komunističnimi in delavskimi partijami, (dd) delovno stopala v življenje sredi grobe kolektivizacije, bolj kot o-vazovolec prisostvovala strašnemu prizoru Stalinovih čistk, s polno silo prenašala glavno breme najstrahotnejše vojne, bila dovoli dolga na sceni, da bi tri desetletja sodelovala v Stalinovi družbeni ureditvi in bi se na razne načine dve desetletji borila z obilno, zapleteno in težko dediščino te dobe. Brežnjev se je rodil 19. decembra 1906 v ukrajinskem mestu Ka-menskoje (sedaj se imenuje Dnje prodžeržinsk). Njegov oče je bil kovinarski delavcev. Leonid je začel služiti kruh s 15 letom, v času, ko je revolucija končno zmagala, štiriletna državljanska vojna pa je zapustila za seboj lakoto m puščobo, veliko smrti in tudi veliko upov. Bil je eden tistih delavskih sinov, katerim je bilo namenjeno. da osvajajo prej nedopustno znanje in ustvarjajo predano tehnično inteligenco novega profila. Končal je najprej Geodetsko - melioracijsko tehnično šolo v Kursku. nato je študiral na metalurškem inštitutu -v rojstnem kraju in postal inženir kovinske stroke. Postal je član vsezvezne komunistične partije (boljševikov) v času prve petletke, v lem čudnem. mrzličnem, napetem času junaških naporov in surovih pretiravanj. Delal je kot inženir v neki tovarni, vendar ne dolgo. V drugi polovici tridesetih let je veliki val Stalinovih čistk v serijskih procesih in izven njih izbrisal velik del pokolenja sta-rejšihs revolucionarjev. Na sceno je stopila generacija vrstnikov Brežnjeva. Maia 193? je bil Leonid lljič Brežnjev izvoljen za podpredsednika izvršnega komiteja sovjeta odposlancev delavcev v Dnjeprodžeržinsku. Leta 1938 se ie končno poslovil od strojev. Pot začne od samega vznožja in se čez dve desetletji povzpne do samega vrha. Najprej je vodilna osebnost nekeoa oddelka v oblastnem partijskem komiteju v Dnie-provetrovsku. toda že čez leto dni ga kot nčinkojnteaa in energičnega izvajalca tekoče politične linije izvolijo za sekretarja istega komiteja. Od vojaka do politika 'Nacistični navad je v svojem prvem rušilnem naletu prizadel prav Ukrajino, domovino Brežnjeva. Izkazal ie veliko hrabrost in izreden organizacijski Bil' 'je načelnik političnega oddelka 18.. arjnade. pozneje va četrteaa a-krajinskega bojišča. Vojno je zaključil s činom aeneral poročnika z imnogimi odlikovanji in ž zaslužnimi priporočili za nadaljnje napredovanje. Slekel je unitorm-o, ki pa jo ie pozneje še enkrat, pa čeprav za kratek čas. ponovno oblekel. Ena vojna se je končala in pustila za seboj drugo, — vojno izgradnje da bi se ponovno življenje izvleklo iz nakopičenih ruševin. Brežnjev se ie kvalificiral v tisto skupino nujnih, udarnih voditeljev. ki jih pošljejo tja, kjer je delo najbolj naporno, ki sprejeta navodila izvajajo brez ugovora in popuščanja, ki imajo dovolj oraa-nizacijskih sposobnosti, da premaknejo in sinhronizirajo delo tudi v najtežjih voaojih in ki imajo dovolj trdnosti, da ne no-dležeini popuščanju, ko ie treba uresničenje naloa za vsako ceno plačati z znojem, naporom, včasih tudi s solzami. Med 1946. in 1950. letom ie Leb-nid Brežnjev prvi sekretar obla stnih komitejev v Zaporožju in Dnjepropetrovsku — v ravninski, požgani Ukrajini. Od leta 1950 do leta 1952 je bil najvišji partijski funkcionar v obmejni Moldaviji. Dve leti pozneje dospe v daljnii srednjeazijski Kazahstan kot politični komandant neke nove in stare gospodarske ofenzije — tako imenovanih zoranih ledin. Vzpon v sam vrh velikanske države Začetek njegovega, najiišiega vzpona pada v dobo neposredno pred Stalinovo smrtjo: Brežnjev je poslal član centralnega komiteja na 19. kongresu KP SZ jeseni 1952. Zatem je prvič prišel na delo v Moskvo, kot eden od sekretarjev CK. Sledil je dvoletni kazahstanski premor in nato visoka mirnodobska služba v oboroženih silah: bil je namestnik načelnika glavne politične uprave sovjetske armare in ilojno • pomorske mornarice. Ko se je 1956. leta, torej zgodovinskega leta 20. kongresa in prvega razgaljanja Stalinovega mita, vrnil v zgradbo zveznega centralnega komiteja, je bila to vrnitev na nekdanjo dolžnost sekretarja, vendar z znatno višjim položajem: postal je kandidat za člana CK KP SZ; naslednjega. 1957. leta. ki je Nikita Hruščov dokončno premagal jzplivno konservativno «antipartijsko grupo» Molotova, Malendova in Kaaanoviča, je Brežnjev že član Prezidija, to pomeni politbiroja. Tedaj te star 51 let. Močan je. zaverovan va- da Brežnjev ostaja v senci in tudi zaostaja v moči. Kot se ie pozneje videlo, je bila to optična prevara. Prav narobe, z leti se je položaj Brežnjeva postopoma stalno krepil, v notranjem življenju in v zunanji strategiji, oa je Leonid Brežnjev postal nesporno »vrvi mož» sovjetske zveze, najvplivnejši akter najpomembnejših sklepov. V svoji vlogi «prosvetljenega stalinista» je Brežnjev sredi šestdesetih let dal navdih za veliko gospodarsko reformo, ki pa ni dala zaželenih rezultatov. V notranji politiki tudi ni imel le pristašev, ampak so se začeli pojavljati tudi oporečniki zvenečih imen, katerim pa ni pokazal le svoje odločnosti ampak tudi neizprosnost. Tudi podpis na Helsinški listini znotraj države ni privedel do večjih sprostitev. V zunanji politiki je bil Brežnjev velik pristaš mednarodnega dogovarjanja brez orožja, vendar pa se sam uporabi sile ni izognil, ko je menil, da jo mora uporabiti. Leta .1968 je ob pojavu praške pomladi brez večjih pomislekov poslal svoje čete na Češkoslovaško. «Bratsko pomoč» tt obliki svojih vojakov je poslal nekaj let kasneje tudi v Afganistan. Na Poljskem je lani in letos podprl generala Jaruzelskega. Brž ko se je razširila vest o smrti partijskega In državnega voditelja Leonida Brežnjeva so po vsej Sovjetski zvezi razobesili zastave z žalnimi trakovi se in za seboj ima plodno partijsko biografijo. Leta 1960 je dobil najvišji državni položaj — postal je predsednik Prezidija vrhovnega Sovjeta SZ. To funkcijo bo ohranil štiri leta. Julija 1964 je bil na predlog Hruščova oproščen dolžnost: predsednika prezidija vrhojmega sovjeta. da bi se lahko posvetil delu sekretarja CK Oktobra istega leta ie po desetih letih Hruščov nenadoma odstranjen iz političnega življenja. Leonid Brežnjev dobi funkcijo, ki je po tradiciji najbolj vplivna v sovjetski družbi; posfal je prvi sekretar komunistične partije SZ. Tako sta dve najbolj odgojmrni vlogi, ki ju je Hruščov strnjeval v svoji roki in osebnosti in sicer vloga premiera in vloaa vrhovne-aa partijskega voditelja — razdeljena in na čelu velike dežele se je po letu 1964 znašel politični tan dem Brežnjev - Kosiain V prvem času se ie zato zdelo. V ITALIJI RAZLIČNE OCENE O ŽIVLJENJU IN DELU LEONIDA BREŽNJEVA Borec za mir ali zatiralec narodov? RIM — Vladna kriza je italijanskim poli tikom pustila včeraj le malo časa, da bi lahko trezno in poglobljeno komentirali smrt sovjetskega voditelja Leonida Brežnjeva. Priletni kremeljski lider ni sicer preminil nepričakovano, saj je bil že dalj časa bolan, nje gova smrt pa je kljub temu presenetila. Oce ne raznih političnih osebnosti zato predvsem odražajo njihovo ideološko usmeritev, da Brežnjeva opredeljujejo, zda kot bledega tehnokrata ali odločnega restavratorja stali nizma, zdaj kot tirana ali vztrajnega borca za mir. »Kremlinologe* in poznavalce sovjet skih razmer pa že sedaj zaskrblja vprašanje njegovega nasledstvu, moč pa je beležiti tudi bolj ali manj modre napovedi o zakulisnih bojih, ki naj bi se v prihodnjih dneh razplamteli v sovjetski partiji in politbiroju. Seveda ne manjka običajnih sožalnih brzojavk in priložnostnih obeleženj spomina na preminulega liderja. Predsednik Pertini je v Moskvo poslal sporočilo, v katerem je rečeno, da ga je vest o Brežnjevi smrti zelo razžalostila. «V imenu italijanskega naroda in mojem osebnem se zato pridružujem žalova nju Sovjetske zveze, ki je v tem težkem trenutku izgubila svojega liderja*, je še rečeno v Pertinijevem sporočilu. Predsednik vlade Spadolini pa je sovjetskemu ministrskemu predsedniku Tihonovu poslal daljše sporočilo, v katerem med drugim pravi, da je osebnost Brežnjeva povezana z vsemi najpomembnejšimi mednarodnimi dogodki v zadnjem dvajsetletju, ne nazadnje s pogajanji na kon- ferenci o arnosti in sodelovanj i v Evropi in s podpisom helsinške listine. Naša celina, pravi Spadolini, je v teh letih preprečila nevarnost konflikta, del zaslug za to pa ima, kljub številnim protislovnim političnim izbiram, tudi Brežnjev, kot voditelj sile, ki ima na svetovni ravni ogromno odgovornosti. Spomin na Brežnjeva sta pred začetkom vče rajšnjega zasedanja senata in poslanske zbor niče obeležila tudi predsednika obeh skupščin Fanfani in Jotti, zunanji minister Colombo pa je v kratkem govoru dejal, da bo ime Brež njeva zgodovinsko povezano z dialogom med narodi Zahoda in Vzhoda za ohranitev miru in varnosti. Kaj pa stranke? Prva je na smrt Leoni da Brežnjeva reagirala komunistična parti ja, ki ga v daljšem sožalnem sporočilu ozna čuje za odločnega antifašističnega borca in prizadevnega voditelja sovjetske partije in države, spominja pa tudi na predloge za ob novitev popuščanja napetosti in ohranitev mi ru, ki jih je Brežnjev iznesel na zadnjem kongresu KPSZ. Nenazadnje pa italijanski komu nisti opozarjajo na dejstvo, da se je leta 1961 Brežnje'' udeležil Togliattijevega pogreba in imel na Trgu San Giovanni govor. Ta zadnji stavek v sporočilu CK so številni poznavalci tolmačili kot namig italijanskih komun;stov sovjetskim oblastem, naj ob priliki pogreba Brežnjev’. enako ravnajo z italijanskim pred stavnikom, če si želijo prisotnosti Berlin guerja. V komentarju socialističnega glasila «A- vanti* pa je tajnik Craxi napisal, da se z smrtjo Brežnjeva zaključuje četrto poglavje v zgodovini Sovjetske zveze. »Po leninizmu, stalinizmu in kruščevizmu, zgodovina najbrž ne bo omenjala brežnjevizma, saj se to obdobje bolj približuje stalinizmu, kot drugima dvema, ne tol ko zaradi povratka k Stalini stičnim grozodejstvom, temveč predvsem za to ker je Brežnjev s trdo roko nasprotoval vsakršni opoziciji, kritiki in oporečništvii*. Craxi ni prizanesel niti sovjetski zunanji po lit’ki, «mešanici previdnosti in agresivnosti*. Za socialdemokrate se je Brežnjev v svojem življenju predvsem ogreval za uveljavi tev načela