Katolišk cerkven list.

Danica izhaja vsak petek na celi peli, in v«lja po poŠti za celo Uto 4 gld f.o kr., za p« 1 leta :» gld. 40 kr., za četert leta 1 gld. V tiskarnici sprejemaua za leto 4 id., za pol leta 2 gld.. za ('etert leta 1 gl; ako zadene na !a d.-.n praznik, izide Danica dan poprej.
Tečaj XXVIII.
V Ljubljani 29. vinotoka 1875.
Litri
Koledar za naslednji teden.
Vinotok. — Oktober.
31. Nedelja XXIV po binkoštih. Evangelij : „Jezus zapove vetrovom in morju". (Mat. 9.) — Sv. Volbenk, škof spozn. t 31. vinot. 994.
Listopad. — November.
1.	Ponedeljek. God in praznik vsih svetnikov. Glej Danico l&nsk. 1. List 44.
2.	Torek. Spominj vsih vernih dus v vicah. — Sv. Just, sprič., rojen v Terstu. t 2. listopada v tretjem stoletji.
3.	Sreda. Sv. Judita, z okrajšanim imenom Ita, grofinja togenburška, rojena je bila v Svabiji na Nemškem v 12. stoletji iz plemenite in sloveče rodovine grofov Kirchbergov. Ita je bila od svojih pobožnih staršev izrejevana v strahu Božjem. Ta keršanska izreja je v njeno mehko in blago serce vsadila močno korenino vsih čednost, zlasti junaške poterpežljivosti in nepremagljive stanovitnosti. Odrastla devica je zavoljo telesne odličnosti in imenitnih čednost del-^č okrog slovela. Grof Henrik togenburški, posestnik mnozih grajšin, prist&v in vasi, jo pri njenem očetu Hartmanu, grofu Kirch-bergu snubi. Ita, kakor da bi bila previdila svoje prihodnje težave in britkosti, se priporoča Mariji sedem žalost, in se iz pokoršine do svojega očeta vda. Henrik poda ženitni dan svoji nevesti posebno lep, zlat in z drazimi biseri okovan perstan v znamnje edinosti, zvestobe in ljubezni. Henrik pripelje Ito na svoj grad To-genburg; vsa deržina in podložniki jo z naj veči častjč sprejmejo. Ita je bila previdna in pridna gospodinja, prijazna in dobrotljiva do svojih poslov, ljubeznjiva do podložnikov, radodelna do ubozih in v naj viši stopnji bogaboječa kristjana.
Henrik je bil mlad, mogočen in bogat grof, pogu men v vojski in lepe postave; pa v njegovem sercu je gospodarila peklenska kača — nagla jeza. Vsaka majhna stvar, če ni bila po njegovi volji, ga je raztogotila; brež je bil ogenj v strehi. V svoji togoti |e mnogokrat strašansko po gradu razgrajal. Ko pa se mu je jeza ulegla, je bil naj boljši človek. Ita je mogla skora) vsak dan njegovo divjanje gledati, in je z naj veči krotkostjo z njim ravnala, da ga ni jezila Bila je krotka kakor jagnje, in je vse težave voljno prenašala. Vsak dan je k Bogu zdihovaia za njegovo spreobernjenje. Henriku ni biio prav, da nista otrčk imela; Ita pa je za to Boga hvalila, ker si je mislila, da bi jih morda oče s svojo jezo pohujševal in neusmiljeno z njimi ravnal. Namesto lastnih otrok so bili ubogi nje otroci; po vaseh je hodila,
bolnike obiskovala, nage oblačila, vsim je bila dobrotljiva mati.
Ita je imela naj veči skerb, da je deržina v gradu živela po zapovedih Božjih in cerkvenih; med nj6 pa se je bil vrinil satan z Laškega, kteri je zdražbe delal, in ta satan je bil strežaj Dominik, kteri se je bil s svojim prijaznim, pa hinavskim obnašanjem tako priljubil Henriku, da je pri njem vse veljal. Pa tudi Ita, ki hinavca ni poznala, mu je bila že zavoljo Henrika dobra. Dominik si misli, da Iti dopade, in si ostudna spaka marsikako nespodobnost dovoliti prederzuje; Ita ga pa rezno odverne in svari. Ita gre z grada skozi gozd v bližnjo cerkev; Dominik jo tam pričaka in nadleguje. Ita ga z naj večim studom zaverne. Nesramnež silo dela. Ita joka, vpije, Boga na pomoč kliče. Ta trenutek pride Henrikov lovec Kuno z lova, Ito Dominiku iz r6k izterga in ga nekoliko omaha. Dominik se hinavsko kesa in prosi odpušenja. Ita prepovč lovcu, naj tega Henriku nikar ne povč, da ne bo vriša in poboja v gradu. Dominik kuha jezo v sercu do svete Ite, jo Henriku čemi, ter jo na vso moč obrekuje. Henrik je silno merzel do svoje dosihmal ljube in drage žene; zakonska ljubezen je v njem ugasnila. Ita voljno terpi in za Henrika goreče moli.
Lep pomladanski dan Ita presuša na solncu svoje oblačila, položi svoj ženitni perstan na okno, in gre k svojim opravilom. Ko proti večeru svoje oblačila zopet sklada, pogreši svoj perstan, pa nikomur ne pove, da je perstan z okna zginil, ker se boji obuditi natolcevanje med družino. Nekoliko časa po tem vidi lovec Kuno tičje gnjezdo na visokem drevesu, nanj spleza, mladiče pobere iz gnjezda, in zagleda nekaj svetlega v nj^m; bil je zlati, dragi perstan, ki ga je bila kavka ali pa sraka v gnjezdo zanesla; te tiče namreč kaj rade svetle stvari imaj<». Kuno najdeni perstan na p^rst natakne, iu ga deržiui v gradu kaže, pa tudi pove, da ga je v tičjem gnjezdu našel. Dominik pogleda perstan, in ga berž pozna, da je Itin ženitni perstan, pa si tudi precej zmisli satanski naklep, nad Ito in Kunom se mi-ševati, ter ju pregrešne zveze obdolžiti. S prav potuhnjeno skerbljivostjo se Henriku približa, ter mu povč, da ima Kuno z Ito pregrešno zvezo, ker nje ženitni perstan že očitno na roki nosi: tega pa, se ve. ne pove, kje je Kuno perstan našel. Henrik pokliče Kuna, ter mu zapove, naj pokaže perstan. Kuno mu ga brez po-mislika pokaže. Henrik koj spozna ženitni perstan svoje žene Ite, ukaže v svoji nagli jezi Kuna naj bolj divjemu konju za rep privezati, in noče nobenega izgovora poslušati. Konj dirja okrog s Kunom, da si razbije glavo in umerje. Henrik divja v stanico svoje žene, jo zgrabi in verže z grada v 400 vatlov globoko brezno. Vse v gradu trepeče v neznanskem strahu in žaluje po svoji
dobri in pobožni gospej; le Dominik je vesel, ter tolaži Henrika, kteremu se je bila jeza ulegla in vest zbudila, s tem, da sta si prešestnika po vsi pravici smertno kazen zaslužila. Dominik piše Itinim staršem, da je grof Henrik s smertjo kaznoval svojo ženo in svojega blapca, ker sta imela pregrešno zvezo. Starši močno po svoji hčeri žalujejo, ker ne verjamejo, da bi bila tacega greha kriva; ne upajo pa si Henrika se lotiti, ker je bil mogočnejši grajšak od njih. Henrik se poda napopotvanje po nemških deželah in iše miru Bvoji nepokojni vesti, pa ga nikjer ne najde.
