PREPREČEVANJE PADCEV KOT IZZIV IN KAZALNIK KAKOVOSTI ZDRAVSTVENE NEGE V BOLNIŠNICI
FALL PREVENTION AS A CHALLENGE AND AS A QUALITY INDICATOR OF
HEALTH CARE IN HOSPITAL
Anamarija Mozetič, dipl. m. s.
Onkološki inštitut Ljubljana, Oddelek za kirurško onkologijo amozetic@onko-i.si
Izvleček
Padci v bolnišničnem okolju niso redek pojav. Na sam padec vpliva več dejavnikov tveganja in eden od dejavnikov tveganja je tudi onkološko obolenje in zdravljenje. Za uspešno preprečevanje padcev je potrebno poznavanje dejavnikov tveganj, ki lahko privedejo da padca, preseljevalne lestvice ocenjevanja tveganj pri bolnikih, kakor tudi poročanje o neželenem dogodku. Padec se lahko prepreci s sodelovanjem vseh vkljucenih oseb v zdravstveno obravnavo bolnikov od zdravstveno-negovalnega tima do bolnika samega ter svojcev. Za sodelovanje je pomembna osvescenost in znanje o dejavnikih tveganj in posledicah, ki jih povzroci padec. Namen clanka je prikazati pomen obravnave padca kot del kakovostne zdravstvene oskrbe.
Ključne besede: kakovost, bolnik, padec, dejavnik tveganja Abstract
Patient falls within the hospital environment are not a rare occurrence. There are many risk factors affecting a fall and one such factors is the oncology disease and treatment. In order to ensure successful prevention of falls it is necessary to understand the risk factors involved that ultimately lead to the fall itself, screening scales in patient risk assessment, as well as reporting about such events. A fall can be prevented through cooperation of tall the parties that are involved with the patient treatment, from medical staff and nursing personnel to the patients' relatives and ultimately the patient himself. In order to successfully cooperate it is crucial to maintain awareness and knowledge on risk factors and the consequences a fall has on patients. The intention of this article is to show the importance of dealing with falls as part of quality healthcare.
Keywords: quality, inpatient, fall, risk factors
Uvod
Padec je definiran kot nenameren, nepričakovan pristanek na tleh oziroma na nižji ravni z ali brez poškodb pri bolniku. Vključene so vse vrste padcev, pa naj bo vzrok fiziološki (omedlevica) ali pa okoljski (spolzka tla). Prav tako vključuje tako imenovane prestrezene padce, ko medicinska sestra ali spremljevalec bolnika zadrzi in/ali omilili posledice padca, vendar se ga kljub temu polozi na tla. Definicija padca vkljucuje: padec/zdrs s postelje, zdrs s stola na tla, padec brez pric ali »najden na tleh« (to je padec, ko niti bolnik niti kdo
84
drug ne ve, kako je bolnik padel), spotik, zdrs in padec pri hoji (Pribakovic Brinovec, et al., 2010).
V bolnišnicah po svetu se že več desetletij zavedajo pomena preprečevanja padcev. Izsledki poročanja o padcih se nahajajo v literaturi že v 40-ih letih prejšnjega stoletja. Problem padcev v bolnišnicah še vedno obstaja (Allan-Gibbs, 2014). Ministrstvo za zdravje je leta 2010 izdalo Priročnik kazalnikov kakovosti. Kazalniki kakovosti predstavljajo mero kakovosti zdravstvenega varstva, ki jih izvajalci izračunavajo zato, da imajo sami pregled in nadzor nad kakovostjo zdravstvenih obravnav v lastnih ustanovah. Ob tem pa kazalniki kakovosti nudijo pacientom informacije o varnosti in kakovosti obravnave po posameznih ustanovah. Tako izvajalce kot paciente zanimajo absolutne vrednosti kazalnikov, še bolj pomembna pa je njihova primerjava v času in med ustanovami. Eden od kazalnikov kakovosti v bolnišničnem okolju so tudi padci. Kazalniki kakovosti so oblikovani z namenom vrednotenja delovanja sistema zdravstvenega varstva in zdravstvene obravnave pacientov. Z merjenjem rezultatov lahko vrednotimo učinkovitost sistema preprečevanja padcev. Na takšen način lahko prepoznamo dobre prakse in priložnosti za izboljšave. Je nujno za vrednotenje, saj omogoča prepoznavanje dobrih praks in priložnosti za izboljšave. Slovenske bolnišnice morajo vsake tri mesece poročati vrednosti kazalnika padcev (Pribakovic: Brinovec, et al., 2010; Ribič, 2018). Namen programa preprečevanja padcev na Onkološkem inštitutu Ljubljana je prepoznati bolnike s tveganjem za padec, zmanjšati število padcev bolnikov ter zmanjšati poškodbe bolnikov nastale zaradi padca. Poškodbe povzročene zaradi padca se delijo na: manjše poškodbe (odrgnina, udarnina, zvin, rana, ki ne zahteva šivanja), večje poškodbe (zahtevajo šivanje ali drug operativni kirurški poseg, poškodbe glave in hrbtenjače, smrt) (Onkološki inštitut Ljubljana, 2017).