o omejeni suverenosti zaveznikov in za nerazsodno oboroževanje SZ. Sovjetskega liderja pa so povsem raztrgali radikalci, ki ga označujejo za tirana, zatiralca svojega in drugih narodov in sovražnika miru in socializma- Nič manj ostri niso niti liberalci. Običajna zmernost pa označuje današnji uvodnik demokristjanskega «11 Popolo*, ki modro deli pohvale in graje. Dnevnik poudarja, da se je obdobje Brežnjeva začelo v znamenju uveljavljanja popuščanja napetosti v svetu, končalo pa v klavrni oholosti sovjetskega sistema, ki priviligira primat težke in dustrije in vojske. Sožalje ob smrti Leonida Brežnjeva je izrekel tudi Janez Pavel II. »Osservatore ro-mano* pa mu posveča daljši članek, ki omenja vojaška posega na Češkem in v Afganistanu, a tudi prizadevanja Brežnjeva za razorožitev in mir in podpis helsinške listine. (Telefoto AP) Zlasti sovjetski poseg v Afganistan in dogajanje na Poljskem sta po dolgerp obdobju optimističnega razvoja odnosov med Vzhodom in Zahodom, po podpisu Helsinške listine in sporazuma SALT 2, privedla do nove ohladitve in vzbudila dodatno nezaupanje v iskrenost sovjetskih mirovnih prizadevanj. Cio vek partije V svoji karieri je Brežnjev daleč največji del časa in energije porabil v partijskem delu. Z njim se je ukvarjal v času obilnih treh desetletij, ko je opravljal najrazličnejše funkcije, od člana komi-tejskega oddelka v podeželskem mestu do generalnega sekretarja' velikanske komunistične partije. Partija je pognala Brežnjeva na vrh, ona je hkrati ogrodje njegovega sistema mišljenja in načina obnašanja. Po njem mora partija neposredno ohraniti odločujoče, stalno navzoče generalno in praktično vodstvo v vseh sferah življenja dežele in v vseh aktivnostih ljudi — v funkcioniranju države, razvoju gospodarstva, obnašanju posameznika. Zaradi tega ni niti malo nenavadno, da je izven meja Sovjetske zveze Leonid Brežnjev glavno pozornost in dejavnost osredotočil na mednarodno komunistično gibanje. Pri tem se v njegovih konceptih in v njegovem obnašanju mešata realistično spoznanje o nezaustavljivih spremembah z žilavim prepričanjem, da je vendarle neobhoden en glavni štab mišljenja in delovanja. V svetovni projekciji se včasih odražajo njegova domača pravila, njegovi pojmi. On vodi poudarjeno, včasih tudi preveč poudarjeno skrb o «krepitvi enotnosth in o «ogroženosti» socialistične družbene ureditve ter vodilne vloge komunističnih partij na raznih vzporednikih. Po vojni intervenciji enot Varšavskega pakta na Češkoslovaškem, je bila z njegovim imenom krščena «teorija o omejeni suverenosti», teorija, ki neodvisnost dežel podreja «višjim inter-nacionalističnim ciljem in obvez-nostim». Brežnjev, pa se je javno odpovedal temu avtorstvu. Čeprav je bil pobudnik in čeprav je skliceval svetovna komunistična posvetovanja, predstavljajo glavno posebnost njegovega sloga dvostranski pogovori, neposredno dogovorjeni, pogosto po telefonu in ponavadi vodeni brez ali s čim manjšim protokolom, s čim manjšo publiciteto (o nekaterih' srečanjih se je zvedelo šele po njihovem zaključku), On je neutrudno spremljal delegacije in voditelje v Kremlju in na Krimu in prav tako veliko potoval, trudeč se, da bi se osebno srečal s čim večjim številom ljudi iz drugih partij iz socialističnih držav, prepričan, da je neposredni pogovor na štiri oči najbolj prepričljivo orožje. Med protagonisti svetovne scene Kot protagonista svetovne scene so zanj značilne tri stvari. Prvič, da so z leti postajali vedno bolj očitni in krepkejši njegovo neposredno sodelovanje, njegov vpliv in njegova avtoriteta. Drugič, da je pristaš dejavne diplomacije, kar se je izrazito videlo sredi poznega poletja in v zgodnji jeseni leta 1971, ko je v čedalje te-snejem zaporedju, po zelo pomembnem srečanju z Brandtom na Krimu, potoval v Beograd in nato v Pariz, Podgorni je preko Delhija prispel do Hanoja, Kosi-gin pa je. obiskal države zahodnega Sredozemlja. Tretjič, da je puščica njegovega kurza usmerjena veliko bolj k stabilizaciji kot k zaostrovanju. Na čelu zapletene, občutljive politike ene od dveh največjih sil, pri katerih more vsaka nagla poteza izzvati resne motnje v svetovnem ravnotežju, je Brežnjev deloval s previdno težnjo h konsolidaciji in zmanjšanju tveganja. Očitno je, da je bil eden od osrednjih piljev njegove strategije stabilno stanje v Evropi; z Američani je dosegel važen sporazum o zmanjšanju možnosti «slučajnega jedrskega spopada» in odprl daljnosežne pogovore o postavljanju meja v tekmovanju strateškega orožja. S Kitajci ni prišel do normalizacije, vendar je grozoto vojne umaknil s spornega otočka na reki-Vsuri. Glavno vodilo njegove sjietovne politike sestoji v tem, da mora SZ dobiti čim večji vpliv, vendar ob čim manjšem tveganju, da je mir treba doseči z mirom in ne z vojtjn. Če se obrnemo k notranji sceni Sovjetske zveze z lahkoto opazimo, da je tu Brežnjev podedoval tako velike uspehe, kot tudi velike težave. Prispel je na vrh politične piramide v času, ko je SZ že krepko in zanesljivo stopala v kozmična prostranstva, hkrati pa doživljala resne težave v kmetijstvu in čutila potrebo po višji življenjski ravni ter ostrejšem tempu v nepopustljivi tehnološki tekmi. V njegovih «sedmih letih» sg piišle bogatejše žetve in večji industrijski, dosežki, ki so orisalf nujnost še močnejših prodorov. . Qčitn&.je-b}la in poudarjeno, da mora najsodobnejša znanost dobiti pomembnejše mesto v vsakdanjem političnem življenju. Sovjetski robot se je radovedno sprehodil po Lunini površini, na Zemljini površini pa se je gospodarska reforma preveč previdno razvijala. V daljšem obdobju se je Brežnjev znašel v položaju, da ujame trojno ravnotežje: ravnotežje med velikanskim bremenom oboroževanja zelo dragega kozmičnega dvoboja ter naraslih potrošniških želja milijonov občanov. Znašel se je med praktičnostjo materialnega stimuliranja ter bojaznijo pred njegovimi neznanimi posledicami; med večanjem delavskih pobud in ohranitvijo državne vseprisotnosti. V tem odmerjanju tega, kar naj o-stane in tistega, kar naj se spremeni, je reorganizacija izpopolnila tehniko centralizma v upravnem mehanizmu; materialne spodbude so se skrčile na poskusne eksperimente; v celoti je šlo za to, da se obstoječi sistem utrdi in se ne izpostavlja velikim spremembam. Mnogo bolj občutljiv kot bi mu prisodili Kot dolgoletni partijski delavec je Brežnjev gojil veliko spoštovanje do moči besede: zato je dolgo pripravljal svoje govore in načrtoval kaj bo, kje in kako bo rekel: potrpežljivo preverjal podatke in brusil poudarke ter pedantno proučil učinke svojih nastopov. Kot resnični sin svoje dežele je deloval tako s svojo zunanjostjo kot s svojim obnašanjem, krepko in zaverovano in je bil hkrati — tako trdijo — veliko bolj občutljiv, kot bi mogli soditi po njegovih črnih obrvih in krepkem telesu. Leonid Brežnjev je imel troje odraslih otrok. En sin je uradnik, namestnik ministra za zunanjo trgovino, drugi je končal novinarsko šolo, hči se je zaposlila v časnikarski agenciji. Najbolj je ljubil lov, ki ga je preživljal v času odmora na «dači» v okolici Moskve. Bil je družaben, obdan s prijatelji in sodelavci. V stiku z ljudmi je želel predvsem dajati vtis neposrednosti, pa naj se je srečal z delavci v tovarniških paviljonih ali ko je prišel v stik z otročadjo v pionirskih domovih. Kot predstavnik «četrte dobe» se je Brežnjev izrazito razlikoval od svojih treh predhodnikov, na čelu «prve domovine socializma». Ni imel hipnotične popolnosti genija, ki je bila last Lenina, niti mita okrutne zagonetke, s katero se je odel Stalin, ni bil vulkan do-mišlijskega razpoloženja, ki je bilo značilno za Hruščova. Težil je za tem. da bi bil praktični vodja v praktičnem času, v katerem sebi in svojemu okolju postavlja naloge, ki se morajo uresničiti brez razburljivih pretresov in vsebinskih preobratov. (Povzeto v prevodu po knjigi Djordja Radenkoviča »Portreti sodobnih osebnosti* iz leta 1972 z dopolnitvami). V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH Klavirski koncert pianistke V. Kodrič V petek, 5. novembra, je bil v prosvetnem domu na Opčinah klavirski koncert pianistke Vihre Kodrič. Koncert spada v sklop o-penskih glasbenih večerov, ki jih prireja kulturno društvo Tabor. Vihra Kodrič, ki je nedvomno vsem že znana, je obiskovala pouk klavirja na tržaški šoli Glasbene matice v razredu profesorjev Neve Merlak in Erminija Am-brozeta. Po Ambrozetovi smrti je do diplome nadaljevala študij pri prof. Massimu Gonu na tržaškem konservatoriju. Sedaj poučuje glasbeno vzgojo ■ na slovenskih nižjih srednjih šolah in vodi tudi več zborov. Na koncertu nam je pianistka predstavila skladbe treh velikanov s področja glasbenega u-stvarjanja: izvajala je Toccato št. 4 v D-molu J. F. Bacha, Balado v F-molu op. 52 F. Chopina in na koncu še skladbo Slike z razstave M. K. Musorgskega. Bachova Toccata spada v sklop tako imenovanih «svobodnih» del, ki jih je Bach napisal namenoma za orgle in ki zajemajo poleg točcat še razne preludije, fuge, fantazije in podobno. Tako kot v vseh ostalih neštetih vokalnih in instrumentalnih skladbah, se tudi v teh delih zrcali skladateljeva globoka duhovna usmerjenost. Toccata je zgrajena po principu imitacije, kar pomeni, da je kompozicija sestavljena v ponavljanju nekaj značilnih motivov. Seveda se tako ponavljanje motiva pojavlja vsakič drugače v drugem gla- su, oziroma na drugi tonski stop- nji. Na tem principu slonijo razne kompozicijske oblike, kot na primer fuga, (ki je bila Bachu tudi tako priljubljena), oziroma canon. Taka struktura daje kompoziciji posebno geometričnosl, ki je kljub tonskim in harmoničnim zapletom sproščena, mogočna in enotna. V tem pogledu bi mogoče lahko trdili, da so izrazne zmožnosti klavirja nekoliko manjše od orgelskih. Nasprotno pa je bilo pri Chopinovi skladbi razvidno, kako klavir popolnoma izraža tankočutnost in čustvenost romantične glasbene miselnosti. Chopin je bil poleg Liszta največji pianist, zato 'je znal tudi v skladbah izrabiti vse zvočne zmožnosti klavirja. Naj o-menim le, da je Chopin v glasbeni zgodovini označen kot «poet klavirja». Zadnja skladba na programu je bila nadvse značilno klavirsko delo Slike z razstave. Skladatelj Miisorgskp je ruskega izvora in jt bil skozi