RedacciAn y Adminletracičn C. RAMON USTA 5158 T. A. 50 - 5502 Bs. Aires ★ naročnina: Za eno leto ? 8— Za pol leta I 5.— Za Inozemstvo Z Dolarja pM ni deseamos establecer minorias raciales ya que ello es adeiantne/ ?° entra en nuestros fines. Deseamos vivir en paz, trabajar por gl inejor con 6 • .^ac*°n Argentina como lo hemos hecho hasta ahora, y por un dera , °cimiento entre nuestros pueblos, para asi contribuir a la verda- ®Utnan^ri|man^a^ re*nar entre todos los pueblos que componen la 1 ad, como medio para establecer una paz justa y duradera. manchdemaS a nad*e escaPa’ 1ue ^a naturaleza de la medida adoptada es una • ®fectia 6n norma^es.relaci°nes entre los paises Eslavos y la R. Argentina. riajeg vamente, el p'lazo que establece la ley para qu los inconvenientes mate-m’mic'Sean Subsanados P°r los propietarios de todo taller afectado a msdidas aCceg lpales> no ha sido acordado, como tampoco se ha permitido el libre r8medi l0Cal desde el primer momento de la clausura. Mal podra entonces va g Ra^se alff«na falla de la instalacion. Que se permita a la Editorial Esla-hacer qUe ponga en re^la lo *lue corresponda es lo que en realidad cabe PREDLOG ZA VOJAŠKO ZVEZO PROTI SOVJETSKI RUSIJI Republikanski senator Wherri se je izrazil, da za preprečitev liadaljnih u-spehov S. Rusije in za hitro obnovitev Evrope je neobhodno potrebna vojaška združitev vseli onih držav, katere .so pripravljene naperiti orožje proti Sovjetski Rusiji. Toda kakor izgleda predlog ne bo uspe), ker v Washingto-nu samem nekateri so mnenja, da udej-stvitev omenjenega predloga bi znaia več škodovati nego koristiti. * O POGODBI S FINSKO Sovj. Rusija je poslala Pinlandiji noto, katera omenja potrebo širše pogodbe med obema državama. Kot je znano Ogrska, Jugoslavija, Poljska in druge države so že sklenile podobne pogodbe s Sovj. Rusijo. Finska je izbrala komisijo, katera je pooblaščena, da razpravlja in sklene pogodbo, katero pa bo morala zbornica potrditi. * ČEŠKA Na Češkem so imeli pravo revolucijo, ki je v par dneh očistila vse kar je bilo reakcionarnega. Nova vlada ima oporo v delovnem ljudstvu, katero je •največji porok, da tam ne bodo več zavladali bankirji in veleposestniki. Nova vlada je rešila že več perečih vprašanj, med katerimi je nacionalizirala podjetja, ki imajo čez 50 uslužbencev, kakor tudi agrarno vprašanje je pričela reševali na podlagi naravnega zakona: Zemlja je last onega, ki jo obdeluje! * MANIFESTACIJA Okrog 25.000 žen, mnogo v žalnih oblekah, nekatere z otroci so dne 14. t. m. manifestirale po rimskih ulicah proti vojni in za mir. GROZNA NESREČA V ISTRSKEM RUDNIKU V torek 16 t. m, se je zgodila v Raši v Istri grozna nesreča. V rudniku rjavega premoga (lignita), kjer je zaposlenih več sto delavcev, je nastala eksplozija plina “grisou”, ki se navadno pojavlja v premogovnikih. Eksplozija je zahtevala veliko število žrtev in so do sedaj ugotovili, da je okrog 60 mrtvih, okrog 40 več ali manj ranjenih, 10 se jih pa pogreša, kar se smatra, da so pod ruševinami in je težko pričakovati, da bi ostali pri življenju. Dnevni tisk je tudi iz te nesreče hotel napraviti senzacijo in je bilo v prvih trenutkih ko se je vest izvedela javljeno, da je nad 300 mrtvih in nad 1000 ranjenih. Poznejše natančnejše vesti pa javljajo manj katastrofalne podatke in s tem je tudi nesreča postavljena v svoje realne meje, oziroma je nesreča ena tistih nesreč, ki se od časa do časa pripetijo v rudnikih premoga po celem svetu. Upajmo, da nam bodo podatki poslani iz domovine dokazali da je število žrtev lahko še manjše. JAN Dne 10. marca se je nagloma razši rila nepričakovana vest o tragični smrti dr. Jana Masaryka, ministra zunanjih poslov Češkoslovaške republike. Dogodek je zelo presenetil ves demokratičen svet, posebno pa one, ki so Masaryka in njegovo delo od bliže poznali. Pokojnik je imel v prejšnji vladi mesto zunanjega ministra, katero je brezdvomno spretno vodil. Radi tega in iz zaupanja, ki je nova vlada imela do njega, mu je bilo ponovno poverjeno odgovorno mesto zunanjega ministra. Masaryk je pravilno razumel dogodke, katerih posledica je prinesla republiki popolno neodvisnost in zato tudi je stal na strani nove vlade, čeprav so nasprotniki iste, doma in zunaj poskusili pritegniti ga v opozicijo. Nasprotniki so mu grenili življenje s tem, da so ga napadali radi sodelovanja z novo vlado, toda on je naprej vneto delal in dan pred smrtjo celo pripravil govor za naslednji dan. Toda v prvih jutranjih urah se je bliskovito razširila novica o njegovi smrti in kmalu za to uradno poročilo iz katerega je razvidno, da se je Ma-saryk vrgel iz tretjega nadstropja in si na ta nftčin sam vzel življenje. Bolezen združena s utrujenostjo radi napor-ga dela in trenutna živčna napetost, vse skupaj združeno v danem momentu je premagalo moža, katerega danes tako potrebuje češki narod. Kapitalistično časopisje se trudi na I vse mogoče načine prikazati zadevo v | popolnoma drugi luči ter s tem' oslabiti ugled nove češkoslovaške vlade. Toda veličasten pogreb in govor glavnega ministra sta nam dokaz, da pokojnik je ljubil narod in narod njega, zato pa tudi bo ostalo njegovo ime v trajnem spominu češkoslovaškega delovnega ljudstva. PRED VOLITVAMI V ITALIJI Dne 18. aprila se bodo vršile v Italiji državnozborske volitve, od poteka katerih je odvisna bodočnost Italije. Poleg tega te volitve so tudi zelo velikega mednarodnega pomena in to nam posebno priča opomin Z. Amer. Držav, ki so že v naprej obvestile, da