243. številka.
..Edinost •
Iziaj* enkrat aa 4aa. rarun sedel] la
pr uaikot. or» 4. ari iTp^fi.
V aro'ilm taaA« :
za ' e.o leto........34 kron
za pol let* ......... > - „
tb "etrt leta ........ 4 „
za ei mewf . ....... 2 kroni
.tarofiiino je plačevati naprej. Na na-
" MS br^* priioten» airu^rire aciriv«
ne isira	_
po tobakarnah v T ralu *e prodajajo po-aanežne Itevilae po «» siot-ink (it avc.r, i. /en Trat« p« po 8 stotin t (4 a*£.)
Telefon StT. »»70.
Trst, v torek 22 oktobra 1901.
Grlasilo političnega društva „Sdinost" za Primorsko.
Tečaj XXVi
Oflast
•e raČnnaio po vrstah ▼ petitu. Za večkratno naročilo 9 primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači o^lani itd. tte računajo po pogodbe
V edinosti je not!
Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništva Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacij« iu ugiane spre* joma apravniAtvo. Naročnino in oglss* ja plačevati loco Trst.
Uredništvo lu tiskarna »e nahajata v
olivi Carintia Siv. 12. I' pr»*ulfitvo, in ■ >rejemanje luseratuv v ulici Molil p ccolo Siv. o, II. natiHlr.
•sdajatelj is odgovorni urednik Fran Godnik
Lastoik konsorcij lista „Edinost"
Na.ianila tiskarna konscrcija lista „Edinost" v Trstu
Socijalnim demokratom na Slovenskem.
Ne davno temu sem opozoril voditelje slovenske demokracije na njih dolžnosti, katere naj bi i/|>olnii na kongresu skupne socijalne demokracije v Avstriji. O|>omnil| sem, da se v vsej demokraciji nemškega pa avstrijskega cesarstva vrši teoretična in kolikor toliko tudi praktična kriza. Med tem se je določilo skupno zborovanje socijalne demokracije v Nemčiji in se je na to naznanilo, da bo v Avstriji tako obče
v eda no, jeden celi rod vršilo za kulisami so-cijalno-demokratičnega teatra. — Sami vodje socijalue demokracije so dolžni, da razkrijejo ; in ker nemški vodje, kakor vse kaže, ne store tega, apelujemo na poštenost voditeljev slovenske m druge slovanske demokracije, da na bližnjem vkupnem shodu avstrijskih socijalnih demokratov očitno in pogumno nastopijo ter povedo, kar je treba v interesu slovanskega in skupnega delavstva ! Vodje slovenskih socijalnih demokratov smo za časa spomnili na njih dolžnost ; čas so imeli in ga še imajo, da se pripravijo za skupni shod.
Bolj nadarjeni in vešči vodje socijalno-
zVm»rovanje začetkom letošnjega novembra. Na	demokratičnih množic slovanskih bi mogli
dnevnem redu Avstrije l*i tudi jedna točka	s pošteno odkritosrčnostjo celrt skupno vod-
o reviziji doslej veljavnega programa	stvo dobil: v svoje roke ter odslej pošteniše
-	K-ijalne demokracije. Za pregledanje tega	voditi, če ne skupnega, pa vsaj slovansko pr-»grama so že osnovali poseben načrt, in v	delavstvo. Lavorike se jim ponujajo, kakor glavnem glasilu, v dunajski »Arbeiter Zei-	nikdar poprej ne tak<5, ker vrč je sedaj — tung«, že nekoliko pretresali vso osnovo,	polen. Isti se razbije tako ali tak<5. Nobeno katero hočejo predložiti skupnim zboro-	zavijanje ne pomaga več. Delavstvo so sle-valcem.	parili; in to povedati se boj 6 v nemškem
Nemška dem-.kra<'ija se je na svojem le-	taboru požidjene socijalne demokracije. Ze
to-njem-hodu v LuKeka jako dolgo bavila s	delajo umetne izgovore, češ, da to in to je ob-
pretrer-ovaniem pr.igrama in tiste kritike, ka-	seženo tudi v naukih Marxa pa Engelsa ;
u*ra zameta d sedaj veljavne nauke. Zlasti	če je res obseženo, zakaj pa niso d r u-
-	socijaln« -demokrat -nim pisateljem Bern-	gače vodili množic?! Torej Bleparstva -te nom so imeli vodje mnogo opraviti,	na dan tak<5 ali tako; kaznovati se morati laž sklepali so celo resolucije proti Bernsteinu ;	in krivic«.
tem pa so grajali bolj taktiko Bern-	Slovenski delavci imajo vzrok, da z vso
einovo, nego pa krit.-no pretresanje doseda-	radovednostjo čakajo na letošnji skupni shod
h naukov in pr«dramatičnih trditev in zah-	socijalne demokracije. Ob isti priliki naj si
t- v. Na glasovanju je bil navzoč tudi načel-	1« kupijo — kolikor jih umeje nemški —
u.k av-tr. -ke - -ijaine demokracije, znani dr.	Adlerjevo »Arbeiter Zeitung« ! Tak6 bodo
Adler, zajedo o izdajatelj organa »Arbeiter	mogli |>otern primerjati govore in izjave sho-
Zeitung«.	dove s tem, kar razodene potem, če bo treba,
Vsled vsega tejra ne IkkIo mogli na	slovenski, za delavce vneti dnevnik — tr-
-kupnem shodu avstrijskih socijalnih demo-	žaŠKa »Edinost«.
kratov prikrivati tistih slabostij, katere je	Stari delavski prijatelj.
porušila kritika same socijalne demokracije,	-
:n če bi vendar hoteli to, je pa širše občin-
-tvo že |m» drugih |»otih izvedelo, da se fun-	Politični pregled.
darnent socijalno-demokratičnih naukov ruši	v TH8TU dne oktobra 1M)1
Od leta dO leta. Tudi delavcev ne bodo mogli	Parlamentarne Stvari. Tudi praški
več sl«p,t., kakor so jih doslej. Delavci iz-	>Narodni Listy< 8e bavijo z misiijo 0 ztiru-
Vf>1'"' ,,a 00 P™1**1 naPar'u,h naukov 10	ženju slovanskih klubov v dunajskem parla-
p. -Ipormki krive propagande.	memu y ,zvezo<> pretilog došli od jugoslo-
Od ti-rih lx>lj izobraženih slovanskih so-	vanske strani tla se glasi tako, da bi se « jai . h <1 m ikrat »v, ki so se jKjetavili na čelo	tesneje združili le češki in jugoslovanski ■ «vau-kim .ielavskim množicam, bi mogli pri-	poslanci, med tem, ko bi v slučajih, ko bi se čakovat , da ix» vsaj njih vodilo čutstvo po-	bilo treba v narodnih vprašanjih postaviti po -tf-n.-ti, in da vsaj oni ne bodo tajili, da so	robu germanizatoričnim zahtevam, pristopili Ii na krivih potih : in da, če že nemški	tudi Poljaki. »Narodni Listv« menijo, da bi vodje pokrivajo napačne nauke , jih pa	bila ^a >Veza brez pomena, ako ne bi tudi ni -lovanski demokratje) razgltsč kakor	puljaki biezpogojno pristopili. »Narodni Listv« "ake. To morejo toliko laže storiti, ker	^ tu,jj pritožujejo radi glasov, ki so se pometi samimi Žid v-kimi socijalni m i demo-	javjb me,j nekaterimi poljskimi poslanci, proti r. iti ustali taki, ki obsojajo dosedanje	koncesijam 6 milijonov kron, postavljenih v panje vsega vodstva nemške socijalne	proračun za zgradbe v Pragi. Omenjeni če-
dt-niok racije.
ški list pravi, da bi bilo obžalovanja vredno.
Tu naj omenimo le toliko, da celo Bern-	ako bi se Poljaki v tem slučaju postavili na
steina ob—.j uje os strani židovskih	stran nasprotnikov Cehov,
pisatel ev, če-. - -e on -e-iaj p ostavlja ka-	Nadomestna državnozborska vo-
k -r kritična avtoriteta, je on naj v a ž-	litev na češkem Na včerajšnji nadomestni
nejše t r ti it ve že -lavno vzel	volitvi za izpraznjeni drža vnozborski mandat
drugim, u e ž i d o v s k i m a v k t o r -	po pok. dru. Kaizlu, bil je izvoljen Mladočeh
e m. -leden ž lovski - -cijalistični prvak po-	dr. F i e ti 1 e r , profesor na visoki teh-
zivija celo naravnost Berusteina, naj prizna	ničn: soli.