celo življenje zasidran v ruski zemlji, zato je tudi njegovo umetniško deld"prepojeno' t* duhom rodne zemlje. Njegova o-sebnost je značilna, saj je na glasbenem področju skušal vedno u-stvarjati svojevrsten slog. Svojo glasbeno misel pa je vedno črpal iz ljudskega izročila. Njegovo glasbeno delo je značilno ker se v rijem prepleta potreba po realizmu in po romantičnih potezah. Slike z razstave so nekakšne glasbene impresije skladatelja ob o-gledu slikarskih podob. NIVES KOŠUTA Zelo lep literarni večer v Divači DIVAČA - V petek je bil v knjižnici v Divači prav zanimiv in prijeten večer, ki je prerasel vsakdanjo podobo kulturnih prireditev. Zveza kulturnih organizacij iz Sežane je namreč priredila literarni večer, na katerem so se zbranemu občinstvu predstavili književniki najmlajše generacije s Tržaškega in Sežanskega. Navzoče je uvodoma pozdravila Lučka Čehovin, ki je poudarila pomembnost takih stikov predvsem sedaj, ko se še ne ve, kam bodo na tem področju pripeljali zadnji omejitveni ukrepi. Vsekakor pa je potrebno take stike gojiti, je poudarila čehovinova, saj dokazu- jejo živost in žilavost slovenske kulture in potrjujejo, da se tudi v zamejstvu rojeva nova književnost, da nastaja nova kultura. Čehovinova je nato predala besedo pesniku Mariju Čuku, ki je spregovoril nekaj besed o mlajših tržaških u-stvarjalcih. Dejal je, da literature ni mogoče razmejiti na mlado in staro, ampak samo na dobro in manj dobro. Zato je toliko zlorabljen pojem »mladi književnik* neustrezen. Čuk je nadalje ugotovil, da se književniki začetniki na obeh straneh meje srečujejo s podobnimi problemi, predvsem kar zadeva izdajanje knjig. Težko je mladim priti do založbe, kaj šele do samostojne izdaje, zato pa je treba veliko volje in potrpežljivosti. Kakovost mladih pa bo zagotovo obrodila zaželene sadove. Literatura, kj jo pišejo mladi v zamejstvu nima ničesar zavidati tisti, ki nastaja med mladimi rodovi v Sloveniji. Sledil je nato literarni večer. Marij Čuk je predstavil občinstvu književnike iz Trsta, ki so prebrali nekaj odlomkov iz svojih del. Miran Košuta in Lidija Rupel sta brala krajšo prozo, medtem ko je Su-zi Pertot posredovala nekaj pesmi. Zatem so nastopili pesniki s Sežanskega, Trije fantje in dve dekleti so prebrali svoje pesmi, ki kažejo na že dokaj formirane osebnosti. Ob koncu večera je nastopil še Marij Čuk, ki je prebral nekaj šegavih pesmi iz svoje zadnje pesniške zbirke »Suho cvetje*. Organizatorji so vse nastopajoče obdarili s priložnostnim knjižnim darom in s pristnim kraškim pridelkom. . . • • • Za Iva Pogoreliča ve ves svet. Tudi nekaj Tržačanov je pred časom pohitelo v Portorož, da bi prisluhnilo njegovemu klavirju. Drugod po Jugoslaviji pa je že velikokrat nastopal, tako med drugim kar dvakrat v Mariboru, kjer se je občinstvo zelo navduševalo nad njegovo glasbo. V sredo zvečer pa je v Mariboru nastopil drugi mlad pianist, prav tako zelp veljaven Vietnamec Dang Thai Sonu, ki je pred dvema letoma na Chopinovem tekmovanju v Varšavi odnesel prvo mesto, Pogorelič pa dru- ZAKON ŠTEV. 194 SE NIKAKOR NE UVELJAVLJA 0 ^OPOREKANJU* TISTIH, KI NOČEJO UPOŠTEVATI ZAKONSKIH PREDPISOV Vsedržavni koordinacijski odbor za izvajanje zakona o prekinitvi nosečnosti se trudi, da bi se ločili tisti, ki so upravičeni «oporekati», od tistih, ki niso upravičeni Ko v Italiji govorimo o raznih zakonskih predpisih, moramo skoraj vedno predvsem ugotoviti, da je njihovo izvajanje netočno in večkrat pomanjkljivo. Neizpodbiten dokaz, da je to res nudi tudi ali predvsem zakon o prostovoljni prekinitvi nosečnosti, ki si že od vsega začetka z veliko težavo utira pot v smeri pravilnega tolmačenja. Lahko bi izvenelo protislovno, toda res je, da razne zdravstvene ustanove in tudi posamezniki še najraje «pozabijo» na tisti del zakona, ki govori o preprečevanju nezaželenih nosečnosti, kot so lahko splošna informacija o spolnosti, bolj specifična o raznih kontracepcijskih sredstvih in seveda tudi posvetovalno operativni servis o kontracepciji. Razne informativne tečaje bi morali imeti tudi zdravstveni delavci, ki na splošno veliko premalo vedo o zadnjih odkritjih še zlasti na področju kemijskih preparatov proti zanositvi. Vendar se v veliki meri, razen posameznikov ali skupin, ki si zato izrecno prizadevajo, zdravstveni delavci takih tečajev po navadi «otepajo». Delno opravičilo je lahko samo ugotovitev, da mogoče niso vsi tečaji na visoki strokovni ravni. O tem, da bi bilo treba izvajanje zakona o prekinitvi nosečnosti in tudi pravilno uresničevanje zamisli o družinskih posvetovalnicah ustrezno »spodbuditi*. je govoril tudi minister za zdravstvo Altissi-mo, ki je osnoval posebno delovno skupino. Z njegovega vidika je treba sicer preveriti tudi iskrenost vseh tistih italijanskih zdravnikov in pomožnega zdravstvenega osebja, ki izjavljajo, da iz moralnih razlogov nočejo sodelovati pri posegih prekinitve nosečnosti. Velikokrat pa se je že izkazalo, da jih k takšnim odločitvam ne vodijo moralni razlogi ali glas vesti, temveč povsem drugi, materialnej-ši razlogi ali pa tudi povsem osebni oportunizem. Prav zlorabljanje možnosti oporekanja pa je marsikje docela ohromilo izvajanje zakona št. 194 in istočasno pospešilo krvavo tržišče protizakonitih, mar zaških splavov. Ob slabem izvajanju zakona pa že od odobritve besedila dalje ob- staja tehtno vprašanje spremembe nekaterih postavk. Med temi je seveda v prvi vrsti prav možnost ♦oporekanja*, ki jo zakon, po mnenju ženskega gibanja, nekaterih strank in tudi dela zdravstvenega osebja, premedlo opredeljuje. IIIIIIIIIIMHIlItlllllllMIIIIIIIIIIIIlllllllMllltllllllMI, Nlllltll V teh dneh bodo v Londonu izbirali «najlepšo na svetu*. Na gornji sliki vidimo nekaj tekmic, ki so se že zbrale v Angleškem glavnem mestu in so se na potepu po mestu, seveda dirigiranem, fotografirale pred slovitim londonskim objektom go. Kdo je boljši? ...„i,l„Hllii„„li„iliiinii„iMil„„„„ii„liiiilii"i,i"iiiiil!iiiii*iiii"iii*i'"i"inM""»»"nnin"«............................................................................... Pogovori o davkih Pišo dr. Stevo Kosmat ZAKON 0 DAVČNEM ODPUSTU (C0ND0N0 FISCALEJ metbsrr PRIMER NAVADNE DOPOLNILNE PRIJAVE VI. S to prijavo se davkoplačevalec izogne plačilu denarnih kazni, zamudnih obresti in višjih davkov za dohodke, ki bi jih morebiti odkrila davčna uprava. Za razliko od prijave z avtomatskim definiranjem, lahko vložimo navadno dopolnilno prijavo samo za nekatera leta in samo za nekatere davke. Davčna uprava ima sicer še vedno možnost, da ugotavlja višje dohodke oz. davke, vendar nam kljub temu navadna dopolnilna prijava prinaša nekatere ugodnosti. Dopolnilna prijava dohodkov Za leto, ko smo predložili dopolnilno prijavo, ne bomo podvrženi kaznim za t i. »formalne* prekrške to je za tiste prekrške, ki ne pomenijo prikrivanja dohodkov. za katere pa moramo vseeno plačati visoke globe ali ka zni. Npr. nepravilnosti prijave dohodkov: manjka davčna številka oz. je ta zgrešena, ni pravilno izpolnjen kak del prijave pd. Dalje nam ob morebitni ugotovitvi višjih dohodkov ne bo treba plačati 1/3 višjega davka, če smo na obvestilo davčne uprave vložili priziv na davčno komisijo. Končno nam dopolnilna prijava ustvari t.i. »franšizo*, kot smo že povedali v začetnih poglavjih. PRIMER: Podjetje se je odločilo, da bo vložilo navadno dopolnilno prijavo za leto 1981, ker je prijavilo prenizko količino zaloge blaga od koncu leta. Prvotno je podjetje prijavilo 10.000.000 lir dobička, medtem ko je prikazalo nižje zaloge v znesku 5.000.000 lir. Z dopolnilno prijavo se bo seveda do- biček zvišal za 5.000 000 lir. V naslednjem prospektu .je razviden: —■ v prvem stolpcu prijavljeni dohodek: — v drugem stolpcu je davek IRPEF oz. ILOR, ki smo ga na ta dohodek plačali: — v tretjem stolpcu je »franšiza*, ki smo si jo ustvarili z dopolnilno prijavo. Ta znaša 10% prvotno prijavljenega dohodka in 50% dohodka, ki smo ga prijavili z dopolnilno prijavo. nam npr. urad IVA ugotovi 1 mil. 300.000 lir davka, bomo plačali le: 1.300.000 davek, ki ga je ugotovil urad IVA 1.250.000 plačani davek plus ------— «franšiza» 50.030 davek, ki ga moramo še plačati Z dopolnilno prijavo smo torej prihranili 150.000 lir, kolikor pač znaša «franšiza». (Nadaljevanje sledi) Tako na primer Vsedržavni ko ordinacijski odbor za izvajanje zakona št. 194, v katerem sodelujejo predstavniki raznih strank, sindikalnih organizacij, ženskega gibanja in tudi «tehnikov», nujno zahteva, da bi postavili trdno mejo ločnico. Predvsem bi lahko v skladu z zakonom oporekali le tisti zdravstveni delavci in pomožno osebje, ki so bili na sedanjem delovnem mestu (bodisi v bolnišnicah ali raznih ambulantah ali drugih ustanovah) predno je stopil v veljavo nov zakon. Ko so nastopili službo namreč, ni bilo predvideno, da bi kdaj, posredno ali neposredno, sodelovali pri posegih za prekinitev nosečnosti. Tisti pa, ki so bili sprejeti v službo po maju 1978, ko je torej zakon št. 194 začel veljati, bi se morali ob nastopu službe izreči in se torej v skladu z lastnimi moralnimi prepričanji tudi odpovedati delovnemu mestu, ker bi terjalo od njih dejanja, ki so v ostrem nasprotju z njihovimi pogledi. Vsekakor pa bi morali natančneje določiti, kdo sploh lahko oporeka, kajti dogaja se, da v nekaterih bolnošnicah oporekajo vsi od primarija do kuharja. V primerih, ko je zdravstveno stanje ženske, ki je splavila, zaskrbljujoče, pa bi morali vsi, ne glede na možnost oporekanja, opravljati svoje delovne obveznosti. Druga sporna točka so bile že ob razpravi zakonskega osnutka mladoletnice. Veljavni zakon predvideva, da morajo imeti dekleta, ki še niso dopolnile osemnajstega leta, posebno dovoljenja, ki ga podpišejo starši, bolje oče, ali pa sodnik za mladoletnike. Praksa pa je pokazala, da se večina mladoletnic, ki želi splaviti, ne obrne na starše, po drugi strani pa so sodniki pokazali kaj malo razumevanje za stisko in probleme deklet, ki so nehote, včasih tudi nevede, zanosila. Zato predlagajo, da bi znižali starostno mejo na štirinajst ali pa vsaj na šestnajst let, kajti v uradnih statistikah skoraj ni zaslediti mladoletnic, medtem ko je nesporno res, da je njihov odstotek pri opravljenih posegih precej visok. Poleg teh dveh ključnih