ako zmagajo komunisti Italija ne dobi več do-larjevega posojila. Vse stranke so na delu s polno paro in tudi Vatikan ne zaostaja, vsaj tako izgleda iz časnikarskih poročil iz katerih je razvidno, da papež je ukazal voliti one kandidate, ki so porok za vero. Kako bodo izpadle volitve ne vemo, vemo pa, da razni elementi, — kateri morda nimajo čiste vesti —, so si ž« preskrbeli potne liste. T KRATKE VESTI IZ JUGOSLAVIJE j ,/* Ljubljana, 1. marec 1948. /V&/ SLOVENIJA JE PROSLAVILA ' PESNIKA DOMOVINSKE LJUBEZNI, / OTONA ŽUPANČIČA Ob 70 letnici velikega slovenskega pesnika je izvršni odbor Osvobodilne fronte v Ljubljani priredil slavnostno akademijo v unijonski dvorani. Slavnosti so prisostvovali podpredsednik Zvezne vlade tov. Edard Kardelj, člani vlade LRS in drugi gosti. Prezidij ljudske skupščine Slovenije je odlikoval °tona Župančiča z redom narodnega osvobojen j a in s častnim naslovom “Ljudski umetnik”. Postal je tudi častni doktor ljubljanske univerze. Proslavo sta priredila tudi izvršni odbor ljudske prosvete Slovenije in glavni odbor Mladine, v Ljubljani. ŽUPANČIČEVA PROSLAVA V GORICI Slovenska strokovna šola v Gorici, se je 23. januarja odela v lep prazničen dan, da je dostojno in iskreno proslavila 70 letnico našega velikega pesnika in ljubitelja mladine, Otona Župančiča. V ta namen so dijaki lep ookrasili učilnico z zelenjem in pestrimi barvami in še posebno lepo je bila okrašena pesnikova slika. Proslavo je otvorila prof. Bežekova, ki je iskreno in prisrčno orisala lik velikega pesnika. Ob zaključku proslave je tudi govoril ravnatelj prof. Pavšič. ITALIJANSKA KULTURNA PRIREDITEV V JUGOSLAVIJI Italijanska narodna manjšina v F. L. R. Jugoslaviji bo imela v Rovinju v Istri od 18. do 21. marca veliko kulturno prireditev, na kateri bodo sodelovale vse italijanske kulturne organizacije, ki obstojajo v Jugoslaviji. Vršitev te prireditve je najboljši odgovor italijanski reakciji in drugim državam, ki govore, da v Jugoslaviji ni svobode ter da se preganja italijanske manjšine. 522 KM NOVIH PROG Ogromna je bila škoda, ki jo je čutila nova Jugoslavija zaradi brezobzirnega uničevanja s strani okupatorja med drugo svetovno vojno. To velja tudi za prometne prilike, saj je bilo razdejanih 3090 km tračnic in 2095 večjih in manjših mostov v skupni dolžini 34.796 m. Delovni zanos jugoslovanskih narodov je omogočil, da, je bilo do konca 1945 urejenih za promet okoli 80% vseh prog, konec 1940 celo do 95%, v letu 1947 pa 98%. Toda to »e ni vse. Poleg obnove 809 večjih in manjših mostov, 40 tunelov, 10 kurilnic, 2 delavnic in 4377 postajnih, stanovanjskih in drugih poslopij v prvem letu petletke, t. j. v letu 1947, pa so bile zgrajene od osvoboditve dalje številne nove proge, ki so bile urejene v rekordnem času. Te novo zgrajene proge so: Brčko-Banovič, Šamac-Sarajevo, Bihač-uKlen, Vakuf v dolžini 42 km, Kuršumlija-Priština v dolžini 7 km, Po-Ijana-Kreka v dolžini 9,7 km, Preserje-Borovnica v dolžini 11,3 km, 2,6 km dolga pionirska proga v Zagrebu, 5,1 km dolga pionirska proga v Beogradu, 20.3 km dolga proga Bor-Crni vrh, Pe-trovac na Mlavi-Ladne oVde v dolžini 16.4 km, Knin-Strumica-Strgačina v dolžini 22 km, industrijska proga, ki se odcepi od proge Zagreb. Dugo Selo, v dolžini 30 km, industrijska proga Go-lobuša-Kolubura v dolžini 7,8 km in Brežičani-Ljubija v dolžini 15,8 km. Če upoštevamo dolžino prvih dveh prog t. j. skupno 332 km, potem je bilo v času od osvoboditve izročenih prometu 522 km novih tračnic s 115 mostovi dolžine 5322 metrov in 58 tuneli skupne dolžine 20.182 metrov. Če pravilno tehtamo in ocenjujemo te podatke potem bomo razumeli, če so jugoslovanski narodi in zlasti jugoslovanska mladina ponosni na ta svoj pomembni delovni uspeh, ki je viden izraz vnetega doomljubja jugoslovanskega delovnega ljudstva. 1945. Do konca januarja 1948 je uprizorilo to gledališče 335 predstav, ki jih je obiskalo '22.000 gledalcev. Te številke kažejo, da je madžarsko gledališče v Subotici z uspehom izpolnjevalo svoje kulturno in vzgojno poslanstvo med madžarskim življem. Gledališko osebje je gostovalo v vseh večjih mestih Vojvodine in tudi LR Ilrvatske, kjer živijo skupine madžarske narodne manjšine. USPEH DRŽAVNEGA GOSPODARSKEGA NAČRTA ZA 1947 Ob poročilu Zvezne načrtne komisije povzemamo, da je'bil državni gospodarski načrt za 1947 izvršen 101.7'/ . Od tega izkazuje industrijska proizvodnja 106%, kmetijska proizvodnja 97%, gozdna proizvodnja 95%, promet 104,3%, investicije novogradnje pa 98,3%. Ti statistično izkazani uspehi izpričujejo klavern poraz vseh onih, ki so menili,, da bo mogoče s sabotažo, 'malomarnostjo in reakcionarnimi nagibi ovirati dosledno vztrajno izvajanje nalog prve petletke. V Ljudski republiki Sloveniji je bil n. pr. izvršen načrt novih gradenj 129r/(. Od 971 zgrajenih objektov jih je bilo 626 industrijskega značaja. Največ novih poslopij je bilo pozidanih v Ljubljani, Mariboru, Celju, na Jesenicah in v Kranju, nadalje v ostalih industrijskih središčih Trbovljah, Hrastniku, Zagorju, Senovem in Kočevju. V najvažnejših industrijskih središčih,Slovenije je bilo postavljenih 30 delavskih kolonij, v rudarskih revirjih pa 32. Popolnoma nove naselbine pa vstajajo tam, kjer so ustvarjeni pogoji za nove gospodarske pobude in ustvaritev novih industrijskih obratov, tako n. pr. v Strnišču pri Ptuju, kjer nastajajo novi tovarniški objekti za proizvodnjo aluminija, ter v Dolnji Lendavi, kjer so pričeli s črpanjem doslej nečrpanih petrolejskih