Dejavniki tveganja za padec
Padci v onkologiji so vec faktorski in razlog za padec predstavljajo vecji dejavniki tveganja pri starejsih bolnikih in njihov odziv na zdravila kot so anksiolitiki, opioidi, benzodiazepini, sedativi, kemoterapija in antiepileptiki. Zdravila povzročajo oslabelost in vrtoglavico, kar predstavlja potencialno nevarnost za padec. Prav tako se pri onkoloskih bolnikih poveca tveganje za padec zaradi koagulopatije, trombocitopenije ter starosti. Hospitalizirani bolniki, ki prejemajo onkolosko zdravljenje, sodijo v skupino z vecjim tveganjem za padec zaradi stranskih ucinkov zdravljenja, stranskih ucinkov zdravil, kognitivnih ali motoricnih motenj ter vrste obolelosti za rakom (Wolf, et al., 2013; Vonnes & Wolf, 2017; Li, et al., 2018). Na pojav padca vpliva tudi dolzina hospitalizacije. Daljsa ko je hospitalizacija, vecja je verjetnost padca pri bolniku (Wildes, 2015). Dejavnik tveganja za padec predstavlja tudi prisotnost bolecine, nenormalna hoja, prisotnost metastaz, uporaba krvnih pripravkov, delirij, kronicna obstruktivna pljucna bolezen ter slabsa fizicna kondicija, ki je lahko posledica utrujenosti, ki jo povzroca zdravljenje (Allan-Gibbs, 2014). Prav tako je vecja nevarnost padca pri bolnikih, ki imajo inkontinenco in pogosto uriniranje (Najafpour, et al., 2019).
Zunanji dejavniki, ki vplivajo na vecjo pojavnost padca so slabsa razsvetljava, fizicne ovire, infuzijska stojala, urinski kateter, nepravilna raba pripomockov, spolzka tla, nepravilna obutev, uporaba pripomockov (npr. drsala) v kopalnici in sanitarijah. Notranji dejavniki so starost, spol (moski pogosteje umrejo zaradi padca medtem ko pri zenskah pride pogosteje do zlomov), zgodovina padcev, slabsa misicna moc, slabsi vid, kronicna obolenja (možganska kap, diabetes, artritis) (Belcher, 2019).
85
Preprečevanje padcev v bolnišničnem okolju
Vsaka bolnišnica ima svojo strategijo preprečevanja padcev. Ribic (2018) v svoji diplomski nalogi povzema preventivne strategije bolnisnic oziroma ukrepe za preprečevanje padcev pacientov in sicer:
-	uporaba vprašalnikov in obrazcev za oceno stopnje ogroženosti za padec pri posameznem pacientu,
-	prilagoditve v okolju (namestitev ograj in držal v prostorih in ustrezna osvetlitev prostorov, nedrseča in nepoškodovana tla, uporaba električnih dvižnih postelj in posteljnih ograjic ter uporaba drugih varoval in gibalnih pripomočkov),
-	bolj premišljeno predpisovanje zdravil in njihove kombinacije,
-	poostren nadzor nad pacienti (uvedba varnostnih vizit v popoldanskem času, po možnosti videonadzor),
-	ozaveščanje pacientov o tveganju za padec in informiranje o uporabi varoval in varovalnih pripomočkov,
-	boljša komunikacija med izvajalci zdravstvene nege.