vprašanj, je še vrsta manjših, ki bi jih lahko cdpravilj z oznako »birokracija*, ko ne bj tako surbvo posegali v resničnost pojava. Tako se na primeFzgbdi,'/da'ženska prekorači mejo treh mesecev nosečnosti. ki jo zakon predvideva, ker njena zdravniška potrdila in prošnja «potujejo» iz urada v urad. Zato Odbor postavlja zahtevo, da je vsekakor treba najkasneje v desetih dnevih odgovoriti na vsako prošnjo, kar med drugim že predvideva zakon št. 194, ki ta rok postavlja kot nekakšen zadnji premislek za vsako žensko in je v praksi postal ča sovni razmah od vpisa na pose ben seznam do sprejetja v bolnišnico. Predlogi za popravke so že izdelani, kot po navadi pa bodo morali preležati še precej časa po raznih predalih. Če jih seveda iz njih ne bo izvlek'a množična protestna akcija, (bip) Prvotna prijava Dopolnilna prijava Dohodek 10.000.000 Davek Franšiza 5.000.000 2.500.000 1.500.000 1.000.000 2.500.000 15.000.000 4.000.000 3.500.000 RAZSTAVA NAPRAV HI - FI GLASBE TRST — od H. do 15. novembra 1982 Palača Vivante Largo Papa Giovanni XXIII št. 7 Urnik: od 9.30 do 12.30 ter od 15. do 17. ure PRIREJA TVRDKA RADIO RESETTI TRST — Ulica Rossetti 80/la — Tel. 040/75-07-25 Skupno smo torej prijavili 15 milijonov lir dohodka, plačali 4.090.0009 lir davka in si ustvarili 3.500.000 lir »franšize*. Tako smo uredili tudi problem zalog prikazanih v knjigovodstvu Davčna uprava bo sicer lahko še vedno ugotavljala morebitne prikrite dohodke, vendar ima pri tem določene meje. Ugotoviti bo morala dohodek, ki je višji od prijavljenega (15.000.000) in fran šize (3.500.000), skupno torej 18.500.000. V primeru, da ugotovi dejanski dohodek v znesku 17.000. 000 Ur, ne more podjetniku naložiti nobene globe Poglejmo, kaj se zgodi, če davčna uprava ugotovi še višji dohodek. npr. 20.000.000 lir. Na ta dohodek bi morah plačati 6.000.000 lir davka. 4.000.000 lir smo že plačali, razlika je torej 2.000 000 Ur. Vendar pa so *udi pri tem določene meje: če smo z dopolnilno prijavo plačah vsaj 10 /o davka,' kot izhaja iz prvotne prijave si v tem primeru ustvarimo «franšizo» tudi za davek. V našem primeru smo s prvotno prijavo plačali 2.500.000 lir davka (10% = 250.000 lir), z dopolnilno prijavo pa še 1.500.000 Ur, torej več kot 10% prvotnega, zato imamo sedaj pravico do dodatne franšize, ki .jo izračunamo takole: 15.000.000 skupni prijavljeni dohodek + 3.500.000 »franšiza* 18.500.000 Znesku 18.500.000 Ur ustreza 5.000.000 Ur davka. Ker nam je davčna uprava ugotovila 20.000.000 Ur dohodka in torej 6.000.000 lir davka, bomo sedaj plačali le razliko med: 6.000.000 davek, ki nam ga je ugotovila davčna u-prava — 5.000.000 davek, ki ustreza prijavljenemu dohodku in ----------- franšizi Plačali bomo torej 1.000.000 Ur in hkrati prihranili 1.009.000 lir. ker smo predložiU dopolnilno prijavo. Primer za dopolnilno prijavo IVA Podobno kot za dohodke lahko vložimo navadno dopolnilno prijavo tudi za davek IVA. V njej navedemo višji davek IVA, ki smo ga svoj čas prikriU. Če do polnilni davek znaša vsaj 10% prvotnega davka, si z dopolnilno prijavo pridobimo naslednje ugod nosti' ustvarimo si «franšizo»: — izognemo se plačilu denarnih kazni v zvezi z izdajanjem in knjiženjem spremnih Ustin in davčnih pobotnic, registriranjem faktur ipd.; — v primeru, da nam urad IVA ugotovi višji davek, kot smo ga prijaviU z dopolnilno prijavo in na to obvestilo (»avviso di retti fica») vložimo priziv, nam ni tre ba plačati 1/3 višjega davka IVA PRIMER: Davek IVA Franšiza Prvotna prijava 1.000.000 100.000 Dopolnilna prijava 100.000 50.000 150.000 1.000.000 1.100.000 Skupaj smo torej plačaU 1 mil. 100.000 Ur davka IVA in si ustvarili 150.000 Ur »franšize*. Urad IVA nam mora torej nujno ugotoviti davek, ki presega prijavljenega (1.100.000) in franšizo (150.000), torej več kot 1.250.000 Ur, v nasprotnem primeru obvelja dopolnilna prijava. Ker smo z dopolnilno prijavo plačali vsaj 10% prvotnega davka (10% od 1.000.000 = 100.000), koristimo še drugo ugodnost, če v.*. Za dekleta in ■ 3 ; IvIvMvMvMvMvMvMjS Včasih je potrebno zelo malo, da bi se počutili veliko bolje poligel - executive - vir življenjskih moči in dobrega razpoloženja Priporočamo ga trikrat dnevno dekletom in ženam z oslabljeno splošno kondicijo in nezadostnim spolnim poželenjem. ^Amedex DO. Ijubtjana, jugoslavija i Hl=iib@Di \ f m. .' ". 777, ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Šola in vzgoja 13.00 Tedenski spored o arheologiji 13.25 Vremenske razmere 13.30 TV dnevnik 14.00 Honore de Balzac: Izgubljene iluzije 14.30 Danes v Parlamentu 14.40 Neposredno iz študija 15.00 Šola in vzgoja: življenje ži-, vaU Itahjanska televizija pogosto posreduje predvsem mlajši publiki odlične angleške filme iz živalskega življenja. En tak film je tudi danes na sporedu in bo pripovedoval o reprodukciji v prirodi, prlikazal bo namreč izredno široko pahljačo možnosti, kako se živali, na kopnem in v vodi, razmnožujejo. Seveda bo govor prvenstveno o tem, kako matere skrbijo za svoje malčke, začenjši pri ribi v vodi, pa dalje do višje razvitih živih bitih na primer pri kengurujih in vse do bolj človekolikih opic. ki so pravzaprav še najbUžji »sorodniki* človeka 15.30 TV film iz serije Hagen 16.20 Risanke iz serije «Richie Rich* 16.45 Dick Barton, posebni agent 17.00 Dnevnik - Flash 17.05 Risani film 17.20 Nasvidenje Miccy - TV film; režija Jack Couffer 17.45 Risanke 18.10 Risanke - »Pantera Rosa* 18.25 Športna oddaja - Jadranje 18.50 Vrnil se je Mork . TV film iz serije Fonzie 19.45 Almanah jutrišnjega dne -vremenske razmere 20.00 TV dnevnik 20.30 Ping pong 21.20 «La notte del demonio*. TV film. režija Jacques Tourner 1. del 22 20 TV dnevnik 22.25 «La notte del demonio*. 2. del 23.00 Nočna srečanja - vzgojna odda;a 23.45 TV dnevnik - Danes v parlamentu in vremenske razmere Drugi kanal 12.30 Opoldanski program 13.00 TV dnevnik ob 13. uri 13.30 šola in vzgoja 14.00 Tandem 16.00 šola in vzgaja 16.30 Garaža - TV film iz serije Čarovnik MerUn 17.30 TV dnevnik - Flash 17.35 Iz parlamenta 17.40 Sereno variabile - tedenski program o turizmu in prostem času 18.40 TV dnevnik - šport 18.50 KotJ . GiuUetta, - TV film iz serije »Codice rosso fuoco* 19.46_TV. dnevnik ;botl 20.30 Verdi VeUka. dolga nadaljevanka, ki govori o življenju enega največjih glasbenikov v vsej zgodovini, o Verdiju, je pri koncu. PrispeU smo namreč že v zadnja leta vehkega mojstra, ki se sicer otepa raznih nasvetov in bi ne hotel več komponirati, češ da se je že izpel, češ da je že prestar, da bi kaj dobrega dal. toda z druge strani nadaljuje svoje plodno delo in ustvari dve pomembni o-e-ri in sicer slovitega Othella in nato Falstafa. Verdi je že krepko v letih, stopil je v deveto desetletje, utrujen je in deprimiran, kajti žena Giuseppina. s katero se je dobro skladal in v časih tudi sprl. je umrla od pljučnice. Čez nekaj let ji bo tudi on sledil 21.45 Dnevnik - Dossier 22.35 Dnevnik - Danes zvečer 22.45 Pet preiskav za komisarja V neki planinski koči odkrijejo truplo mladega smučarskega mojstra. Gr pravzpa-prav za učitelja smučanja. V istem času neka mlada ženska prijavi policijskim oblastem izginotje dragocenega vžigalnika. Na prvi pogled gre za dve povsem ločeni stvari, kajti naj bi povezova lo smrt smučarja oziroma smučarskega učitelja z izginotjem oziroma z vžigalnikom sploh. In vendar policijski komisar uspe dve dejstvi povezati, pri tem pa mu pomaga neka stara gospa... Tretji kanal 17.20 Smrt predsednika - Dramatična zgodba Samuela Mud-da. 2. del 18.30 L'orecchio 19.00 TV dnevnik 19.35 Salerno, filmski festival 20.05 Šola in vzgoja 20.40 V spomin Igorju Stravin-skemu 22.05 Kassel, dokumenta o mednarodni umetnosti 22.35 TV dnevnik . JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.55 TV v šoli 16.50 Poročila , 16.55 Prvi cvetovi, otroška nadaljevanka 17.25 Domači ansambli: Ansambel Ottavia Brajka 18.00 Obzornik 18.15 Kronika 9. kongresa ZSJ 18.45 Bistre vode: Drina 19.15 Risanka 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.00 Fantje s Hill Streeta, ame riška nadaljevanka 20.55 Zrcalo tedna 21.15 Nočni kino: Noč ne miruje -ameriški film Koper 13.30 in 16.30 Odprta meje Danes bodo v okviru Odprte meje med drugimi še naslednje vesti: TRST — Zgodovinski simpozij o Trstu in njegovem zaledju LJESA (ČEDAD) - Tečaj slovenskega jezika za najmlajše TRST — Otvoritev razstave Metke Krašovec, ob konca še športna napoved 17.00 Z nami pred kamero 17.05 TV šola 17.30 TVD novice 18.00 Visoki pritisk - glasbena od d a ja 19.00 Aktualna tema 19.30 TVD stičišče 20.15 Na razpotju - čelov, film 22.00 TVD danes 22.15 Ba'etni večer TVD danes Zagreb 17.15 Mali svet 17.45 TV koledar 17.55 Kronika občine Reka 18.15 Kronika 9. kongresa ZSJ 18.45 Namesto Top liste, oddaja TV Beograd 19.30 TV dnevnik 20.00 Jean Christophe, francoska nadaljevanka 21.00 V petek ob 22. - kulturni mozaik TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00. 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Četrtkova srečanja: 3.30 Glasbena matineja; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Poldnevniški razgledi' Beležka; 12.00 Pogovori o kulturi; 12.45 Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje: »Tečaj za kamnoseke splošne informacije*: 13.20 Naša gruda: 14.10 Roman v nadalj.: B. Hofman: «Noč do jutra*. 14.30 Glas bene skice; 14.55 Naš jezik 15.00 Od ekrana do ekrana: 16.00 Almanah: Sprehodi po tržaških predmestjih: 16.35 Instrumentalni solisti: 17.10 Mi in glasba: Letošnje zborovsko tekmovanje »Česa-re Augusto Seghizzi*, 18.00 Kulturni dogodki: 18.30 Priljubljeni motivi: 18.40 Kako ti je ime? KOPER (Slovenski program) 6.00, 6.30, 7.25, 13.00, 14.00 Poročila; 6.10 Glasba za dobro jutro; 6.37 Objave: 6.45 Cestne razmere; 7.15 Radijski, televizijski in filmski spored; 7.30 Va! 202; 13.15 Kinospored; 13.30 Zanimivosti; 14.10 Predstavitev oddaj, glasba po željah; 14.30 Pesmi in plesi naših narodov; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po že ljah; 16.15 Aktualna tema: 16.40 Piknik ob koncu tedna; 16.55 Zaključek s pregledom novic. KOPER (Italijanski program) 6.30, 7.30, 12.30. 