vrelcev, ki bodo prinesli v slovensko industrijsko proizvodnjo nov polet. NA RUŠEVINAH PODGORICE VSTAJA NOVA PRESTOLNICA ČRNE GORE . Znana je težka žaloigra, ki jo je doživela 'med drugo svetovno vojno Podgorica, gospodarsko in prometno središče Črne gore. Nad devet desetin poslopij je bilo popolnoma razdejanih, i Pa tudi ostala poslopja so bila tako po-i škodovana, da niso mogla več služiti I ljudstvu za stanovanje. iPo osvoboditvi | se je ljudstvo z vnemo in delovnim zanosom lotilo obnovo svojega rodnega mesta, ki je bilo preimenovano v mar- šalu Titu v Beograd. Čez noč so zrasle v Titogradu nove, ponosne stavbe. Titograd vstaja k novemu življenju nove prestolnice Ljudske republike Črne gore. Vzdolž projektiranih ulic je P1'1" pravljeno gradivo za nove večnadstropne stavbe, od katerih bodo mnoge nad 90 metrov dolge. Poleg stanovanjskih poslopij zidajo tudi druge stavbe, tako n .pr. veliki sodobni hotel, poslopje ministrstva za gradnje, palače Narodne banke, Srednje tehnične šole, post1’ itd. Z izgradnjo proge Nikšič-Titograd, ki bo končana letošnje poletje, bodo pospešena dela na izgradnji Titograda, kamor so se že lahko preselila tri nu-nistrstva Ljudske republike Črne g°re’ gradbeno, kmetijsko in pravosodno. To-ko bo pričelo v Titogradu utripati novo politično, gospodarsko in kulturno življenje črnogorskega naroda, ki se j‘“ 7' junaštvom priključil narodni osvobodilni borbi in ki se je z vnemo in ljubez- > ! nijo postavil v prve vrste obnove, gradnje, razvoja in napredka nove goslavije. ' J DOMOVIN^ NI VEe meEHA SKRB ZA ZDRAVSTVO Gleda zdravstva in skrbi zanj si je pridobila nova Jugoslavija nedvomne zasluge in toplo priznanje. Če bi šlo za primerjavo s stanjem v stari Jugoslaviji, potem bi se dokopali do velikih razlik. Na Hrvatskem je bilo pred vojno komaj šest zdravstvenih postaj. Nova Jugoslavija pa posveča vneto skrb zdravstvenemu stanju svojih državljanov. Tudi na Hrvatskem so pokazali v tem pogledu velike uspehe. Že leta 1946 je,bilo tukaj 50 okrajnih in 13 sektorskih zdravstvenih postaj. Leta 1947 pa je bilo ustanovljenih 33 okraj-inih in 12 sektorskih zdravstvenih postaj. Vsaka postaja ima splošno ambulanto in posvetovalnico za matere in deco. V večini teh postaj je tudi zobna ambulanta, liani se je zdravilo v 'teli postapah 2,700.000 bolnikov. Od osvoboditve je bilo na novo zgrajenih odnosno preurejenih 57 okrajnih in 26 sektorskih zdravstvenih postaj. Za leto 1948 je predvidena zidava 14 novih poslopij okrajnih zdravstvenih postaj in preureditev 23 postaj v raznih okrajih na področju Ljudske republike Hr-vatske. TUDI NARODNE MANJŠINE UŽIVAJO POLNO KULTUURNO SVOBODO Nova Jugoslavija kaže tudi do narodnih manjšin drugačen odnos nego v stari Jugoslaviji. Vse narodne manjšine imajo polno pravco, da uživajo politične, gospodarske in kulturne svoboščine, ki so zagotovljene v Ustavi Federativne Ljudske republike Jugoslavije. To velja seveda tudi za madžarsko narodno manjšino. Zanimivo je, da je bilo madžarsko narodno gledališče v Subotici prvo manjšinsko gledališče v novi Jugoslaviji. Odprli so ga v oktobru Pred vojno mi je neki tuji športnik, ki se je mudil v Jugoslaviji, dejal, da ne pozna države, kjer bi življenje teklo počasnejše, kot v Jugoslaviji. Ljudje1 so se mu zdeli komodni, v gibih leni, tehnike pri nas ni opazil toliko, kot v drugih državah. Zato si je ustvaril o naši domovini takšno sliko. Priznal pa je, da se glede prirodnih krasot z Jugoslavijo nobena druga država ne more kosati in primerjati. Večkrat ^ein se spomnil na besede tega tujca in na njegovo površno oceno naše domovine- Tedaj pred vojno je pač po naših krajih videl brezposelne, sestradane delavce, ki so čakali na trgih in kolodvorih, da bi se jim ponudila kakšna prilika za priložnostni zaslužek. Videl je, kako so si izčrpani de-! lavci svoje reumatične ude greli na I soncu in kako so v svoja tuberkulozna i pljuča vdihavali zrak, kako so se leno in počasi kretali, da ne bi z gibanjem prehitro iačrpali svojih maloštevilnih i vitaminov- Toda ta tujec, ki je bil ; športnik, ne pa gospodarsko razgledan človek, ni pomisili v čem je vzrok, da : se mu je življenje pri nas zdelo po-j časno. Vzrok je bil v tem, da je bil v naši I prejšnji državi kapitalizem napram proletarijatu okrutnejši kot kjerkoli, J da je bilo dovoljeno izkoriščanje člo- i j veka po človeku, da je bilo maloštevilnim domačim in tujim kapitalistom po ustavi omogočeno uživati sadove dela mnogoštevilnih brezpravnih delavcev, kovati iz tega korist in ustvarjati si ugodje.' Delovni napor velike večine delovnih ljudi je uživalo malo število parasitov. Vedno bolj se jim je večal kapital in vedno večja je postajala njihova želja po kupičenju bogastva, vedno bolj neusmiljeno so izkoriščali delovno silo in vedno več naporov so zahtevali in od svojih zaposlenih delavcev. Ker pa se v kapitalističnem gospodarskem sistemu dogajajo pogosto kriae, zgube t takih primerih tisoči in tisoči delavcev svoje službe, vrž :eni so iz produkcije- in v svoji brezposelnosti večajo število onih bednih, neodpornih in razredno nezavednih delavcev, ki nudijo svoje delovne sile za vsako ceno naprodaj, ki se prav nič ne pogajajo, temveč pristajajo na najhujše delovne pogoje. V prejšnji Jugoslaviji so bile gospodarske krize pogoste. V narodno-osvobodilni borbi pa je jugoslovansko delovno ljudstvo izgnalo okupatorje in obenem odpravilo kapitalistični gospodarski sistem, ustvari- lo nov in pravičnejši družbeni red, ki ne dovoljuje