Prvi korak preprecevanja padcev je identifikacija pacientov s tveganjem za padec, ki jo bolnisnica izbere za njej najbolj uporabno in ucinkovito. Za razumevanje pomena preprecevanja padcev in strategij v bolnisnici je potrebno izobraževanje zaposlenih. Zaposleni morajo poznati potencialne nevarnosti za padec bolnika in ukrepe (kadar pride do padca), prepoznavati okoljske dejavnike (lahko potencialno vplivajo na pacientovo varnost), poznati oceno tveganja za padec pri bolniku in njeno uporabo (Onkoloski institut Ljubljana, 2017). Rutinsko oceno tveganja za padec je potrebno izpolnjevati s pacientom ob njegovi postelji. Pacient kot clan tima mora biti vkljucen v oceno tveganja za padec. S tem, ko je bolnik vkljucen v presejalno oceno tveganja, se zaveda pomena nevarnosti za padec, istocasno pa zdravstveno osebje obravnava preventivne ukrepe individualno usmerjene na pacienta (Kuhlenschmidt, et al., 2016).
Preventivni ukrepi vkljucujejo klicno napravo ob postelji na dosegu rok, proti zdrsne nogavice, barvne zapestnice, redni obhodi na eno uro zdravstvenega osebja in proste gibalne povrsine (npr. od postelje do sanitarij). Bolniki prepoznani kot ogrozeni za padec, so premesceni blizje delovnim postajam medicinskih sester, evalvacija padca na oddelku in izobraževanje zaposlenih (Belcher, 2019). Poleg bolnisnicnih preventivnih ukrepov k zmanjsanju tveganja za padec je tudi zmerna fizicna aktivnost bolnika, ki pripomore k boljsi gibljivosti in ravnotezju (Sattar, 2018).
McCracken (2019) poudarja pomen izobraževanja zaposlenih o preprecevanju padcev, kar se je izkazalo kot pomemben dejavnik pri zmanjsevanju padcev ter posledicni podaljsani hospitalizaciji zaradi padca. Izobrazevanje medicinskih sester in zdravstvenih delavcev se izvaja enkrat letno in udeležba je obvezna. Vsebina izobrazevanj govori o dejavnikih tveganja za padec, kot so pomen rednih obhodov, namescanja klicnih naprav, identifikacijske zapestnice itd. Istocasno pa je pomembno tudi izobrazevanje bolnikov in njihovih svojcev, ki jih izvaja zdravstveno osebje (Kullberg, et al., 2015; Onkololoski institut Ljubljana, 2017; Kobayashi, et al., 2017).