Na gradu so vsi mislili, da se je Ita na skali v globokem prepadu razbila; Bog pa jo je bil pri življenji ohranil. Ko se lta po tolikem padcu zopet zave, poklekne, hvali Boga za prečudovitno rešitev, mu obljubi do svoje sraerti v samoti ostati, grč deleč, deleč po gozdu in pride k majhnemu potoku, kjer je stala košata smreka; nje veje so skoraj do tal segale. Pod smreko si naredi šotorček iz vej, in ga vsega z mahom za streho obloži, da se dežja in snegd obvaruje. Nje živež so bile jagode borovnice (černice), robidnice in lesnike, s kterimi se js tudi za zimo prcskerbela. Z ločja in velike, visoke trave, ki je je bilo obilno pri potoku, si plete odeje, s kterimi se po zimi odeva. V tem šo-torčku 17 let preživi. Bog jo v njenih molitvah z nebeškimi tolažbami in sladkostmi razveseljuje. Naj brit-kejše ji je bilo, da ni mogla pri službi Božji bivati in svetih zakramentov prejemati.
Nekega dne Henrikov lovec, ki ga je bil postavil Dominik namesto Kuna, gre na lov v gozd. Psi tečejo po sledu za zverino; lovec gre za njimi in pride k potoku, kjer je stala košata smreka; ugleda pod njo šotorček, bliže stopi in vidi v njem žensko podobo zavito v cunje, ktere je ličje skupej deržalo; prijazno jo pozdravi; ona mu zahvalo z glavo pokima; bolje jo pogleda in zavpije: „Oh, vi ste vi, naša dobra grofinja lta! Vi ste našega gtofa nedolžna žena!" Ita mu po-terdi. Lovec ji pripoveduje, kak6 močno Henrik žaluje in nikjer miru ne najde. Zvesti lovec teče ob eni sapi v grad k Henriku in zavpije: ,,Ogrof! vaša dobra žena še živi, v gozdu sem jo našel in z njo govoril'1. Henrik misli, da strežaj nori, in mu ne verjame. Strežaj pa mu vse okolišine natanko pripoveduje in še pristavi: „Slišal sem deržino govoriti, da Kuno je bil ženitni perstan v tičjem gnjezdu našel, in da Ita je bila v tej reči čisto nedolžna". Henrik sprevidi, da je bil ogoljufan, in da je Bog grotinjo čudovito rešil smerti. Strežaj pelje Henrika k Iti. Henrik pred njo poklekne, milo joka, jo objema in odpušenja prosi. Ita mu poda roko, ga dviga in vsa v soUah tolaži, da je ljubi Bog vse ua dobro obernil, in da ni imela do njega nobene jeze, ker je dobro vedila, da je bil ogoljufan. Henrik priseže Domi> niku smert, na milo Itin<> prošnjo pa mu odpusti. Henrik prosi Ito, uaj bi š!a z njim v grad; ona pa mu pove, da je Bogu obljubila do smerti v samoti živeti. Henrik jo dalje ne nadlegova, na njeno prošnjo pa ji obljubi narediti blizo ženskega samostana hišico z ver-tom. Drugo jutro pride grajšinski kaplan, jo spove in obhaja. Henrik jo zopet ves v solzah odpušenja prosi. Vesela novica se kmalo po vsi okolici razglasi, da gro-iinja togenburška še živi. Dominika prepade tolik strah, da sam sebi življenje uzame, ker ni bil še zvedil, da mu je Henrik na Itino prošnjo vso krivico odpustil.
Ko )e bila lična hišica dodelana in okrog nje majhen vert narejen, se je lta vanjo preselila. Tisti dan svoje preselitve poklekne Ita pred lesenim križem, ki si ga je bila naredila, in pred kterim je vsak dan molila, hvali Boga za vse prejete dobrote, vzame slovo od svojega priljubljenega šotorčka, gre s križem v roki iz gosda; velika množica ljudstva jo spremlja; tudi nje
sorodniki s Kirchberga so bili k tej slovesnosti prišli, in se s Henrikom, zdaj prav ponižnim in skesanim, po-
Eolnoma spravili. Ita pride v svoje novo stanovanje, in lenrika prav preserčno za to zahvali, pa tudi ljudstvo za milo sočutje. Ita hodi v samostansko cerkev k službi Božji, živež pa dobiva z grada, toda le kaj malega in slabega vživa, boljši jedila ubogim razdeluje. lta sprejema le samo take obiskovavce, ki so pri nji v dušnih in telesnih potrebah pomoči iskali. Na prigovarjanje nun se je Ita poslednji čas svojega življenja preselila v njih samostan v posebno celico, kjer je mirno v Gospodu zaspala okoli leta 1171. Žalovanje po nji je bilo veliko. Na njeno prošnjo so mnogi v svojih križih in težavah dobivali tolažbo in pomoč.
Vodilo svete lte: „Svet mi je pušava, polna gren-kost; pušava pa mi je sveti raj, kjer z Bogom zedinjena v miru živim".
4.	Cetertek. Sv. Karol Boromej, kardinal in nadškof v Milanu, spoz. t od 3. do 4. listopada 1584.
5.	Petek. Sv. Emerik, spozn., sin sv. Štefan, oger-skega kralja, f 4. listopada 1031.
6.	Sabota. Sv. Lenard, spozn. t 6. listopada 559.
tipanje za Haioiicanstvo t? Perziji.
„Ako bote vi molčali, bodo kamni govorili". — V tolikih britkostih sedanjega časa, ko vse izdajstvo in odpadništvo žali in tare sv. Cerkev, je pa perzijanBki šah une dni močno razveselil sv. Očeta Pi]a IX. Poslal je k papežu poslanca s pismom, z darili za sv. Očeta in z naj lepšimi obljubami za katoličanstvo. Ta poslanec, katoličan, je čislan od šaha, kakor svoje dni Jožef od Faraona. Imenoval ga je šah za svojega poslanca na Francoskem. Papeža tedaj je obiskal in je bil od njega obdarovan; kar pa je še posebno veselo, prejel je sv. Obhajilo iz r6k sv. Očeta.
Nazare-Aga (tako se poslanec imenuje) je 8. t. m. izročil papežu pismo šahovo, iz kterega na) nekoliko posnamemo. Začenja se:
„Njegovi visokočastiti in močno povišani Svetosti, Papežu, kteri je povzdignjen z nekim Mesijevim značajem, in olikan kakor prebivalci nebeškega sveta. Milost Gospodova bodi z njim!
Prišlo je do Nas, ki smo navdušeni z občutki naj čistejšiga prijatelstva, ljubeznjivo in češeno pismo Vaše z angelom podobnimi darovi olepšane Svetosti, ki je bilo izročeno prevzvišenosti do Nas poslanega visokoča-stitega Avguština, nadškofa Hereklejskega z darili, dragimi in prezalimi spomini vred, ki so odmenjeni biti vedni vzrok za pomnoženje Naše naklonjenosti.
Da prav posebno pokažemo, koliko vrednost in pomen prilastujemo pismu in darilom Vaše Svetosti, kakor tudi nadškofu Avguštinu, smo jih sprejeli v lastni cesarski osebi in smo pričo vsih govorili o prijatelstvu in naklonjenosti Vaše Svetosti do Nas, kakor se je spo-dobilo".
Po nadaljnih prijaznih besedah šah zagotovlja, da poslanci katoliškega naroda, kakor tudi vsi posamni in osebe tega naroda bodo, kakor dozdaj, vedno vživali posebno blagovoljnost šahovo, da bodo t*ko rekoč precej za ministri izvoljeni njegovega preslavnega deržavstva, ter na naj višji stopinji deležni vsakterega ozira in brambe. Že je šah oklical in razposlal povelja do poglavarjev po okrajinah, ki zadevajo pravice katoličanov v oziru na njih vero in verstvo. Pravi de k sklepu po besedi: „V resnici osebe imenovanega katoliškega naroda, ki so podložne Našemu perzijaoskemu deržavstvu, cenimo kakor od Vaše Svetosti Našemu varstvu zaupano saklado. In kakor je naravno, bomo zvesto varovali, kar
Kam je Vaša Svetost zaupala. Zakaj Mi spoštujemo Vašo osebo kakor naj večega učenca Mesijevega (Slava Mu!), ki je iz tega vzroka češenja vreden. Želimo, da — hvala čistosti Vašega serca — Nas v Svojih molitvah ne bodete pozabili, in da Naše prijazne razmere z Vašo Svetostjo naj bi vedno terpele."
