TE D N I K OLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA Leto XXVI. št. 7 Ptuj, 22. februarja 1973 Cena 1 dini Enotne osnove kadrovske politike Osrednje vprašanje na razširjeni seji občinskega sveta ZSS občine Ptuj v sredo, 14. februarja 1973, je bila razprava in sklepanje o podpisu družbenega dogovora o enotnih osnovah kadrovske politike v organi- zacijah združenega dela na območju podravskih občin Lenart, Maribor, Ormož, Ptuj in Slovenska Bistrica. Uvodno obrazložitev k temu po- membnemu dokumentu je imel Tone FIRM, direktor Komunalnega zavoda za zaposlovanje v Mariboru, kije med drugim dejal: Osnutek družbenega dogovora je pripravljen na podlagi resolucije skupščine SRS o osnovah kadrovske pohtike v SR Sloveniji iz leta 1971. Podpisniki tega dogovora so občin- ske skupščine, občinski sveti zveze sindikatov, organizacije združenega dela in samoupravne interesne skup- nosti. Dokument naj bi pospeševal hitrejše in enotnejše urejanje ne- skladij na tem področju. Uveljav- ljanje kadrovske politike je neloč- ljivi sestavni del samouprave, ki mora omogočati vsestranski razvoj potencialnih sposobnosti delovnih ljudi, zlasti mladine. Za tem je podrobneje razčlenil podatke za območje podravske regije o strokovni izobrazbi kadrov po sedanji zasedbi in po dejanskih potrebah. Navedel je, da v petih občinah podravske regije manjka okrog 800 ljudi z visoko izobrazbo, od tega 72 v ptujski občini; z višjo izobrazbo 2.600, od tega v ptujski občini 151; s srednjo izobrazbo 1.200, od tega v ptujski občini 174, in s poklicno šolo, t. j. kvalificiranih in visoko kvalificiranih delavcev okrog 7.000, od tega kar 1.058 v ptujski občini. Posebej je naglasil nujnost, da vsaka delovna organizacija najmanj 4 mesece po podpisu tega družbene- ga dogovora izdela in sprejme akt, t. J- pravilnik o sistemizaciji delovnih mest, brez tega načrtna kadrovska politika ni možna. Sistemizacija bo pokazala, kakšno je dejansko stanje kadrovske zasedbe in kakšne so potrebe po kadrih z ustrezno smerjo izobrazbe. Srednjeročni program razvoja vsake organizacije združe- nega dela mora obsegati tudi pro- gram kadrov. Pri podrobnejši obrazlagi vseh 56 členov, ki jih vsebuje osnutek družbenega dogovora je posebej poudaril določila glede sredstev za izobraževanje in usposabljanje. Vsa- ka organizacija združenega dela bo v ta sklad namenila toliko, da bo lahko program izobraževanja kadrov izpolnjevala, najmanj pa toliko kot to določajo samoupravni sporazumi o delitvi dohodka in osebnih dohod- kov, to je od 1 do 2 odstotka. Od tega zneska bi morali nameniti najmanj 30 % izključno za štipendi- ranje in posojila študentom in dijakom na visokih, '.ašjih in srednjih šolah. Poleg tega se s tem družbenim dogovorom vsaka organizacija zdru- ženega dela zaveže, da bo najmanj 15 % sredstev za štipendiranje združila v skupni občinski sklad za kadre. Z štipendiranjem je treba začeti že od osnovne šole. V obširni razpravi so člani ple- numa občinskega sveta ZSS dajali pripombe k posameznim členom in zahtevali podrobnejša pojasnila. Predvsem so predlagali, da bi moral družbeni dogovor več povedati o odhajanju naših delavcev v tujino in vračanju strokovnih kadrov. Predla- gali so tudi ostrejše sankcije za tiste, ki ne bi izpolnjevali določil dogo- vora, human odnos do sposobnih kadrov, ki že nad 20 let uspešno opravljajo delo, vendar nimajo for- malne izobrazbe; dosledno uveljav- ljanje načela polne zaposlitve vsa- kega delavca na njegovem delovnem mestu in podobno. Poudarjeno je tudi bilo, da bi morale organizacije združenega dela, ki bodo svoja sredstva vlagale v skupni občinski sklad za kadre, imeti tudi pravico kontrole nad porabo tega sklada. Po razpravi je plenum soglasno sklenil: - da se družbeni dogovor o enotnih osnovah kadrovske politike v predloženem besedilu sprejme in gre v javno razpravo v organizacije združenega dela, katere nosilci bodo sindikati; - da občinski svet ZSS Ptuj podpiše ta družbeni dogovor in s politično akcijo doseže, da ga bodo podpisale vse organizacije združenega dela na območju občine Ptuj. Komite občinske konference ZKS Ptuj je na svoji 18. redni seji v sredo 21. februarja 197 3 prav tako raz- pravljal o tem družbenem dogovoru o enotnih osnovah kadrovske poli- tike v organizacijah združenega dela, ugotovil, da je v skladu z začrtano smerjo kadrovske politike ZKS in dal enotno politično podporo akciji za podpis tega družbenega dogovora in uveljavljanju njegovih določil. F. Fideršek do nede^e, 4. marca 1973. Zadnji krajec bo v nedeljo, 25. februarja ob 4.11. Napoved: Spremenljivo vreme bo. ^ 28. februarja bo vetrovno, dež in ^eg. Zadnji dan februarja ali prvi dan marca bo dež prešel v sneg. Na > zboljšanje vremena je računati ^ okrog 5. marca 1973. Snega bo na ptujskem polju padlo do 30 cm. Alojz Cestnik Kurenti že zvonijo Leto je na okrog in zopet je napočil čas, ko se poslavlja zima in prihaja težko pričakovana pomlad. To je tudi čas, ko leto za letom preganjajo zimo po Ptujskem polju kurenti in ji s svojimi zvonci ukazu- jejo, naj odide ter naredi prostor pomladi. Dovolj je bilo zimskega spanja, naravi in ljudem se hoče ponovno živeti in delati. Priprave za 13. kurentovanje in karneval v Ptuju so v polnem teku. Organizatorji, folklorno in turistič- no društvo v Ptuju, so nam na. novinarski konferenci sporočih po- drobnosti te atraktivne turistične prireditve. Kurentovanje bo v nedeljo, 4. marca. Razdeljeno bo na dva de- la. Dopoldne ob 10. uri bodo na Titovem trgu nastopile etnografske skupine, ki imajo daljši program. Predstavih se bodo pokači, kopjaši in kopanjarice iz Markovec, maškare iz Turčišča pri Cakovcu in ploharji iz Cirkovc. Osrednja prireditev bo ob 14. popoldan. Etnografske skupi- ne, ki bodo nastopile že dopoldne, bodo skupno s plesalci s Pobrežja, orači iz Markovec, Lencove vasi, Biša, Dravinjskega vrha in Gerečje vasi ter s piceki, rušami in ostalimi pustnimi liki iz Markove obhodili mesto. Seveda ne bodo manjkali kurenti, ki bodo prav gotovo v središču pozornosti. Za etnograf- skimi skupinami se bodo zvrstile karnevalske. V tem delu se bodo zvrstile ptujske in okoliške šole, za njimi pa bodo vozile motorizirane karnevalske enote ptujskih in mari- borskih podjetij. Skupno bo sodelo- valo okrog 1500 udeležencev. God- be na pihala bodo skrbele, da bo še bolj veselo in slavnostno. Prireditelji so se odločih, da bodo letos karne- valske skupine obhodile ptujske glavne