brezmejnega izkoriščanja nekaterih in brezmejnega bogatenj11 drugih, kjer ni možnosti za nastane* razrednih nasprotstev in kjer je zar8" di svobodnega razvoja posameznik1} omogočen svoboden razvoj vseh. Ker si je delovno ljudstvo vedno v prejšnji" težkih časih, ko je človek neprestan0 trepetal, da bo izgubil delo, obstanek n1 kruh, zaman želelo, da bi mu bila za-.jmčena pravica do dela, da bi se drza-va zavezala vsakomur preskrbeti del0, se sedaj toliko bolj zaveda, da je del° v svobodni domovini vedno vir napredka, blagostanja in prave svobode de-lovnega človeka. Iz bivšega sužnja J® naš delovni človek postal svoboda1 ustvarjalec, zato se je temeljito spi'e; menil njegov odnos do dela- Delo J11 več breme, ne sramota, ne nujno zlo i|1 napro brez perspektive in priznanja* temveč stvar časti. Vsak delovni človek v Jugoslaviji dela danes z veseljem, za’ to v delu ustvarja mnogo več kot kdajkoli prej, v delu je vztrajen in požrtvovalen- Vse to je vidno v tovarnah vse1 proizvodnih panog, v rudnikih in Pr.e’ mogovnikih, na poljih in gozdovih 111 vsepovsod, saj se dan za dnem ustvarja vedno več novega. In vse se del in ustvarja po načrtu! Po načrtu J1 razmeščena delovna sila in po načrt" se izobražujejo novi kadri. Zato v <|u' goslaviji brezposelnosti ne bo nikda1 več, nikdar več ne. bo ekonomskih k1'1* in vedno bolj bodo rasle proizvajal11*' sile. Že ob prehodu od vojne k muj”’ ko je nevarnost množične nezapos'0' nosti izredno velika, je bilo takoj za' posleno vse delovno ljudstvo. Gosp0' darski načrt, strokovno izobraževanj/ in izpopolnjevanje delavcev, ki v Pvr£9.8h’ njih delovnih pogojih in v prejšnJ1.’ časih niso imeli dovolj prilike izobra^1' ti in usposobiti se ter delovni heroizei11 jugoslovanskih delavcev neprestan" dvigujejo storilnost, večajo proizvaja*' ne sile in s tem materialno in duhovno blagostanje vsega prebivalstva. Če je prej kdorkoli dobil vtis, da s° ljudje v Jugoslaviji leni in da je z,.v ljenje prepočasno, da je tam beda 11 da je gospodarstvo slabo razvito, 1)1 danes presenečen. Dela je na vseli koncih in krajih, zaslužka dovolj za vs in vsakega, ki je voljan delati. Jugo-slovanski delavci v kapitalističnem_ svetu, ki vidijo na obzorju kapitalistični držav prihajajoče krize, se vračajo domov, ker jim domovina ni več imačeha-Domovina je prebolela težko bolezen, pomladila in spremenila se je in vsern svojim otrokom je postala najbolj®1 mati. A. Lenard Ntim. (Stev.) 0 — 20. Marca' 104» "*"* " 111 ■ ■" vt* 1 SLOVENSKI GLAS Str. 3 Primorske Vesti Spomenica demokratičnega Trsta varnostnemu svetu Jlbie 23. februarja se je sestal v Trstu 'ločnosti demokratičnih množic- Težko /lavni svet Slovensko italijanske anti-asistiCna unija za Tržaško ozemlje. Pomični tajnik Izvršilnega odbora SIAU »i-anko Babič, je v svojih izvajanjih Razkrinkal poveljnika na anBloamei'i-^ ®ln področju Tržaškega ozemlja gene-L a Ayreja, ki je v svojem poročilu ;ai]nostnema svetu Organizacije Zdru-Zer|ih narodriv enostavno delil prebivalstvo tržaškega ozemlja na Italijane in slovensko komunistični del prebivalstva” Nflinen generala Ayreja je bil, zaKriti ogromne množice Italijanov, ki Podstavljajo dejansko večino v demoničnem gibaniu Slovansko italiju lijan- *ke antifašistične unije. S takšnim prikazovanjem bi general Airey rad u-sJ*varii videz, da je med obema tema Nt'otnkriVne namere- ki prinesle Trstu n° škodo ln nedvomno propast. POURRTEK U DOmOUIHO Prekooceanski parnik “PARTIZANKA”, ponos naše jugoslovanske mlade trgovske mornarice, dospe v pristanišče Buenos Aires dne 1. aprila t. 1. Vsa jugoslovanska naselbina nestrpno pričakuje prihod “Partizanke”, ker njen prihod nas nekako zbliža z našo domovino. Odplove dne 5. aprila in odpelje med drugim tudi 600 jugoslovanskih izseljencev, ki se vrnejo v domovino. Med povratniki je tudi 120 Slovencev. Po petnajst, dvajset ali več letih bivanja v tujini se ti rojaki z veseljem vračajo v domovino, iz katere jih je fašizem pognal po svetu. Vsi želimo spet jv naše rojstne kraje in nekterim se je želja izjolnila, da že odpotujejo. Vračajo se v prerojeno domovino, v svobodo, ki je bila s krvjo dosežena in dati hočejo vse svoje moči pri obnovi in za izvršitev petletnega plana. čeprav se danes rovari tu v izselje-ništvu proti F.L.R.J. in širi razne nesramne goovrice, da tam vlada teror in lakota, se kljub vsemu naši rojaki vračajo, ker znajo, da je to lažipropagan-da onih propalic, ki so kot izdajalci morali zbežati in za vedno zapustiti svojo domovino. Bratje, sestre ali očetje in matere nas kličejo domov in na njih klic se sedaj prva skupina vrača. Ne nasedajo lažipropagandi, temveč verujejo svojcem, kateri jim zagotavljajo, da doma ne bodo lačni, ker dela je dovolj za vse in brezposelnosti ne poznajo. Zavedajo se tudi naši povratniki, da ne dospejo v raj v katerem bodo imeli vsega v izobilju, ker posledice zadnje krute vojne se še občutijo, a vračajo se polni navdušenja da pomaagjo pri delu za boljšo in srečno bodočnost. Iz naše srede izgubimo mnogo tova- “PARTIZANKA”, ponos naše mlade trgovske mornarice, katera dospe koncem tega meseca v Buenos Aires, in bo ukrcala naše izseljence-povratnike iz Argentine in nato odide v Montevideo da ukrca povratnike iz Uruguaya. NAŠ MINISTER NA OBISKU V CORDOBI Te dni t. j. 19., 20. in 21. t. m. obišče Polnomočni Minister in Poslanik F.L.K. Jugoslavije General Major France Pirc v spremstvu zastopnikov organizacij jugoslovansko naselbino v Cordobi in okolici. Člani načih organizacij