-vojo duševno tatvino in naj pove, kje je že	Volitve V zagrebški mestni svet.
lavno dobil tiste kriterije, katere razglaša	Te dni so se vršile v Zagrebu volitve v ob-
. i
n razna^a za -voje. Isti pisatelj obsoja En-	einski zastop. Z oziroin na terorizem, kakor
<;eUa, tla je bil napisal celo knjigo proti istemu	ga uporablja vlada pri teh volitvah po-
nemškemu avktorju, od katerega so polagoma zajemali vodje st»cijalne demokracije to, kar je veljavnega, so najprej tajili to, |K»tem pa kar pačili po svoje. Krivic, ki so jih delali ve-likonemške nu mislitelju, pa še danes nočejo preklicati, in, kakor rečeno, celo Bernstein se f-ramuje doslej priznati, da-sije to, kar naznanja bolj ali manj veljavnega, v nepopačeni obliki izposodil iz tujega, zamolčanega vira.
Jaz nalašč nočem z imenom naznačiti vsega tega, kar <e je, kakor že zadnjič po-
sebno na volilce v I. in II. volilnem razredu, od katerih skoraj polovica pripada urad-ništvu, se združena opozicija ni udeležila teh volitev. Vlada je volilce kontrolirala na ta način, da je izdajala markirane glasovnice. Pasivnost združene opozicije je hotela izrabiti Frankova stranka in je postavila svoje kandidate v vseh treh razredih. YT prvem in drugem razredu je seveda sramotno propadla, v tretjem razredu pa, kjer nI bilo nasprotnih kandidatov (vlada nima v tem raz-
redu, kjer so neodvisni volilci, nikake za-slombe: združena opozicija pa se je tudi v tem razredu držala pasivnosti), bili so izvoljeni kandidatje »čiste« stranke Zida dra. Franka. Ne povprašujte pa, kako? S skrajno agitacijo se je Franku in njegovi židovski družbi posrečilo, da je od 1633 volilcev pridobila za svojo stranko komaj od 237 do 241 glasov !!
Med 6 izvoljenimi svetovalci je tudi neki
—	Samuel Moekovič. Kljubti groznemu porazu, ki ga je ta stranka doživela na teh volitvah, se njeno židovsko glasilo »Hrvatsko pravo« vsejedno haha se sijajno zmago!
Ogrski parlament. Ogrska poslanska zbornica bo imela svojo prvo sejo dne 26. t. m. Predsedoval bo starostni predsednik. Dne 28. t. m. otvori kralj parlament s prestolnim govorom. V Beji poslanske zbornice, ki bo naslednjega dne, prečita se še enkrat pre-stolni govor, na kar bo volitev zborničnega predsedništva.
Hrvatski sabor. Včeraj otvorilo seje zasedanje hrvatskega sabora v Zagrebu. Poslanci Brestvenskv in tovariši so predlagali, naj bi volitev v hudimpeštansko poslansko zbornico ne izvršili, temveč naj se ta stvar izroči posebni komisiji.
Brestvenskv- je, utemeljuje svoj predlog, povdarjal, da, ako sabor izvoli odposlance v poslansko zbornico budimpeštansko, zaostane *nnogo nujnega dela v hrvatskem saboru, ker odposlanci morajo biti že 26. t. m. v Budimpešti in ker bi vsled tega hrvatski sabor ne mogel delovati. Posl. Vrba nič je rekel, da je sicer vsled nagodbe hrvatskemu saboru dolžnost, da v budimpeštansko zbornico pošilja svoje zastopnike, a)i iz iste nagodbe izvira tudi za Ogersko mnogo dolžnosti, katere pa ista krši.
Hrvatski eabor bi se moral torej poslužiti te prilike, da bi tako povzročil konflikt med Ogrsko in Hrvatsko, v katerem kon-Hiktu bi mogel posredovati samo kralj. Na podlagi nagodbe nima Hrvatska nikakih garancij, da se pogodba ne bo kršila od strani Ogrske. Ko so o tem predmetu govorili še nekateri govorniki večine in opozicije, je večina
—	to se umeje — vsprejela predsednikov predlog, naj se na dnevni reti prihodnje seje postavi volitev zastopnikov v budimpeštensko poslansko zbornico.
Srbska skupščina. V včerajšnji seji srbske skupščine sta dva liberalna poslanca protestirala proti dejstvu, da je v skupni otvoritveni seji senata in skupščine predsedoval senatni predsednik. V tem taktu vidita ona dva ponižanje skupščine pred senatom. Trgovinski minister pa je dokazoval, pozivaje se na ustavo, da na vseh skupnih sestankih skupščine in senata mora predsedovati senatni predsednik.
Zbornica prešla je na to na dnevni red. Nadomestne volitve v Bolgariji. Na nadomestnih volitvah 2'.' poslancev v bolgarsko sobranje je bilo izvoljenih 12 vladnih kandidatov, 6 Cankovcev, G Karavelovcev, 3 Stoilovci in 2 Siambulovca. Volitve so se izvršile v popolnem redu.
Stavka na Francozkem. Na Fran-cozkem vlada silno vznemirjenje radi stavke, ki se pripravlja med rudarji. Jeden del rudarjev je za splošno stavko, drugi pa proti tej. Nasprotstva med obema strankama so postala že tako velika, da so jedni in drugi popolnoma oboroženi s samokresi, puškami in bajoneti, ter se pričakuje vsaki hip, da pride med njimi do prave bitke. Vlada je že dolgo časa pripravljena na vaako eventuvalnost in so že določene točke, katere mora zavzeti vojaštvo v slučaju, da pride med delavci do najhujšega. Posebno se je bati, da pričnejo z nasilstvi onih 1200 delavcev, ki so stavkali in jih družba posestnikov rudnikov noče več
vzeti na delo. Ti so v najhujši bedi in pripravljeni na vse.
Vojna v južni Afriki. V Londonu noče potihniti govorica, da je burski poveljnik De\vet umrl vsled neke rane, katero je bil dobil pred Časom na bojišču; priletel da mu je v ramo košček granate. Burski viri iz Haaga pa zatrjujejo, da ni še nikakega poročila o De\vetovi smrti ter da ni angležkim poročilom ničesar verjeti.
Smutsov »komando« je ujel neko aa-gležko četo blizu Z\vage-hoctka v okraju Sommerset East.
V	Pretoriji so objavili listo daljnjih 12 burskih poveljnikov, ujetih po 15. septembru in prognanih iz Kaplandije. Med temi 12 poveljniki je tudi Scheeper.
V	Haagu pripisujejo veliko važnost pogovoru transvaalskega zastopnika v Washing-tonu, polkovnika Obeirne, s predsednikom Zjedinjenih držav, Kooseveltom. Ta da je
j kazal velike simpatije tlo Buro v.
Iz New-Yorka pa poročajo, da Roosevelt - nikakor ne misli spremeniti svojega dosedanjega stališča napram južnoafričanski vojni ter da misli v vseh vprašanjih, ki se tičejo | te vojne, slediti postopanju svojega prednika ' Mac-Kin!eya.
Tržaške vesti«
Javili občni zbor društva »Kdinost«.
Prihodnjo nedeljo bo imelo naše politično društvo svoj občni zbor — združen z javnim shodom — v dvorani »Narodnega doma« v Barkovljah. Leto • za letom vabimo na to zborovanje naše tržaške rojake s povdarja-njem važnosti tega zborovanja z ozirom na sodobne dogodke v našem Primorju in na splošno politično položenje. Iu res : naše javno življenje je neprestano in nepretržno tako polno dogodkov, ki nam pretresajo dušo, grenijo bitstvo, ogorčajo čutatvovanje in nas silijo na slovesno protestovanje ter na klicanje rojakov v obrambo te pedi svete nam rodne zemlje ter velikega prava našega, katero nam uničuje divja sila nemilih, vnebo-vpijočih odnošajev — vse naše življenje je tako, da daje največo važnost vsaki priliki, ko se shajamo. To velja pa zlasti za redne občne zbore našega političnega društva, ker je postal') v navado, da zborovalci na teh shodih morejo čuti glas iz odličnih ust, poklicanih v to, da informirajo narod o stanju stvari.
Nenavadne, posebne mere pa je važnost letošnjega zborovanja. Stopili smo v velekri-tično dobo. V pismu, ki smo ga prejeli te dni od odlične strani v informativen namen, je vsklik : »Oj, ko bi ljudje le sanjali, kakov meč visi sedaj nad Slovenci in Čehi . ..!« Kdor ni slep od strasti, more videti na vseh koncih in krajih dogodke, ki kažejo na to, na kar opozarja naš svarilec. Nastala je doba, ki utegne odločiti o naši ekzistenci ! Meč, meč, visi nad nami ! Tako nam kliče mož, ki nima le bistrega pogleda, ampak tudi obilo prilike, da more opazovati stvari, ki se razvijajo in ki za hip niso vidne vsakemu očesu ! V takih časih torej, ko visi meč nad nami, se bo vršil letos naš občni zbor. Kdor je zvest sin svojega naroda, ve, kaj mu veleva dolžnost... Resnost časov naj nas v n e <1 e 1 j o združi v ogromnem številu!