uhce dvakrat, najbolj domi- selne maske pa bodo nagradili. Prireditelji pričakujejo okrog 50.000 obiskovalcev. Zato so teme- ljito poskrbeU tudi za dobro počut- je. Postavih bodo 12 stojnic, v kate- rih bodo prodajali jedila in pijače. Tudi za parkirišča so se že domenili. Tako letos ne bo gneče z avtomo- bih, kot je bila prejšnja leta. O tej veliki turistični prireditvi bomo obširno poročah v naslednji številki. M. M. Kopanjarice iz Markove France Popit je bil v Ormožu Minuli petek je prišel v Ormož na obisk predsednik centralnega komi- teja ZK Slovenije France Popit, spremljal ga je sekretar medobčin- skega komiteja ZKS Maribor Slavko Soršak. Pogovarjali so se o organi- zacijskih vprašanjih, aktivnosti po Titovem pismu in 29. seji CK ZKS ter razčlenih nekaj gospodarskih in ekonomskih vprašanj. France Popit se je posebej zani- mal, kako poteka ustanavljanje temeljnih organizacij združenega de- la in še posebej, kako je s to zadevo v kmetijstvu in ali imajo kooperanti - kmetje svojo TOZD. Spregovorili so tudi o pomenu in načinu organiziranja mladine. Po razgovoru na komiteju OK ZKS Ormož je Popit obiskal tovarno Jože Kerenčič, kjer so se s predstav- niki te tovarne pogovarjali o razvoj- nem programu podjetja. Jr Delta in Labod združena Pretekli teden je referendum v obeh podjetjih potrdil združitev Delte in Laboda iz Novega mesta. Obširno bomo o tej združitvi poročali v naslednji številki Tedni- ka, ker reportaže zaradi obširnosti ne moremo v celoti objaviti v tej številki. 2 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 22. februarja 1973 Kako bo z dedovanjem kmetije? Nov zakon o kmetijskih zemlji- ščih, o njegovem osnutku so te dni po vsej Sloveniji živahno razprav- ljali, bo prinesel temeljno novost v tem, da bo stremel k temu, da bodo zemljišča dobro in ustrezno obde- lana in da bo zagotovljena njihova trajna rodovitnost. Ne bo pa niko- mur odvzel zemlje, kot se je tu in tam pojavila bojazen. Kmetje, ki vedo, kako bo novi zakon o kmetijskih zemljiščih in o dedovanju kmetijskih zemljišč vpli- val na njihovo življenje, so gotovo zadovoljni. Lažje si bodo namreč zagotovili sredstva za preživljanje, ne da bi se s tem zamerili svojim otrokom, če so vsi odšli z doma, ne strinjajo pa se, da bi starši posestvo prodali ali kako drugače odtujili. To pa še ni vse v novem zakonu. Ta bo tudi varoval kmetove koristi in potrebe, ko zaradi starosti ne bo več mogel obdelovati zemlje. Mnoga, še pred nekaj leti bogata posestva, ki so dajala tudi tržne viške in hrano za številno družino, zdaj zaradi starosti kmetov, ki so ostali sami, ne dajejo več toliko. Ob- tem pa so obveznosti za zdravstveno in starostno zavarovanje vsako leto večje. Tako marsikje premišljujejo, ali bi posestvo izročili občinskemu skladu, ki bi zagotovil precej višjo vzdrževalnino kot starostne pokoj- nine. Navadno pa se temu upirajo otroci, ki bi radi po smrti staršev podedovali kmetijo. Po sprejetju novega zakona bo kmet lahko rekel svojim otrokom, da, če hoče kateri podedovati posestvo, naj se vrne domov in mu jo naj pomaga obdelovati. Tudi v službo bo lahko hodil obenem, če bo le zmogel oboje. Če se pa ne bo hotel nihče vrniti, bo lahko oče storil s kmetijo, kakor mu bo bolje kazalo. Otroci je namreč ne bodo mogli dedovati, morda samo hišo. Nihče torej ne bo kmetu vzel posestva pred njegovo smrtjo. Ta bojazen se je pojavila le zaradi nepoznavanja novega zakona. Tudi, če je ne bodo mogli obdelovati zaradi starosti, bo ostala njihova. Lahko pa jo bodo dali v zakup občinskemu skladu kmetijskih zem- ljišč ali kmetijski organizaciji. Če se ne bodo mogli pogoditi z njimi, jo bodo lahko dali v zakup tudi kmetom ali celo nekmetom, samo da bo obdelana. Nosilec kmetijske politike v obči- nah bo po novem zakonu kmetijska zemljiška skupnost. Ta bo s kmetij- skim zemljiškim skladom, ki bo imel vlogo posrednika, pomagala ostare- lim kmetom, da bodo svoja zemlji- šča lažje dajali v zakup, kot doslej. Tudi pomagala bo kmetom, da bodo njeno politiko lažje uresničevali. Če se bodo kmetje odločih za prodajo svoje zemlje, jim bo tudi pri tem pomagala. Kmetijska zemljiška skupnost bo sestavljena iz delegatov, izbranih med delavci kmetijskih in gozdno gospodarskih organizacij in med kmeti. Po svoji smrti bo kmet lahko zemljo zapustil z oporoko tudi drugi osebi, ki bo kmet po določilih zakona o kmetijskih zemljiščih, če ne bo imel zakonitega dediča, ki bi nameraval obdelovati zemljo z oseb- nim delom. Gre torej za to, da bo ostarela družina lahko zapustila kmetijo mlajšemu sorodniku ali tuji osebi, če se bo preselila k njim in jo pomagala obdelovati. Kmet bo po zakonu vsak, ki bo delal na posestvu. Tudi, če bo tisti, ki pomaga ostareli družini, že imel posestvo, bo lahko prevzel še drugo, če obe skupaj ne bosta presegli zemljiškega maksimuma. Novi zakon bo pomagal tudi mlajšim kmetom, ki so dedovali posestvo, ker je ne bo več mogoče deliti, izplačila drugih dedičev pa bodo mnogo nižja, kot so po dosedanjem zakonu. Zakon o kmetijskih zemljiščih bo štel za kmete vse tiste občane, ki bodo s svojimi družinskimi člani obdelovali zemljo z osebnim delom in s kmetijsko dejavnostjo ustvarjali pomemben delež dohodka. Drugi lastniki kmetijskih zemljišč bodo nekmeti. Ti bodo lahko imeli le 2,5 ha zemlje. Vendar zakon še ni sprejet. Kakorkoli bo že določen maksimum za nekmete, nov zakon bo preprečeval rentniške ali viničar- ske odnose, kot so se ponekod pojavljali do sedaj. M. MUNDA Kadrovska problematika in delovanje kulturnih skupnosti Občinske konference SZDL so te dni v središču priprav na sejo repubh§ce konference SZDL, ki bo 1. marca letos in bo govorila o kadrovski poUtiki in o družbeni akciji za nadaljnji razvoj kulturnih skupnosti. Ker gre za pomembna družbena vprašanja in dogovore, je tudi akcija zastavljena v to smer: že pred sejo republiške konference bodo zbrali vsa mnenja ljudi iz „baze", da bi bili sklepni dokumenti kar najbolj veren posnetek stališč in stanja v vsej republiki. Ko govorimo o kadrovski politiki, nam mora biti v ospredju dejstvo, da gre za ovrednotenje nekaterih temeljnih vprašanj te politike v duhu pisma predsednika Tita, za analiziranje in oceno dosedanje prakse, za dogovore za boljše rešitve, kot smo jih sprejemali do sedaj ter ne nazadnje za skupno družbenopolitično akciio. Ker je kadrovska politika neodtuj- ^iva pravica delovnih ljudi in zato neločljivi del samouprave, zahteva od SZDL, da