se že več časa pripravljajo, da čim odličnejše sprejmejo g. Ministra Pirca. Javljeno je o tem obisku vsej jugoslovanski naselbini v Cordobi in okolici. O tem obisku bomo v prihodnji številki podrobnejše poročali. TOV. ZORKA LEONTIČ, ZASTOPNICA JUGOSLOVANSKEGA RDEČEGA KRIŽA ODPOTOVALA V JUGOSLAVIJO Dne 2. marca je odpotovala iz Buenos Airesa v Jugoslavijo tovarišica Zorka Leontič, ki je kot zastopnica jugoslovanskega Rdečega Križa posetila jugoslovanske naselbine v Latinski Ameriki. V času njenega bivanja v Argentini 'smo tudi mi Slovcjici imeli priliko slišati od tov. Leontič kako so v času osvobodilne borbe stradali iti trpeli naši narodi posebno nam je pa razlagala o trpljenju otročičev. Slišali smo kako je skrbel Rdeči Križ za siromašne otroke, katerih očetje so dali življenje za svobodo domovine ter kakšno zaščito dobivajo vojne sirote od sedanje vlade F.L.R.J. Tovarišica Zorka se je s svojim delovanjem zelo priljubila našim izseljencem iti ostala nam bo v najlepšem spominu. Ob povratku v domovino izrekamo tov. Zorki Leontič najlepšo zahvalo za njeno požrtvovalno delo med nami in ji želimo mnogo uspeha v njenem delovanju, t. j. za plemenite eilje Jugoslovanskega Rdečega Križa. POSLANSTVO JUGOSLAVIJE ZANIKUJE GOROSTASNO IZMIŠLJOTINO Poslanstvo F.L.R.J. v Euenos Airesu nam je poslalo sledečo objavo glede izmišljotine javljene v Braziliji z namenom škodovati novi Jugoslaviji. V izjavi stoji: “V dnevnikih “Critica”, z dne 7. t. m. in “ Argentinisches Tageblatt” z dne 8. t. m. objavljajo vest agencije A.F.P. iz Rio de Janeiro, v kateri se trdi, da “braziljska policija ni dovolila izkrcanje delegatinje Jug. Rdečega Križa Zorki Leontič, katera je po mnenju nekaterih obveščevalnih agencij “pobegnila”, ko je bila vsled njenega špijonskega delovanja zasledovana od strani argentinske policije. “Ta vest je popolnoma lažnjiva in izmišljena z namenom hujskati javno mnenje proti F.L.R.J. Resnica pa je, da je gospodična Zorka Leontič obiskala Argentino, kot zastopnica Jugoslovanskega Rdečega Križa in ko je svojo misijo izpolnila se je vrnila v Jugoslavijo, da tam nadaljuje svoje dolžnosti.” Glas Odbora "Slovenskega Ljudskega Doma” Ker se ta današnji GLAS ODBORA nanaša na delovanje naše mladine. je odbor smatral za potrebno objaviti ga v kasteljanskem jeziku, da bo na ta način naša mladina bolje razumela vsebino istega. NUESTRA JUVENTUD Y SU ACT‘VIDAD Muchos socios “viejos” que se interesan por el desarrollo eultural de nucstra juventud se preguntan: que es1a pasando con ella, en vista del des-iuteres que nucstra juventud muestra por los problemas culturales en general, La respuesta no es muy simple, pero la Oomision Direetiva se ve obligada a saiialar algunas eausns fundamntales que dificultan el desarrollo de la juventud en general. La juventud en su esencia es buena, pero le falta una sana coinprension objetiva bas?ica en sus tareas especificas de ampliar sus conocimientos cultu-rales en el eampo etnico coni o Eslovenos por excelencia. Falt&ndole a la ju-ventud las bases funtfamentalcs, v estt) se nota mareadamente en los cuadros directivos, “las cosas no niarelian bien”. Para que “las cosas marehen bien”, se debe deseartar toda la equivo-eada eliarlataneria v proeurar poner de rieleve abnegacion, constancia, tena-eidad, instruccion y mas instruceion, para ampliar los conocimientos culturales para ponerlos al mismo tiempo al servieio del progreso de nuestra eo-lectividad. Bsto deberla y debe ser la esencia de la actividad juvenil. Poniendo de lado iinos cuantos jovenes, los restantes, en general, gustan de las actividades demostratrvas: excursiones, pic-nics, iiestas eampestres y deport.es en general. Todo esto demuestra la pujanza juvenil en lo fLsico. Č esto es muy natural. Paralelamente a la actividad lisica deberla desarro-llarse la cultura, canto coral o solisticp, recita les, cursos de idioma, lectura, perioclismo, obras teatrales, conferencias, etc. Ksto deberia ser tambien natural, pero no lo es porque la juventud muestra en este aspeeto muy poco interes, por 110 decir nada- Debido a esta falta de actividad eultural, cuando la juventud no tiene oportunidad de distraersc fisicamente, siente en su mentaiidad un vaeio, que desapareceria por si mismo si los jovenes tuieran mas amor por el desarrollo eultural. Los jovenes en general deben correlacionar el desarrollo eultural y lisico en un conjunto armonico, este es el unico camino para eneontrarse a si mismos, y encontrar tambien fuerzas que son neeesarias para llevar progre-sivamente adelante el desarrollo general de la juventud eslovena. La Comision Central hace un llamado a los jovenes para normalizar las anomalias actuales y mirar al futuro, tratando de enfocar nuestros problemas con mas realidad, que liasta ahora. Porque tarde o temprano, se lian de rendir cuentas de la labor cumplida, frente a la opinion de nuestros compatriotas, los que seran inexorables para juzgar el resultado obtenido. Por la Oomision Direetiva: društvo postati močno in veliko središče Slovencev, ker le na ta način bo lahko izpolnjevalo svoje dolžnost? v naši naselbini. Besede g. Ministra i>0 navzoči odobravali z burnimi aplavzi. Vršila se je tudi plesna zabava, pri kateri je sodeloval Samčev orkester. Naša inladirir. je imela priliko, da je po tolikem času spet zavrtela P^ taktu našega, znanega in priljubljei.eg'1 Samčevega orkestra. Seeretario General: -J. Vižintin Predsednik: E. Semolič OBLETNICA J. D. “SAMOPOMOČ SLOVENCEV” burk? enodejanka “Buček v strahu”. Po končanem sporedu je odbor dru-štva “Samopomoč” povabil g. Ministra, Minulo soboto, dne 13. marca je •!. fov K. Žagarja, trgovskega atašeja in “Samopomoč Slovencev v ulici g, nekatere povabljence k pripravljeni mizi, kjer so jih vljudno postregli. G. Minister (Pirc je tu pozdravil od- 1). “Samopomoč Centenera imelo veliko prireditev s ka tero je praznovalo enajsto obletnico ustanovitve društva in peto postavitve lastnega doma. obletnico odbor in članstvo ter imel kratek govor v katerem je vzpodbujal, da mo- rišev, ki so bili vedno tesno povezani z delovanjem naših organizacij. Pogrešali jih bomo in težko nam bo ob slovesu. Težko nam je tudi bilo ob slovesu, ko smo pred tolikimi leti zapustili našo rojstno grudo in tolažia nas je nada, da se zopet vrnemo. Dan vrnitve je dospel in ko se bomo poslavljali od prve skupine povratnikov, nas bo tolažilo upanje, da se kmalu snidemo v domovini ! JM Začetek prireditve je bil napovedan • n( fjntčtvo Samopomoč Slovencev de-ob 9 uri zvečer, medtem ko se je pa ' |0Vfttj v tesni povezanosti z ostalimi spored pričel izvajati z veliko zamudo. | organizacijami ter izključno na polju Prireditelji bi morali biti kaj bolj toc- vzajemne pomoči. Povdaril je, da mora ni, predvsem zato, ker se je na njih va-bilo odzval tudi naš Polnomočni Minister in Poslanik General Major France Pi rc. Spored je otvoril t. e. predsednik drultva tov. Petrovčič, ki je najprvo pozdravil predstavnika naše vlade in vse prisotne. Govoril je na to v kaste- ljanskem jeziku in v svojem govoru je pojasnil kako se je društvo ustanovilo ter delovanje istega. Posebno je povdaril. da je društvo delovalo največ na polju medsebojne pomoči ter da more v bodoče postati društvo “Samopomoč” velika centrala Slovencev, katerim se bo lahko nudilo pomoč pri nezgodah, bolezni, smrti itd. Na sporedu so bile tudi deklamacije, nastopil je z več pesmi mešan zbor Slov. Ljudskega Doma, pod vodstvom tov. C. Jekše ter podala se je znana POMOČ DOMOVINI “LIKVIDACIJSKI ODBOR" IT. S. J. — SLOVENSKI ODBOR Pred časom smo že poročali, (la fcbirk* za rekonstrukcijo L.F.It. Jugoslavije tM’ v kratkem zaključena, ker naša domovin* se je na podlagi petletnega plana že toliko pomogla, da naša pomoč že ni ve<: nujno potrebna. Toda ni samo to. Pred' stavniki L.F.It.,J. so »videli položaj našli* ustanov ter rekli: “V času, ko je domovi* na |)otrebovala vaše pomoči, ste napravil* vašo dolžnost, sedaj pa Je potrebno, d* 1 omagate vašim kulturnim ustanovam, k*' terim bo od sedaj naprej lahko tudi do« movlna sorazmerno pripomogla.'’ Na iMMliagi tega, smo zbirko tudi zaključili in v kratkem bomo objavili potek c* lotne zbirke. Od ustanovitve Slov. odbora U.S.J. vseh pododborov, so se naši agilni tovarli* i„in tovarišice potrudili za obiskati vse Slo* vence, kar pa pri vsi najboljši volji ni*0 vseli iztaknili in zato se tem potoni v **d-nje obračamo do onih, ki do danes niso š® prispevali in se čutijo pristaši današnje Ju’ ^ osla vije, da tekom par dni napravijo svojo dolžnost naprain domovini. Jjc Imena tov., ki so prispevali za rekonstrukcijo Jugoslavije Iz Vi lla Scasso • Potom tov. J. Brišček: Po $ 50.—: Duša Blaž. Po $ 30.—: Rudolf Bizjak. Po $ 20.—: Karel Devetak, Jakob J**#’ Ivan Žbogar, Jože Musič, Franc Lenarili Milan Robec, Elza Mbec, Viktor Pirjave«, Svine Grandovec, Anton Sinko, Jože Maruši«. Skupaj « 800.— Potom tov. J. Pezdirc: Po $ 100.—: Ivan Sopčič. Po $ 50.—; Anton Mušan. Po $ 25.— : Franc Drčar. Po % 20.—: Anton Plut. Jože Vajentič. Blaž Benčič, Jože Seginja, Ludovik Kof«'’ Jože Petrič, Stefan Beučar. Skupaj $ " Potom tov. E. Slamič: Po $ 20.—: Anton Mezbeda, Ignac Ui_ bančič, Jože Boštjančič, Luka Malinovih Franc Gercetič. Skupaj $ 1®®' Potoni tov. D. Lisjak: Po ; 50.—: Vicente Pompilio. Po $ 20.—: Albin Birsa, Rafael Tur*. Ivan Griljanc, Ivan Makarlč, Peter der, Anton Potočnik, Franc Boštjan''* ’ Jože Lasič, Aliko Balavič. Skupaj $ ODBOR ZA JUGOSLOVANSKO PRIMORJE V ARGENTINI Ram6n Lista 5168 — Buenos Aires OPOZARJA vse Slovence iz Primorja in Hrvate iz Istre, ki so po zadnji mirovni pogo^^j pripadli v meje FNR Jugoslavije, da se morajo vsi prijaviti za pridobit® jugoslovanskega državljanstva in to do 30. junija 1948. Čeprav ni ta prijftV^ zx nikogar obvezna, vendar smatramo in priporočamo, da se prijavio vsi na rojaki, kajti v nasprotnem slučaju ne bodo imeli nikjer zaščite. , .,j Za vsa nadaljna pojasnila, obrnite se na naša društva, kjer boste dobi potrebne prijavnice za dopolnitev, kakor tudi pismeno na O. za Jug-morje, kateri Vam bo na zahtevo dostavil (posebno v notranjost) vsa pojasni in prijavnice potom pošte. Prijavnice lahko osebno izročite izpolnjene v naših društvih ali Pa n Poslaništvo FLR Jugoslavije, calle Charcas 1705, Buenos Aires. ODBOR ZA JUGOSLOVANSKO PRIMORJE V ARGENTINI SiomsKt l*ropietario: Sociedati Vugoeslava “HOGAK POPULAR KSLOVENO” CORONEL RAMON LISTA 5158 — T. A. 50 (Devoto) 5502 Director: LADISLAO ŠKOF — Administrador: METOD KRALJ ZASTOPNIKI: Cčrdobo in okolico: Franc Kurinčič — Pinzon 1G39. Rosario in okolico: Štefan Žigon — Avenida Lagos y Horqueta. "a Lomo Negro in okolico: Golobič Marko. Villa Calzada in Temperley ter okolico: Luis Furlan — Cnel. Flores, V. Calzad* Z 8 “aHito: Marija Klarič — Jose Bonifacio 663, Buenos Aires, a Montevideo: Vera in Milka Ogrizek — Rectilicaci6n Laranaga 22.35. a Saavedro in okolico: Viktor Metljak: Ramallo 4962. Za Mar del Plato: David Grilj, Calle »0 No. 53 — Mar del Plata. Buenos Aires, 20 de aMrzo de 1948 Problem na No. 6 na deželi da ne bi koristilo jugoslovanski skupnosti, zato pa j s potrebno, Ko se je ustanovil Slovenski Ljudski Dom — katerega ustanovitev je stala mnogo požrtvovanja in mnogo vztrajnosti —, je bila želja novo ustanov-Jenega društva združiti vse do takrat organizirane in pregresivne slovenske ^seljence v eno samo slovensko organizacijo. To je tudi novemu društvu uspe-°; oziroma ta uspeli se je omejil le na izseljence v mestu in bližini, toda 0stale so skupine Slovencev v notranjosti, ki še sedaj nimajo povezanosti z tatico, ki bi bil Slovenski Ljudski Dom v Euenos Airesu. ■, Imamo n. pr. veliko skupino Slovencev v Pineyru, društvo “Edinost” v j-ordobi, Triglav v Rosariu in še razne druge skupine organiziranih Slovencev, aztrešene širom Republike. Mnogo teh' skupin je organiziralo Udruženje °bodna Jugoslavija (Slov. Odsek), na podlagi pomožne akcije Jugosla-VlJ», in nekatere skupine so že s slovensko centralo vred stopile k novoustanovljenemu društvu. V tem oziru je seveda problem rešen, ni pa tako z oni-skupinami, ki direktno spadajo pod Centralo Udruženja Svob Jugoslavije. " nekaterih od teh skupin ali podružnic U. S. J. še danes prevladuje sionski element, ki pa j s od slovenskega centra popolnoma odrezan. . če Slovenski Ljudski Dom vedno povdarja to, da bi morali vsi organi-2lrani Slovenci biti direktno ali individualno povezani s svojim središčem, j1® mislimo, da društvo goji v jugoslovanski koloniji kakšen separatizem, * kaj podobnega, o tem ni, danes nobenega govora, kajti Slovenci smo z avdušenjem pozdravili ustanovitev Jugoslovanskega Centralnega Sveta, v aterem smo tudi pravilno zastopani. Smatramo to povezanost med Slovenci 6 kot koristno delo, ne samo za Slovence temveč za vse jugoslovanske ^seljence Poglejmo samo smernice naših prejšnih društev. Ali se niso naslanjale v*°lj na kulturna udejstvovanja? Ali ni ravno to pripomoglo, da smo skozi sa leta ohranili tradicije, naš jezik in obstoj, kljub temu, da smo ostali * ■®sti Jugoslovani? Danes, ko smo se združili v eno društvo, moramo misliti, ko bomo gojitev naše kulture, razširili prek odruštvenega praga, v notra- J°st dežele, kjer so skupine Slovencev na novo organizirane, s0 2eR1imo si kot primer eno podružnico. Udruženje Svob. Jugoslavija, k j ar 3ebV^*na članstva Slovenci, ostali pa druge jugoslovanske narodnosti. Med sledmi Ue k0<*° ve° uporabljali našega jezika, otroci in mladina bo brez dvorna tein v stari®em in sčasoma bo ta podružnica le navidezno jugoslovanska, med ji ko bo postala članstvu domovina, ali domovine staršev, zelo tuja in tuja ini.i.,.0 tU(*i naša kultura. Vse njih delovanje bo postalo avtomatično, kajti hli bodo drugače. Hovl Stva so nam sec*aJ pokazala, da so se skupina ali društva, usta-če i6lla P° narodni pripadnosti, kulturno najbolje razvijala in napredovala. ?° do sedaj obstoječe skupine, kjer je bilo članstvo, mešane narodnost', ^a se v vsakem slučaju, ako bi eno ali drugo, omenjenih 55-Ld ’ ki so sedaj podružnice U.S.J. ne bilo mogoče celokupno pridružiti k sti jn ’ riaJ ima isti svoje direktne kulturne stike s člani slovenske pripadno-^1Ce^' Jzmenjavo leposlovnega materiala- predavanja, agitacije za naše jugoslovanski izseljenci moramo potom naših organizacij skrbeti, da ^ahovH?10 na®*m naslednikom^ kaj je ta ali oni narod v Jugoslaviji s svojo ■4$ sto1*'’'0 ~n učen°stjo ustvaril, ker le na ta način bomo zbudili v tistih, b0 ja na čelu organizacij, posebno pa v mladini, tisto narodno zavest, ki O^a dolgoleten obstoj našim naselbinam. >W0Hi A Priliki moramo omeniti bližajočo se konferenco Udruženja Svob. sebn0 aVl‘*e’ .ki bo prav gotovo vzela v pretres problem svojih podružnic, po-konferPa °n^ ^er 80 nolanjeni tudi Slovenci. Prepričanja smo da bo na tej o* 'enci Prevladovala zdrava misel, ter da se bo problem, ki smo ga zgoraj Iul1. tudi pravilno rešil. Potom Tov. P. Kariž: Po $ 50.—: Martin Marinovi«. Po $ 20.—: Ignac Bezeg, Marija Kariž, Franc Jelusič, Jože Grilanc, Angel Fajt, Vjekoslav Polan, Jože Rusjan, Ivan Kariž. Skupaj $ 1210.— Potom tov. Alojzija Vičič: t Po $ 50.— : Vicent P ogel j. Po $ 20.—: Jože Bubin, Franc Hvala, Franc Kovači?, Jože Sluga, Marica Sluga, Jože Pezdirc, Ivan Vičič, Anton Hrvatin, Jože Kastelič. Skupaj $ a:«).— Potonv tov. Alojzija Zizmund: 'Po S 20.—: Teodoro Dora, Matej Ka-ralič. Skupaj $ 40,— Vsega Skupaj ..................... $ 1425.— V prejSnjih Ustili objavljeno . . $ 810.— Vsega skupaj iz podbora Villa Scasso ....................... !35 Potom tovaišev Franca Vouk in Srečka Krusič: i’o $ 100.—: Andrej Klinc. Po $ .'0.—: Anton Markič, Albin Rebec, Ciril Markič, Leopold živec, Anton Blazina, Ferdinand Guštin, Srečko Krusič, Franc Vouk. Po $ 20.—: Anton Purič Jože Trobec, Peter Zavrtanik. Skupaj S 560.— Potom tovarišev Ludvik in Jože J. Gregorič: J Po $ 20.—: Alojzij Vodopivec, Andrej Vodopivec, Jože Trampuš, Alojzij Sulič, Jože Luin, Emil'Volčič, Jože J. Gregorič, Ivan Dovžak. Po $ 30.—: Ludvik Gregorič. Skupaj $ 100.— Potom tov. Stankota Batič: . Po $ 50.—: Albert Gregorič. Po $ 25.—: Franc Gregorič, (Vogersko); Stanko Iiatič, Jože Gaberšček, Po $ 20.—: Franc Gregorič, (Prvači-na); Alojzij Gregorič. Skupaj $ 165.— Potom tov. Antona Nuncija: Po $ 30.— : Jože Vrh, Rudolf Ivančič, Vinko Jazbec, Jurij Klein, Po *S 25.— : Jakob Valenčič. Po $ 20.—: Katja Umek, Ivan Nuncija, Jože Slavec, Herman Centrich, Alojzij Nabregoj, Anton Sustarčič, Miha liafoj, Anton Skumca. Skupaj $ 30*5.