Belcher (2019) navaja pomen obravnave vsakega padca na oddelku, kjer se je padec zgodil. Brez obravnave le-tega z zdravstvenim osebjem, se ne more resiti problemov in tezav, ki privedejo do njega. Obstajata dve vrsti porocanja. Notranje in zunanje porocanje. Notranje porocanje je pomembno za ozavescanje zaposlenih o potencialnih nevarnostih za padec in spremljanje odpravljanja le-teh nevarnosti. Zunanje porocanje omogoca
86
izmenjavo izkušenj in znanja z ostalim osebjem izven oddelka, da se lahko prepreči padec oz. odstrani dejavnik tveganja za padec Po vsakem padcu, medicinska sestra, ki je zadolžena za skrb pacienta, izpolni porocilo o padcu. Vsebina porocila o padcu pripomore pri zmanjsevanju nevarnosti za ponovni padec kakor tudi pri sami izboljsavi programa preprecevanja padcev na nivoju celotne organizacije
Preprečevanje padcev na Onkološkem inštitutu Ljubljana
Na Onkoloskem institutu Ljubljana (OIL, 2017) sta Kolegij zdravstvene nege ter Strokovni svet OIL sprejela dokument Padci. Dokument vsebuje definicijo padca, cilje, kraj izvajanja (dokument se uporablja pri vseh hospitaliziranih bolnikih ter bolnikih, ki legijo v sobi za lezece bolnike), odgovornosti zaposlenih. V dokumentu so navedeni dejavniki tveganja povezani z bolnikom, z zdravili in drugimi okoliscinami ter visja tveganja za padec (cas, lokacija...) Na OI se uporablja prilagojena Morsejeva lestvica padcev onkoloskih bolnikov. Ob sprejemu diplomirana medicinska sestra izvede intervju z vprasalnikom (lestvica ocene padcev) z bolnikom. V primeru da bolnik ne zmore odgovarjati pridobi informacije od njegovega spremljevalca. Vprasalnik ima na koncu navedeno legendo tockovanja. Namen legende je enotno poimenovanje trditev navedenih v vprasalniku Ocena tveganja za padec se ponovi 1x/teden, po padcu, pri spremembi zdravstvenega stanja po posegu in/ali anesteziji ob odpustu ali premestitvi z oddelka znotraj ali izven OI. Število tock se zabelezi v zdravstveno dokumentacijo v papirnati obliki kakor tudi v enotni racunalniski program na OI. Na oddelku OI se izvajajo splosni in dodatni preventivni ukrepi preprecevanja padca pri bolnikih. Za izvajanje ukrepov so odgovorni vsi clani zdravstvenega tima. Na OI se 1x mesecno izvede preventivni varnostni pregled oddelka s pomocjo kontrolnega seznama. Namen kontrolnega seznama je pravocasno odkrivanje napak in njihovo odpravljanje. Pregledanih mora biti najmanj 10% sob na oddelku. Kopijo izpolnjenega kontrolnega seznama se odda vodji sektorja, medtem ko se original hrani na oddelku. Vsak padec ter pogovor o varnosti po padcu, se prijavi ter izpolni v elektronski obliki. Prijavo padca in pogovor o varnosti prejme Sluzba za kakovost in vodja delovne skupine za padce na OI. Delovna skupina nato pregleda vsebino prijav padcev ter jih obravnava. Sklepe, ugotovitve, priporocila... prijav se zapise v obliki zapisnika sestanka, ki se ga poslje Sluzbi za kakovost, vodjem ZN sektorjev ter Glavni medicinski sestri OI.
OI organizira izobraževanje zaposlenih o preprecevanju padcev, pomenu in ukrepih po padcu. Izobraževanje bolnikov in njegovih bližnjih izvaja zdravstveno osebje OI (Onkoloski institut Ljubljana, 2017).
Posledice padcev
Padci za bolnika in njegove svojce predstavljajo veliko breme, saj povzrocajo slabso kakovost zivljenja, vecjo invalidnost ter daljse bivanje v bolnisnici, kar privede do povecanja stroskov bolnisnice in povecanje motnosti potrebe po namestitvi v socialnem zavodu po koncanem zdravljenju v bolnisnici (Kuhlenschmidt, et al., 2016). Štroski povezani s padcem se ne pojavljajo samo tekom zdravstvene obravnave, ampak tudi za bolnika in njegove svojce po koncanem zdravljenju (Belcher, 2019).
Posledice lahko vkljucujejo razne poskodbe kot so zlomi, poskodbe glave in lahko tudi smrt. Pri starejsih bolnikih so pogosti zlomi kolkov, ki pripomorejo k zmanjsani gibljivosti in strahu pred ponovnim padcem (Wolf, et al., 2013). Pri bolniku povzrocijo tudi tesnobo, depresijo ter strah pred ponovnim padcem, kar privede do zmanjsane fizicne kondicije, ki vodi v slabse ravnotezje in sibkost, kar pa ponovno lahko privede do padca Posledice
87
padcev bi se lahko zmanjšale z učinkovitim programom preprečevanja le-teh (Belcher, 2019).