15.30, 18.30 Radijski dnevnik; 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila: 6.00, 9.30 Jutranja oddaja; 7.15 Horoskop; 8.33 Pesem tedna: 8.45 Dobrodošli v Jugoslaviji, dobrodošli na lov; 9.32 Lu- Srednji val 546,4 metra ali 549 kUohertzov UKW - Beli križ 102,0 MHz UKW - Koper 98,1 MHz UKW — Nanos 88,6 MHz cianovi dopisi; 10.00 Besede in glasba; 10.40 Mozaik, 11.00 Kim, svet mladih: 11.36 Radijska nadaljevanka. 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po želia; 12.50 Glas beni program; 15.00 Tesmi in ple si iz vsega sveta: 16.00 Kultura in družba; 16.15 Igra orkester «La Vera Romagnav 16.55 Turi stična navodila; 17.00 Rock glas ba: 17.32 Petkov koncert: 18.45 Slišimo se jutri in zaključek sporeda. RADIO 1 7 00, 8.00. 9.00, 10.00, 11.00, 12.00. 14.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 - 9.02 Jutranja oddaja; 9.58 Zeleni val: 10.30 Glasba; tl. 10 Ottavia Piccolo in Cristiano Mi-nellono predstavljata 11.34 Ra diiska nadaljevanka; 11.58 Zeleni val: 12.03 Radijska priredba 13.25 Glasbeno-govorni spored; 14.28 Šola in vzgoja; 17.30 Master un der 18; 18.00 Glasba; 19.30 Jazi '82; 20.00 Ključ - radijska zgodba: 21.03 Simfonični koncert; 22.5C Danes v parlamentu; 23.28 Zaključek sporeda. LJUBLJANA 6.00. 6.30, 8 00. 10.00. 11.00. 12.00 14.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila 5.30 Prva jutranja kronika; 6.1( in 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci. 7 25 L naših sporedov; 7.30 z radiorr na poti; 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo; 8.35 Glasbena prav ljica; 8.45 Naši umetniki mladin poslušalcem: 9.05 Glasbena mati neja; 10.05 Rezervirano za...' 11.0E Ali poznate... »Siegfriedovo idilo: R. Wagnerja?; 11.33 S pesmljc po Jugoslaviji; 12.10 Glasbene tra dicije jug. narodov; 12.30 Kme tijski nasveti: 12.40 Pihalne god be: 13.00 Iz naših krajev; 13.2( Zabavna glasba: 13.30 Priporoča jo vam...; 13.50 človek in zdra vje; 14.05 S simfoničnimi plesi po domovini; 14.25 Naši poslušal ci čestitajo: 15.00 Digodki in od mevi; 15.30 Napotki za turiste: 15.50 Radio danes, radio jutri; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17 uri; 18.00 Pojemo in godemo; 18.3( S knjižnega trga, 19.25 Zabavns glasba; 19.35 Lahko noč. otroci; 19.45 Vsa zemlja bo z nami za pela...; 20.00 Uganite, pa varr zaigramo; 21.05 Oddaja o morje in pomorščakih; 22.15 Informativ na oddaja; 22.25 Iz naših spore dov; 22.30 Radi ste jih poslušali. ^ - aplflt 1 - KRATEGUS: za krepitev delovanja srca in ožilja, za uravnavanje krvnega pritiska aplflt* 2 - TIMIJAN: za lažje izkašljevanje, omilitev hripavosti, kašlja, bronhitisa in oslovskega kašlja aplflf 3 - VALERIJANA: za blažitev nespečnosti,nemirnosti, razdražljivosti in drugih neprijetnih duševnih stanj aplflt' 4-FRANGULA: za preprečevanje in odpravljanje zaprtja aplflt* 5 - EHINACIJA: za spodbujanje telesne in duševne aktivnosti, ugodno deluje pri menstruacijskih in klimakterijskih težavah, povečuje odpornost proti posledicam obsevalne terapije. J ODLIČNA KOMBINACIJA Z MEDOM, DRUGIMI ČEBELJIMI PRIDELKI IN DODATKOM ZDRAVILNIH ZELIŠČ. ■Sw£S&medex „ ijubljana, Jugoslavija Ali ste kdaj pomislili, kaj vam lahko nudi vaša banka? Ugodno menjavo in dobro investicijo \\J\m LZULIU \U TRST - UL Carducd 4 ■ Tel. 631188 moška, ženska in športna oblačila Ermenegildo Zegna of So«Jtfcuvdi Eminence' KOR2 BALLARINI. DAKS SIMPSON LONDON Leader in leathei: Ba//anfyneAj)uascutum R sc o tl a rjo J. OF LONDON IMAŠ TEKOČI RAČUN PRI ZAVODU CASSA Dl RISPARMIO Dl TRIESTE 1 SEDAJ SE LAHKO POSLUŽIŠ NOVIH AVTOMATIČNIH OKENC NON-STOP KI Tl OMOGOČAJO DVIGE DENARJA 24 UR NA 24 V TRSTU pri sledečih agencijah CRT: št. 2. Ul. Carducci 7; št. 6. Trg Valmauro 10: št. 18, largo Giardino (stran Ul. Giulia). V TRŽIČU pri filiali CRT, Trg Repubblica »VAŠA HRANA NAJ BO ZDRAVILO IN VAŠE ZDRAVILO NAJ BO HRANA« S telefonskim pozivom se lahko takoj seznanite s tečaji raznih valut. Obenem vam nudimo tudi vse informacije o valutarnih predpisih. Posredujemo vam tudi vse informacije o vrednostnih papirjih (BOT, BTP, CCT, ECU itd.) in njihovo realno vrednost. Te lahko hranite v varnostnih skrinjicah, s katerimi razpolagamo. Skrbimo tudi za vnovčenje kuponov. 1) Banca Agricola Gorizia J Kmečka banka Gorica Gorica. Korzo Verdi št 51 tel 84206/07 \utu ne nudi »aino denarja H*-1 U ‘ PRIMORSKE VESTI Splošna plovba pluje iz izgub PIRAN — Delavcem piranske Splošne plovbe je uspelo ob devet-mesečju za približno 80 milijonov dinarjev zmanjšati izgubo, kljub te mu pa .je le ta še zmeraj velika, saj znaša 143 milijonov dinarjev. Napo vedujejo sicer, da bo že ob koncu leta izguba precej nižja (znašala naj bi le okoli 80 milijonov dinarjev) in da jo bodo lahko sami po krili. Zaradi tega pa pri Splošni plovbi niso prav nič manj zaskrbljeni. kako bodo gospodarili v pri hodnjem letu, saj razmere v pomor stvu nič ne kažejo, da bi bilo on hodnje leto kaj bistveno bolje. V Splošni plovbi so v treh mesecih krepko zavihali rokave, če so hoteli zaustaviti negativno pošlo vanje, oziroma ga celo zmanjšati. V veliki meri so jim pri tem pomagale obračunane stimulacije za pospeševanje izvoza in cela vrsta ukrepov, ki so jih sprejeli takoj po polletnem obračunu. Tako so uspeli znižati ladijske najemnine za nekatere najete kontejnerske ladje, začasno so znižali hitrost ladij in s tem porabo goriva, podpisali so pogodbo z gabonskim ladjarjem «So natram,, ki jim je odstopil 40 odstotkov tovora za Jugoslavijo in del tovora za Italijo. Z angolskim ladjarjem so se dogovorili za prednostne priveze v luki Luanda. Prav tako so se zaradi neporavnanih obveznosti angolskega partnerja odločili, da se bodo v na j več ji možni meri oskrbovali z gorivom v Angoli. Najeto trajektno ladjo *Easy rider», ki je prinašala dnevno 10 tisoč dolarjev izgube (zaradi zaprte meje med Irakom in Sirijo), so oddali za krajši čas v podnajem in tako zman>šali izgubo na 2.500 dolarjev dnevno. V domovini so uspeli izterjati večino še neplačanih storitev, v tujini pa so skrajšali roke plačil. Prav tako so že omejili izplačila iz sklada skupne porabe. Zmanjšali so tudi število zaposlenih in sicer tako, da za vse, ki so iz Splošne plovbe odšli, niso zaposlili novih nadomestnih delavcev... Piranski Splošni plovbi je tudi u-speio poravnati vse devizne obveznosti za odplačevanje posojil najetih v tujini (porabili so jih za nakup novih ladij), tako da so ob de-vetmesečju odplačali približno 1,5 milijona dolarjev dolgov. Seveda jim ob tem grozi devizna nelikvidnost. zaradi česar se boje. da bi jim v nekaterih lukah zaustavljali ladje, da bi od njih izterjali ( v devizah, seveda) plačila za stroške. Do devizne nelikvidnosti prihaja tudi zato. ker so prisiljeni nekaterim našim gospodarskim organizacijam prevažati blago za dinarje, stroške pa morajo plačevati v devizah. Če bi od teh gospodarskih organizacij zahtevali devizni delež za devizne stroške (kar so že p- 'zkusili), bi si te organizacije, lo g;čno, raje poiskale druge jugoslovanske prevoznike, kjer lahko pre važa.io blago za dinarje. Nekateri ladjarji (predvsem iz SE Hrvatske) si še lahko privoščijo prevoz po mor.iu za dinarje, ker je republika odkrila način, s katerim jim lahko zagotovi potrebne devize. Tako prihaja do primerov nelojalne konkurence, ki tudi škodijo gospodarjenju Splošne plovbe. Sicer pa so pri Splošni plovbi prepričani, da bodo izgubo do konca leta še zmanjšali in jo uspeli tudi sami pokriti iz pospešene amortiza cije, ki so io doslej zbrali za 279 milijonov dinarjev Pa tudi v skla dih imajo še za okoli 100 milijonov dinariev. ki bi jih lahko uporabili v sili. BORIS ŠULIGOJ Idrijska dclrgacija na obislui v Črni gori IDR1J/ — Ob koncu preteklega tedna je ob prazniku pobratene črnogorske občine Mojkovac delegacija skupščine Idrija obiskala to pobrateno občino, s katero jo vežejo prijateljske vezi še iz časa narod-nivisvobodilne borbe Veliko črno gorskih borcev se je namreč borilo v slovenskih partizanskih enotah. Med njimi je bil tudi narodni heroj Boško Dedejič iz Mojkovca, katerega grob je na grobišču tri-stopetih padhh borcev zadnje so vražnikove ofenzive na Vojščici nad Idrijo. Delegacija skupščine občine Idri ja .je prisostvovala slavnostni seji skupščine občine Mojkovac. prav tako pa je obiskala rudnik svinca in cinka Brskovo, kombinat lesne industrije. zdravstveni dom in grad bišče doma kulture v Moikovcu in se tako seznanila z družbeno • eko-n<-niškim rBzvoiem pobratene občine Ob obisku v Moikovcu so se 1-drrčani seznanili tudi z nekaterimi kulturno zgodovinskimi in turistič nimi zanimivostmi te občine in kra .jev ob reki Tari ter se dogovorili za nadaljnje sodelovanje. SILVO KOVAČ ZlATARHA ■ UR AR N A «Svizzera» d. A. Sorace DOXA TRST ULICA S. SPIKIIKONE 12 Tel. «0-232 BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. A. BANKA POOBLAŠČENA ZA DEVIZNO TRGOVINO GLAVNICA IN REZERVE LIT 3.092.384.821 Vsi bančni posli in usluge Zanesljiv partner v zunanji trgovini Dolgoletne izkušnje v izmenjavi z Jugoslavijo in deželami vzhodne Evrope TRST - ULICA FILZI 10 Tel; Centrala (040) 61446 — Te!ex; 460264 BANKRD Devizno tržišče (040) 68727 — Telex: 460116 BCTEX NOGOMET JUTRI V MILANU V OKVIRU EP ITALIJANI BODO IGRALI PROTI ČSSR ŠE ZADNJIČ V «ŠPANSKI> POSTAVI? Bearzot obeta spremembe v moštvu - Veliko slavje za Dina Zoffa, ki bo izenačil rekord Bobbyja Moora - Čehoslovaki s pomlajeno ekipo NA OLIMPIADI V LUZERNU Ljubojevič premagal tudi Portischa 11. koto: Jugoslavija-Madžarska 1:1 (ob dveh prekinjenih partijah) * Angleži najbližji srebrni kolajni - Žreb in «farsa* MILAN — Z jutrišnjo tekmo v Milanu proti Češkoslovaški bo italijanska nogometna reprezentanca začela svojo pot v evropskem prvenstvu, katerega zaključna faza bo leta 1984 v Franciji. Svetovni prvaki čakajo na razplet tega tekmovanja- dokaj optimistično razpoloženi in nepričakovan poraz v Rimu proti Švici je le še spomin. Bearzot bo jutrišnjo tekmo začel z običajno postavo, le da bo na mestu poškodovanega Cabrinija igral Bergomi. Jutrišnja tekma pa bo zanimiva tudi zaradi nečesa drugega: vratar Dino Zoff bo odigral 108. tekmo za «azzurre» in se bo izenačil z Angležem Bobbyjem Moorom na drugem mestu te po sebne lestvice. Štiridesetletni Ju-ventusov vratar pa bo skušal potolči še rekord švedskega branilca Nordquista, ki je v dresu z državnim grbom odigral kar 115 tekem. Italijani