Nočemo zapasti smešnosti. In smešni bi bili, ako bi hoteli vzbujati nado, da naš glas bo imel Bog ve kakov efekt na zunaj. Ne, tega nočemo. Siromaki smo. Nimamo bogatih sredstev in nimamo mogočnih zavezuikov. Proti nam so vsi, ki imajo moč in sredstva. Ti pa imajo trda srca, ki ne poznajo ni usmiljenja, ni pravičnosti do nas. Vsi ti imajo le brutalen in ciničen zasmeh za pritožbe naše
radi zločinov, ki se vrše na našem pravil, na pravu nas, ki srao vendar tudi ustvarjeni p<» božji podobi.
O da, (lavno že smo se odvadili, nade-
se pa poroka vrši v laškem jeziku — petem seveda je to kaj druzega ! Tu ubira g. župnik svoje lice v najsvečaneje gube in počešča novoporočenca z nagovorom, kakor ga
le
jati se č».-mu od pravičnosti svela ! Britko je zmore njegova julijanska retorika ! To raz-tako spoznanje, ali treba je, da smo junaki,1 liko v postopanju z jednimi in drugimi je g. ki znajo gledati resnici v obraz ! Ker to nas preje reši, nego udajanjetolažilnim, a krivim na-
šo seveda ogorčeno protestirali proti takemu kanibalskemu postopanju. Potem pa se je zgodilo nekaj naravnost neverjetnega. Stražar je šel klicat še drugega redarja ! Kaj pravite, a ? ! Torej tudi organi javnega miru in reda vidijo, ali jim je tako naloženo, da morajo videti zločin v tem, ako Slovenec govori — Svoj materini jezik ! ! Dva od četvorice sta na to zapustila ta —■ gostoljubni lokal, med tem ko sta se dva postavila po robu in ostala pri evoji mizi.
Kmalo na to je prišel, zraven že navzočih redarjev, še redarstveni nadzornik in je stopil k ostalima — »zločincema« (!!), ki sta na to zapustila to — priporočila vredno gnezdo iredentoveev !
Toliko na znanje našim ljudem. Vsekako pa postaja vsaki dan Hetneje v tem našem ljubem Trstu.	Očevidec.
Iz-pred naših sodišč. Včeraj se je vr šila razprava proti mizarju Romanu Lazarich pok. Frana iz Trsta.
Lazarich je bil v ječi v Kopru in je tam pretil nadzornikom s smrtjo ter je razža lil več javnih funkeijonarjev. Kadi teh činov je moral odgovarjati včeraj pred tukajšnjim sodiščem. Nepoboljšljivi mož je bil obsojen na še tako različni ; naj nosijo zlate ovratnike, j geče ge tak<> le : »Ivan Kavaiie, župnik«, 14-mesečno ječo z enkratnim postom na naj se zbirajo pod zastavo nemškega in ita- j la-ke ^ tako-le : »Giovanni Cavalieh, par- meaec. — Dadalje je bil 25-letni kočijaz lijanskega nacijonalizma, ali naj korakajo za roCQ€ i3ti Cavalieh, v čegar župnišču je ob- Anton Pagliora pok. Angela iz Putja in pri-rudečim praporjem : efekt delovanja vseh £evainj jezjk italijanski in kjer Slovence stojen v Rovinj, zaradi telesnega poškodovanjih se združuje na pogubo naroda sloven-I ;menujej0 š&tve, isti Cavalieh, ki je že ne- nja> obsojen na 6 mesečno težko ječo z enakega. V očigled tolikim sovražnikom poka- ŠLevilnokrati pokazal, da je veren sluga trža- kratnim postom v mesecu.
žimo, da imamo vendar enega prijatelja in	magietrata ter zvest pristaš talijanaške	Drobne vesti. Včeraj popoludne, je bil
branitelja naši svet, pravici. In ta ljubeči i« ]j straok:e, isti Cavalieh, ki bi morda utegnil aretiraQ v 8Vt:bodiii luki 19-letui težak Jakob braneči prijatelj moremo hita — le m. sam, ! ! | pripoVedovati o nekem tržaškem kapelanu, ki M ker go pri njem našU ve6 kg. kave, ne V imenu ljubezni do sebe, v .menu odločne ,je ueko~ na kf>,ena })adel pred nekirn trža. ^ ^ yedel opravjčiti Qdkod jo je dobil. -
škim I a š k o - ž i d o v s k i m mogotcem, da	Nadalje je bil aretiran od finančnega stražnika si izprosi neko okoličansko župnijo, isti Ca- ravno tam ueki Lovrenc P. iz Pirana, ker je
valich, ki je, kakor je bilo svojedobno doka-	jlote! of}nesti nekaj kg. sladkorja, ne da bi zano v našem listu, roval, da bi uničil na- m[s\\\ plačati eolnino. Sladkor so mu sekve-rodno pevsko društvo »Velesila« in je delo- 6trjrali [n njega pustili na slobodo. Seveda ga
val na to, da bi popolnoma poitalijančil	finan5na oblast še pokliče na odgovor.
dam. Ravno zato treba, da se v nedeljo snidemo v velikem številu, da jo bomo čuli in se pogovorili o resnici ! Sni ti se moramo, če tudi vemo, da ne 1h> efekta na zunaj ! Ne pozabimo pa, da nosimo sodnika — v sebi, da moramo dajati račune tudi pred lastno vestjo!! Če je že vnanji svet gluh za naše tožbe, gluh zato, ker nas hoče pogubiti, pa glejmo, da si vsaj ohranimo čisto vest, tisto zavest, da ne tudi v težkem času nismo u dali fatalizmu, marveč, da smo skrbeli za obrambo v vsej tisti meri, kolikor nam jo dopuščajo naše moči.
Zberirno se U;rej v velikem številu, da se dogovorimo, da določimo dispozicije za
župnik pokazal posebno drastično na dveh slučajih iz zadnjih dni. Ljudje si seveda delajo svoje komentarje. In sicer eni in drugi. Ljubčeki župnikovi se rogajo, naši ljudje pa so ozlovoljeni, ko vidijo, da niti v hramu božjem niso ljudje enaki, ampak se postopanje žnjimi razlikuje po osebnih antipatijah in simpatijah in pa po več i ali manje uda-nosti do njeg. veličanstva — tržaškega magistrata in nje prejasnosti — židovske ca-morre !
Dali je to veri na korist? Bedasto vprašanje ! Pravi boritelj za krščanske resnice naj bi si ubijal svojo glavo s takimi — lapa-lijami ! !
Nasla sta se ! Prišel je tudi semkaj na tržaško pravi pravcati »klerikalizemc in
prihodnjo borbo, da se osokolimo, da bo j imamo ga že kjer ^i se ga bilo najmanje vsakdo stal na straži v neomejni zvestobi ! j pričakovalo, imamo ga v Škednji. A veste Neštevilo je naših sovražnikov: od gori doli, j kedo ga je zanesei ? gam gospod Cavalieh. okolo nas m — v nas. Pa naj sojini nameni Igtj Cavalicb, ki ima slovenske vizitnice gla-
volje za obrambo naroda zberirno se v nedeljo v velikem številu !
Cvetka na grob Janko Prašelju. Pišejo nam: V najlepših letih, v cvetju krepke dol>e rešil je smrtni angelj milega nam rojaka. tr. Janka Prašelja, upokojenega železniškega uradnika, po težkih in dolgih mukah dolgih 7 iet. Mož je umrl kakor vojak na bojišču — žrtev svojega poklica. V službi v Istri in Da!mač ji si je mož nakopal glasovito
škedenjsko cerkev, ki je spravil na kor laške I Ogenj. Minolo noč ob polu
je go-
pevee in uvedel laško mašo z laško prepo- ^ y	\rgQVCa stefana p0žar-ja v Ro-
vedjo, isti Cavalieh, ki je živel vselej v naj- co]u poklicani gagilci ao imeli precej truda,
D . .	. ..	. vcči napetosti z onimi svojimi kapelani, k, so dno ^	nj škoda ZQaža 5000
malarijo. Posledice so se pojavile v vsej ^ zavzemaIi za 8Voj zatirani narod, kar bi nam 1	H,ša in poškodovane stvari so bile za-
grozoti svoji, lelesno izmučen je moral sled-	u potrditi uzorni duhovniki in rodoljubi
—	i -i	i- *	.„• & i	j varovane.