se bori za takšno njeno oblikovanje, ki bo zagotavljala hitrejše razvijanje samoupravnih odnosov in za bolj humane odnose v družbi. Zato naj bodo nosilci kadrovske pohtike delovni ljudje in občani, združeni v samoupravnih ^upnostih, ne pa vodstva ah celo posamezniki. Praksa v preteklosti namreč kaže, kako smo izkrivljah sicer dobro izdelane kriterije in programe. Uveljavljanju razrednega mteresa v kadrovski poUtiki so se postavljale po robu sile, ki so se skrivale za gesli o „nevmešavanju pohtike v kadrov- ^e zadeve". To se kaže v tem, da imamo premalo neposrednih proiz- vajalcev, žensk in mladine v predstavnišcih organih. Do sedaj smo šli v kadrovski poUtiki večkrat tudi mimo javnosti in demokratič- nosti, kar sta pomembna elementa. Evidentiranje kadrov je nedvomno velik korak naprej v odpravljal^u teh pomanjkljivosti. Tudi merila za kadrovanje, ki se jih bomo morali v prihodnje dosledno držati, bodo prinesla novo v kadrovsko politiko. Dosledno uresničevanje že sprejetih in predvidenih ustavnih dopolnil bo utrdilo tudi delegatsko načelo, kije samo izraz razvitega samoupravlja- nja. Pri tem gre za neposrednost pri soobUkovanju vsebine vseh družbe- _iiilLi«iložite.v.______________.....___________^____- Kulturne skupnosti, ki smo jih ustanovili pred nekaj leti, so uveljavile nove odnose v kulturi in njen položaj v družbi. Kultiune iupnosti opravičujejo namreč svoj smisel takrat, ko kulturnim delav- cem in delovnim ljudem omogočajo, da v samoupravnih asociacijah oblikujejo kulturno pohtiko. Te- meljno izhodišče kulturne politike je delovni človek, njeno delovanje pa je skrb celotne družbe. Ker je prava kultura del samoupravne skupnosri, mora kulturna skupnost s svojim delovanjem tudi spreminjati odnos in miselnost delovnih ljudi. Bori se tudi proti lažni kulturi in s kriteriji vrednoti idejnost v kulturi. Čeprav so v nekaj letih svojega obstojakultume skupnosti napravile že ogromen korak naprej, posebno tam, kjer so znah delo pravilno zastaviti (občina Slovenska Bistrica na primer), so trenutno v situaciji, ko je tudi zanje potrebna družbena injekcija in spodbuda za naprej. Ce se ponekod še vedno ustavlja ob preslabi in neprimerni kadrovski zasedenosti, drugod ob pomanj- kanju prostorov ah celo delavolj- nosti pa tudi pri še vedno premajhnih finančnih sredstvih, je za vse prvenstvena naloga, svojo organiziranost prilagoditi novim spremembam ustave. Bodimo bolj določni: delegatskemu sistemu. To bo pa velik korak k tistemu cilju,ko bo ,,delavec vstopal v svet kulture kot gospodar in ne kot hlapec". M. Munda KAJ KAŽE KADROVSKA ANALIZA v bistriški občini? V pripravah na sejo konference ZKS Slovenska Bistrica, na kateri bodo govorili o kadrovski proble- matiki, je kadrovska komisija občin- skega komiteja ZKS Slov. Bistrica pripravila kadrovsko analizo, na podlagi katere bodo v osnovnih organizacijah ZK tekle razprave, povzetki razprav in osnovne ugoto- vitve, izhajajoče iz analize pa bodo osnova dokumenta za konferenco. Čeprav sestavljalci analize niso imeli namen do kraja pogobljeno in vsestransko osvetliti kadrovska vpra- šanja v občini, je njihovo delo kljub temu pokazalo toliko dejstev, da se ob njih postavlja kup odprtih vprašanj, ki terjajo odločno akcijo za odpravo vseh slabosti in pomanj- kljivosti. Komisija je delala v treh skupinah. Prva je napravila analizo partijskega članstva v osnovnih organizacijah v zvezi z zadolžitvami, funkcijami in obremenjenostjo čla- nov ZK. Kadrovska vprašanja šol- stva, zdravstva, občinske uprave, sodišča in milice so obdelovali v drugi skupini. Najbolj obsežno je bilo delo tretje skupine, ki je osvetlila probleme v gospodarstvu. Analiza partijskega članstva je zajela 334 komunistov v bistriški občini. V njej so ugotovili, da je le 30 članov rnlajših od 25 let, podatki o partijskem stažu pa poleg gornjih podatkov kažejo tudi na kampanj- sko sprejemanje novih članov v ZK. Tudi neposrednih proizvajalcev je premalo, saj jih je le 85. Podatek, da je le ena četrtina odbornikov članov zveze komunistov govori o tem, da so šle zadnje volitve marsikje mimo politično pravilno zastavljene akcije. Na vsakega anketiranca odpade po 2,8 funkcije. Ta podatek ne bi bil zaskrbljujoč, če odgovori ne bi pokazali, daje 133 članov ZK brez vsake funkcije, peščica pa jih ima tudi po več kot pet. V drugi skupini, kjer so obravna- vali prosveto, zdravstvo, občinsko upravo, sodišče in milico, so zajeli 414 ljudi. Od tega je 98 ali 24% članov ZK. Od 31 ljudi na vodilnih mestih, jih je 24 članov ZK. Na tem področju občutno manjka ljudi z visoko izobrazbo (39 %), še slabše pa je stanje pri zahtevani višji izobrazbi. Pri srednji izobrazbi se po sistematizaciji delovnih mest že pojavlja višek 50 ljudi. Analiza je ugotovila, da 43 % anketirancev, ki nima ustrezne izobrazbe, izredno študira na ustreznih višjih ali visokih šolah. Ta podatek zajema v javnem le prosvetarje, medtem ko na drugih področjih anketiranci te potrebe skoraj še ne čutijo. Zaskrbljujoče je tudi dejstvo, da je v šolstvu le 19 % članov ZK. Se bolj porazno stanje je v zdravstvu, kjer je član ZK le vsak dvajseti. V gospodarstvu so zajeli devet delovnih organizacij. Tudi na tem področju so ugotvovitve nič kaj razveseljive. Najbolj bode v oči neustrezna kadrovska struktura in premalo vodilnih delovnih ljudi, ki bi bili člani zveze komunistov. V občini Slovenska Bistrica imajo kljub precejšnemu deležu kmečkega prebivalstva le enega kmeta člana ZK, premalo delavcev članov ZK, prešibka ideološka usposobljenost članstva zveze komunistov pa je tudi večkrat botrovala premajhni akcijski usposobljenosti. Funkcije so nepravilno razdeljene, saj gre v mnogih primerih za preveliko aku- mulacijo dolžnosti. Nesprejemljivi so tudi kriteriji, da se ob razpisih za posamezna delovna mesta zahteva visoka, višja ali srednja izobrazba. Tudi odhajanje strokovnjakov iz občine je problem, ki bo potreben posebnega razmišljanja. Našteli smo le nekaj osnovnih ugotovitev, ki izhajajo iz analize. Še dosti jih je, poleg njih pa tudi mnogo vprašanj, na katera bo partijska konferenca morala odgovoriti, sicer ne bo premikov na bolje. To pa je v Slovenski Bistrici zelo potrebno! M. M.. TEDNIK — ČETRTEK, 22. februarja 1973 STRAN 3 KADROVSKA POLITIKA IN PROGRAM DELA SZDL ORMOŽ_ Socialistična zveza mora kot najširša družbenopolitična organizacija v smislu oblikovanja nove ustave in uveljavljanja delegatskih odnosov omogočiti vsem