Diskusija
Kakovost zdravstvene obravnave je temelj uspešnega zdravljenja. Padci prikazujejo kakovost zdravstvene obravnave v bolnišnicah. Ministrstvo za zdravje vsake tri mesece prejema poročila slovenskih bolnišnic o kazalniku kakovosti padcev. Podatki bolnišnic so med seboj primerljivi (Ribič, 2018). Kljub programom preprečevanja padcev v bolnišnicah, še vedno prihaja do padcev in poškodb pri bolnikih. Od medicinskih sester se pričakuje, da bodo ob sprejemu bolnika v bolnišnico, napravile načrt zdravstvene nege, ki bo vključeval tudi oceno tveganja za padec pri bolniku. Za učinkovito planiranje in izvajanje načrta zdravstvene nege, je potrebno v ta proces vključiti bolnika in njegove svojce. Izobraževanje ter vključitev bolnika in svojcev v progam preprečevanja padcev, pripomore k samemu zmanjšanju možnosti za padec. Kljub izobraževanju in poučenosti o klicu za pomoč s strani bolnika (npr. spremstvo do sanitarij), pa le-ti še vedno precenijo svoje zmožnosti in padejo oz. jih zelo malo verjame, da je pri njih prisotno tveganje za padec. Bolniki pogosto padec povezujejo z invalidnostjo ali nerodnostjo in ne priznajo, da obstaja pri njih nevarnost padca (Wolf, et al., 2013; Kuhlenschmidt, et al., 2016; Vonnes & Wolf, 2017). Najpogosteje se padec zgodi, ko je bolnik sam v prostoru oz. brez dodatne osebe za pomoč. Pri onkoloških bolnikih je potrebno izvajati redne obhode zdravstvenega osebja in če je izvedljivo, namestiti bolnike z visokim tveganjem blizu delovnim prostorom zdravstvenega osebja za boljši nadzor. Posledice padca povzročijo pri bolnikih tesnobnost, strah pred ponovnim padcem in zmanjšano samozavest pri samostojnih opravilih. Zdravljenje ter stranski učinki zdravljenja privedejo do padca ter s tem k podaljšani ne planirani hospitalizaciji za od 6 do 8 dni (Najafpour, et al., 2019; Kobayashi, et al., 2017; Vonnes & Wolf, 2017). Eden od vzrokov za padec je tudi daljša hospitalizacija (več kot 7 dni) (Wildes, 2015). Wolf in sodelavci (2013) navajajo, da je pri onkoloških bolnikih še vedno pomanjkljivo poznavanje oziroma zavedanje o učinkih zdravil, ki jih prejemajo in da lahko zaradi le-teh tudi padejo. Nekatera zdravila povzročijo npr. pogostejše odvajanje urina ali blata in s tem večjo verjetnost za padec na poti do sanitarij. Bolniki se v času hospitalizacije najpogosteje gibljejo med posteljo in sanitarijami, kar predstavlja tudi večjo nevarnost za padec. Zato je potrebno, da imajo bolniki na voljo pripomočke za lažje gibanje (npr. hojica), če jih potrebujejo ter ustrezno obutev, ki bi zmanjšala možnost padca (Najafpour, et al., 2019). Wildes (2015) v svojem članku navaja, da so padci pogostejši pri onkoloških bolnikih kot pri bolnikih brez raka, zato je potrebno, da imajo bolnišnice razvit učinkovit preventivni program. Informacije o načinih preprečevanja padcev je potrebno konstantno nadgrajevat in izboljševat, kot so npr. letaki ali posterji za osveščanje zaposlenih, bolnikov in njihovih svojcev (Wolf, et al., 2013). Pojavnost in vzroke padcev je potrebno spremljati in evidentirati. Za lažje spremljanje je smiselno računalniško evidentiranje ter vodenje vseh aktivnosti v zvezi s padci, kar omogoči tudi hitrejše in lažje analiziranje podatkov. Na podlagi analiziranih podatkov lahko tudi učinkoviteje načrtujemo izboljšave na področju preprečevanja padcev. Za pridobivanje podatkov ter izvajanje preventivnih ukrepov je potrebno v delovno okolje vnesti ustrezno klimo, motivacijo sodelavcev ter podporo vodstva (Pribakovic Brinovec, et al., 2010). Na OI deluje delovna skupina za preprečevanje padcev. Člani delovne skupine so predstavniki z vsakega sektorja in sicer: interna medicina, kirurgija, radioterapija, specialistične ambulante, intenzivna terapija, operacijski blok, ambulanta kemoterapija, radiologija ter teleradioterapija. Člani delovne skupine se srečujejo 1-2 krat mesečno. Namen delovanja delovne skupine je pregled prijav padcev in posredovanje opažanj,