V kraljevem gradu Teheranu, mesca majnika 1875.
Perzija je deržava v sprednji Aziji, na 30.480 štir-jaških miljah , po Herderji s kacimi 11 milijoni prebivalcev (drugi jih manj štejejo). Veči del prebivalcev je mohamedanov s šahom vred. Če bode torej šah Nasser-ed-Din bolj mož-beseda do sv. Očeta in katoličanov, kot je padi-šah v Carigradu, to se mora še le pokazati. Po vsaki ceni je že njegova dobra volja nekaj vredna; Bog jo spolni!
Kosec olike in liberalizma brez vere•
Mnogo mnogo prazne slame se mlati, kako naj bi se vera sprijaznila z nejevero, čednost z nečednostjo, luč z mračnostjo. Nauk pa malokrat dosti globoko seže, le kadar je zloba od svojega lastnega greha tako oši-bana, da ji bolečina kosti in muzeg prešinuje, včasi spozn& in verjame resnico, če tudi še ne vselej; kajti k pravemu spreobernjenju zakerknjene hudobije je treba še posebne milosti Božje, za kakoršno pa se mora od-kritoserčno prositi. Sploh pa tudi živo razdjanje, ki ga nevera dela, v zgledih pred oči stavljeno, veliko veči moč ima do sere, kakor sami nauki, če so še tako pre-pričavni.
Naslednji kratki popis (iz časnika ,,Missionen") to neoveržljivo dokazuje. Berite ga s premislikom.
Kakor je znano, gospoduje v Mesiki (piše se „Me-xico", izgov. tudi „Mehiko") prostomiselstvo, ki jako rogovili. Kakor sploh, so tudi zdaj jezuiti pervi morali nastopiti pot pregnanstva. Njim so sledili vsi redovniki in redovnice; naposled je pregnalo prostomiselstvo še celo usmiljene sestre iz bolnišnic, jih je na barke pobralo in čez morje prepeljalo. To je bil» o svojem času že sporočeno. Bralci pa bi morebiti radi vedili, kako je zdaj v tej čudno blaženi deželi, kj**r nič več ne veje duh redovnistva, v deželi, kjer duhovne ravno tako stiskajo, kakor v druzih „kulturobornih" deželah.
Dopisovalec v „New-York-Herald" obiše preteče-nega julija zahodnjo Mesiko in objavi vse, kar je vidil in slišal. Njegovo naznanilo je prav verjetno, ker iz ®jega Je razvidno, da je dopisovalec jako upaljen „kul-turoborec".
Naj pred omeni splošno stanje dežele in pravi, da gospoduje prav velika nezadovoljnost, nestanovitnost in velika zmešnjava. To priča tedaj sovražnik katoličanstva, ki bi gotovo raji rekel, da ae je dežela spremenila v blažen raj, odkar se tam katoliška Cerkev tare. Potem pa govori o teržnih mestih, ki jih je sam obiskal.
Poglavitno tergovsko mesto Akapulko, v Guerreri, je našel obleženo od velike roparske derhali. V nesrečnem mestu razsaja lakota. Žito je neznansko drago. Veliko žen in otrčk je lakote pomerio.
Še strašnejše je v Manzanilli. Tudi tukaj je tolovajska tropa 250 roparjev, ki so pa bili z gosposko zmenjeni, na tedne odlegala mestne vrata. Kdor koli je iz mesta stopil, že je zgubil vse, kar je imel. Ne dosti; roparji ga še obleke oropajo in tako skoraj nazega spuste. V mestne ulice niso mogli, ker tam je bilo nekaj dobro oboženih mož. Pa že 22. julija odrine ta straža 8 parnikom v San Francisko. Nasledek je bil, da v noči 23. do 24. julija obleže roparska druhal mitnico (eolno hišo) in terg, potem pa ropa in krade, kar le more. Ko vse dragocene reči, katere ji pridejo pod roko, pobere
in odpelje, vzame Beboj v gore še nekaj naj imenitniših mčž, da bi zanje odkupnino dobila.
V Kolimi, ne daleč od Manzanille, je bila močna straža, ki se pa ni prav nič zmenila, ko so roparji tako gerdo z mestom ravnali.
Naj strašnejše pa so razmere v južni mesikanski Kaliforniji, v ,,La Paz-i". Tukaj se šopiri kulturoborbec in glavar Devallos. Ko ta čemi poštenjak vse stori, da bi zvolili kandidate za vladarstvo, napravi roparstvo po naj boljšem kopitu, ki se more misliti. Tlačeno ljudstvo se vzdigne in njega zgrabi, da jim pa 2000 dolarjev odkupnine in obljubi, da se ne bo nikoli v tej nesrečni okolici prikazal. Komaj pa dobi prostost, pokliče po-močni polk iz Mazatlana, napade upornike, jih nastavi ob zidu in jih da — 45 brez obravnave in brez naj manjši sodnijske preiskave — fustreliti.
Pa s tem še ne zadovoljen, preganja še žene in otroke pobitih mčž, ter jih pomori, kolikor jih zaleze.
To so možje, ki razširjajo „omiko in izobraženost", to so oni, ki podijo iz dežele usmiljene sestre ko der-žavi nevarne, kateri krotke redovnike ko „sovražnike spravljivosti" kakor neumno žival po vsem svetu sem ter tje vlačijo!
Še celo kulturoborski dopisun ,,Herald ov" sklepa po raznih znamnjih, da bo tč gospode kmalo pravica zadela. Vredni so pač.
Ogled po Slovenskem In <lopl*i.
Iz Ljubljane. (Pisanje sv. O&ta Pija IX.) Osem in dvajsetega septembra sta bila naša rojaka čč. gg. Ant. Zupančič in BI. Muhovec pred sv. Očetom in sta jim izročila kratke verstice v podobi adrese in „Danici" iz-ročevane darove za sv. Očeta; 21. oktobra pa smo dobili od sv. Očeta pisanje, ki nas je tako razveselilo, kakor še malokatero. Razveselilo nas je zavoljo preime-nitnega obsega, ki ne zadeva kar le vrednikove osebe, ampak sploh katoliške pisavce in bravce „Zgodnje Danice" in pa blagoserčne darovalce ter vse tiste, ki serčno spoznavajo svojo vero in ne skrivajo svoje vdanosti do Prestola sv. Petra.
Razveseliti mora vsacega katoliškega Slovenca to pisanje zarad nepopisljive priljudnosti in ponižnosti sv. Očeta, ktera se kaže v vsaki verstici. Veselo še prav posebno je pisanje zarad redke milosti, da so se angelski Pij IX lastnoročno sami podpisati blagovolili. Kako pa mora veseliti in oserčevati k nadaljnemu delu zlasti vse, kteri s pisanjem. naročevanjem, in razširjanjem podpirajo ,,Zgodnjo Danico", ko vidijo, da sv. Oče so zadovoljni in blagoslavljajo naše skupno prizadevanje za Božjo čast, v slavo ter povišanje sv. matere katoliške Cerkve in v blaženje, resnično olikovanje in zveličanje človeštva.
Bog živi sv. Očeta še mnogo premnogo let!
Nasleduje pismo sv. Očeta v izvirniku in v prestavi :
Pius PP. IX.
Dilecte Fili, Salutem et Apostolicam Benedictionem.
Stips a tua ephemeride collecta, Dilecte Fili, non solum habet rationem pietatis erga communem parentem, sed perspicuum quoque praefert {irgumentum religiosi studii erga Sedem hanc Apostolicam late vigentis in eiusdem ephe-meridis lectoribus, qui propterea unanimi nisu
suppetias illi ierre conantur. Id vero multo nobi-liu8 et acceptius ipso munere contingit Nobis. qui dum fidem in illo perspicimus et affectum offe-rentium, gaudemus, in hac tam aspera et insi-diosa Ecclesiae insectatione nullibi desiderari complures, qui nec propriam religionem erecta fronte profiteri vereautur, nec publicis testari factis obsequiuin suum erga liane Petri catlie-dram implacabilis invidiae signum osoribus Ecclesiae. Gratum itaque tibi, seriptoribus et lecto-ribus tuae ephenieridis protitemur animum, omni-busque gratulantes Apostolicam Benedictionem divini favoris anspicem et paternae benevolentiae Nostrae pignns universis peramanter impertimus.