organiziranim socia- lističnim silam dogovor za usklajeno in enotno politično akcijo pril reševanju aktuahiih vprašanj kadrov- ske politike. Na osnovi razprav ter že sprejetih usmeritev in stališč je občinska organizacija socialistične zveze Or- mož v soboto na svoji konferenci sprejela dogovor, s katerim se je obvezala sodelovati in jpodpirati vsa prizadevanja na področju kadrovske politike. Koordinacijski odbor za kadrov- ska vprašanja mora spremljati sprejemanje in izvajanje družbenih dogovorov o kadrovski poUtiki v občini. Odbor zagotavlja največjo možno mero demokratičnosti in javnosti sprejemanja posameznih kadrovskih rešitev tako, da posre- duje med predlagateljem in zaintere- sirano samoupravno strukturo. No- bena kadrovska rešitev ne more biti sprejeta mimo kadrovske koordina- cije in zainteresiranih družbenih organizacij. Pomembna naloga koordinacij- skega odbora za kadrovska vprašanja je tudi skrb za usklajeno izobraževa- nje političnih delavcev, ki delajo v družbenopolitičnih organizacijah. Potrebno bo analizirati sedanje stanje v vodstvih teh organizacij ter po potrebi profesionalizirati posa- mezne funkcije. Odbori za kadrov- ska vprašanja bodo po preteku mandatov profesionalnih družbeno- političnih delavcev skrbeli za namestitev le-teh na ustrezna delovna mesta. Temeljna usmeritev kadrovske politike je uveljavitev političnih,! moralnih in drugih vrednot. Delova- nje koordinacijskih odborov za kadrovska vprašanja mora z ustrez- no politiko zagotavljati rast kadrov - ljudi za vse pomembne funkcije v občini. Program dela, ki so ga sprejeli( udeleženci sobotne konference (ve- la za 1. polletje letošnjega leta) nalaga občinski konferenci sociali- stične zveze Ormož zaključiti razpravo o tako imenovanih kmetij- skih zakonih (o dedovanju, o prometu s kmetijskimi zemljišči« •td.). Svoje pripombe bodo obliko- vali na sestanku sekretariata sekcije zasebnih kmetovalcev. Dokončni predlog svojih stališč bodo poslali * z raztopino salmiaka. P"' progo dobro zdrgnite s suji' ali čisto metlico in iztresi« strani. Mastne madeže lah*' nite s preprog, če jih kosom vate, ki ste jo salmiaku. 1 I ČETRTEK, 22. februarja 1973 STRAN 11 ppjumKOVENGUŠT: O starosti in ostarelih ceveda dajejo te oblike življenja letniku le en del njegove '^'Se Da bi ukloniU dolgčas in da I ' tretjemu časovnemu obdob- ^.^ določen smisel, potrebuje J".„jeU človek zaposlitev. To nnsUtev pa je treba pripravljati že delu življenja - v noScu. Opravljanje pomožnih del P°j^h in d'>nK:.:a dela starejših fn a ?udi > iranje otrok, so lose ki pri..u...jo spremembo in Trimo občutek lastne vrednosti. Ne So podcenjevati športnega živ- S starejših ljudi. Šport, k, je nrilaeoien psihofizični sposobnosti, Eeliko prispeva k ohranitvi telesnega in duševnega zdravja. STANOVANJE JE KRALJE- STVO STAREGA ČLOVEKA. OSAMELE OSEBE CESTO Z.ANEMARJAJO GOSPODINJ- STVO IN PREHRANO. SOCIALNA VARNOST OSTA- RELIH j Glavna skrb ostarelih je zagoto- vitev življenjske samostojnosti. In varnosti. Starejši ljudje ne želijo biti odvisni, ampak želijo ohraniti svojo samostojnost, Zaradi tega ni posebej primerno načelo podrejenosti za zavarovanje proti materialni stiski. Pri tem načinu podpore so v prvi vrsti nosilci odgovornosti sorodniki. To ima za pasledico, da je del ostarelih prisiljen živeti skupaj z odraslimi otroki. Na deželi, kjer velika družina opravlja vlogo skrbni- ka, si tako rešitev laHco zamišljamo, nasprotno pa v mestu to ni mogoče. Pomisliti moramo, da je v mestih danes 80 odstotkov za pridobitno delo sposobnih v delovnem razmerju in da nimajo večjega premoženja. Mestno družino bi tako komaj lahko upoštevali kot oskrbnika. Ob načelu solidarnosti pa prevzame družba obveznost skrbeti za ostarele - še posebej za njihovo zdravstveno in socialno varstvo. Pri osebah brez sredstev so plačniki občine, sicer pa starostni upokojenci sami oziroma njihovi sorodniki. Glede na vse bolj pogoste zdravstvene motnje in s tem povezanim zdravstvenim varstvom ostareli potrebujejo zdravstveno zavarovanje. Na tem področju ima zavod za socialno zavarovanje važno socialno vlogo. Se tako dobra zdravniška oskrba f™ "e more zadostiti potrebam "Ohranjevanje zdravja. Ravno pri u katerih zdravstveno stanje F labilno in rahlo ter kaj lahko P^ovrzeino vplivom okolja, je treba skrbeti za pravilno obliko mZu '".pravočasno varstvo. Ne- »Postevanje teh dejstev ima kaj OstarN^^ posledico, da morajo Pomw- P^dčasno v bolnišnico. manjKanje postelj v bolnišnicah in ^mam>'^''"^^^^"ih zavodih in .■janjkanje zdravstvenega osebja 'abčutnejše '^^""'^"^ bolnike še 'enoSn,^^^^'^"^^ pa ne moremo kKa z večanjem tovrst- ireba S' ^"'^ ^^^l^^a, ampak je *šitve p "^^iroma poiskati druge K)sti sk.f°^^^^^^' treba mož- »aše ' del dmžhsi razpolaga in l^ožnostm biti s temi '*nje ie t ^°ne stanovanje. Stano- ^ J Kraljestvo starega človeka. Ostareli živi raje v skromnem stanovanju, v kraju, kjer je stalno prebival, kot pa v bolnišnici, socialnozdravstvenem zavodu ali domu, ki ga cesto jemlje kot „zadnjo postajo' . To pa vedno ne drži. Zeli ostati v bližini svojcev in znancev, želi ohranjati svoje dose- danje navade, želi biti še aktiven in deležen družbenega življenji. Zato bi naj bila naloga socialnih lavcev ob pomoči zdravstvene sh 'ie, da take razumljive težnje ostareh z razumevanjem podpira in poskuša ^ ostarrelega človeka čim dalj časa zadržati v njegovem domačem okolju. Trenutek za odhod v bolnišnico ali v sociainozdravstveni zavod ali dom še tako cesto prehitro nastopi. (Nadaljevanje prihodnjič) Krči v nogah Pri starejših ljudeh so krči v mišicah na nogah ponoči precej pogosti. Navadno niso znak nikak- šnega hujšega oboleiija ali motenj v krvnem obtoku. Prej so mislili, da nastajajo zaradi pomanjkanja kalcija v telesu. Vendar pa so ugotovili, da se po zdravljenju s kalcijem ne popravijo. Ker do danes ni prav znano, kaj pravzaprav povzroča te krče, tudi zdravljenje ne more biti vedno uspešno. Ce so krči zelo neprijetni in motijo telesni počitek, se vsekakor izplača poizkusiti z zdrav- ljenjem. Včasih pomaga zdravljenje z vitamini iz skupine B. Nekateri priporočajo vzeti zvečer tableto kinina ali pa kakšnega umiijevalnega sredstva. ZA GRADNJO BOLNIŠNICE so darovali na žiro račun številka 52400-7651-46283 naslednji da- rovalci : 1. MATILDA OZVALD, namesto vencev na grob svoje matere Neže Ozvald, najstarejše Ptujčanke 2.000,00 2. GP „DRAVA' Ptuj namesto novoletnih voščilnic 3.000,00 3. FRANC GABRI EL, Ptuj, namesto venca na grob pok. Neže Ozvald 150,00 4. MARIJA PETROVIČ, Žabjak 200,00 Vsem darovalcem iskrena hvala! DIREKTOR dr. Mitja Mrgole Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča v Ptuju irazpisuje prosto delovno mesto VršJEGA RENTGENSKEGA TEHNIKA Pogoj: Končana višja šola za zdravstvene delavce, oddelek za rentgenske tehnike. Nastop službe je možen takoj. Prošnje naslovite na upravo Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča v Ptuju. Razpis velja 15 dni od dneva objave. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame in stare mame Marije Polajžer iz Kidričevega 15 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam ob težkih trenutkih stali ob strani in nam pomagali ter z nami sočustvovali, darovali vence in cvetje in pospremili na zadnji poti. Najlepša hvala sosedom in sostanovalcem bloka 15, ki so darovali venec in svcc:e. Iskrena hvala zdravniškemu osebju internega oddelka bolnišnice »Jožeta Potrča«, ki so mamo zdravili in ji lajšali bolečine. Lepa hvala g. župniku in pevcem. Žalujoča hčerka Angela z družino in ostalim sorodstvom. TEDNIK 12 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 22. februarja DELAVSKA UNIVERZA PTUJ KK - OBRAT ZA KOOPERACIJO JOŽE LACKO PTUJ, KMETIJSKA ZADRUGA DRAVSKO POLJE - LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU, SKLAD ZA POSPEŠEVANJE KMETIJ- STVA PRI SKUPŠČINI OBČINE PTUJ PONEDELJEK, 26. FE- BRUARJA 1973 LEVAJNCI Pomen prve pomoči pri živini - postopek z mesom pri zasilnem zakolu; predavanje bo pri Janezu Žampi, Levanjci št. 10, ob 18. uri; CIRKOVCE Pomen prve pomoči pri živini - postopek z mesom pri zasilnem zakolu; predavanje bo v osnovni šoli Cirkovce ob 18. 'ori; NJIVERCE Sušenje sena in siliranje krme za govedo; predavanje bo pri Alojzu Podgor- šku, Njiverce št. 10, ob 18. uri; TOREK, 27. FEBRUARJA 1973 TRNOVSKA VAS Pomen prve pomoči pri živini - postopek z mesom pri zasilnem zakolu; predavanje bo v osnovni soli Trnovska vas ob 18. \m; BUKOVCI Pomen prve pomoči pri živini - postopek z mesom pri zasilnem zakolu; predavanje bo v prosvetni dvorani Bukovce ob 18. uri; LOVRENC Sušenje sena in siliranje krme za govedo; predavanje bo v klubu občanov Lovrenc ob 18. 'ori; SELA Kako si uredimo hlev za govedo in prašiče po sodobnih načelih; predavanje bo v osnovni šoli Sela ob 18. uri; SREDA, 28. FEBRUARJA 1973 VITOMARCI Kako pridelamo več koruze; predavanje bo v osnovni šoli Vitomarci ob 18. uri; MAJŠPERK Kako si uredimo hlev za govedo in prašiče po sodobnih načelih; predavanje bo v osnovni. šoli Majšperk ob 18. uri; ČETRTEK, 1. MARCA 1973 MOŠKAJNCI Pomen prve pomoči pri živini - postopek z mesom pri zasilnem zakolu; predavanje bo v gasilski dvorani Moškajnci ob 18. uri; PETEK, 2. MARCA 1973 STOPERCE Pomen prve pomoči pri živini - postopek z mesom pri zasilnem zakolu; predavanje bo v osnovni šoli Stoperce ob 18. uri. AKTIVNI GIMNAZIJSKI TA- BORNIKI Taborniki Kvedrovega odreda na gimnaziji Dušana Kvedra smo skupaj z medvedki, čebelicami in taborniki Lackovega odreda na osnovni šoli ,.,Tone Žnidarič" in ,.Franc Osoj- nik" preživeli teden dni v Lovrencu na Pohorju. Organizirali smo smu- čarski tečaj pod vodstvom tovarišev Ivana in Marije Sumandl in smučar- skih učiteljev, tovarišev Tineta in Ančke Kraševec. Tečajniki smo se odpeljali 26. januarja 197 3 z avto- busom do hotela Jelen, kjer smo se razdelili v dve skupini, od katerih je prva bivala v hotelu, druga pa v zasebnih sobah. Lepo vreme nam je omogočilo vsakodnevno smučanje tudi dvakrat, dnevno; kot rezultat enotedenskega tečaja pa smo zadnji dan organizirali tekmovanje v sla- lomu. Prvo mesto je zasedel Darko Kranjc. Barbara Peček IN ŠE KUHINJSKI NASVETI PEČENKA IZ MEŠANEGA MESA Vzemi: 125 gr govejega stegna, 125gr telečjega stegna in 125 gr svinjskega mesa brez kosti ter 125 gr jeter. Poleg tega rabimo še majaron, muškatni orešek, 1 jajce, zelen grah, 70 gr masla. Goveje meso, te letino prašičje meso, jetra, majaron, muškatni orešek, sol in poper pretisnemo rikrat skozi strojček za meso. To zmes povežemo z enim rumenjakom in ji primešamo olupljene ameri- kanske lešnike. Nato izoblikujemo zmes v obliki klobase, ki jo s čopičem namaženo z jajčno belja- kovino, ki smo jo malo stepli. Vse skupaj nato povaljamo v kruhovih drobtinah in položimo v razstop- Ijeno maslo v kožici. Pečemo približno eno uro pri zmerni vročini in večkrat polijemo pečenko z njenim sokom. Tako pripravljena pečenka je zelo okusna tudi hladna. JUHA Z ŽLI KROFI IN SKUTO Vzemi: 125gr moke, 1 jajce, 80 gr skute, mleko, 25 gr parme- zana, peteršilj, muškatni orešek. Z moko in jajcem napravimo najprej testo, ga razvlečemo in razrežemo na okrogle koščke. Nato premešamo skuto z nekaj mrzlega mleka in tako pripravljeno zavijemo v testo, potem ko smo dodali sol, parmezan, nek^ peteršilja in mu- škatni orešek. Zlikrofi naj ostanejo v vreli vodi (ki počasi vre) okrog 15 minut. St. 111-7/68-1/3 RAZPIS Komisija za volitve in imenovanja skupščine občine Ptu' razpisuje po 15. členu odloka o samoupravljanju delovi nih ljudi v upravnih in drugih organih občine Ptuj (Urad. nini vestnik občin Ormož in Ptuj št. 14-158/67) in po 33 členu TZDR (Uradni list SFRJ št. 12-129/70) tale vodilna delovna mesta: a) v upravnih organih skupščine občine Ptuj: 1. načelnika davčne uprave (ponoven razpis), 2. načelnika oddelka za finance in planiranje, 3. načelnika oddelka za gospodarstvo in urbanizem, 4. načelnika oddelka za inšpekcijske službe, 5. načelnika oddelka za notranje zadeve, 6. načelnika oddelka za občo upravo, 7. načelnika geodetske uprave. b) pri Občinskem sodišču v Ptuju: prosto delovno mesto sodnika pri občinskem sodišču Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še posebni pogoje: pod a) 2: ekonomska ali pravna fakulteta oziroma visokj izobrazba upravne smeri in pet let delovnih iz kušenj, od tega vsaj tri leta v državni uprav (področje gospodarstva in financ); pod a) 3: pravna ali ekonomska fakulteta oziroma visoki izobrazba upravne smeri in pet let delovnih iZ' kušenj, od tega vsaj tri leta v državni upravi pod a) 4: pravna fakulteta ali druga ustrezna fakultet oziroma visoka izobrazba upravne smeri in p« let delovnih izkušenj, od tega vsaj tri leta 1 državni upravi; pod a) 5: pravna fakulteta ali druga ustrezna resorffi šola oziroma visoka izobrazba upravne smeri is pet let delovnih izkušenj,, od tega vsaj tri leti v državni