88
izboljšav, ukrepov ter izvajati nenapovedane nadzore izvajanja preventivnih ukrepov na oddelkih OI. O vseh ugotovitvah se poroča pisno Glavni medicinski sestri, vodilnim medicinskim sestram vseh sektorjev in Službi za kakovost. Vsak član o opažanjih delovne skupine ustno poroča (mesečno) v »svojem« sektorju. Delovna skupina enkrat letno organizira obvezno izobraževanje vseh zaposlenih na OI o preprečevanju padcev, jih seznani z ugotovitvami, izboljšavami in prihodnim planom na področju padcev. O vzpostavitvi delovne skupine za preprečevanje padcev poroča tudi Kobayashi in sodelavci (2017). Njihova delovna skupina vsebuje 10 članov, ki jo sestavljajo zdravniki, medicinske sestre in fizioterapevti. Namen delovne skupine za padce je izboljšati kakovost in varnost zdravstvene oskrbe, kar vključuje obravnavo in analizo padcev ter razvoj programa preprečevanja padcev ter izobraževanja zaposlenih o preprečevanju padcev (Kobayashi, et al., 2017). Za zmanjšanje padcev bolnišnice izvajajo preventivne ukrepe. Eden izmed preventivnih ukrepov je tudi barvna zapestnica, ki omogoča lažjo identifikacijo bolnika s tveganjem za padec za celotno bolnišnično osebje (Kobayashi, et al., 2017). Kobayashi in sodelavci (2017) priporočajo namesto bolnišničnih copat, športne copate zaradi boljšega prileganja stopalu. Sattar (2018) kot enega od preventivnih ukrepov priporoča tudi zmerno telesno vadbo kot je npr. tai chi, ki pripomore k 51% zmanjšani možnosti za padec.
Zaključek
Zelo pomemben dejavnik preprečevanja padcev je izmenjavanje informacij in med bolnisnicnih izkusenj. Pri tem ima veliko vlogo delovna skupina za preprecevanje padcev na nivoju celotne bolnisnice. Delovna skupina skrbi za pretocnost in posredovanje izkusenj preventivnih ukrepov med oddelki iste bolnisnice. S tem ko se je nekje padec ze zgodil, delovna skupina posreduje informacije in ukrepe na druge oddelke, da se prepreci enak ali podoben dogodek. Za obravnavo padcev je zelo pomembno sodelovanje vseh zaposlenih v bolnisnici. V bolnisnicah je potrebno dvigniti kulturo varnosti preprecevanj padcev ter pomen prijav in obravnave padcev med zaposlenimi. Istocasno pa je potrebno tudi ozavestiti bolnike o nevarnostih za padec, kakor tudi, da ne precenijo svojih sposobnosti in poklicejo/prosijo za pomoc zdravstveno osebje. Na podlagi podanih prijav padcev ter preventivnih opazanj s strani zaposlenih se lahko zagotovi varno okolje za bolnike. Preprecevanje padcev je najpogosteje se vedno domena samo medicinskih sester. V literaturi je prikazano veliko razlicnih dejavnikov tveganja za padec, zato bi bilo potrebno v delovno skupino preprecevanja vkljuciti tudi zdravnika, farmacevta in fizioterapevta.
Literatura
Allan-Gibbs, R., 2014. Falls and hospitalized cancer patients: doktorska disertacija. Detroit, Michigan: Wayne State University, pp. 869. Available at: https://digitalcommons.wayne.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1868&context=oa diss ertations [27.11.2019].