■].e z® pusti ti bluzljo, zapusti vsi tamevoje kakor Kompare, Logar, Ciok io dragi, isti	z dreve9a. 21-lecni vrtnar
zdravje - za vedno, ,n odneei, „Aoj le ne-	C,valich, ki Be je udeleieval laških za-	j- )varcj cloi j iz Izole je padel z drevesa,
i zmernega gorja.	b a v n a >1 o k a n d i«, ki pa se ni nikol	nevara„ biI. . Z<iravniik., društvo
... je r g" '.,mag"Val0- . ,Jt '	pokazal na slovenskih veselicah in koncertih	m(| je ^ g
velikim trudom je dne o. jauuv.rj. t. L	lt(1. itd.: isd Cavalieh je zač.l sedaj na pro-	R a n i 1 se u a delu. 32-letni težak
pove-lniei agitirati za goriški »Primorski	Jng.p Gu3tiaCigj stanujo{i V ulici Rigutti, je
... , .	r'iet« in v zakristiji prodajati. Cavalieh	v8l5raj na delu veS „evarnih ran.
dolzuosu je bila njegova zadnja	_ >Primo»ki UlU , par „„bile fratrum. Ca-	^ ^ j ^ atanujf„-;i v
pot ! 1., je Mm zadnja po. izven hiše. Od Btiuno oUema, đa ,u „ „aita; vredna sta	^ . u gi' je iskal v6eraj na
tedaj mu je bilo .»loo m izmučeno telo p„- ^„„^ je(|eu <irUz,ga in se prav divno	-,3taji zdrav.niL poInoSi> ker «
klenjeno mej stir, stene. Telo, da. ah duh spopolnujeta - Ako s5 »Primorski List« iden-	,,, <oeJml ikodoval'roko.
njegov je bil vsaki dan tam zunaj med g Cavalichem, je to nevarljivo znaiue-	.. . IT ,
ljubljenim narodom. Zanimal s« .je za vse. ■ ,)a je g Cavalichem istih narodnopolitič-	Napad 2o-letni zidar Anton mek.
Rodoljubna in pobožna duša pokojnikova ni nih naz da torej ne zast , aaroduib	eunujoči na V rdel, je bil primoran iskati s.
1 " JpInvaniA tv d krinko	pomoči, ker sta ga dva nepoznanca
napadla in ga ranila.
Nezvestoba. Trgovec Šansone Raca-
stopil iz hiše. Dne --}. jannvarja! Pot na — volišče, na vršenje narodne
klon.la pred boleznijo telesa. Neumorno seje	^ Ja je njegovo delovanje pod krinko
bavil s slovenskim slovstvom, da bi milje-	yere p r 0 t i n a r o d n o ! Ako pa Cavalieh nemu redu svojemu v knjigah družbe sv. na propoVednici agitira za ^Primorski
Mohorja spisal kratko in poljudno zgodovina	Ljat<) (1okazUje „ tem, da hoče med naš na- hin» stanujoči v ulici Solitario št. 8, je ova-
slovenskega slovstva. Žal, <la ni vspel izvr-	rod /anesti prepir? ki l>esni sedaj po dru?jh dil na policiji, da je nekemu Dragotinu P.,
šiti te plemenite namere sv<»je.	slovenskih pokrajinah in ki bi tržaškim Slo- izročil več trgovskih stvari in da je ta po-
Počivaj mirno, nepozabni Janko, v sveti	vencem ]>orušil še to malo obrambene pozi- l)egn,l v Benetke,
ti zemlji slovenski! Tvoj spomin hočemo	f,ije. Za to pa je ravno g. župniku Ca- Nezgode. 67-letni delavec l^rmrnik
zvesto hraniti vsi mi, ki smo te poznali! Saj	va]ichu, kakor vernemu slugi tržaške Židov- Rossatti, je bil včeraj povožen v ulici S.
si bil tako dober, tako plemenit! Večni mir	sRe camorre in za nič druzega ! Mož pa, ki Anastasio. Starčka so izvlekli iz-pod voza zelo
in pokoj duši Tvoji !	je že pto in stokrat dokazal svojo mržnjo do poškodovanega na več delih telesa. Prvo
C. kr. uradnik, ki daje - zaušnice!	sloven. naroda, nima nikake pravice ustvar-1 nujao pomoč je dobil na zdravmšk^po^taj^
Včeraj je v javnih skladiščih carinski viši	jati si v istem narodu kakoršnje-koli stranke, potem so ga pa odpeljali v jo nišnico, \ te
ofici ai Hiilenbauer dal nekemu finančnemu	vsled česar bodemo mi njegovo delovanje, trt'	...
Včeraj zjutraj so pripeljali v tukajšnjo
mestno bolnišnico 35 letnega kotlarja Antona
Grassija, stanujočega v Miljah, kateri je v nedeljo padel po stopnicah in se nevarno po-
nati-tražniku {»ovelje, naj gre žnjim v zgor-	pa bodi oco tudi pod krinko vere, smatrali
nie j»ro-tr>re preiskovat sladkor. Ker pa ima	le protinarodnim ! In bomo g. župnika vedno
v 'avn h -tila<l -"*ih vsaki organ svojo dolo-	smatrali sovražnikom našega naroda ! Sovraž-
čeno službo, si je nadstražnik dovolil opazko,	niki našega naroda pa so tudi vsi oni,	_	't' 1
da v to je določen nekdo drugi! Viši ofici-	ki se identificirajo ž njim! To 1 škodo\ al.	Sprejet je ji v četrti o<
:al Hiilenbauer j»a je vstrajal pri tem, da	naj si zapomni stranka okoli »Primorskega
omenjeni nadstražnik mora žnjim in ker le-ta	Lista«.
ni hotel, se je gospod uradnik čutil vžalje-	»Caftee Centrale«. Pišejo nam: Na
nega in je siromasnemu n;ul-»tražniku, v	Acquedottu se nahaja kavarna pod gornjim
večo «"-ast in slavo nemške kulture, zasolil —	imenom. Ta kavarna je, poleg kavarne Chiozza,
zaušnico I
shajališča najzagrizenejših lahonov in Židov
Radovedni smo sedaj, da-li viša oblast tržaških.
pouči teg* mogočnega in klofute deleeega višega oficijaia, da klofuta ni v nobeni točki služl>enih predpisov navedena kakor sredstvo za varovanje avtoritete in discipline ! — Tako He doz^ev« vsaj nam, ki nismo sinovi nemške — kulture !
Kako župnik Jurizza poroča! Iz Rujana nam poročajo, da ima g. župnik tudi v tem poslu dvojno mero; za Slovence eno, za r-voje varvance in ljubčke pa drugo. Ce se por ,ka vrši v slovenskem jeziku, jo g. župnik stisne, da je v par minutah vse pri kraju. Kakor da ne vidi sekunde, da to slovensko goiazen spravi iz božjega hrama! Ce
Minolo nedeljo je šel slučajno tam mimo nas poročevalec in je videl sledeči slučaj : V to židovsko-lahonsko kavarno so vstopili štirje mladi slovenski možje, da popijejo ča-ši<*o črne kave. Uslužbenci so našincem postregli. Ker pa so ti naši možje govorili med seboj slovenski je poslal lastnik kavarne (ali kdo drugi mesto njega) po — redarja, ki naj bi te štiri poštene okolica n-ske može izgnal iz kavarne le zato, ker so se upali med seboj govoriti v s v o j e m j e z i k u — to je v deželnem slovenskem jeziku ! !
To je že nestrpnost na višku ! Naši možje
delek.
48-letni težak Josip Besednjak, stanujoči v ulici Belvedere št. 12, je padel včeraj ko je delal na parniku »Melpomene« s ktova v notranje pro9tore parnika. — Besednjaka so močno poškodovanega odpeljali v bolnišnico.
Dražba zaostalega blaira na kolodvoru južne železnice. Jutri, doe 23. t. m. ob 10. uri zjutraj vršila se bo v tovorno-oddajnem magazinu št. iT. v drugem nadstropju kolodvora južne železnice dražba blaga, pozabljenega na južni železnici in ne dvignenega. Zapisnik dotičnih predmetov je občinstvu na ogled v vestibilu kolodvora. Predmeti se ne bodo prodajali pod vsklicno ceno in jih bo moral kupec takoj odnesti.
> remm.skl T^tnlk. Včeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj I8°5, ob 2. uri |>opolndne 23.4 C.° — Tlakonsr ob 7. uri zjutraj 755.4 — Danes plima ob 5.26 predp. in ob 4.27
p .p.; oseka ob 11.12 predp:>ludne in ob 11.24 popoludne.
Vasti iz ostale Primorske.