upravi, predvsem na področju notra' njih zadev; pod a) 6: pravna fakulteta oziroma visoka izobrazb upravne smeri in pet let delovnih izkušenj, ol tega vsaj tri leta v državni upravi; pod a) 7: fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in g« , dezijo ali višja strokovna izobrazba geodets* smeri oziroma visoka ali višja izobrazba upra^ ne smeri in pet let delovnih izkušenj, od te? dve leti v geodetski operativi in tri leta v upra' no kat. službi, oz. pri višji izobrazbi sedem od tega tri leta v geodetski in štiri leta u upr«' no kat. službi; pod a) 1: ekonomska ali pravna fakulteta oziroma vi;: ka izobrazba upravne smeri in pet let delovr. izkušenj, od tega tri leta v službi dohodkov t v finančni službi; pod b: kandidat mora izpolnjevati pogoje po prvem drugem odstavku 40. člena temeljnega zako: o splošnih sodiščih (Uradni list SFRJ št. 7-82/«^ Za delovna mesta pod a) 1—7 se kot dodatni pogoj zah! va še, da je kandidat z dosedanjim delom dokazaisp sobnost voditi službe, ki spadajo v organizacijsko eno' za katero kandidira. Pismene priglasitve, kolkovane z 2 din upravne takse z dokazili o strokovni izobrazbi ter o delovnih izkušn) naj predložijo kandidati za razpisana delovna ni«' pod a) 1—7 v roku 15 dni, kandidati pod b) pa v skl8 z določbo 13. člena zakona o sodiščih splošne pristojn" (Uradni list SRS št. 20-220/65) v roku 30 dni po ob]' razpisa komisiji za volitve in imenovanja skupščine ' čine Ptuj. Komisija Ptuj, 6. februarja 1973 za volitve in imenoval skupščine občine PtW ČETRTEK, 22. februarja 1973 STRAN 13 Bilanca Lacicovih strelcev v DVEH LETIH REKORDI IN PRVA MESTA NA VSEH PRVENSTVIH DRAGAN MI- IN VELIMIR PRAŽIC - ZVEZNA MOJSTRA STREL- CA Strelci SR „Jože Lacko" Ptuj so nred kratkim analizirali rezultate v oreteklem letu. Predsednik strelske zveze občine Ptig Alojz Koželj je podčrtal, da je delo SD ,Jože Lacko" med športnimi društvi v občini zelo plodno \' dveh letih obstoja te družine so rezultati več kot izredni: 35 najboljših rezultatov občine, 6 republišcih rekordov in prvih mest, 2 rekorda ljubljanske armade in tri prva mesta. Največji rezuUati so Vsekakor dve ekipne titule šampio- nov m rekorderjev SFRJ z malokali- bersko pištolo in z malokahbersko „standard" pištolo. Družina je proslavila 30-letnico prve ptujice partizanske Lackove čete, ko so organizirali množično tekmovanje v streljanju z vojašco pu§loča domočega kruha no drugih )močih dobrot. Mi si tudi fčosik ■ivošimo Lutenbergera, ki pa, veš, (je tak dober, kak naš domoči ncek iz lotmerških, ormoških, iloskih ali pa slovensko goriških Zaj pa grema k stvori: Lujs, ti si I fse viže, kuhani, pečeni no >nani pa bi te rad neke pita. Tu v f.f^bnki sen se zagleda v eno fejst >Km 28 do 32 let staro Julčko, ki t, ves, tak leno poglejuvle no se mi Bmihovle. Še dregne me fčosik 'Q rebra. Kaj mi zaj ti svetuvleš? Jsun resno, saj sen že precik v letih ' Dl SI moga poiskati eno žensko. )vohL stoga grotalo, ma te 'vobiia na gostuvaje. Neke pa me . hoi 55 mloda, jas pa sen 'boj stori. Zaj več ne pojen tiste pesmi, kak v mlodih letih „Alelu- jaaa" pač pa Lulekajaaa . . . Veš to so joko resne stvari. Lepo te pozdrovla Tina iz Avstrije. Pozdrovleni Tina Tudi tvojega pisma sen zlo veseli. Lepo si napisa, da ste zdomci glih tak kak lastavice, ki letite po sveti no se še najrajši v domačo ^ezdo vrnete. Tisto s tvojo Juliko,jki ti je v srce skočla pa je veš tak. Če sta še obo ledična no fraj, nega nibene ovire, da se ne bi rada mela. Če pa maš slučajno duma ženo no otroke (pa mi toga nesi vujpa napisati) pa ti svetuvlen, da bodi priden no pusti Juiiko pri miri. Lepo jo seveda lehko pogledaš pa tudi pod pazduhami jo lehko poščegeceš, druga pa nič. Če pa sta resen ledicna no svobodna kak ptičeka na veji pa hitro sklenta pogodbo o kooperaciji. Malo je resen nerodno, če nemres več zapeti Aleluja, pač pa ti lehko pri t en Julčka marsikaj pomoga. Saj veš, da majo ženske tak mrzle roke, da fse zmrzne, kaj premejo. Da pa nema preveč nesramna, bi te rajši pita, kak se moš kaj drgačik v tujini. Kokšna je ploča no v kaj nalogas zaslužek? Če gradiš v domovini kokšno hišico me enkrat povobi, da ti priden pomogat eno popudne udarniško delat. Zlo me tudi veseli, da če nesi po zob a naše domoče prleške govorice. Veš, zodnjič mi je eden naspul v nemščini napisa pismo pa sen ga tak v peč vrga no še malo bencina gor poleja, daje boj gorelo. Tejko naj bo tebi no fsen brolcon za gnes, no po drugi tjeden več. Lepo vas pozdrovla Lujzek iz Prlekije. SLOVENSKA HOKEJSKA LI- GA HK „PTUJ':HK „TRŽie' 2:9 Celje, U. februarja 1973 - Drsali- šče v Mestnern parku. Ptuj: Zorčič, Omulec, Vamberger, Škafar, Šprah, Lenko, Sirec, Potoč- nik B., Esih, Rojic, Širca^ Mlinaric, Potočnik B., Lešnik, Sprah M., Potočnik M. Ekipa Ptuja je v prvi in drugi tretini igrala slabše kot pred tednom proti Gorenju. V zadnji tretini, ko so bili popolni gospodarji na ledu, pa jim je športna sreča obrnila hrbet, saj so petkrat zadeli vratnico in prav tolikokrat zgrešili prazna vrata. V drugi tretini je igra postala groba po zaslugi igralca Tržiča, sodnika pa sta mu to igro tudi dopuščala. V zadnji tretini je isti igralec namerno poškodoval igralca Ptuja, Lešnika. ^ Zmago Tržiču je priigral prvi napad. Kaj je dosegel od devetih osem zadetkov. M. P. NEDELJA, 25. FEBRUARJA: 6.00-8.00 Dobro jutro - vmes ob 6.05 Poročila; 6.30 Poročila - EP; 6.50 Za vas; 7.00 Poročila; 7.20 Poročila - EP; 7.30 Za kmetijske proizvajalce; 7.50 EP; 8.00 Poročila - Radijski in TV spored; 8.05 Vese- li tobogan; 9.00 Poročila; 9.05 Iz naših krajev; 9.5 5 EP; 10.00 Poroči- la; 10.05 Še pomnite, tovariši; 10.25 Pesmi borbe in dela; 10.45-13.00 Poslušalci čestitajo - vmes ob 11.00-11.15 Poročila; 11.50-12.00 Pogovor s poslušalci; 12.00-12.10 Poročila; 13.00 Poro- čila - posebna obvestila; 13.15 Ob- vestila in zabavna glasba; 13.30 Re- portaža; 13.50 Domači ansambli; 14.00 Poročila; 14.10 Operne melo- dijel4.30 Humoreska; 14.50 EP; 15.00 Poročila; 15.05-17.00 Šport- no popoldne; 17.00 Poročila; 17.05 Radijska igra; 17.45 Orkester Hel- mut Zacharias; 18.00 Letite z nami; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 Glasbene razgledni- ce; 19.25 EP; 19.30 Radijski dnev- nik; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Poročila; 22.20 Zaplešite; 23.00 Po- ročila; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz; 24.00 Poročila. VSAK DELAVNIK je zjutraj na- slednji program: 