Belcher, J., 2019. Quality Initiative to Reduce Falls in an Acute Care Setting: doktorska disertacija. Minneapolis: Walden University: College of Health Sciences, pp 28-37. Available	at:
https://scholarworks.waldenu.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=8871&context=disserta tions [27.11.2019].
89
Kobayashi, K., Imagama, S., Inagaki, Y., Suzuki, Y., Ando, K. & Nishida, Y., 2017. Incidence and characteristics of accidental falls in hospitalizations. Nagoya Journal of Medical science, 9(3) pp. 291-298.
Available at: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC5577015/ [27.11.2019]
Kuhlenschmidt, M. L., Reeber, C., Wallace, C., Chen, Y., Barnholtz-Sloan, J. & Mazanec, S.R., 2016. Tailoring Education to Perceived Fall Risk in Hospitalized Patients with Cancer: A Randomized Controlled Trial. Clinical Journal of Oncology Nursing, 20(1), pp. 84-89.
Kullberg, A., Sharp, L., Johansson, H. & Bergenmar, M., 2015. Information exchange in oncological inpatient care--patient satisfaction, participation and safety. European Journal of Oncology Nursing. 19 (2), pp. 142-147.
Li, Y., et al., 2018. Research of Falls Risk of Taking Central Nervous System Drugs in Oncology Inpatients. Current Problems in Cancer. 42 (2), pp. 261-267.
Mc Cracken, W. J., 2019. Nurse and assistive personnel educational program for fall prevention and appropriate intervention: doctoral disertation. Peoria, Illinois: Saint Francis Medical Center College of Nursing. pp. 8. Available at:
https://search.proquest.com/pqdtglobal/docview/2231085470/previewPDF/99720F7 ACDCC4303PQ/1?accountid=152899 [27.11.2019].
Najafpour, Z., Godarzi, Z., Arab, M. & Yaser, M., 2019. Risk Factors for Falls in Hospital In-Patients: A Prospective Nested Case Control Study. International Journal of Health Policy and Management, 8(5), pp. 300-306.
Onkoloski institut Ljubljana, 2017. Padci: standard zdravstvene nege. SZN - 81 - 6000 -Verzija 1 / Interni dokument.
Pribakovic Brinovec, R., Masten Cuznar, O., Ivanusa, M.,Leskosek, B.,Pajntar, M. & Poldrugovac, M., et al., 2010. Priročnik o kazalnikih kakovosti. Ljubljana: Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije, pp. 196 - 201.
Available at: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MZ/DOKUMENTI/Dostopnost-in-varnost-zdravstvenega-varstva/Kakovost-zdravstvenega-
varstva/Navodila/11cc816388/Prirocnik-o-kazalnikih-kakovosti.pdf [01.02.2020].
Ribic, E., 2018. Spremljanje kazalnikov kakovosti s področja zagotavljanja varnosti: diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve stopnje zdravstvena nega. Jesenice: Fakulteta za zdravstvo Angele Boskin, pp. 4.
Sattar, S., 2018. Falls in Community-dwelling Older Adults with Cancer: Impact on Cancer Treatment, Circumstances, Assessment, Management, and Reporting: doctoral disertation. Toronto: University of Toronto: Lawrence S. Bloomberg Faculty of Nursing, pp 163. Available at:
https://tspace.library.utoronto.ca/bitstream/1807/92038/3/Sattar Schroder 201811 PhD thesis.pdf [27.11.2019].
Vonnes, C. & Wolf, D. 2017. Fall risk and prevention agreement: engaging patients and families with a partnership for patient safety. BMJ Open Quality, 6(2), pp. 1 - 4. Available at: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC5699193/ [27.11.2019].
Wildes, M., T., 2015. Systematic Review of Falls in Older Adults with Cancer. Journal Geriatric Oncology, 6(1), pp. 70-83.
90
Wolf, L., Costantinou, E., Limbaugh, C., Rensing, K., Gabbart, P. & Matt, P., 2013. Fall Prevention for Inpatient Oncology Using Lean and Rapid Improvement Event Techniques. Health Environments Research & Design, 7(1), pp. 85-101.
91