računajo iutri na zmago. Reprezentanca Češkoslovaške je namreč skoraj popolnoma prenovljena in nastopili bodo izključno mladi nogometaši, ki so Evropi v bistvu neznani. Čehoslovaki bodo zato igrali na neodločen izid, znali pa bi s svojo mladostjo in zagrizenostjo presenetiti, saj ima nogomet ČSSR bogato in lepo tradicijo. Na vsak način pa bo najbrž Italija jutri še zadnjič igrala v »španski* postavi. Bearzot namreč obeta nekatere spremembe, ki naj bi zagotovile italijanskemu nogometu še dolgo življenje in veliko uspehov. EP «UNDER 21» Dve enajstmetrovki usodni za «azzurre» ČSSR - Italija 2:1 (1:1) STRELCA: v 22. min. Monelli, v 32. in 69. min. Čavlik (obakrat iz enajstmetrovke). ČSSR: Stejskal: I.avička, Straka, Bielik, Jeslinek, Viger (od 74. min. KIucky), Siva (od 59. min. Kova-čik), čoVanec, Pavlik, Griga, Lu-hovy. ITALIJA: Galli; Galia, Ferri, Bat-tistini (od 87. min. Evani), Bonetti, Caricola, Mauro (od 59. min. Galde risi), Casale, Monelli, Valigi, Mariani. SODNIK: Vuksanovič (Jugosla- vija). PRAGA — V svoji drugi tekmi evropskega prvenstva za nogometaše pod 21 letom je včeraj Italija izgubila v Pragi proti ČSSR. Glavni protagonist tega srečanja pa je bil. jugoslovanski sodnik Vuksanovič, -ki je domačim nogometašem dosodil kar dve enajstmetrovki, izključil je dva nogometaša (v 54. min. Strako in Marianija) in pokazal kar šest rumenih kartonov. Kljub «sojenju» pa gre poudariti, da so «azzurri» tokrat slabše igrali kot v prvi tekmi proti Romuniji. LESTVICA 5. SKUPINE ČSSR 1 1 0 0 2:1 2 Italija 2 1 0 1 2:2 2 Romunija 2 1 0 1 2:3 2 Ciper 1 0 0 1 1:2 0 PRIHODNJA TEKMA 1. 12.: Ciper - Italija. Reprezentanca SFRJ na pripravah v Pirotu BEOGRAD — »Tekma proti Bolgariji je zelo pomembna za našo nadaljnjo borbo v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo. Bolgari imajo prednost domageča terena, ampa(: jaz zaupam svojim izbrancem in menim, da Jugoslavija ni brez možnosti*. Tako je dejal trener ,iugo slovanske nogometne reprezentance Todor Veselinovič pred odhodom na priprave v Pirot. Jugoslovanskemu zveznemu kapetanu so se, včeraj javili vsi reprezentanti, razen Ferhatoviča, Hadži-begiča in Kajtaza. V Pirotu bodo skušali uskladiti svojo igro in ji dati kolikor toliko solidno ogrodje. LUZERN — Tri kola o ostala še do dokončnega' razpleta na šahovski olimpiadi v Luzernu, toda vse bolj je očitno, da je reprezentanca An glije po 11. kolu najbližje srebrni kolajni, potem ko bo prednost Sovjetske zveze na vodilni poziciji še nadalje najmanj 4 točke. V dvoboju Jugoslavija - Madžarska je v 11. kolu potrdil svojo izredno formo Ljubodrag Ljubojevič, ki je slavil tudi v partiji s Porti-schem, zdaj pa je z 9 točkami iz 11 partij zagotovo najresnejši kandidat za najuspešnejšega igralca na olimpiadi. Rezultat v dvoboju Jugoslavija - Madžarska je ob prvi prekinitvi 1:1, saj je Ribli osvojil celo točko v partiji z Gligoričem. Ivanovič je imel na tretji deski sicer povsem dobljen položaj v partiji s Saxom, toda v časovni stiski je spet napravil veliko napako in se zdaj celo bori za remi s kvaliteto manj, nejasen pa je tudi položaj v partiji Pinter - Hulak. Reprezentanci Jugoslavije in Madžarske sta tako ostali v boju za bronasto kolajno, vendar je vsaka Posnetek z nedeljskega derbija na Proseku med Primorjem in Krasom napoved zelo tvegana, kajti v švicarskem sistemu so možna tudi velika presenečenja, pa ni izključeno, da se bodo v boju za 3. mesto vključile tudi še takšne reprezentance, kakršna so Švedska, Kuba in Romunija, čeprav je videti, da je zdaj najbliže temu cilju reprezentanca Češkoslovaške. IZIDI 11. KOLA Jugoslavija - Madžarska 1:1 (2 prekinjeni partiji: Ljubojevič -Portiseh 1:0, Gligorič - Ribli 0:1, Ivanovič - Sax prekinjeno v nejasnem položaju, Hulak - Pinter prekinjeno v nejasnem položaju). SZ - Argentina 1:0 (3) Anglija - ZDA 2:1 (1) ČSSR - Poljska 1:0 (3) LESTVICA SZ 31 (3), Anglija 28 (1), ZDA 27 (1) , Jugoslavija in Madžarska 26 (2) , ČSSR 25,5 (4). »Luzern 1982» pa bo ostal zapisan v šahovski antologiji po dveh nenavadnih dogodkih. Žreb za turnir kandidatov je že vzbudil velike razprave, preden so sploh določili proceduro, skupine in četrtfinalne pare. Žreb v Luzernu bo ostal še dolgo predmet polemik in analiz, saj je bil zares svojstven. Pravilniki v sistemu tekmovanj FI DE ponazarjajo krizo v organizaciji in strokovno zmedenost, saj je neverjetno, da so se znašli v moški konkurenci v drugi skupini vsi trije najresnejši kandidati za dvoboj s svetovnim prvakom Anatolijem Karpovom. V četrtfinalnih dvobojih bodo v prvi skupini igrali Juan Torre (Filipini) - Zoltan Ribli (Madžarska) in Vasilij Smislov (SZ) - Robert Hubner (ZRN), v drugi skupini pa Aleksander Beljavski (SZ) -Gari Gasparov (SZ) in Lajos Por-tisch (Madžarska) - Viktor Korčnoj (Švica). In vendar je bila še večja farsa glasovanje za predsednika mednarodne šahovske organizacije, v katerem je v prvem krogu odpadel Božidar Kažič z le 19 dobljenimi gla sovi, kar je potrditev, da sta bila denarni sklad za kandidaturo in zakulisni boj za prevlado v organizaciji pomembnejši kot predsedniški program in osebnost kandidatov. Raul Campomanes (Filipini) bo zdaj 4 leta vodil organizacijo, ki je na robu poloma, kar je morda tudi re- zultat razočaranja zaradi nemoči Friderika Alaffsona (Islandija) v zadnjem mandatnem obdobju. ACO PASTERNJAK ODBOJKA MLADINSKO PRVENSTVO Juventina - Torriana 1:3 (15:12, 1:15, 13:15, 7:15) JUVENTINA: Aleš Cej, Marjan Zavadlal, Tullio Bastiani, Andrej Vogrič, Erik Bensa, Robi Devetak, Dino Paulin, Danjel Brajnik, Livio Mučič, Albin Devetak, Aleš Šuligoj. Mladinci Juventine so v svojem četrtem prvenstvenem nastopu doživeli pekoč poraz proti solidni še-sterki Torriane iz Gradišča. Nihče bi si ne zamislil, da po prvem osvojenem setu, bi «belo-rdeči» izgubili tekmo. V drugem setu so juventin-ci povsem popustili. Šele v tretjem pa se jim je ponujala izredna priložnost, ko so vodili 12:9. Odslej pa so ponovno popustili, izgubili set in v nadaljevanju še tekmo. Ivan Plesničar Danes igra za vas m Valter Husu 1. amaterski ligi. Bil je tudi tri leta odbornik. »Letos pa sem pri Primorju le nogometaš. Po poškodbi, zaradi katere sem se moral dolgo zdraviti, sem vendarle lahko zopet stopil na nogometno igrišče,* je deje! Husu. »Kam meri letos Primorje?*, smo ga vprašali. »Trenutno smo visoko na lestvici. Če ne bo poškodb, mislim, da se lahko uvrstimo med prvih pet.* »Torej tudi na prvo mesto?* »Nikakor! Miši m, da naše moštvo nima take tehnične teže. da bi se lahko uvrstilo na končno prvo mesto. Moram pa poudariti, da je vzdušje v ekipi zelo dobro.* ..v.-::;..:. ............. - - Valter Husu je začel z nogometom dokaj mlad. Bilo mu je 11 let, ko je začel svoje »prve nogometne korake* pri Primorju in je pri tem društvu praktično ostal vse do danes, če izvzamemo obdobje, ko je nastopal v mladinskih vrstah CMM in Zarje. Valter se je nato vrnil k matičnemu društvu, ko je le-to igralo v Ataiantn - Como X Bari - Cavese 1 X Bologna - Sambened. 1 X Campobasso - Catania X Lazio - Lecce 1 Milan - Foggia 1 X Palermo - Reggiana 1 X Perugia - Cremonese 1 X Pistoiese - Arezzo X Varese - Monza X 2 Triestina - Carrarese 1 Ancona - Salernitana 1 Prato - Foligno 2 ■iiimitmintiiiiiuiiiiiiiiiimiMiiiinmiiiimiiiiiiiitiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiniiMiiiitiiniuiiiimimiiiuiiiiuiiiiiHiiiiiiiiiMimuMiifMiiiiimiMiiiimiNi KOŠARKA V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU NAŠI OPTIMISTIČNO RAZPOLOŽENI Pred težko nalogo bodo le poletovci - Kontovelovi kadeti favoriti V promocijskem prvenstvu bodo naši trije zastopniki — Bor Radenska, Kontovel in Polet — igrali drugo kolo. Obračun prvega kola je bil za naše dokaj spodbuden: dve zmagi in en poraz. Seveda gre pri tem poudariti, da je bil na sporedu slovenski derbi in da je bila zato ena zmaga že »cddana*. Kaj pa v drugem kolu? Saba — Bor Radenska Borovci so v soboto zanesljivo premagali Kontovelce. Tokrat pa jih čaka težja naloga. To pa predvsem zaradi tega, ker bodo igrali na odprtem igrišču proti moštvu Saba, kjer so domači košarkarji vajeni svojega igrišča in svojih košev. Menimo pa, da so borovci tehnično boljši od Frizzatijevih varo --------fc“*i IV • -aJ- DRUGI UMKRStiTC NAMIZNI TENIS PROMOCIJSKO PRVENSTVO Krašovci in domovke odlično začeli boje MOŠKI V moškem promocijskem prvenstvu je Kras, ki mu je lani le za las spodletelo napredovanje, startal na najboljši način. V gosteh je namreč gladko premagal enega izmed glavnih iavoritov, ekipo Ente Porto in tako jasno postavil svojo kan didaturo na sam vrh lestvice. Poleg tega uvršča Kras letos tudi dva izkušenejš- igralca, in sicer Boleta in Miliča, tako da obstajajo še stvar-nejše možnosti za veliki skok. Kriška Mladina, ki je lani nazadovala iz C lige, nastopa s spremenjeno in nepopolno postavo. Gostovanje pri sol dnem Don Boscu je bilo prezahtevno za mlade Križane in poraz je bil neizbežen. IZIDI 1. KOLA Don Bosco - Mladina 5:1; Ten-nis tavolo - Polisportiva Opicina 5:1; Ente Porto - Kras 1:5. 0 LESTVICA Kras, Don Bosco in Tennis tavolo 2, Mladina, Opicina in Ente Porto 0. PRIHODNJE KOLO (20. in 21. 11.) Opicna - Don Bosco; Tennis tavolo - Kras; Mladina - Ente porto. ŽENSKE Od štirih ekip, ki nastopajo v ženskem promocijskem prvenstvu, sta kar dve slovenski. Odlično je startal goriški Dom. ki je v mestnem derbiju brez težav premagal sicer šibko Lego Nazionale. Zelo dobro je zaigrala Lutmanova, ki je bila kar trikrat uspešna. Manj sreče so imela Krasova dekleta na gostovanju v Tržiču in le Puričeva je sla vila dve delni zmagi. Ostali dve i-gralki, ki sta še naraščajnici, pa sta klonili starejšima nasprotnicama. Že v nedeljo bo v Gorici na spore: du slovenski derbi, ki bo pokazal, katera ekipa je trenutno boljša. IZIDI 1. KOLA Italcantieri - Kras 5:2; Lega Nazionale - Dom 2:5. LESTVICA Dom in Italcantieri 2. Kras in Lega Nazionale 0. PRIHODNJE KOLO (14. 