4.30-8.00 Dobro jutro — Poročila — vmes ob 5.00 Poročila; 5.30 Poročila — Za vas; 5.45 EP; 6.00 Jutranja kronika; 6.30 Poročila; 6.50 Rekreacija; 7.00 Poročila — Dobro jutro, otroci; 7.15 EP; 7.25 Poročila - Radijski in TV spored; 7.45 EP; 8.00 Poročila. PONEDELJEK, 26. FEBRUAR- JA: 14.00 Poročila; 14.10 Amater- ski zbori pojo; 14.30 Poslušalci če- stitajo; 14.5 5 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Lahka glasba; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Orkester Andre Kostelanetz; 17.00 Poročila; 17.10 Glasbeno po- poldne; 18.00 Poročila; 18.15 Za- bavna glasba; 5 8.35 Interna 469; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 Trio Avgusta Stan- ka; ?9.25 EP; 19.30 Radijski dnev- nik; 20.00 Ti in opera; 22.00 Poro- čila; 22.15 Jazz; 23.00 Poročila; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Po- pevke; 24.00 Poročila. TOREK, 27. FEBRUARJA: 14.00 Poročila; 14.10 Glasba mla- dih; 14.3 0 Ansambel Mar Keys; 14.40 Na poti s kitaro; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Od me- lodije do melodije; 16.00 Vrtiljak; 5 6.40 Podlistek; 17.00 Poročila; 57.10 Simfonični koncert; 18.00 Poročila; 5 8.15 V torek nasvidenje; 18.45 Družba in čas; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 Ansambel Mihe Dovžana; 19.25 EP; 20.00 Prodajalna melodij; 20.30 Ra- dijska igra; 21.30 Lahka glasba; 22.05 Popevke; 23.00 Poročila; 23.05 Literarni nokturno; 2 3.15 Skladatelj Uroš Krek; 24.00 Poroči- la. SREDA, 28. FEBRUARJA: 14.00 Poročila; 14.10 Skladbe slo- venskih avtorjev; 5 4.30 Poslušalci čestitajo; 14.5 5 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 5 5.30 Glasbeni intermez- zo; 15.40 Recital Vladimirja Požara; 16.00 Vrtiliak; 16.40 Orkester Mor- ton Gould; 17.00 Poročila; 17.10 Glasbena galerija; 17.45 Jezikovni pogovori; 5 8.00 Poročila; 18.15 Glasbene vinjete; 18.30 Naš razgo- vor; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 Glasbene razgledni- ce; 19.25 EP; 19,30^ Radijski dnev- nik; 20.00 Simforiični orkester — vmes v odmoru: Kulturni globus; 22.00 Poročila; 22.15 Jazz; 23.00 Poročila; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Zabavna glasba; 24.00 Poroči- la. ČETRTEK, 1. MARCA: 14.00 Poročila; 14.10 Mladina poje; 14.30 Sestanek instrumentov; 14.40 Med šolo, družino in delom; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Glasba čeških mojstrov; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Podlistek; 17.00 Poročila; 17.10 Po željah poslušalcev; 18.00 Poročila; 18.15 Orkester Robert Ha- neli; 18.30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana; 18.45 Kulturna kro- nika; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 Ansambel Jožeta Kampiča; 19.25 EP; 5 9.30 Radijski dnevnik; 20.00 Domače pesmi; 21.00 Literarni večer; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.00 Poročila; 22.15 Popevke; 23.00 Poročila; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Skladatelja Primož Ramovš in Ivo Petrič; 24.00 Poročila. PETEK, 2. MARCA: 5 4.00 Poro- čila; 14.10 Otroške pesmi; 14.30 Poslušalci čestitajo; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Napotki za turiste; 15.35 Glasbeni intermez- zo; 15.40 Sodobna klavirska glasba; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Orkester Heinz Hoetter; 17.00 Poročila; 17.10 Operni koncert; 17.50 Človek in zdravje; 18.00 Poročila; 18.15 Signali; 18.50 Ogledalo časa; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 Glasbene razglednice; 19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Amaterski zbori; 20.30 Top-pops 13; 21.15 Oddaja o pomorščakih; 22.00 Poročila; 22.15 Iz logov do- mačih; 23.00 Poročila; 23.05 Lite- rarni nokturno; 23.15 Jazz; 24.00 Poročila. SOBOTA, 3. MARCA: 14.00 Po- ročila; 54.10 Po Jugoslaviji; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Pojo operni jpevci; 5 6.00 Vrtiljak; 16.40 S knjižnega trga; 16.55 Glas- bena medigra; 17.00 Poročila; 17.10 Ansambel Booker; 17.20 Gremo v kino; 18.00 Poročila; 18.15 Ob isti uri; 18.45 Naš gost; 19.00 Lahko noč, otroci; 5 9.10 Obvestila; 19.15 Ansambel Borisa Kovačiča; 19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Spoznavajmo svet in domovino; 21.15 Za razvedrilo; 22.00 Poročila; 22.20 Oddaja za izseljence; 23.00 Poročila; 23.05-01.00 V novi te- den; — vmes ob 24.00 Poročila; 01.00 Poročila. n DELAVCI, UPOKOJENCI! prejemate osebne dohodke ali pokojnine na hranilne knjižice, pomagate '^^oji delovni organizaciji in sebi, ker banka obrestuje vsak dinar po 7,5 °/o. denar na hranilni knjižici vam je vedno na voljo. ^lestna hranilnica v Ptuju je odprta od 7. do 18. ure, v soboto pa od 7. do ure. KREDITNA BANKA PTUJ 16 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 22. februarja NEDELJA, 25. FEBRUARJA: 8.50 Po domače z ansamblom MIHE DOVŽANA; 9.20 Mestece Peyton; 10.12 Kmetijska oddaja; 10.55 Mozaik; 11.00 Otroška mati- neja; 11.50 Poročila; 11.55 Delavski amandmaji; 12.25 TV kažipot; NEDELJSKO popoldne: 18.05 Poročila; 18.10 Sol zemlje; ?9.45 Risanka; 19.50 Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.30 3-2-1 in TV barome- ter; 20.35 Šoferji; 21.30 Midem 73; 21.45 Športni pregled; 22.15 Poro- čila. PONEDELJEK, 26. FEBRUAR- JA: 9.05 Odprta univerza; 9.35 TV v šoli; 10.30 Angleščina; 10.45 Nemščina; 11.00 Osnove splošne izobrazbe; 14.45 TV v šoli; 15.40 Angleščina; 15.55 Nemščina; 16.10 Osnove splošne izobrazbe; 16.45 Madžarski TV pregled; 17.45 Zvon- ček palček; 18.05 Risanka; 18.15 Obzornik; 5 8.30 Gvajana, dežela voda; J 8.5 5 Mozaik; 19.00 Mladi za mlade; 19.45 Risanka; 19.50 Cik- cak; 20.00 TV dnevnik; 20.35 3-2-1 in TV barometer; 20.30 Smrt - bela kost; 21.30 Monitor: Ribiška druži- na; 22.35 Poročila. TOREK, 27. FEBRUARJA: 9.35 TV v šoli; 10.40 Ruščina; 11.00 Osnove splošne izobrazbe; 14.45 T V v šoli; 15.55 Ruščina; 16.10 Osnove splošne izobrazbe; :'6.40 Madžarski TV pregled; 17.15 Delavski amad- maji; 17.45 Očala tete Bajavaje; 18.00 Risanka; 18.05 Obzornik; 18.20 Colegium Musicum; 18.55 Mozaik; 19.00 Industrijska hrana za dojenčka; »9.20 S kamero po svetu; 19.45 Risanka; 19.50 Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.25 3-2-1 in TV barometer; 20.30 Diagonale; 21.20 Sod amontilada; 22.45 Stoletje kirurgov; 2 2.10 Poročila. SREDA, 28. FEBRUARJA: 8.20 T V v šoli; J 1.00 Osnove splošne izobrazbe; 16.50 Madžarski TV pregled; 17.05 Mačkon in njegov trop; 17.30 TV obzornik; 17.45 Košarka Jugoplastika: Mobil 4; 19.15 Vaš šlager sezone; 19.45 Risanka; 19.50 Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.2 5 3-2-1 ir TV barome- ter; 20.30 Moč zla; 21.40 Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju; 23.15 Poročila. ČETRTEK, 1. MARCA: 9.35 TV v šoli; 10.30 Angleščina; 10.45 Nemščina; 11.00 Francoščina; 14.45 TV v šoli;. 