Datum Romae apud S. Petrum die 4. Octo-bris Anno 1875. Pontiticatus Nostri Anno Tri-cesiino.
Pius PP. IX.
Papež Pij IX.
Ljubljeni Sin. sprejmi pozdrav in apostoljski blagoslov!
Po tvojem časniku zbrana milošnja, ljubljeni Sin, ne razodeva le samo sinovske ljubezni do vesoljnega Očeta, temuč je tudi jasen dokaz verske vdanosti, ki se obširno razodeva v čitateljih tega časnika do le-tega apostoljskega Prestola in mu ravno zato enodusno išejo podporo pripraviti. Se veliko blagše iu ljubše, kot dar sam, nam je pa to, ko v daru vidimo vero in ljubezen darovalcev, in ko o tem tako terdovratnem in prekanjenem preganjanji sv. Cerkve z veseljem povsod še obilno tacih nahajamo, ki se ne boj6 svoje lastne vere moško spoznavati, in z očitnimi djanji kazati svoje podložnosti do apostoljskega Sedeža, če prav je le- til sovražnikom sv. Cerkve znamnje neutolažljive togote. Zato tebi. pisaveem in bravcem tvojega časnika na-znanujemo zahvalo, vsim srečo vošimo ter ko poroštvo božje milosti in zastavo Naše očetovske blagovoljnosti vsim skupaj z naj veči ljubeznijo apostoljski Blagoslov podelimo.
Dano v Rimu pri sv. Petru 4. vinotoka 1875. V tridesetem letu Našega najvišega Pastirstva.
Papež Pij IX, L r.
Iz Gorenjskega. (Lovcem, hribolazcem, vradnikom i. d. v resen prtmislik.) — V 42. listu „Zg. Danice" t. 1. se po pravici graja nekeršansko ravnanje nekterih častnikov, teri brez potrebe ob nedeljah in praznikih dopoldne vojaške vaje opravljajo, tako, da potem vojakom ni moč pri Božji službi biti. Res je to očitno pohujševanje za ljudstvo in zlasti za mladino silo škodljivo, ker se s takim ravnanjem naravnost napeljuje k prelomljevanju Božje in cerkvene zapovedi ter k zaničevanju svete vere. Toda enako pohujševanje in zaničevanje svete Cerkve in njene zapovedi se najde tudi pri marsikterih osebah druzih stanov. Slišati je bilo včasih, da so nekteri taki vradniki, ki ob nedeljah in zapovedanih praznikih vedno le v svoji pisarni tiče, celo ljudi zaslišujejo, svoje pissrije izdelujejo in vre-
dujejo, za sv. mašo in pridigo se pa nič ne zmenijo. Slišati je bilo, da se najdejo tudi lovci, ki se ravno v nedeljo ali praznik radi na lov podajo, pri Božji službi pa nikjer niso: medved, zajic, serna. divja koza, divji petelin — jim je več kot Bog in Božja beseda. Slišati in brati je bilo že večkrat, da so marsikteri hribolazci, ki se tudi katoličane imenujejo, pa svoje popotovanje tako vravnajo, da se ravno na nedeljo plazijo na kako visoko goro (Triglav, Krim itd.), v cerkev k Božji službi
—	kamor jih veže keršanska dolžnost in zapoved — pa nikamor ne gredo; kar spričujejo njih lastni dopisi. Ako v ti zadevi res sami tako nič vesti nimaio, da se za keršansko dolžnost ne zmenijo, naj bi vsaj druzih ne motili in od Božje alužbe ne odvračevali, ter se sami
—	brez vodnikov — po gorovji plazili; tudi naj bi tega (da v nedeljo — namesto v cerkev iti — po gorah lazijo) vsaj po časnikih ne razglasovali, kar je našemu poštenemu in včrnemu ljudstvu le v spotiko in pohujševanje.
Čudno se nam zdi, da med temi nedeljskimi hribolazci najdemo in beremo zlasti tudi nektere vradnike ,,banke Slovenije"; z zanemarjanjem zapovedane Božje službe ti domači napravi gotovo ne bodo pridobili Božjega blagoslova, ki ga vender zavožena „banka Slovenija" tolikanj potrebuje! Čuden 8e nam zdi tudi ta pri-godek, ki ga iz skušnje vemo: Neki agent (opravnik) omenjene banke pride v saboto v neko faro na kmetih, ter prosi duhovna, naj bi drugi dau (v nedeljo) banko Slovenijo za zavarovanje zoper škodo ognja ljudem v cerkvi priporočil. Duhoven to stori radovoljno; agentu pa se še zljubi ne vstati, da bi v nedeljo v cerkev prišel k sveti maši. (To sicer je bilo že pred kaj časom, in upajmo, da pod sedanjim vodstvom se kaj tacega ne godi.) S takim obnašanjem in zanemarjanjem zapovedane Božje službe bi pri našem vernem, katoliškem ljudstvu ne sebi, ne banki Sloveniji zaupanja ne pridobili. Naše prosto ljudstvo sodi tako-Je: „Kdor vesti nima in ni zvest Bogu, tudi l|udčm ne more biti zvest in pravičen"; in „kjer se dela brez Boga — blagra Božjega ni doma".
Pa si bo pri tem še kdo mislil: „So še marsikteri drugi, kaki dohtarji, pravniki ter zdravniki, še kaki profesorji i. d., ki se za Božjo službo ob nedeljah in praznikih ravno tako malo menijo". Naj si bodo kteri koli, pravi katoličani taki niso; nedelje in praznike posvečevati veleva zapoved Božja in cerkvena. Skušnja in zgodovina spričuje, da ravno zavolj zanemarjanja Božje alužbe, zavolj oskrunovanja nedelj in praznikov pravični Bog ne le posameznih ljudi, ampak tudi cele občine in dežele z mnogimi nadlogami obiskuje. Ravno zato, ker mnogi s tem Boga hudo žaliio in si časne in večne kazni služijo, so naš sveti Oče Pij IX v razpisu sedanjega svetega leta med drugim posebno priporočali, za pravo posvečevanje nedelj in praznikov z vao gorečnostjo si prizadjati. Memo vaega tega pa mora vsakemu pravovernemu kristjanu zadosti biti beseda, ktero je Jezus Kristus, naš Bog in Gospod, sam izgovoril rekoč: „Kdor Cerkve ne poBlusa, ga imejte za neznaboga in očitnega grešnika!"
Dolžnosti dobrega otroka.
Skerb za dušo.
Dobri otrok, kaj mora biti tvoja naj perva in naj veči skerb? Prašaj, kjer hočeš, vsak pameten človek ti bo odgovoril, da naj veči tvoja skerb mora biti skerb za tvojo neumerjočo dušo.
Duša je to, kar te človeka dela. Brez duše bi ne bil nič bolji kakor živinče, ki ga v mesnici pobijejo,
ali kakor červ, ki ae z nogo atare. Duša je to, kar te •tori Božjo podobo. Duša te loči od živali, od zveri. Duša je to, kar v tebi ne umerje. Duša atori, da imaš take zmožnoati, kakoranih nobena druga stvar na zemlji nima. Duša je nezmerne vrednoati, ker ne umerje, temuč bo še le po smerti vživala, kar si zdaj zaslužiš. Zato je treba in dolžnost /a dušo čez vse naj veči skerb imeti.
Duša je tako imenitna, da se Sinu Božjemu ni preveč zdelo na svet priti, da bi človeku dušo rešil in zveličal.
Prava skerb za dušo pa je ta, da jo greha varuješ, v čednosti ohraniš in jo vedno boij lepšaš s čednostmi in dobrimi deli, z vero, upanjem, ljubeznijo, s spolnovanjem vsih Božjih in cerkvenih zapoved.