X Odgovor g. županu Ivanu Mahniču v Dekani na njegov dopis v »Edinosti« št. 224, 225 in 226. L 1. na interpelacijo p osi. Josipa Kompareta in tovarišev v dež. zboru istrskem radi kričečih dogodkov v Dekani.
5.	Ali Vas ni sram, g. župan, izreči besedo »ni res«, da bi bili izplačali kakoršnji-koli znesek svojim agitatorjem (točka tretja interpelacije naših poslancev). Vprašamo Vas, ste-li dali vknjižiti med občinske izdatke svoto G K 58 stot., izplačano Andreju Ko-terle, štev. 271, in svote 14 K 22 stot., izplačano Ivanu Starcu in Ivanu Pavlicu štev. 483.
6.	»Ni res«, to je lahko reči, ali dokazati vam ni možno, da ni res, kar trdi 4. točka interpelacije naših poslancev. Kajti neovržna resnica je, da ljudje plačujejo po dve kroni za vsako nakaznico soli, to je : baje za troške za tiskovine, v resuici pa za — žep koga druzega ! Fakt je ta, da ste si, gospod župan, tiskovine plačal iz občinske blagajne ; če si je pa občinski tajnik samo-oblastno obdržal prejeti denar po 2 K, ni to naša briga, ampak to bi bil zopet dokaz, da ste bivšega tajnika Vi prvi podpiral v ne-rednoatih !
7.	V občinskih knjigah je dokaz, da si je župan dvakrat izplačal komisijske stroške radi ceste l^odpeč-Praproča. (Točka 5. interpelacije). Kaj velja torej županov »ni res«?! Enkrat si je župan od podpore, ki je došla za omenjeno cesto odtegnil 0 gol<l. — in je mesto da bi izplačal 250 gold., izplačal le 244 —; potem pa si je zopet pod št. 592. izplačal 12 K.!
8.	To je tudi drzno zavijanje, ako govori župan, da se za čaaa njegovega županovanja ni nikdar sklepalo radi njegovih potnin v Koper. To se zgodi vsako leto o sestavljanju proračuna skupnih stroškov vse županije. Ta proračun sestavljajo občinski svetovalci i a ga predlagajo v občinski seji v potrjenje. Župan je tudi dobro vedel, da mu je določenih ti K za potnino v Koper. Vrhu tega je bil prosil, naj se mu nagrada poviša za 100 K. In v obč. seji dne 30/10 1900. je bila tudi uslišana ta prošnja njegova. Dokazano nadalje je, da si je župan za en in isti dan zaruČauaval po dve potnini. To je bilo neopravičeno, ker bi bil v prvo lahko po pošti poslal denar v poplačanje obresti g. Vičićuod dolga davčne občine Dekani in Kubeda. In isti dan je dvignil na c. kr. blagajni denar za občino, za kar mu je določenih «5 K; za dvignenja denarja bratovščine »> K in za denarne ustanove Petra Fabrisa 10 K. (Točka G. interpelacije.) Kar se pa tiče voznine g. župiua, nas to ne briga. Mt se držimo tega, kar je določeno. Sicer pa vozi soproga g. župana vsaki dan moko v Koper in mu torej ne treba najemati druzega voza, če že noče hoditi peš.
9.	Zupan sam ni vedel, kako bi se izvi 1 radi točke 7. v interpelaciji, t > je : glede po Antonu Picigu prejetih 79 gold. 4lJ nvč., o katerih trdi županov zviti in najeti dopisnik, da so naloženi v hrauilnici v Trstu, a ne pravi, kdaj i n v k a t e r o hranilnico je župan naložil to s v o t o ? ! Tuli ne pravi, na .<aki podlagi je župan storil to 1 Župan bi bil moral imeti dovoljenje od dotičnih udov uprave bratovščine! Nadalje je to le otročje zavijanje in zvračanje, ako se župan sklicuje na nerednega bivšega tajnika, Češ, da se je dotični dokument nekam zamešal! Vprašamo župana: ali ni bilo prostora za vknjiženje te svote, pridržane Antonu Picigu na kupnini zemljišča. V obč. seji dne 5/8 t. 1. je župan na očitanje tega fakta izjavil, da ni imel pobotnice in zato da ni po-pred vknjižil tega denarja. In pa je izjavil tudi, da on ima potreben denar, da tnore povrniti to svoto.
10.	Tudi glede točke 8. v interpelaciji zvrača g. župan vso krivdo na bivšega tajnika. Mi pa smo prepričani, da je župan
: dobival denar za Liste knjižice. Zupan se : ponaša sam, da je pošten in imovit. Ravno zato ne bi smelo biti, da je moral reven delavec, došel po delavsko knjižico, da si bo mogel služiti svoj kruh, plačevati 8 nvČ. odveč in to tudi tedaj, ko ni bilo bivšega tajnika blizu. Tega ne utaji g. župan, kajti sami in na svoje oči smo ga videli vršiti tako dne 2/7 t. 1.! Na svoje oči smo videli,
:1a je moral delavec plaćati 20 novčičev, mesto 12 !
11.	Ozirum na očitanje v tf»čki inter-jtelacije — glede naše davčne občine Dekani — je g. župan v ol>činski seji dne 5/H t. 1. sam priznal, da res ni vse vknjiženo, ob enem pa je zatrdil, da ou ni nič pojedel ia da to, kar primanjkuje, more on vse poplačati.
12.	No, vendar — g. župan! Vsaj en »to je res« ste nam vendar vrgli! Ali tudi ta res naj obremenja le bivšega tajnika, ker ta da je rekel županu, da je Anton Miklav-
čič največi revež!! G. župan hoče torej vzbuditi domnevanje kakor da ga je tajnik zavel. Ali gosj>od župan, vi vendar sami poznate Miklavčiča, saj je v Vaši bližini in ob enem je tudi občinski odl»ornik, trgovec in največi posestnik v Kožarju! In takemu možu ste vrnili plačano glol»o 5 gld., mesto da bi jo oddali tja, kamor je bila namenjena — ubo- , gim v Kožarju ! To ste storili bržkone zato, 1 ker so se bližale — oličinske volitve ! !
13.	Kadi plačanih bolniških stroškov za lastnega mu hrata Matijo (točka 12. interpelacije) bi hotel g. {župan zopet vse zvaliti na bivšega tajnika. Mi pa vprašamo, kako je mogel g. župan v tej točki, ko je šlo za njegovega brata, imeti v tajnika vse zaupanje?! j Nerednosti tajnika da so bile vzrok, da ni svota 79 gld. 46 nvč. bila vknjižena. Ali g. župan ni imel priložnost v to dne 30/10 1900. v občinski seji, ko je bivši tajnik prosi! za j»ovišanje plače za 400 K na leto ? Takrat je hil tudi župan zanj, sedaj pa hoče valiti vse na tajnika in — na druge !
(Pride še.I
X Izgubil o ii o. 11-letni šolski učenec Anton Padovan iz Fiumieella se je igral v nedeljo s svojimi součenci. Ne ve se, kako je prišlo, da sta mali Padovan in neki drugi njegov tovariš zašla v konHikt. Naenkrat je ta poslednji udaril Padovana z nožem po očesu in zbežal. Nevarno ranjenega dečka so ljudje spremili domu in od tam so ga prepeljali v tržaško bolnišnico, kjer so konstato-vali, da je presekano levo oko.
X I 7. Buzeta nam pišejo, da je neki znani učitelj eusj>endiran od službe radi jako grdih činov. Stvar ima sodišče v rokah. Mož ie notoričen podajač italijanske stranke in prijatelj jednega — Krst'ca. To poslednje povdarjamo j»osebuo, ker iže ni možno, so-sebno ne učitelju. Mi bi sicer ne povdarjali tega, ker vsaka stranka ima lahko tudi slabe ljudi v svoji sredi. Ali v tem slučaju moramo, ker je zbok žalostnih razmer v Slovencih baš ta mož mogel biti nekaterim krogom v Ljubljani avtoriteta o istrskih razmerah, čegar besede so zadoščale, da so proti našim istrskim prvakom-trpinom kovali obtožbe, o katerih le nismo vedeli, ali so bolj drzne, ali bolj nezmiselne ?! Krivične pa so bile vsakako v neverjetni meri.
Razne vesti.
Tajnosti carja Pavla I. S posebno skrbjo čuvajo v Rusiji neko železno omaro carja Pavla I., na kateri je napis: »Naj se odpre 100 let in 6 mesecev po moji smrti 1*01. 12. marca«. Torej je car to omaro postavil nekaj popred nego je bil umorjen. Sodijo, da so v omari shranjeni jako važni spis1' glede zveze Rusije s Prusko in Francozko proti Angležki.