11.) Italcantieri - Lega Nazionale in Dom - Kras. (B. S.) NOGOMET ITALIJANSKI POKAL Poraz Triestine Parma — Triestina 3:1 (0:1) PARMA — V prvi tekmi šestnajstine finala državnega pokala za ekipe C lige je Parma premagala Triestino s 3:1 y0:1). Za Triestino, ki je igrala v okrnjeni postavi je bil uspešen novi nakup, vezni igralec Marco Donatelli. Poraz Italije CHATELLINEAU - V tretjem kolu evropske lige v namiznem tenisu je Italija tesno izgubila proti Belgiji s 3:4. Slavje Cosmosa TOKIO — Nogometna enajsterica severnoameriškega Cosmosa je v prijateljski tekmi premagala reprezentanco Japonske z 1:0. Za Cosrrtos je nastopil tudi Be ckenbauer. zmagoviti gol pa je dosegel Chinaglia v 60. min. KOŠARKA POKAL PRVAKOV Tudi milanski Billy v finalni skupini Billy — Le Mans 86:79 (37:37) MILAN — Po Fordu in Ciboni se je tudi milanski Billy uvrstil v finalno skupino evropskega košarkarskega pokala prvakov. Potem ko so Milančani v prvem srečanju v gosteh zmagali s 85:64. so tudi sinoči v povratnem kolu premagali, francosko moštvo Le Mans, tokrat s 86:79. NOGOMET Naši v derbijih poprečno igrali Doslej zadovoljiva igra le v Bazovici med Zarjo in Primorjem Z nedeljskim derbijem Primorje -Kras so v prvenstvu 2. AL odigrali točno polovico derbijev prvega dela prvenstva. V tem prvenstvu namreč nastopajo štiri naše enajsterice, kar pomeni, da bo v prvem delu prvenstva skupno na sporedu šest derbijev. Ob polovici prvega dela smo naredili kratek statistični pregled dosedanjih derbijev. Skupno je v treh derbijih padlo sedem golov, od kfterih dva iz 11-metrovke. Zanimivost predstavlja dejstvo, da imamo za sedem doseženih golov prav tako sedem raz livnih strelcev. Pa po karskega igrišča v Zgoniku. - 3. Tekmujejo tahko ekipe sestavljene iz 4 do 6 tekmovalcev. Vpisnina 8.000 lir za vsako ekipo. 4. Pohod bo poleg orientacijskih nalog vseboval tudi vprašanja iz splošne kulture. 5. Vsaka ekipa si mora preskrbeti komnas ter vse, kar navadno sodi k pohodu. 6. Podrobnejši pravilnik in vsa d-uga no>a«nila bodo dana pred startom. 7. Prireditelj ne odeovarla za morebitne poškodbe, ki bi jih tekmovalci utrpeli pred, med in po tekmovanju. KADETI Barcolana — Kontovel Kontovelci se bodo tokrat spoprijeli z Barcolano, ki je kot naši košarkarji še vedno na dnu lestvice brez točke. Damir Starc in tovariši imajo torej lepo priložnost, da si priborijo prvi prvenstveni par točk, čeprav mislimo, da v tem srečanju ni izrazitega favorita. PRIJATELJSKA TEKMA Bor — Scoglietto 63:59 V prijateljskem srečanju sta se spoprijeli moštvi, ki se bosta verjetno v prvenstvu borili za sam vrh. Čeprav so borovci igrali v okr-| njeni postavi in s prikazano igro niso j zadovoljili, pa so vseeno premagali nasprotnike. (M. R.) STRELJANJE še tri kolajne — Na svetovnem pr- Sovjetom CARACAS venstvu v streljanju v Caracasu je Sov jetska zveza osvojila še tri zlate kolajne, in sicer v ekipnem tekmovanju. BOKS VVatanabe obdržal naslov HAMAMATSU — Japonec Jiro Watanabe je obdržal naslov svetovnega prvaka v supermušji kategoriji. Premagal je izzivalca rojaka Ogumo v 12. krogu s k o. služeno premagali moštvu CUS. zato tudi pričakujejo to tekmo optimi stično razpoloženi. Kontovel — CUS Kontovelci imajo edinstveno pri ložnost za zmago. Moštvo CUS bo namreč tudi v tem Mu igralo brez novih okrepitev (so še težave glede registracije igralcev). Naši košarkarji so tako nesporni favoriti, čenčav seveda nasprotnika ne gre podcenjevati. «TROFE 'A VCC|TA TRST* MLADINCI Inter 1904 — Jadran Obe peterki bosta igrali z okrnje no postavo. Trije ključni Jadranovi mladinci bodo igrali s članskim moštvom v San Donaju, Inter 1904 pa bo bržkone igral brez Lorenzija (letnik 1967, 198 cm visok), ki bo nastopil s kadetsko vrsto. Jadranovci bi morali vendarle o-svojiti novi prvenstveni točki. NIIIIIIIIIUllllMHIttllHtlMMMMimiMIIMIMIIIIIIMItimilllllllliaUllIMMlIMMHIIIItlllMIIIIIMIIIIIIItMIIIHimtlMI ODBOJKA V ORGANIZACIJI ŠD KONTOVEL siromašna bilanca že dolgo načrtovanega spopada, ki pa je na'koncu doživel popoln polom. Omikano obnašanje poljskih množic vzbuja šo toliko večje zadovoljstvo ob dejstvu, da obstajajo številni razlogi za nezadovoljstvo in da nihče ne more zagotoviti, da bodo kmalu odpravljene težave vsakdanjega življenja. Nemiri, ki so se kljub neuspeli stavki odvili po ulicah največjih poljskih mest, so terjali 10 ranjencev med civilisti in 17 med policisti, medtem ko je bilo 800 oseb aretiranih. Zabeležili so tudi nekaj vandalskih dejanj, kljub temu pa v Varšavi vlada previden optimizem. kopljejo med ruševinami guverne rjevega poslopja, v upanju, da je še kdo živ. Okupacijske oblasti so preprečile, libpnpnskim pripadnikom civilne zaščite, da bi sodelovali pri reševalni akciji, da o končnem obračunu smrtnih žrtev ni še no Irene vesti. Kakorkoli že, pa je včerajšnji prav gotovo doslej najhujši atentat proti izraelskim četam v Libanonu po umiku palestinskih borcev iz Bej ruta. Kar zadeva splošni politični položaj na Bližnjem vzhodu pa velja omeniti poseg bivšega laburističnega premiera izraelske vlade Rabina, ki je poudaril, da se mera Izrael čimprej umakniti iz Libanona. Enako obvezo morata sprejeti tudi PLO in Sirija. Po vsem sodeč, meni Rabin, ie Beginova vlada končno ubrala prožnejšo politiko, saj ne zahteva več mirovnega sporazuma z Libanonom in se zadovoljuje le s formalno normalizacijo odnosov med državama. Tudi Rabin pa odločno nasprotuje neposrednim pogajanjim s PLO, ker bi to privedlo do ustanovitve palestinske države, ki jo ta ko konservativci kot laburisti odločno zavračajo. Ameriški vesoljski trajekt «Culmnbia» /. uspešno izstrelitvijo na petdnevno krožno pol okoli Zemlje začenja novo obdobje komercialnega izkoriščanja vesoljskih ladij /. veččlansko posadko (Foto AP) VValesa v kratkem spet na prostosti VARŠAVA — Včeraj je iz Poljske nepričakovano prišla vest, da sc je notranji minister, general Kiszc/.ak odločil za osvoboditev sindikalnega voditelja Lecha Wale.se. ki naj bi se uresničila v prihodnjih dneh. Po besedah vladnega glasnika, je Wa-lesa pismeno zaprosil za srečanje z generalom Jaruzelskim, v odgovor pa se je vlada odločila za njegovo osvoboditev. Gre za pomemben korak, ki daje slutiti resnično željo poljskih oblasti, da bi se položaj čimprej normaliziral, še posebno po — za oblasti vzpodbudnem — neuspehu splošne stavke, ki jo je za 10. ee kritizirati sedanjih in prihodnjih nujnih ukrepov države. Danes je upravičeno slišati različna vprašanja. Kritika ne prihaja samo z baze, ampak tudi od vrha, včasih celo od tistih, ki so tudi sami prispevali svoj delež k našim napačnim opredelitvam, pa tu di od tistih, ki vedno vse vedo in imajo vedno svoj prav. Očitno je nekaterim kritika cilj, ne pa sredstvo iskanja izhodov in preprečevanja ponavljanja napak. Morda bi morali poudariti, čeprav ne kot opravičilo da vsak. ki dela, dela tudi napake, da pa kljub vsemu največ nanak dela tisti, ki ne dela*. je med drugim dejal Mitja Ribičič, idd) GLEDE ZAPEČATENIH BLAGAJN Zadovoljstvo sindikatov in prolesli trgovcev HIM — Predzadnji korak k dokončni uzakonitvi (izreči se mora še1 senat) zapečatenih blagajn za trgovske obrate, ki ga je opravila predvčerajšnjim poslanska komisija za finance in zaklRd z zakonodajnim pooblastilom, je seveda izzval nasprotujoče si reakcije v trgovskih in sindikalnih krogih. Vsedržavno združenje Confeommercio je izrazilo včeraj »odločen protest*, češ da So »trgovci na drobno šele predzadnji na lestvici davčnih utajevalcev (a bržkone tudi najštevilnejša kategorija, ki v mnogih primerih prijavlja manjše doliodke od uslužbenčevih). Sindikati so pa izrazili zadovoljstvo nad prvim korakem v boju proti davčnim utajam in odločenost, da se uprejo vsakemu zavlačevanju pri dokončni odobritvi zakona. TRIDNEVNI SIMPOZIJ O TRSTU IN NJEGOVEM ZALEDJU Pomembni koraki k odkrivanju prave zgodovine našega mesta Simpozij se bo nadaljeval danes - Napovedana so predavanja o nekaterih ključnih problemih simpozija njegovem zaledju* Včeraj se je v sejni dvorani UMI lllllllt IM til IM M MIHI III IM lil IIIIUIIIIMIII lir IIMII mm II ll»IM 111111111111111111 MIH llim MIHI llllimillllllllllllll PRIMORSKE VESTI m mm. • Wm Ennio Opassi o delu Skupnosti Italijanov KOPER — Ennio Opassi. novi predsednik Skupnosti Italijanov iz Kopra je v pogovoru povedal, da so letos v koprski občini uspeli narediti pomemben korak pri uveljavljanju delegatskih osnov tudi pri delovanju Skupnosti Italijanov. »Eden najpomembnejših očitkov pri uresničevanju narodnostne politike na našem območju je bil v prejšnjih letih ta, da se o narodnostnih vprašanjih pogovarjamo le na forumih, da se prava dvojezičnost kaže le na pomembnejših forumih družbenopolitičnih organizacij in skupnosti in da so razmere v temeljnih delegatskih sredinah le počasi capljale za zamislimi m sprejetimi načeli. V zadnjem letu pa so predvsem v koprski občini (in tudi v izolski ter piranski) us •«IIIIMIlMMIIIIMII>IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIII«IMIMIIIIHIIIIMMIIMIItMIIIII1MIIIIIIIMMtHIMIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIII||MIIIIIMIIIIMimil(MIIIIIIIMMimilllMlllllllllimMlllimmillllMI|IMtMIIMIIIIIIIMimimilllimi|||ait V LIMI Nfl KONGRESU SVOJCEV POGREŠANIH OSEB V LATINSKI AMERIKI «Desaparecidosi» niso samo v Argentini Delegati so obtožili vojaške vladavine kar enajstih držav Južne in Srednje Amerike - Vseh pogrešanih naj bi bilo devetdeset tisoč BUENOS AIRES - V Limi se je zaključil kongres ch ufins'cih članov tistih pogrešanih oseb. ki so iz političnih vzrokov izginile v državah Južne Amerike, kjer imajo vojaške vladavine. V enem izmed dokumentov, ki jih je spre jel kongres, je poudarjena zahteva, naj z mednarodnim dogovorom prepovedo sistem polvojaških organizacij za zatiranje političnih nasprotnikov, ki so jih uvedle vojaške vlade, fštarilo oseb. ki so izginile v alccijah teh južnoameriških pol vojaških organizacij, je v zadnjih letih doseglo ie 90.000», je zapisano med drugim v dokumentu. K temu številu pa je treba dodati še 0-se.be. o katerih e svetovni tisk poročal v zadniih dneh. V Kirnu so objavili vest. da je v Argentini, Paragvaju in Uragvaju izginilo 137 Urugvajcev, od teh 37 italijanskega porekla. V Asuncionu so opozicijski poslanci zahtevali vesli o 43 paragvajskih državljanih, za katerimi ni sledu. Iz Bonna se je izvedelo, da je zahodnonemška vlada zahtevala od argentinske vojaške hunte pojasnilo, kam je v letih od 1975 do 1978 izginilo približno 50 Nemcev. Podobne zahteve so poslale argentinskim vojakom tudi francoska, švedska in španska vlada, v Italiji