O koliko je otrok, pa tudi odrašenih ljudi, ki to skerb zanemarjajo, če tudi so podučeni! Kavno to pa dela, da njih duša ni blaga, ni lepa, ni častitljiva. Če si tudi bogat, zdrav, lepo stvar jenih udov, vse to nima nič veljave, če tvoja duša ni lepa. Če imaš lepo dušo, si ti naj bolj častitljiva stvar, če tudi si kruljev, slčp, gluh, bolan ali tudi že na pol gojiv. Bog le na dušo gleda, kakošna je, na telo pa niu ne. Z naj lepšim telesom si ti ostudna pošast, če imaš z grehom ognjušeno dušo. Varuj vender svojo dušo!
Ker si pa, ljubi otrok, v tem morebiti še nesku-šen, živi in delaj tako, kakor te učijo tvoji duhovni pastirji, tvoji keršanski starši, dobri učeniki. Spolnuj njih dobre nauke.
Moli rad, zvesto, da te bo sv. Duh razsvitloval, ti dobre misli navdajal, kako se ti je hudega varovati in dobro delati.
Uči se rad, prav rad keršanskega nauka; iz njega boš vidil, kaj je prav, in kaj ni prav.
Posebno v cerkvi prosi Boga za pomoč, da bi mogel prav živeti. Lepo se priporočaj tudi Materi Božji, angelju varhu in svetnikom, da bi pri Bogu za-te prosili ter bi mogel vselej hudo premagati in lepo živeti.
Vari se tacih otrok, tudi marsikterih odrašenih, ki so hudobni, z grehom okuženi ter nesramni in te v greh napeljujejo.
Je pa tudi tvoja sveta dolžnost, da moraš drugim lepe zglede dajati, jih k dobremu napeljevati, od hu dega odvračati. Gorjč pa takemu, kdor druge k hudemu napeljuje, ali sploh hudo dela, da se še drugi od njega hudega učijo!
Skerbeti moraš za dušo svojih manjših bratov, sester, druzih domačih, ali tovaršev, prijatlov. Uči jih, da bodo Boga poznali in ljubili. Moli z njimi zjutraj, zvečer, pred jedjo in po jedi, kadar k molitvi zvoni. Bog ne daj, da bi kteri kaj napačnega govoril, zaklel, ali kar si bodi grešnega. To je preoBtuden greh. Bolje bi bilo, da bi se takemu jezik posušil.
Če znaš lepih molitev, uči jih tudi male. Pripoveduj jim od Boga, iz Jezusovega življenja in terpljenja, od Matere Božje, angelov, svetnikov.
Uči manjši tudi delati, pomagaj jim reči za šolo se dobro naučiti. Bodi miren, pohleven z njimi, nikoli pa ne terd, neusmiljen, nikar nikomur ne nagajaj. Uči jih tudi lepe šege, čednega obnašanja, kakor se olikanim ljudem spodobi.
Kako dobri bi bili manjši otroci, ako bi veči tako z njimi ravnali!
Razgled po svetu.
Avstrijiniko. Proštev za prihodnje leto kaže stroškov 403 milijone 869.876 gl., tedaj več kot za 21 mi-
lijonov več memo lanskega leta. Da se to pobota, hočejo zopet davke povišati in posojilo napraviti. Naj bi se vender ozerli na neštevilne posestva, ki vsak dan gredč na boben in ne poviševali davkov, ampak drugod pritergovali, kjer se ložej uterpi.
Nemško Rekli smo undan, da pruska goropadnost bo to dosegla, da bodo protestantje kar na trume pričeli prestopati v katoliško Cerkev. Že sedaj glas iz Hanoveranskega ravno to misel poterjuje, ker pravi, da so pri njih „ultramontanski protestantje11, pa ne posamezni, ne na stotine ali tisuče, ampak na stotisuče. To so namreč protestantje, ki so dospeli k spoznanju, da papež v Rimu je protestanštvu manj nevaren, kakor pa papež v Berlinu. Papež namreč v Rimu nima vojne moči in nikogar ne sili k njegovi veri, cesar-papež v Berlinu pa, pravijo, „jih sicer ne more prisiliti, da bi njegove dogme o prusaški edinosti verovali, zamore pa z njimi prav neusmiljeno delati, kar je že pokazal, ne le do katoličanov, ampak tudi že do protestantov. Po-litiska „moral" zollernske vere že od Friderika II je ta, da „sila je nad pravico"; ta stavek pa ni ne kato-lišk in ne protestanšk, ampak zoperkeršansk, in z be-riško silo družbinstvo zlagoma zagazi v stan dušne za-verženosti in živinske srovosti. „Potrebni smo vere, pa tiste vere, na ktero se veruje, vere, ki ljudi oblažuje, in žandarsko vsepričujočnost nepotrebno stori. Taka vera mora imeti duhovnike, mašnike, vredbo in poglavarja. Brez tega razpade v ločine, kterih sicer vsaka ima zopet svojega (laži-)papeža, pa nobeden ne more kljubovati generalpapežu v Berlinu. To je kos le samo papež v Rimu." — Kdor hoče to protestanško spozno-vanje še obširniše brati, naj pogleda „Vaterland" št. 296, 26. vinotoka.
Nam je dosti, da vidimo, kako se sila sama ujčda, in se lahko tudi že enkrat prepričamo, kako malo vredno in nevarno je vse, kar iz prusaškega k nam prihaja ali pa se vsiluje, da le-to niso sadice, vsajene od nebeškega Očeta, in bodo torej z ljuliko porovane in njih delež je ogenj in pogin.
V tem ko se iz Nemčije taki glasovi k nam razlegajo, je pa tudi staremu Olemu v Milanu undan glas na uho zabučai, kteri ga je brez dvoma saj nekoliko zbegal, če ne pretresel in k pomisliku zbudil. Predsednik prestavne mladenške družbe na Laškem Giovanni Aquaderni je namreč nemškemu cesarju iz Bolonje v Milan poslal adreso, v kteri več tisuč preblagih itali-lijanskih mladenčev cesarja prosi, da naj da svobodo katoliški cerkvi na Nemškem. Kamnitno in jekleno serce bi moral Olem imeti, ako bi ga velikoserčne besede imenitne adrese kar nič ne ginile. Le nekoliko iz nje.
Adresa opomni velikana, kako se je v svojem dolgem življenji gotovo naučil pri mnogoverstnem šumu, ki preatole obdaja, tako miren ostati, da ne bode vedno od sebe odvračal tistih, ki ae mu a prošnjami in žalovanjem približajo, in ne zmeraj tistih za prijatle sprejemal, ki šumeči k njemu priploskajo. Kakor je cesarju dobro znano, da pri tolikanj veselem spremljanji o njegovem odhodu iz Nemčije je pa veliko zvestih podložni-kov v žalosti in britkosti zapustil; tako naj tudi ve, da na Laškem med priploskovanjem najde pa tudi živo in globoko odglasovanje tiste žalosti in britkosti, ki jo je na Nemškem zapustil.
Torej si derznejo ti preblagi mladenči njegovo veličanstvo prositi, da naj ta dan milostno posluša nje, kterih ni oblišal svit njegove mogočnosti, temuč jih edino le ta želja navdušuje, da bi vidili konec terpljenja, pod kterim zdihuje katoliško prebivalstvo na Nemškem, ki je v svoji veri preganjano. Danes, pravijo, se veržemo pred kolena Vaiega veličanstva in živo prosimo pra-
vice in svobode sa katoliško Cerkev na Nemškem; pravice in svobode za škofe v ječah, zaderževane v spolnovanji svojih dolžnost; pravice in svobode za milijone naših bratov, Vaših podložnih, ki jih edino pravo sile bega v spoznavanji njih vere."
»Zarotujemo torej Vase veličanstvo v imenu Božjem , ozrite se milostno na to prošnjo, da v prihodnje na Vašo veličansko osebo ne bodo leteli le samo prazni klici ljudske pohvale, temuč da slave in milosti prebo-gati blagri nebeški na Vas rosijo."