15.40 Angleščina; 15.55 Nemščina; 16.10 Franco- ščina; 16.45 Madžarski TV pregled; 17.30 v 80 dneh okrog sveta; 18.15 Obzornik; 18.30 Druščina Jehu; 18.55 Mozaik; 19.00 Nikolaj Koper- nik; 19.35 Kratek film; 19.45 Risanka; 19.50 Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.25 Kam in kako na oddih; 20.40 Četrtkovi razgledi; 21.30 Svetovno prvenstvo v umet- nostnem drsanju; 22.30 Festival zabavnih melodij; 23.30 Poročila. PETEK, 2. MARCA: 9.30 TV v šoli; 11.00 Angleščina; 14.40 TV v šoli; ;6.10 Angleščina; 16.50 Ma- džarski TV pregled; 17.45 Veseli tobogan; 18.15 Obzornik; 18.30 Kratek film; 18.40 Vzgojni proble- mi; 18.50 Pet minut za boljši jezik; 18.55 Mozaik; 19.00 400 let sloven- ske glasbe; i 9.50 Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.2 5 Iz zakladnice svetov- ne književnosti; 21.40 Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju; 22.30 Festival zabavnih melodij; 23.30 Poročila. SOBOTA, 3. MARCA: 9.35 TV v šoli; 11.00 TV v šoli (do 12.00); 16.30 Državno košarkarsko prven- stvo — v odmoru propagandna oddaja; 18.00 Obzornik; 18.15 Maroško; 18.50 Filmska burleska; 19.10 Mozaik; 19.15 Humoristična oddaja; 19.45 Risanka; 19.50 Cik- cak; 20.00 TV dnevnik; 20.25 3-2-1 in TV barometer; 20.30 Festival zabavnih melodij; 21.40 Arsene Lupin; 22.30 Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju; 2 3.30 TV kažipot; 23.50 Poročila. Vas zanima lep zaslužek? Iščemo zastopnika prav v vašem kraju! Svoj naslov pošljite: POMURSKA ZALOŽBA, 69001 MURSKA SOBOTA, Koclieva 7 RODILE SO: Elizabeta Viher, Ilovci 26 — Roberta; Marjeta Kokot, Sobetinci 36 - Valerijo; Rozalija Zoreč, Opekarniška 9, Ormož - Marjana; Neža Klasinc, Prepolje 58 — Martino; Marija Breznik, Šturinovec 10 - deklico; Marija Krušič, Žetale 17/b - Marijo; Marija Purg, Breg 21, Ormož - deklico; Terezija Kupčič, Kokolajnščak 16 - dečka; Amalija Baumhakl, Stanovno 15 — deklico; Anica Vidrač, Zamušani 7 - Mileno; Jožefa Emeršič, Zagreb- ška 97 - dve deklici; Jožefa Kolar, Panonska 5 - Petro; Tatjana Pulko, Slovenja vas 54 - Klavdijo; Silva Varžič, Stanečka vas 1 - Natašo; Marija Cizerl, Janežovski vrh 26 — Andreja; Ivanka Čuš, Mezgovci 5 7 — Matjaža; Jožefa Lah, Zagojiči 8 — dečka; Terezija Bosak, Jezovec 25 — Štefana; Kristina Leben, Formin 35 - Borisa; Marta Gregorec, Zavrč 8 — Damira; Marjja Borak, Lovrečan 25/a - Klavdijo; POROKE: Ivo Črček, Krčevina pri Ptuju 7 in Jasna Pele, Kajuhova 3; Jožef Muršec, Jurovci 5 in Ema Stopinšek, Zg. Hajdina 49; Martin Lazar, Mala vas 42 in Marija Furjan, Belski vrh 85; Mustafa Bitici, Nišor in Marija Lazar, Kicar 92; Franc Hrgan, Zg. Jablane 21 in Viktorija Medved, Cirkovce 34; Janez Rozinger, Gruicovje 6 in Terezija Fajt, Dravinjski vrh 40; UGODNO PRODAM dva kavča, tri fotelje in mizico. Ogled od 14. ure dalje. Lojzka Grabner, Gregorčičev drevored 9, Ptuj. PRODAM 3000 KG sladkega suhega sena in otave ter košnjo sena in otave za leto 1973. Vprašajte popoldne; Fridl, Rogoznica 52. MEDICINSKA SESTRA išče sobo v Ptuju. Naslov v upravi. VEČJO KOLIČINO SENA in otave prodam. Marija Kociper, Zabovci 7, Markovci. KOSILNICO BCS v dobrem stanju, prodam. Janez Pintarič, Zamušani 76, p. Gorišnica. UPOKOJENEC, 63 let star s svojo hišo in malo zemlje, želi spoznati žensko, staro od 5 5 do 60 let, lahko je tudi ločena, ne po svoji krivdi. Naslov v upravi. PRODAM 1 ha in 70 arov zemlje, hišo in gospodarsko poslopje. Mar- tin Male, Krčevina pri Vurberku 128. PRODAM tovarniško novo kosilnico ygabrilde" za ferguson 35 in obra- čalnik za seno „sonce 5", skoraj nov. Selinšek, Starše 18. VEČ GRADBENIH PARCEL v okolici Starš ob asfaltni cesti pro- dam. Naslov v upravi. u OVEN: Lovila vas bo simnj oseba, v nedeljo ji dokažite, ( njeni. Časa bo manj, ker gab^, več za poskočnost. Zaradi odkrijete smešno naključje; ji boste vedeli, kdo je za njim. ' 1 BIK: Oseba, ki vas je presen." s prijetnostmi, vam postane Sorodnik vas bo obdaril in ozip, Nekaj več osebne svobode do na potovanju. S težavo doj^ vrnitev prejšnje ljubezni. DVOJČKA: Vam enaka ose! ima zmeraj enako rada. SL obiskovalec ne bo prišel samo i vas. Kar zahtevate v soboto,' dobili šele naslednji petek, i vas bodo stare, neizpolnjene' be. RAK: Vreme zasuče načrt. Neumnosti se upretetai ne bo preveč očitno. Prva pi oseba, ki bo z vami jedla. Hrep oči bodo stale na obeh str; Kupljeno v soboto bo v nt izročeno. LEV: Nora ljubezen po odnose do tovariša, ki si ni san če je za luno. Veselje pri sosej delo pri tleh in sorodmca podi počitek. Poiskali boste dnigo malo dražjo in boljšo. DEVICA: Zbeganost zaradii^ smeha bo preprečila prijetna: ba, ki vas vzame s sabo. Pripo nekom se splača upoštevati. Pr bo ugodno rešena. Na predloj; odgovorili tako, da ne bodov zakaj gre. TEHTNICA: Darilo v nit papirju vam bo ugajalo. Neoj prenehate z delom, ki nt prinaša. Tam, kjer boste v nt boste do poletja še velike Zvedeli boste ^ preprosto res nekomu ste všeč. ŠKORPIJON: Nekdo, ki nabito denarnico, vas bo hrepi opazoval. Za hujšanje pt sorodnik, prestane težave odiili nedeljo boste rahlo navduši ilegalno prijaznost. Kljub odpotujete. STRELEC: Zimska ljubezen jezo in veselje. Zdravje bo o( od vremena, tega se 1 naveličate. Razpis v c» prinese dvojni uspeh. Odpet boste zaradi dolžnosti do « cev. M KOZOROG: Za dohitevar mu de bo treba najeti dva. naključje ima tudi lepe poi Ljubezen bo krepka. Klf simpatija vas začne utrujati.' vam edino tista oseba, ki va: VODNAR: Kar je peti nedeljo ne bo več po njej. tesnih prostorov si boste p' iskanje tujih napak. Samo z« bo nekaj peklo. Pomaga vart tista oseba, ki vas ljubi. RIBI: Namesto dosedanj«! nja pride smiselno, urejen' Zaradi vas priznan stroko*! popiva. V tem času poskrbeti, da vam ne bo d' ko boste v drugem nadi Zaposlitev doma: zaslužek.|| UGODNO PRODAM gunu 13-14-15 eolske, nove. Dof' na dom. Jože Tome, LavriC 61291 Škofljica. TEDNIK izdaja časopisni zavod Ptujski tednik, Ptuj, Vošnja^ Urpjuie uredniški odbor. Odgovorni urednik: Anton Bauman. Iz" četrtek,,Tek.računpriSDKPtuj,št. 52400-603-30458.-TiskaMaribo' Maribor, Švetozarevska ulica 14.