pa je v polnem teku preiskava o njenih 300 *desaparecidosihh Iz posegov posameznih delegatov je raz vidno, da je največ pogrešanih oseb izginilo brez sledu v Argentini, Braziliji, Kolumbi ji, Čilu. Gvatemali. Salvadorju, Haitiju, Hon diirasu. Mehiki, Paragvaju in Urugvaju. Očitno je torej, da je to nedopustno početje okužilo ie skoraj vso Latinsko Ameriko. Nečlovečnost tega početja podčrtuje tudi podatek, da je skupno z lastnimi starši izginilo tudi več sto otrok, v glavnem v na j nežnejšem obdobju življenja, med katerimi so se mnogi celo rodili v ječi. Niso bili redki primeri, ko so krvniki pobili starše, otroke pa dali v posvojitev prijateljem ali svojim sorodnikom. Izvedelo se je. da se je ob svojem lanskem junijskem obisku v Buenos Airesu tudi papež Janez Pavel II. zavzel za te žrtve in je zahteval, naj se zanje zavzema tudi argentinska duhovščina. Sklepni dokument kongresa je podčrtal, da predstavljajo ta izginotja zločin proti človeštvu. Kongres je trajal štiri dni in so se ga udeležili delegati iz dvanajstih držav Srednje in Južne Amerike. peli bistveno spremeniti odnose med temeljnimi sredinami in forumi z ustanovitvijo krajevnih organizacij Skupnosti Italijanov vseh narod nostno mešanih krajevnih skupnostih (teh^ je v koprski občini dva najst). Na ta način so povsem na novo zaživeli delegatski odnosi na področju uresničevanja posebnih pravic pripadnikov italijanske na rodnosti. Problematika narodnostne skupnosti se na ta način vse bolj podružablja, saj se v krajevni skupnosti pripadniki narodnosti dnevno srečujejo s pripadniki večinskega naroda. Tu priiiaja moč no do izraza stopnja sožitja med narodom in narodnostjo in tu pravzaprav razrešujejo vsa najbolj živ-ljenska vprašanja celotne skupno sti. V programe našega nadaljnje ga dela smo si zadali, da bi morali podobne rešitve najti tudi v delovnih organizacijah, kjer ponekod še premalo dosledno upoštevajo posebne pravice pripadnikov italijanske narodnosti, kot so zapisane v ustavi in občinskih statutih. Mislim predvsem na dosledno izva Janje dvojezičnosti.* Poleg teh temeljnih nalog smo v programe našega nadaljnjega dela postavili še vrsto drugih. Na pri mer še nadaljnje vključevanje mla dincev — pripadnikov italijansko narodnosti v širše delovanje Skup nosti Italijanov, ali pa to, da se morajo naše občinske Skupnosti Italijanov z obalnega območja bolje povezati z organizacijami sloven ske narodnostne skupnosti v Italiji B. Š. PRAGA — Predsednica ZIS Mil ka Planinc in predsednik češkoslovaške vlade Ljubomir Strougal sta včeraj nadaljevala uradne politične pogovore o možnostih nadaljnje poglobitve dvostranskega sodelova nja ter o mednarodnih in drugih vprašanjih, ki zanimajo obe strani. Milko Planinc je včeraj sprejel tudi generalni sekretar GK KP ČS SR in predsednik ČSSR Gustav Husak. zavarovalniške družbe Asgicurazioni Generali pričel tridnevni simpozij o «Trstu in njegovem zaledju*. Simpozij so priredili tržaška filozofska fakulteta, ljubljanska filozofska fakulteta in inštitut za sodobno zgodovino na Dunaju. Pred pričetkom včerajšnjih predavanj so prisotne in seveda sodelavce pozdravili predsednik organizacijskega odbora prof. Jože Pirjevec, dr. UVcigraj v imenu As-sicurazioni Generali, prof. Negrel-li v imenu tržaške filozofske fakultete in njenega inštituta za srednjeveško in sodobno zgodovino, prof. Erika Weinzierl v imenu dunajskega inštituta za sodobno zgodovino in prof. Melik v imenu ljubljanske filozof- ’ e fakultete. Otvoritvi- so sledila prva tri predavanja, ki pa so jasno pokazal, da želi biti srečanie o Trstu in njegovemu zaledju odprto, brez predsodkov. predvsem pa znanstveno podkovano. Prof. Heinz Dopsch iz Salzburga je spregovoril o »Geografsko - zgodovinskih stikih v alpsko - jadranskem prostoru v sredn;em veku». Analiziral je kc-m-nleksne odnose, spore, pa trgovanje in stike, katerih protagonisti so bili Bizanc, Beneška republika. Oglejski patriarhat, Habsburžani in drugi, čigar usode so sc prepletale na tem delu Sredozemlja. Razvoj Trsta se seveda ni mogel izogniti širšemu zgodovinskemu dogajanju, v tem dogajanju je izoblikoval svojo fiziognomijo. ki je večplastna, s prisotnostjo ljudi različnih narodnosti in iz različnih krajev. Tu pa je Dopsch poudaril, da je zgodovina Trsta in njegovega zaledja kem-p'ek ;na in vrgel puščico v tržaško zgodovinopisje, ki še ni izdelalo I kvalitetne zgodovine Trsta. Odločno polemičen pa je bil Dopsch do Ta marove zgodovine Trsta, ki je v novi izdaji izšla s Cervanijevim predgovorom. Dopsch je v bistvu zanikal knjigi znanstveno objektivnost. Tamaro velja v marsikaterem uradnem (nacionalno nestrpnem) tržaškem krogu za nedotakljivega. . . Predavanji mladega tržaškega zgodovinarja dr. Giorgia Brischija in dr. Pavleta Merkuja sta iztrebli marsikatero «korenino» Trsta. Bri-schj je na podlagi mrliških knjig iz 14. in 15. stoletja ugotavljal izvor novil) prišlecev v Trstu, ki so se v mestu za stalno ustalili. Izsledki potrdijo različni izvor prišlecev, Brischi pa je dokaj dokumentirano nakazal tudi vlogo Slovencev v mestu in nekatere dejavnosti, ki so bile zanje značilne, na primer gostilničarstvo in kovaško dejavnost. Prostor za raziskave je seveda odprt, kot je bilo odprto in pomenljivo Merkujevo predavanje o tipologiji antroconimov v Trstu v 14. stoletju. Z analizo antroponi-mov, je Merku jasno nakazal pot k izvoru številnih Tržačanov in se približal tudi njihovemu delu in življenju. Vsi trije predavatelji pa so brez dvema prispevali k ugotavljanju resničnejše zgodovine Trsta, ki mera priti v širšo zavest, saj od grinja zavese raznih nacionalizmov 'n drugih mitov, ki še danes služijo prikrivanju stvarnosti in tudi iri ustvarjanju določenega javnega mnenja. Popo’danski del srečanja je bil namenjen pretežno gospodarskim vprašanjem, ki pa so tudi bistvena za razumevanje vloge Trsta in odnosov mesta do zaledja in seveda tudi obratno. O tem so spregovorili prof. Ernst Brukmiiller iz Du nva, prof. Janos Kalmar iz Bu dimpešte, prof. Peter Vodopivec iz Ljubljane, prof. Hanns Haas iz Salzburga in prof. Paolo Priviterra iz Trsta. Predavatelji so govorili o gospodarski problematiki v 18.. 19., in v začetku 20. stoletja. Analizirali so komunikacije, cestne in železniške povezave, vlogo Trsta in njegove luke pod habsburško monarhijo. Vopodivec je v svojem predavanju analiziral gospodarske koncepcije, ki so jih v 19. stoletju kranjski meščani gojili glede Trsta in njegove vloge v gospodarstvu. Iz predavanj je bilo očitno, kako bistveno je bilo za Trst zaledje. Bančne zapadlosti so bile podaljšane Prefektura je odredila 15-dnevnl odlog zapadlosti za vse bančne o-peracije, katerih rok je zapadel v dneh, ko so bila bančna okenca za radi stavke zaprta za javnost. Tako so bila 28. in 29. oktobra ter 2. novembra zaprta okenca vseh podružnic zavoda Banco di Roma na Tržaškem, v dneh 29. oktobra in 2. novembra okenca vseh podružnic zavoda Banca Commerciale italiana in 2. novembra okenca zavoda Isti-tuto Bancario ItaLano. Petnajstdnevni dodatni rok zapadlosti je pričel veljati 3. novembra, trajal bo potemtakem do vključno srede. 17. novembra. IMIIIIIIIIIIimilllMIMIIMflllllllllllMIIIIIinillllMIIIIIIMIllllltllllillllHiHliitllllllllllllllllll lllllll IIIIIIHIIIIIIIM OD JUTRI DALJE V KINU ARISTON TUDI V TRSTU BODO VRTELI «TI RIC0RDI Dl D0LLY BELL» V okviru Festivala festivalov bo do od jutri dalje v kinu Ariston predvajali uspešnico mladega jugoslovanskega režiserja Emirja Kusturi-ce *Ti ricordi di Dolhj Bell* (Sječaš se H -Dolli/ Bell. 1981). Film. ki prihaja s precejšnjo zamudo na italijansko tržišče, je lani osvojil zlatega leva na mednarodnem film- IIIIIIIIIIHIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIimiflllliminHlIlllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIlIltliiifiHHiiiiiiii VČERAJ NA PROSEKU Uspelo martinovanie skem festivalu v Benetkah, letos pa je bil tudi med kandidati za osvojitev oskarja v konkurenci najboljših tujih filmov. V filmu Kusturice Dolly Bell ni stripiizerlca, ki smo jo videli v Bla-settljevem filmu «Europa di notte*, ampak je mlada kmetica, ki se zaradi sile razmer preseli v mesto, tam se vanjo zaljubi šestnajstletnik... Delo zelo dobro prilcazuje prerez vsakdanje jugoslovanske stvar nosti v začetku šestdesetih let, ko je tamkajšnja kultura doživljala prve stike in prve vplive zahodnega sveta. Prav v teh dneh vrtijo film tudii. v drugih italijanskih mest. kjer doživlja spodbuden uspeh kritike in publUce. Na Proseku so včeraj z velikim uspehom proslavili praznik vaškega patrona sv. Martina. Velikega zanimanja je bil deležen tradicionalni prašičji semenj na Devin-ščini, pogajanja in kupčije pa so domačini in številni gostje iz mesta in iz okoliških vasi zalili v osmicah in v gostilnah, kjer so obiskovalcem poleg pristne domače kapljice nu- dili tradicionalno martinovo jed: klobase z zeljem. Zelo živo je bilo zlasti v osmicah v Skdnju, ki jo je odprlo ŠD Primorje in v Soščevi hiši, za katero so skrbeli člani pevskega zbora Vasilij Mirk in Mladinskega krožka Prosek - Kontovel. Na sliki: vinščlni. prašičji semenj na Dc- Prolest KPI zaradi odložitve skupščine ACT V zvezi z odložitvijo sredine seje skupščine Konzorcialnega podjetja za prevoze zaradi nesklepčnosti je komunistična skupina v skupščini skupaj s komunističnimi člani upravne komisije ACT izdala tiskovno noto, v kateri obsoja neupravičeno odsotnost predstavnikov LpT, KD, PSI in PRI. V noti je rečeno, da je bil sicer dan sklicanja verjetno neprimeren, saj so bili miljski predstavniki zadržani na seji'tamkajšnjega občinskega sveta, da pa je predsedujoči listar Bassani na vso naglico sklical sejo, ker so mu obljubili, da ga bodo izvolili za predsednika ACT, čeprav so se potem sami listarji premislili. Odložitev seje pa je preprečila, da bi razpravljali o izvajanju vsedržavne delovne pogodbe tudi za delavce ACT, kar bi morali storiti že na seji 2. novembra, ki pa so jo odložili ob nasprotovanju samo predstavnikov KPI in SSk. V sedanjem položaju, ko je delovanje skupščine povsem onemogočeno zaradi političnih iger, je komunistična skupina v skupščini v znak protesta sklenila, da se bo vzdržala glasovanj o vseli sklepih, dokler ne bodo obnovljeni vodstveni organi skupščine.