Ako si je vladar ta glas resnice v serce vsadil, potlej ni bilo brez sadu njegovo obiskanje v Milanu; če ne, ga bo sodba Božja s toliko veči strahoto zadela, kolikor bolj zavedno stiska Cerkev Sinu Božjega na Nemške m.
Turški stroški. Ako se pomisli, koliko se plačuje za sultanovo družino in za njegovo vradniŠtvo, ni čudo, da turčinstvu boben poje. Sultan ima na leto 30 milijonov 245.000 frankov. Sultanka-validč (mati) je tudi tako tolsto obdarovana, da je mogla preteklo leto sultanu, svojemu sinu, darovati 80 malih kanon kruparic, ktere so ji prizadjale tri milijone stroškov. Zraven tega je sila stroškov za babovje sedanjega in umerlih sultanov Mahmuda in Abd-el-Medžida, za sultanovih 5 sinov in eno hčer in za veliko druzih sorodovincev do 3. in 4. stopnje, ki se vsi plačujejo iz očitnega zaklada. Služabnikov ima sultan okoli 6000. Izmed teh je plačevanih 400 kuharjev, 300 vertnarjev, 600 kočijažev, 600 čer-nuhov, 600 strežajev, in 1000 sužnjev. Drugim služabnikom deržava plačuje samo zderžanje. Sultanov dvor boje vsak dan pojč 1200 ovnov , 2000 kuret, in vsak mesec gre samo za sveče do 60.000 frankov. — Veliki vezir dobiva po 85.100 frankov na mesec, to je, 1 mili-lijon 21 tisuč in 2*<0 frankov na leto. — Šejh-el Islam ima po 331.200 fr. na leto; — mornarski minister 276.000 fr.; — minister za zunanjstvo 270.000 fr.; — minister za davkarstvo 165.600 kr.; — minister cesarske hiše 276.000 fr.; - policijski prefekt 138.000 fr.; — predsednik deržavnega sveta 138.000 fr.; pet druzih služabnikov po 1.104.000 fr.; minister za arhive 69.000 fr. Neznansko veliko gre za pokojnine bivših vezirov in njih služabnikov. Vsaka 21 okrajin imajo svojega poglavarja z 1.104.000 letne plače itd. Koliko stane tudi še vojašina in druge naprave.
Naznanila is Kine in sploh iz Jutrovega kažejo, kako se tam sv. vera vedno razširja, in to je za katoličane po Evropi sedanji Čas veliko tolažilo. Msgr. Bray, iz rede Lazaristov, apostoljski vikar v Kiangsi, se je vernil h koncu pretečenega leta v svoj misijon nazaj. Poprej je bil več mescev na Francoskem in na Laškem po opravilih svojega reda in svojih misijonov. V pismu 1. aprila iz Fu-Cev-Fua pripoveduje, v kakšnem stanu je bil misijon, ko je zopet tje prišel.
Kakor sem pričakoval, piše ta gospod, našel sera ves misijon nekako vznemirjen. Pretečenega majnika so nam kapelo zažgali, enega kristjana umorili in sto ker-šanskih družin oropali. Moj namestnik o. Anot si je sicer po vsi moči prizadeval, da bi pravico dosegel, toda poglavarji se zato ne zmenijo ter pravijo, kakor sicer, da morajo biti kristjani sami odgovorni za nesrečo, ki jih je zadela. Ker je bilo pa čisto nemogoče dokazati, da bi bili kristjani krivi in napadniki nedolžni, so se poprijeli moči, so kristjane zapirali in nekaj zmed njih z mukami prisilili, naj se podpišejo na pismo, katero so sovražniki sami zdelali in terdili, da ogenj, kije kapelo vpepelil, je po naključji nastal in ne po poganih. In to pismo si derznejo dati podpisati, ker so vendar pri belem dnevu, okoli poldne, pred očmi glavarja in v pričo razkačenih derhal pogani sami zažgali! Obernil sem se
tedaj v novič do francoskih poslancev v Pekingu in jako težko že pričakujem odgovora vlade.
V takem žalostnem stanu pa nas je Bog tolažil. Pri Fu-Čev-u je število katehumenov (pripravljancev za sv. kerst) močno naraslo; v drugem kraju je več odra-šenih prejelo sv. kerst. V okrajino Tson-Džen, kjer je bilo pred štirimi leti le peščica kristjanov, je moral gospod namestnik Anot poslati dva duhovna, da skerbita za 1200 katehumenov, ki so se ondi zbrali.
Pri svojem prihodu v Fu Čev povabim sosednje duhovne k posvečevanju sv. olja. Prišlo jih je devet, med njimi tudi semeniški vodja s svojimi peterimi bo-goslovci. Na velikonočni praznik sem kerstil 40 odra-šenib, birmal 50 in obhajal okoli 300 m6ž in ravno toliko žen. Pri moji slovesni maši v cerkvi, katero so so-zidali, ko sem bil oddaljen, jih je bilo nad tisoč.
Se vč, da to po evropejskih mislih ni nič posebnega, toda za gospoda Anot-a, kateri pri svojem prihodu semkaj še kapele ni imel in po vsi okolici Fu-Cevski še 50 kristjanov ni naštel, je bil ta dan gotovo dan radosti, dan upanja. Celih svojih 32 let, ki jih je preživel tukaj ko misijonar, ni nikoli vidil toliko duhovnov pri posvečevanji sv. olja, ne toliko kristjanov pri sv. maši in pri sv. obhajilu. Sad slovesnosti je tudi bil, da ae jih je več skoraj čudovito spreobernilo. Bogu bodi zat > čast in hvala. Veselje nad tem pa je tudi za nas veliko.
Drobne novice. Pruski cesar je podelil red velikega križa pruske krone g. Castro-tu, španjskemu ministru za zunanjstvo. — Na Vestfalskera v Monastiru katoličani pripravljajo velik tabor za obravnavo naučnih zadev; Windthorst in Schorlemer Alst imata biti predsednika. — Vojvod Decazes, minister za zunanjstvo francoske republike, je vsled bivanja cesarice Elizabete v Normandiji dobil red včlikega križa sv. Štefana. — Tudi „Frankf. Ztg." govori o neslišani grozovitosti turški, ki so 17. t. m. v Popovem polji srenjske svetovalce šesterih krajev poklali. — Obravnava se, da bi prederli »Mont Blanc", da dobe novo pot in občenje med Italijo in Švico, in med^ Francijo po drugi strani. — Kakor v Serbiji in na Cerni gori, tako se vidi tudi na Par-skem, da malim za herbtom stoje včliki. Parsko mini-sterstvo bi bilo moralo odstopiti, ko ni hotlo z domoljubno večino strinjati se; toda za zloznanim Lutz-om stoji ne manj znani berlinski Falk, in parski poslanci pojrejo na počitnice. — Anglo-kineški razpor je porav-nin. — V Genevi na Švicarskem v slavo čislane svobode katoličanom s silo cerkve ropajo, v ktere z vetrihi ulomijo in si jih prilastujejo v prid kake pešice odpadnikov. Škof Mermillod je torej v pastirskem listu naznanil, kteri so pravi od njega priznani duhovni pastirji, prepoveduje pa razkolniškim duhovnom cerkvene opravila, vernikom pa tudi vdeleževanje pri takih odpadniških cerkvenih opravilih, in sicer pod cerkvenimi kaznimi. — V Atene je te dni prišel rimsko-katoliški vikši škof. To je zopet napredek; zakaj le katoličanstvo, ako vpliv dobi, je zmožno to nesrečno deželo rešiti večnih zmešnjav. — V Teheranu na Perzijanskera je boje vstalo vojaško rogovilstvo, ker se jim že 14 mescev njih dnina redoma ne izplačuje. — 25. t. m. je cesar Vilem iz Milana prišel zopet v Berlin. Oba vladarja si srečo vo-šita zdaj v nasprotnih dopisih, da sta od »previdnosti poklicana (V!) narode zedinovat". Sta ne mara tudi »poklicana" Kristusovo vero in njegove namestnike zatirat?! — Nemški deržavni zbor se je 27. t. m. zopet sošel. Da bodo tudi zdaj kaj novega za »kulturno borbo", to je, za preganjanje in trenje katoliške Cerkve iz terte izvili, so že nekoliko povedali. — Na Švicarskem se zbira velika konservativno-federalistiška družba, ki rudečkar-
jem strah dela, da jim bode sčasoma njih satanske mreže potergala. Že je na Juraškem postavila svoje lastne voljence za zastopnike v narodnem svetu, in ni brez upanja že zdaj, da saj kteri premagajo. —
Cvet in Mil zveste molitve.