Car in Poljaki. Lvovski listi poročajo iz Varšave, da je 30 odličnih zastopnikov pol)" skega prebivalstva kongresne Poljske pozvanih v avdijenco pred carja.	•
Polom Oedenburške banke. V Oeden*-,
burgu je falirala temošnja gradbena in zemljiško-kreditna banka. Direktor ista je pobegnil in se ustrelil. Primankljaj, katerega je direktor Schladerer skrival dosedaj s sleparskimi bilancami, znaša kaka dva milijona
Po teh splošnih opazkah, katere so se mi videle potrebne, prehajam k pravemu namenu teh vrstic.
Pred mano, na mizi leži letno poročilo noke istrske posojilnice za leto 1900 in ker sera v istem poročilu zapazil mnogo strani, katere mi nikakor ne ugajajo, odločil sem se torej, da napišem te vrstice, katere bi po svojem namenu spadale bolj v strokoven,nego politiški list. Ker pa mora po drugi strani vprašanje uprave naših posojilnic zanimati vsakega rodoljuba, sem prepričan, tla moji nasveti dosežejo več vspehuv, če iste objavim v »Edinosti«, nego če bi jih objavil v strokovnepa listu.
No, predno preidem k presojevanju omenjenega letnega poročila, moram izrecno po-vdarjati, da sem to poročilo vzel samo za podlago, da napišem nekoliko svojih mislij našim posojilnicam po Istri v prevdarek. Za podlago mi je o tem — z ozirom na naše
Kitaj objavlja, da bo nameščal rusk* častnike za vesbanje m ad/. a rij skega vojaštva. Ti pogoji se kažejo Kitaju tako ugodui, da bržkone obstoji že ti rug dogovor, o katerem pa varujejo tajnost.
Vojna v južni Afriki.
KAPSTADT 21. (B) Danes so bile rizglašene določbe vojnega sodišča na Kap-skem poluotoku. Glasom teh določeb ostane v pokrajini, kolikor je le možno, redno pravo v veljavi. Nikomur ni dovoljeno zapustiti svoje okrožje brez dovoljenja, bodi po morju bodi po kopnem. Prepovedano je razširjevanje časopisov s hujskajočimi članki, istotako je prepovedana trgovina s kontrebando. Osebam, ki nimajo dovoljenja v to, je prepovedano imeti pri Bebi strelno orožje, streljivo in eksplozivne Bnovi. Pisma in brzojavke so podvržene cenzuri. Izvajanje teh določil je poverjeno civilnim oblastim.
o voz.
kron. Zaprli so tudi nekatere uradnike do- 8j>ecijelne istrske razmere — največ prak- I
tične banke. Upniki dobč morda 2°/0 od svo- j ti5no izkustvo, ki sem si je pridobil v par Dražbe premičnin. V sredo, dne 23. jih tir^atev.	j letih, odkar aktivno sodelujem v raznih go- oktobra ob 10. uri predpoludne se bodo vsled
LOV na anarhista. Policija v Budimpešti Bpodarskih zadrugah in jedni posojilnici. Po naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za ci-išče že več dni nekega Karola Nezsiderva, ki opetovano omenjenem poročilu so hranilne vilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : je baje lanatičen anarhist. Po daljšem biva- ul(Jge in izposojila posojilnice, o kateri je tu na trgu Piazza Nuova 2, železna blagajna; nju na Reki da je Nezsiderv prišel v Bu- govor, dne 1. jan. 1900 znašale K 12.73020' Ve rdela, krava; ulica Canale 5, manifak-dimpešto, od kjer so ga že pred leti j Tekom leta 1900 bilo je prejetih K 7334*70, turno blago; ulica Rigutti 1, hišna oprava; izgnali.	izdanih K 092*27. Kapitaliziran interes 31. ul>ca Rossetti 12, hišna oprava; ul. Boschetto,
Najveća vojna ladija na svetu. Kakor ,iec> 1900 K 79*50. poročajo angležki listi, se delajo zdaj v De-	prj tej točki je na prvi hip razvidna ve-
venportu priprave za gradnjo vojne ladije Hka napaka. Tu bi imelo biti navedeno po-16.500 tonelat in dolgosti 425 črevljev. Ta se|)ej stanje hranilnih ulog in posebej stanje nova lad'ja bo najveća vojna ladija na izposoj i 1. To je potrebno že radi tega, da je svetu.	razvidno gospodarsko stanje v okolišu, kate-	,	• v - •
Tajnostna rodbinska žaloigra. Iz Curiga remu je posoj:lniea namenjena ; Ker hranilne Se PrOCla P° H a J n 1 ZJ 1 Ceni. poročajo, daje v Wo*chnau-u neki tujec o uloge so pač navadno iz okoliša posojilnice. PoiZVe Se V gOStllni „Al Gam-polunoči svojo mlado soprogo ustrelil. Potem Če pa hranilne uloge niso iz domačega oko- bninus" ulica Rossetti štv. 2.
je streljal na samega sebe, a *e ni zadel ijga, je iste vendar smatrati kakor stalnejše ___
smrtno. Potem je bežal mož k reki Aarre, naložene, nego so izposojila.
se slekel in skočil v reko. Dvojica je bila	O hranilnih ulogah treba torej na vsaki ©^MSt®®®®^^^^^^^^^
do polu noči v neki gostilni v Schon\verdu. način voditi poseben konto in istotako o iz- ® Kedaj sta prišla v gostilno, ni znano. Njemu posojilih poseben, je bilo 26, njej pa 22 let.
Dober glasovir
m
SAlitsutir Levi liiziti
Na f. obenem zboru slov. akad. društva »Slovenija« dne 19. t. m. je bil za tekoči zimski tečaj voljen sledeči odbor : cand. med. Mavricij Rus predsednikom ; cand. iur. Fran Podboj podpredsednikom : stud. med. Veko-slav Spiudler tajnikom : stud. iur. Fran Cernč blagajnikom; stud. pliil. Janko Slebinger knjižničarjem; stud. iur. Josip Kune arhivarjem ; stud. iur. Gregor Žerjav gospodarjem ; stud. iur. Ognjeslav Malnerič in stud. meti. vet. Adolf Ki bn i kar namestnikoma.
Konto : Tekoči račun izkazuje: dohodki :
a)	za žveplo in modro galico
b)	od družbe sv. Cirila in Me tod i j a......
c)	»Istarska Posojilnica« v Puli .......
ti) delež pri »Gospodarski zvezi«.......
K 3271-70
6600*—
876*30
200* -
Književnost in umetnost
Domača umetnost. V izložnem oknu knjigotržnice Sch\ventnerjeve v Ljubljani je razstavljena slika ljubljanskega župana, gosp.
troški:
a)	za žveplo in modro galico
b)	tlružbi sv. Cirila in Me-todija.......
c)	»Istarska Posujilnica« v Puli .......
K 10.046 —
K 2189 —
6600'--
876-30
m
g
! (S
<i &
s m
Prva in največja tovarna pohiStva vseh vrst
—•8 TRST
TOVARNA: Via Tesa, vogal Via Limitanea
ZALOGE: i Piazza Rosario Št. 2 I (Šolsko poslopje) in Via Riborgo št. 21 MOM
Velik izbor tapecarij, zrcal in slik. Iz-vrSujc naročbe tndi po posebnih načrtih.
Cene brez konkurence.
ILOSTROVAMJ CENIK ZASTONJ IS FRANKO Predmeti postavko se na parobrod ali železnico franko.
@
sff Hf
Sf
S>
m
m m
K 9665.30 Stanje 31. dec. 1900 K 1283-30. Tu bi po mojem menenju morali voditi
Vesti iz Kranjske.
*	Pogreba pok. J. Alešovca seje udeležilo tudi več odličnih oseb ; mej istimi tudi zastopstvo »Pisateljskega društva« iu predsednik družbe sv. C.rila iu Metodija. Značilno za sedanje razmere na Kranjskem je, da se je tudi ob Alesevčevem grobu vnela precej or-tra polemika med ljubljanskimi listi.
Skandal v gledališču. Z ozirom na nesramno žaljenje narodnosti naše, ki -*- je dogodilo v ljubljanskem gledališču — kakor omenjamo v včerajšnji vesti — od ^traui nemških igralcev, p<>n>ca »Slovenski Narod«, da je dogodek naznanjen deželnemu odboru in eventuelno da pride tudi pred sodišče. Na \>aki način pa da se temeljito obračuna z dotičnim nemškim predrzuežem.
To se mora zgoditi na vsaki način ! Skrajni čas bi bil že, da bi si z najodloč-nejim jnjstopanjem vsaj na lastnih tleh izsilil: resj»ekt.
*	Težka postrv. V blejskem jezeru so ulovili p istrv, ki tehta 13 klg.