Jezus in Marija, v naj veči nevarnosti zarad pogina nekterih živinčet na pomoč poklicana, pomagala sta mi skoro v trenutku; obvarovan sem velike škode. Čast in hvala Bogu, češenje Devici Mariji!
Iz šent-Jurja ob južni železnici sv. Uršule dan 1875.
Jož. Hašnik, župnik.
Zahvala naši ljubi Gospej presv. Serca! Bil sem v hudi stiski, pa obernil sem se k naši ljubi Gospej presv. Serca s prošnjo, da bi mi od kake strani pomoči poslala — in stoterna hvala dobrotljivi Materi! v malo dneh mi je bilo pomagano.	E. K.
Listek za raznoterosti.
Marij no znamnje.
(Prosto po Vilj. Cappileri.;1
Cuj, čuj! ko buči in po gozdu razsaja, Vihar strahoviti pregrozno divja, Dreves lomi verhe, v korenu jih maja, Ko strašna prikazen v dolino zija. Ko kače ognjene tak švigajo bliski, Iz temnih oblakov, strahotne noči, Doneči gromovi in strelni pritiski Spominjajo grešnika Božje moči. — Že s polja in travnikov strahom hitijo Nazaj v vasico in v koče ljudje, Predragi domači jih silno skerbijo,
V	nebesa pošiljajo za nje prošnje.
Le ženo, ki verne domu se trepeča, — On čaka jo v koči prehuda britkoat, Ne da ji tolažbe, v molitvi goreča Jokaje v viharju gre zopet — v gozd. Kam teče v nevihti preplašena reva, Kljub gromu, ki stresa nebeški obok? Ah! žalost, ljubezen nje sercu veleva: Se zgubil je božec, predragi otrok! Z lasmi razmeršenimi gre žalujoča, In iše po dragi svoj mili zaklad; Le enkrat še mati želi ljubijoča Objeti v naročji vir blaženih nad. In dalje obup jo preganja in dvomi, Posluša v samoti sred senčnatih hoj: Začuje, bliz veja z drevesa se lomi, In meni: tam sinek predragi je moj! Med bliskom ugleda oko nje v zmešnjavi Tam skalo, ki verh iz goščave moli, Ji plane naproti, objame v ljubavi, Da dete nje drago je, revi se zdi. Tak tava vsa zmotena trudna v daljavo, Po lesu, germovju vse križem čez log, Preiše dolino ter vsako gošavo
V	razprani obleki in rajenih nog. — Naenkrat nesrečni pa v duši zasveti Se zvezdica upa z žarečo možjč: Pred znamnje Marije še mora hiteti, Tam vselej dobila tolaž je sladko. In ko hrepeneča se revica trudi,
Že skoraj do svete podobe dospe, Omaga naenkrat — bolestno se zgrudi, Ko potnik opešan, ob cesti ki mre. Pa glej! že drugači nebo je sklenilo, Ne bode zadela še smertna je ost; Še v novo bo materno serce skusilo Na zemlji nebeške tolažbe sladkost. Odprejo v nje duši prizori se krasni, Milotno v nebesa zaziblje jo sin, Tam vidi nebeško Kraljico v prekrasni Svitlobi, prestol nje z oblaki obdan. Zamaknjena sluša, ko rajske spevanja, Presladki glasovi done na uho: Oj angeljČek je! budi mater iz spanja, Jo božika rahlo, dviguje glavč. — Zdaj ona zave se. a ne že v terpljenji, — Veselja in sreče ji serce kipi; Otrok, ki ga v solzah iskala — zgubljeni Objema zdaj mama, jo k sercu tisi. Ta čas, ko ji serce obupno je bilo, Topila jo skerb in bolest prebritko, Jo dete jo čakal«-, vpiralo milo, Nedolžno na sveto podobo oko. Pred njo tudi mati vtolažena pade S solzami zahvale, ter moli rekoč: O srečen, ki tebi zročuje vse nade: Si Mati mu mila, in vedna pomoč!
H a d o s I a v.
Procesij za 8V. leto za ljubljanske duhovni je je bilo dosedaj 27, in vdeležilo se jih je čez GO.O<JO oseb, čez 13 tisuč m->ških in čez 46 tisuč ženskih. Da so med temi mnogi šli po večkrat in drugi še nobenkrat, ni dvomiti.
It programa kranjske realne gimnazije pozvedaino,
da se je šolskega leta 1870 sprejelo na gimnazijo 79 učencev; 1. 1871 njih 62; I. 1872 - 76; I. 1873 — 86; 1. 1874 — 70; 1. 1875 — 72. Letošnje šolsk« leto 1876 je realnih gimnazijalcev 83 (med njimi 43 pervošolcev) vpisanih. Razvida se iz navedanega, da je najviše število učencev bilo 1. 1873, ko je tretje — pa tudi zadnje leto bil kranjski gimnaziji bolj slovenski značaj. Za I873im letom pa ima gimnazija nejveče učenško število letošnje šolsko leto 1876; torej zopet to leto, ko se je v pervokrat jela latinščina v 1. razredu poduče-vati na podlagi slovenske knjige, prof. P. Ladislav Hro-vatove slovnice.
t Marija Mahkot, revežem občno znana posestnica „Lihtenturnova" gospodičina na Poljanskem predmestji št. 6-1 v Ljubljani, je 23. t. m. umerla, stara 81 let, in imela je častitljiv in spodbuden pokop 25. t. m. Njena ravno tako bogoljubna in dobrotna sestra Ana je umerla pred nektenmi leti, kakor je znano. Kakor ste v življenji neprenehoma delale v prid človeštva, tako ste oskerbele, da to dobrodelttvo tudi po smerti ne bo prenehalo. Svojo veliko hišo, prelepi vert in polja ter vse nepremakljivo posestvo ste namreč zapustile „gospem dobrega Pastirja", ki imajo po svojih pravilih naj do-brotljivši namen za ubogo človeštvo, ter po zgledu in nauku „dobrega Pastirja" sprejemajo zgubljene ovčice, spokorne grešne dekline, in jim iz brezna pregreh pomagajo na pot čednega življenja in zveličanja. Enako skerbč za pošteno izrejo druzih deklic, zlasti tacih sirot, kterih Čednost je v nevarnosti, da se obranijo poštene, jim skerbe za dobre in nenevarne službe itd. Očitno je toraj, da za celo mesto in za deželo ste ti preblagi go spodičini 8 svojo poslednjo voljo storili nepopisljivo dobroto. Bog jima daj večni mir!
Norišnice so tudi potrebne naprave, toda slabo je znamnje za čas, v kterem je treba zidati veliko norišnic, jčč in enacih naprav. Čedalje več je norcev; v ljubljanski norišnici je bilo tacih oseb že čez stotino. Deželni odbor je torej za deželo kupil posestvo g. Kri-šperja na Fužinah pod Ljubljano za 58.000 gl., in kmali se bode nekoliko teh nesrečnih tje doli preselilo, ker prostor je že pripravljen. Tudi zemljiša za 30 oral ima to posestvo.
Na Dobrovi pri Ljubljani je bil preteklo nedeljo, 24. t. m., po preč. gosp. kanoniku P. Urhu slovesno vmesten novi fajmošter č. g. Jernej Babnik. V cerkvi in pri kosilu je bilo lepo število sosednjih duhovnov (med njimi 3 gg. kanoniki) in druzih odličnih osčb. Tudi je bila cerkev napolnjena, čeravno je bilo vreme celi dan deževno. Pridigar je živo popisoval, kaj je duhoven človeštvu, ter je zlasti nekoliko obširniše pojasnil, kaj terpe katoliški duhovni med divjaki, ko jih iz div-jaštva povzdigujejo. Prečast. gosp. stoljni dekan so novemu g. fajmoštru nazdravili, da bi srečno delal v duhu svojih prednikov. Bog daj novemu g' spodu pastirju rodovitno delati v Božjo čast, v češenje Marije Device Dobrovske in v zveličanje domačih vernikov, pa tudi druzih, ki bodo prihajali dušnega zdravila iskat na ta milostni kraj.
Nt Slemškem, v vaški duhovniji, so milostni knez in škof visokočastiti gospod J anez Krizostom P o ga čar 17. vinotoka posvetili pervo cerkev, podružnico sv. Križa; v ponedeljek potem pa so v farni cerkvi na Vačah delili zakrament sv. birme in opravljali druge opravila škofovske vizitacije. Povsod so bili sprejemani med slavoloki in s spodobno častitljivostjo.
Blagoserčnost, dobro znano, so svitli cesar pokazali tudi o pomilostovanji ranjcega gosp. Lesjaka. Ko jim je poročevalec poročeval o prošnji Lesjakovi za pomi-lostenje, so cesar prašali: „Waa hat er eigentlich ge-sagt?" Kaj je rekel prav za prav? Poročevalec jim do pove, in cesar odgovorč: „Er hat nicht iibel gemeint, — wird begnadiget". Ni hudega mislil, — bode pomi-losten. — To je ko zanesljivo pripovedoval nekdo z visokih krogov.
T Bizoviku, v št.-peterski fari pod Ljubljano, bo preteklo nedeljo, 24. t. m., prečast. gosp. stoljni dekan Jož. Zupan blagoslovili novi včliki oltar sv. Nikolaja. Posebno gorečnost za čast svoje soseske so Bizovci ska-zali tudi s tim, ko je št. peterska fara nove zvonove si napravila, da so pa oni 3G centov težki zvon sv. Petra za svojo podružnico kupili. Lepo je slišati, da zvon se z drugimi tremi prav soglasno vjema, ter ima ta soseska zdaj tako častitljivo zvonilo in ozališano cerkev, da je res veselje. Tesar Anton Leben je zvonove tako previdno obesil, da vsi štirje prav lahko tečejo, akoravno so vsi v enem zvoniku. Da so gosp. stoljni dekan ljudi za njih vnemo za Božjo čast spodobno pohvalili, se tako ve. Naj ljubi Bog čuje s svojo posebno milostjo nad vso sosesko, sv. Miklavž naj ljubo mladino tako obvaruje v nedolžnosti, kakor jo je ta veliki svetnik varoval ob svojem času in obvaroval cčlo hišo pred naj veči nesrečo in sramoto.
Za korarja ▼ Novem mestu je izvoljen preč. gosp. Andrej Skrabec, fajm. v Toplicah.
It Notranjskega. Nedavno sem iz Ljubljane prejel za našo farno cerkev sv. Petra aposteljna dva mala svetilnika (lustra), ktera imata viseti pred velikim oltarjem omenjene cerkve. Blagi dobrotnik, kteri nam ju je daroval, hoče neznan ostati. Naj mu torej po tej poti raz-odenem v svojem in v imenu vsih faranov naj serčnejši zahvalo za lepi dar. Naj mu patron starodavne in ča-
stitljive cerkve, sv. Peter, v obilni meri za dušo in za telč milosti pri Bogu izprosi, to je moja in ternovske fare goreča želja.
V Ternovem, 21. vinotoka 1875. v
Matija Strucelj, dekan.
Vinska dražba. Pri sv. Petru blizo Maribora se bode v sredo, 3. novembra, 50 štertinjakov sladkega letošnjega cerkvenega vina s posodo vred prodajalo v cerkveni kleti pri sv. Petru in v Hrenci.
Marka Glaser, č. kanonik in župnik.
Froebellijanski verti. „Eco del Litorale" piše : Opominjajo se katoličani, da naj ne pomagajo k napravi tistih froebellijanskih vertov, o kterih je znano, da je nevarnost za nravnost in za vero." — Naj bi se dala takim napravam v vsakem oziru keršanska podlaga, ne prezirala se molitev, keršanski nauk, ločenje po spolu itd.
„nilanski tatički", kakor zaterjujejo laški liberalni listi, so prav slabo opravili o slovesnostih zarad nemškega cesarja. „Unitau pa jim našteva celo rešto oseb, kterim je bilo izmaknjenih 1300 lir, ura, 30 1., 356 1., 109 L, 20(,0 1., brillant za 2000 I. itd. - Ce so taki laški „mali tatički'', kakošni morajo biti še le „veliki tatovi"! O nekih tacih „ladroni grandi" priča velikanska pravda v Mačerati, ki obsega 135 zvezkov, 158 tatvin in 368 zatožencev, med kterimi je 150 okriviče-nih in njih okoli 100 zapertib. — Ni povedano, če se pograbljenje toliko duhovnih in cerkvenih posestev šteje v versto ,,velikih" ali malih".
Duhorske spremembe.
V Ljubljanski Škofiji: Umerla sta: Č. g. Valentin Sraj, beneficjat v Podragi na Vipavskem, 1. sept.; — č. g. Anton Kraševic, bivši župnik na Trati, v pokoju, 21. okt. R. I. P.
MMobroini darovi.
Za Dolenjce s točo poškodovane: Č. g. duh. pastir A. Dremelj in verniki v Ratečah 2 gl.
Za novo napravo bolehnih v Ljubljani: Prejel gosp. Heidrih posebej: iz Dražgoš 7 gl.; — iz starega Loga 2 gl.; — iz Drage 4 gl.; — iz Ljubljane g. K. 5 gl.; — č. g. KI. iz Zagorja 10 gl.; — iz Bučke 7 gl.; — č. g. Pot. v Ljubljani 50 gl.; — č. g. Pod. v Ljubljani 5 gl.; — N. N. 50 gl.; — č. g. T. v Zagrebu^ 5 gl.; — č. g. Pol. iz DobrAve 50 gl.; — č. g. 0. iz Škocijana eno delnico; — N. N. 300 gl.; - iz Mošenj 7 gld. 60 kr.; — č. g. B. iz Radolice 10 gl.; — Iz Novega mesta 52 gld.; — iz Loke 48 gld.; — č. g. Š. v Ljubljani 5 gl.; — iz spodnj. Tuhinja 16 gl.: — g. Joše Groznik iz Litije 5 gl.; — iz Predoslja 53 gld. 637» kr.; — č. g. K. iz Sent Vida pri Vipavi 11 gl.; — iz Dobrepolja 12 gl.; — č. g. K. iz Vrem 5 gl.; — od Marije Device v Polji 22 gl. 18 kr.: - N. N. iz R. 30^gl. — Farani s č. g. duh. past. v Naklem 20 gld. — Č. g. duhovni pastir Ant. Dremelj in farani v Ratečah 7 gl. 50 kr. --Iz Preserii po č. g. Pod. 14 gl. 54 kr.
Za sv. Očeta: Helena D. 1 gl. sreb. — iz Tersta duhoven 2 gl.
Za afrikanski misijon: L. Velkaverh 1 gl. sv. — Od s v. Katarine pri Top. po č. g. fajm. 4 gl. 50 kr.
Za bratovsino sv. Bonifacija: C. g. Fr. Hudovernik
Za ubegle Ercegovince in Bošnjak*.: C. g. fajm. Fr. Hudovernik 17 gld. — Duhoven iz Tersta 2 gld. — Iz Rateč č. g. A. Dremelj in farani 7 gl. 50 kr.
Odgovorni vrednik: Loka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožef Blaznimi dediči v Ljubljani.