*	Slovenka pivovarna.*Ljubljanska kreditna banka« ustanovlja delniško družbo jM>d imenom »Delniška družba združen b pivovarn v Žalcu in Laškem v Ljubljani«. Gosjtod Simon Kukec, posestnik tvrdke S. Kuketz se zavezuje, tla prepusti novi delniški družbi ol>e svoji pivovarni v Žalcu in v Laškem z vso opravo in vsem fundusom glasom dveh inventarjev za skupno svoto 550.CKX> K.
Ivana Hribarja, ki je slikan v polni sokolski	l>red vsem poseben konto za žveplo in modro
opravi v naravni velikosti. Ta portret je iz-	galico pod imenom »Blagovni promet', ker
go tovljen z isto marljivostjo in vstrajaostjo,	t" nikakor ne spada v tekoči račun. Čudno
ki odlikuje vse Grilčeve elike. Posebno pase	™ He ztli tudi» <la 8e v tekočem računu na-
odlikuje po izvrstno modelovani glavi, re-	haja diužba sv. Cirila in Metodija s postavko
sničnem, naravnem inkarnatu ter s frapantno	6600 K (dohodek in trošek). Ona postavka bi
podobnostjo obraza. Rarve dobro harmonizu-	se imela vsekako ujhajati mej hranilnimi
jejo, so goi*ke in simpatične. Podoba je jako	ulogami.	(Zvršetek pride.)
plastična in resnično zadeta, ozadje slike je
zelo mirno. S to sliko, ki spada med najboljše Grilčeve umotvore, nam je neumorno delujoči umetnik zopet pokazal, kaj in koliko da zna in premore. Sliko, ki je izgotovljena po naročilu ljubljanskega telovadnega društva »Sokola«, krasi primerni dekorativni okvir. Na tem delu čestitamo i umetniku L. Grilcu i ljubljanskemu »Sokolu« !
Po »Slov. Narodu«.
Gospodarstvo.
posojilnice ]><i istrski seljak.
n.
Slabo gospodarstvo našega istrskega se-' Ijaka je krivo, da je Istra glede zemljiškega kredita na najslabšem glasu. Seveda je ta 1 slabi glas po drugi strani zopet po velikem delu neutemeljen, ker oni, ki iščejo kredita zunaj Istre, so večinoma Slovani torej tisti, ki se žele iznebsli dosedanjih italijanskih upnikov. Ce se pa domači upniki ne boje izgube, ni se je treba bati niti vnanjim upnikom. V obče pa se te razmere vidno zbolj šavajo v korist zemljiškemu kreditu Istre, na čemer se imamo zahvaliti v prvi vrsti zopet našim posojilnicam. Z boljim gospodarstvom rastla bo tudi vrednost zemlje in t» em se bo sam ob sebi višal tudi zemljiški kredit.
Brzojavna poročila.
Državni zbor.
DUNAJ 22. (B.) Zbornica poslancev. Med došlimi spisi so peticije v masah radi splošne starostne in invalidne oskrbe. Vse-nemški poslanec Stein je vprašal predsednika, zakaj da ee ni — izognivši se običa»u — spomnil predsednika Mac Kinleva in da-li dela razliko med načelniki republik ia monarhi ? Predsednik je izjavil, da na to vprašanje odgovori v jedni prihodnjih sej. Poslanci Dre.vel in tovariši so interpelirali na-učnega ministra, zakaj ne popolni izpražnenega mesta učitelja na državni ljudski šoli v Trstu ? Ministerski predsednik dr. Korber je odgovoril na celo vrsto interpelacij. — Seja traja dalje.
Dogodki v Kitaju.
LONDON 22. (B.) »Standardu« javljajo iz Sangaja včerajšnjega dne : V dogovoru radi Mandžurije, o katerem sta se pogajala ruski poslanik in Li-Hung-Čang, je izjavila Rusija, da je pripravljena vrniti Kitaju mandžurijske pokrajine Liaotung Kirin in Haitung-Kiang. Glede varstva železnice San-kai-Kvan- Viučvang obljublja Kitaj, da se bo zanašal izključno na Rusijo, Rusija se izjavlja pripravljeno, da zapusti Cenking tekom tega leta, Kirin in Haitung-Kiang polagoma v dveh letih.
Tomsig Ludvik
v Gorici, ulica Morelli št. 30. ^T DELAVNICA
za pzlacemje in dekoracije
Sprejema vse v to stroko spadajoče poprave, toliko za cerkve kolikor za zasebnike. Velika in izbrana zaloga latev za okvirje in drugih predmetov po zelo nizkih cenah.
KKKKttKKKKKKKKK*K
5 MIZARSKA ZADRUGA V GORICI 2
z omejenim jamstvom	^
55 naznanja slovenskemu občinstvu, da jg ^	je prevzela
g m slov. zaloo pohištva g
4* iz odlikovanih in svetovnoznanih to- ^ varn v Solkanu in Gorici	jg
* Antona Černigoj-a *
Katera se nahaja JJ v Trstu, Via Piazza vecchia K K	(Rosario) št. 1.	X
Jg (na desni strani cerkve sv. Petra). Jg m Konkurenca nemogoča, ker Je blago ^ iz prve roke.	^^
XKKKKXXXKXKXXXXX
Pozor na ta užig na zamašku
T T T
■ m ■
oooooooooooooooo
nplavnira popravljanje vsakovrstnih stro-UCIdV IIILa j^v. motorjev na plin in brizgalnic wh tt-i_ Kova-ka delavnica. Alojzij Schromeck. 4. C.
» Trstu, ulic* Belvedere št. H
Josip Bizjak
uraroki mojster v Trstu ulica Stadion	nazna-
nja slavnemu oUiHtru, da je odprl svojo lastno delavnico za popravljanje ur vseh vrst, bodisi žepnih najfinejših kakor tudi velikih stenskih ; obljubuje, da ni bo prizadeial zadovoljiti vsakogar, koji bi mu blagovolil dati dela. za kojfg* izvršitev tudi jamči. Za ■mo^ohrojno podporo se udarno priporoča.
Nova čevljarnica
ulica Giulia -t. 3. \ elika zaloga obuvala vsake vrste lastnega izdelka za mo-ke. ženske in otroke. Blago kakor: podplati, n-uje in pri pad ki so iz najboljših tu-in inozemskih tovarn. Izvršuje točno vsako naročbo po meri in najnovejši modi. Vsaka poprava se dogotovi v istem dnevu tene brez konkurence. Kože v vseh barvah.
Prodaja vina ..Ai Maestri"
v ulici Valdirivo -t 17. Slavnemu občinstvu se uaz-canja. da se od dan«-* naprej točijo sledeča vina: refošk črn |»o -'K no\č.. bela rebnla iz Brd po novč. Za družine po ugodnejših <-enah. Opolo iz Visa po 28. novč Za obilen obisk se priporoča ter že v napi e j zahvaljuje.
Vwk z.imore moja vina analizovati in ako jih vdobi ponarejena) vdobi 100 gld. nagrade.
X5C\
Skladišče vina
ulica Acqnedotto št. 23. Prodaja vina v sod;h in buteljkah. Kine paštne in dezertoe vina na delielo in drobno, t'ranko na d<»ni po naj ugo< Inej - ih in konkurenčnih cenah.
Zaloga šivalnih strojev
za domačo rabo ali obrtnike od (»0 kron naprej.
MT 5 letno jamstvo.
Velik izbor vseh pri pa d kov upadajočih k šivalnim strojem.
Pošiljatve na deželo po povzetju.
Mehanična delavnica za popravljanje strojev vseh vrst.
RUDOLF BOTL
Velika zaloga koles
od 60 K naprej
vi h al i vže rabljenih iz prvih tli — in inozemskih tovarn. -Prodaja in menjava po ugodnih cenah.
Bogat izbor pripadkov in pneu-matik.
Sprejemajo se vse poprave ka-kur tiuli lakiranja na ognju in niklovanja. Trst. Trg Piazza S. Catterina št. 2.
xxxxz=
4, *
* -t
:xxx
Anton Pečenko
\ rt u a ulica 10 - OOKICA - Vrtna ulica 10.
pri|M>n>ca
pristna bela in crna vina iz vipavskih. furlanskih, briskih, dalmatinskih in i>t<*r>kih vinogradov.
Dostavlja na dom in razpošilja p> železnici na vse kraje avstro-«igerske monarhije v sodih o<t 50 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tuoi uzoree.
Cene zmerne. Postrežba poštena.
Odlikovan / tlvenii zlatimi in bro-nastimi kolajnami
Ivan Seipulič
v Trstu, Piazza Belvedere (nova hiša)
$ priporoča slavnemu občinstvu v Trstu in okolici kakor t adi po deželi, svojo
bogato zalogo pohištva.
V zalogi ima vsakovrstno pohištvo najfineje in druge vrste, iz trdega in belega lesa. Volnene postelje in prodaja volne v vsaki množini. Cene so zmerne in postrežba točna in poštena.
FRAN HLAVATY
ulica Giulia št. 1 A.
Oblivala jio anglezkcm in francoskem vzorcu izdeluje ]»<» meri cen j. damam in gospodom kakor tudi za otroke. I)clo okusno in trpežno. Popravljanje starega obuvala,
Zanesljive osebe
-e iščejo za razprodajo patentovanih novostij in izdelkov, ki so v Kaki redni hi5i potrebne.
ch Konkurence izključene, v«
Visoka proviziju odnosno stalna plača od 120 do 150 K na mesec zagotovljena. Zastop se lahko ima tudi kot postransko opra\ilo.
Ponudbe na tvrdko:
KIJ3IEŠ A Vak rra«a 1134 11.-
Tehnični urad.
Ustanovljeno 1S<7.
Zaloga strojev in železja.
SCHNABL & CB. - TRST
Via delle Poste vecchie (vogal Via Vienna). ^
- Glavni zastop železja in tovarniških strojev. —
100 do 300 goldinarjev
zamor«-j'> -i pridobiti osebe vsakega stiinn v vsakem kraju gotovo in pošteno, brez kapitala in rizika z razj>ečavaujem zakonito d..»«njeniii državnih papirjev in srečk. Ponudbe jmh! naslovom Ludvvig Oester-reicher v Budimpešti. VIII Deutshegasse. 8.
Ste li gluhi??
Vsaka vrst irluhoMi in slabega *luha
se ozdravi z našo novo iznajdbo. Samo glu-horojeni ~<> neozdravljivi. Šumenje v Ušesih, preneha takoj. Opiši ti Vaš slučaj. Preiskovanja iu navodila brezplačna. Vsaki ne zamore z malimi troški doma sam ozdraviti.
Interaatioflaiii zavod za zdravljenje ušes.
596 La Salle Ave., Chicago. HI
Naprava obrtnih podjedb vsake vrste.
Instalacija strojev in parnih kotlov.
Motori na plin, bencin in petrolej sestava ..Otto." Motori na plin in vodno moć. Naprave električne luči. Napeljave električne moči. Vodne naprave itd. Naprave za centralno kurjavo in ventilacijo. Naprave kopališč, klosetov itd.
Zaloga cevij za vodo, plin in par.
JM?" Materijal za stavbišče.
Stroji vseli vrst. Vodne sesalke vseh sestavov. Odri za stroje in kotle. Pripadki. Kovine. Predmeti od gome. Železe traverse in kolesa. Cement Portland« in »Romano«. Olja za kolesa in masti.
In v obče vsi predmeti za obrtna podjetja. Tvrdka je izvršila dosedaj nad 200 obrtnih naprav.
med kojimi:
žag za obdelovanje lesa in pripravljanje dog. vodnih napeljav
V>
36 17 13 31
tiskarn in kamuoti&karn. mehaničnih delavnic, podjetij za čiščenje in pečenje kave. naprav za izdelovanje praha proti mrčesom in drog. lb naprav za kurjenje z gorko vodo in parom.
\2 sladčičarn, pekarn, tovarn za biskot in konfete.
napeljav električne luči.
Kakor tudi: Tovarne za kože, Tovarne za obleko itd. 1'erilnice, Predilnice,
Tovarne za parafin in cerezin,
»	sa rt line,
Mline,
Podjetja za napravijanje sol«, Tovarne za delati zamaške, Stiskalnice olja, Nanrave za vodno s:lo, Tovarne za šumeče vode, Di.stilerije, Podjetja za čiščenje in nakladanj
e žita.
ta namen je Min postavljenili: 151 motorje? na plin in petrolej in 65 parnili strojev.
X
K
XXV
Svoj k svojim
M. AITE
trgovina man i fakturnega blaga Trst. — Via Nuova — Trst.
vogal V i ji S. Lazzaro št. 8.
priporča cenjenim klijentom svojo bogato zalogo vsakovrstnega manifakturnega hlaga za jesen in zime • in sicer: sukno 2n moške in ženske oblek«-, flanelo, barvan in bel barhent. piket za perilo, maje od volne in bombaža, odeje s pod vleko ali volne itd. Bogata zaloga raznovrstnega perila na meter, nadalje srajce, ovratniki in ovratnice najnovejše mode, namizni beli in barvani prti: bela in barvana zagrinjala na meter ali izgotovljena.
Drobnarije za krojače, kitničarke in -ivilje ter ter raznovrstni okraski za ženske obleke.
Naročbe za moške obleke po meri z največjo točnostjo in natančnostjo
Velik izbor blaira za zastave iu narodnih trakov za društvene znake.
Cene brez konkurence "^C
Tšadejaje se tudi v prihodnje podpore cenj odjemalcev in si. občinstva, beležim se najuljudneje.
M. Aite.
„VIKTORIJA" moderci
i . gjfe 4 k
im«!**!. 4
'pa,?/
^v/jhLfrr	/vr v:
'•} P V ■■ • ' "
/ v r^ T^S^A. -
za gospe in gospice
po 50, 70 nve., 1 idd.. 1-25. 1-30. 1*50. 1-SO. 2-20, 3*— i u 4*20.
Velik izbor
vseli predmetov za jesen in zimo
in sicer: sukneno in volneno blago, flanela, piket, barhend. maje od volne iu bombaža, odeje a pod-vleko ali volne. Vsakovrstni svilnati predmeti za obleke in kinčanje, velik izbor trakov, ovratnikov, modnih specijalitet vsake vrste, rokavic iz svile: niti iu kože ter dežnikov.
Velik izbor
perila AoMra se v mannfakturnej zalogi
JAKOBA KLEMENCA
v Trstu, — ul. Sv. Antona št. 1. — v Trstu.
Na zahtevanje pdoošljejo se uzorci z dotičnimi cenami poŠt. prosto.
Čokolado in kakao
iz tovarne
Jos. Ktferle & Co. Da Dunaju
priporoča
Jakob gambić
v Trstu J0F~ ulica Giulia št. 7.
kašlju, grlobolu. hripavosti. katanu. upadanju glasu. itd. itd.
zahtevajte vedno
Prendinijeve paštilje
Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepoved-nikih. učiteljih itd.
Dobivajo se v -katljicah v 1'reudinijevi lekarni v Trstu in v vseh tukajšnjih boljših lekarnah kakor tudi po celi Evropi.
Skatljica stane 6 O stotink.
ŠTEFAN CRUCIATTI
ornamentalni kamnosek.
TRST. — Via deli a Pieta st. 35. — TKST. izvršuje iz istrskega mramorja in kraškega
kamnja vsakovrstna od najnavaduejšega do najlepšega in kompliciranega dela.
Specijaliteta za napisne plošče in nagrobne spomenike.
Velika zaloga slanega ali žaganega marmorja v različnih merah belega ali harvanega.
Specijaliteta za pohištvo.
Sprejema naročbe za cerkve, altarje, kakor
tudi za podove bodisi bele ali barvane. Vsaka naročba se izvrši točno in po ugodnih
cenah.
Ces. kr. priv. civilni, vojaški in uradniški krojač M. Poveraj. trgovec v Gorici, na Travniku štev. 22 L nadstropje priporoča častiti gospodi svojo izborno zalogo suk-nenega blaga, gotovih oblek, perila vsake vrste in vse potrebščine k oblekam za vsaki stan Vstreza vsakemu naročilu in po modi.
V pomoč Salezijancem!
Žrebanje nepreklicno 30. dec. 1901.
EFEKTNA LOTERIJA
za zgradbo
zavetišča in oflojevališča v Ljiljani.
Srečka 50 vin.
Srečke se dobivajo
v odborovi pisarni v Ljiljani, Gosposlce ulice.
Itazprodajalcem popust.
Domače priznanje
Veleslavna tvrdka Z n i d e r š i č A: Vale n č i č
II. Bistrica.
Jaz podpisani vdo' ival sem testeniue iz raznih tovarn. Sele pred nedavnim časom jel sem si nabavljati proizvode zaslužne Vaše tvrdke. Sprevidel sem, da so Vaše testenine najboljš., kar jih dosedaj poznam, a tudi občinstvo se jih poslužuje z največjim zadovoljstvom.
Tem potom dolžan sem izrekati slavui Vaši tvrdki najiskrenejšo zahvalo za mi poslano blago: ob enem jih pa vsakemu, najtoplejše priporočam.
Poživljam tudi vse naše rodoljube trgovce :
Podpirajte našo „Prve slovensko tovarno testenin !"
LJUBLJANA. 3. mal. srpana 1901.
. 1 n d rej K m 11jee
trgovec.