— Perfiia iz okraja San Agustin $ 50.— za pomoč rekonstrukcije F.UR. Jugoslavije. * Opomba: V eni izmed prejšnjih števili; pod nabranim potom tov. Franca Mohorčič je pomotoma izostalo ime tovariša Jožeta Pečenko kateri je prispeval s $ 20.—. PIRHI Slovenski Ljudski Dom podružnica Paternal, San Blas 195', priredi na Velikonočno nedeljo 28. t. m. družabno večerjo pri kateri se bodo delili naši tradicionalni “ Pirhi ’ ’. Vse člane in članice ter prijatelje Slovenskega Ljudskega Doma vljudno vabi ODBOR JUGOSLOV. CENTRALNI SVET IN CENTRALNI ODBOR U.S.J. NAPRO ŠATA OTVORITEV SLOVANSKE TISKARNE Jugoslovanski Centralni Svet je poslal načelniku mesta Buenos Airesa sledeči brzojav: Senor Intendente Municipal Dr. Emilio Siri, Intendente Municipal, Capital. En nombre colectividad yugoslava pedimos Senor Intendente Municipal le-vantar clausura Imprenta Eslava. Consejo Central Yugoslavo: RUDE MIKULIČIČ, presidente. PEDRO ZANETIČ, secretario. * 'Centralni Odbor Udr. Svobodna Jugoslavija je v svojem in v imenu svojih podružnic poslal načelniku mest« Buenos Airesa in Ministru notranjih zn-dev brzojav sledeče vsebine: Su Excelencia senor Ministro del Interior, don Angel Borlenghi, Casa de Gobierno, Capital. El Comite Central de la Agrupacion “Yugoslavia Libre”, con sus 60 filia-les, pide al senor Ministro levantar clausura de la “Editorial Eslava” S. R. L., Charcas 431-433. AN.T(XNIO PAPARELA presidente. E. OGRESTA, seretario. V pisarni sprejeli od tovariša Franceta TISKOVNI SKLAD čermel Franc . ., ,............ Ivančič Franc ................ Ivan ečrne ................... Anton Persa ............ Norma Pintar ................. 2 13 38 0.30 Od prej ...................................... 7S9 Skupaj 514.30 DOMAČE VESTI ŠTORKLJA je poselila Pepino in Albina Rogelja lei jima podarila krepkega deaka prvorojenca. Toliko Albin kot njagova žena stAN NE VRŠITA, TEMVEČ V NEDELJO POZNEJE, DNE 11. APRILA. UPOŠTEVALO SE JE, DA SE BO NAHAJAL TU NAŠ PREKOOCEANSKI PARNIK “ PARTIZANKA” IN POSLOVILI BOMO PRVO SKUPINO NAŠIH POVRATNIKOV. SMRT FAŠIZMU Habla el 'Oire' SVOBODA NARODOM Mis estimados amigos: Grandes novedades se aveeinan para nosotros. Me refiero a la llegada del “Partizanka”, que se UevarA consigo n los mejores de 'nuestros compatriotas, a Irt mas granado de nuestra colectivi-dad, S INFORMES PRESENTADOS POR LAS COMISIONES Y POR EL COMITE EJE-CUTIVO? j En general podemos decir que nuestro movimiento no se ha ampltado en litl-I mero, excepto las nuevas comisiones que oe ban constituido en el interior, como ser las de Mendoza, Arrecifes, Chovetf las que ban sido visitadas por nuestros delegados. Ademds en los alredeodres de la Capital Kederal se han constituido las Comisiones Juv. de V. Scasso y la Comisidn Juv. Is-triana. Podemos decir que, nuestros j^ve-nes han aumentado su capacidad orgiinlca para desempefiarse como activistas en las organizaciones de las cuales son nniembros. Asimismo ha aumentado el contacto de nuestros j<5venes, como integrantes de organizaciones Yugoeslavas, con la Juventud Argentina. En este sentido cabe destacar la actuacifin del Coro Juvenil de “Tito” que ha actuado dos veces en la Kniversi-dad Popular de Villa Urquiza. En lo que a deporte se reflere, hemos de citar los partidos sostenidos por los j6venes de la Plata, Berisso y Dock Sud, con jftvenes ar-gentinos de esas localidades. En particular hemos de mencionar que todas las comisiones pusieron de relieve la colaboracifln que prestan a sus respectivas Comisiones Directivas. En este sentido se ha destacado la Com. Juv. de ‘‘Tito" de Vte. L6pez que ha construido la pista de la Soeiedad en un tiempo rčcord para dar lugar a los festejos del 2». Aniversarlo de nuestra Kederacifin. En esta tarea han sido entusiastamente secundados por la Brigada Juvenil de Dock Sud. La juventud de la Plata, por su parte, colabora activamente en la construc-ci6n del local que su soeiedad ocuparft en la citada ciudad. Recordamos aqui que la juventud del S.L.D. tlene una tarea simi- lar que realizar en el futuro y no podemo9 menos bra “Los Barqueros del Volga” y en otro aeto* el nuevo conjunto juvenil de Tamburl«a "Jorgovan”. En esta comisl-6n juvenil s* ha Uegado a totalizar la cantidad de 13® asociados jovenes, constltuy6ndose al n1'1*' mo teimpo la primera sub-comisi<5n juve-nil femenina de la A.Y.L. filial Dock Sud' Al igual que los j6venes de La Plata, 1°8 jfivenes de Dock Sud se han comprometl' do en ser los primeros en la construccl^n de la nueva sede social de la entidad a I* que pertenecen. Por el entuslasmo dena06" trado y los trabajos que se han Uevado » feliz tfirmino, no podemos m^nos que felt* citar a estos jdvenes y ponerlos como eje111' plo para todos los integrantes de nuestra Federaci<5n. En la juventud Eslovena ha tenido lu' gar un grato y prometedor acontecimient°: La unidad de las entidades Eslovenas en un solo organismo central, el nuevo "Sl°' venski Ljudski Dom”, lo que ha trafd0 aparejado la unidad de la juventud en una sola Comision Juvenil Central Que su vez constituirA las filiales en los sitio" en que se eneuentren agrupado" jdvenes eslovenos. En este sentido, D° podemos menos que volver a recordar l0!l Dock Sud, como as/ tambičn la de “Tito , ejemplo« de la Juventud de La Plata 'S que han sido y son los puntales en la cons-truccldn de las sedes de las respectivas b°' ciedades a las ique pertenecen. Creeffl08 que cuando la oportunidad llegue, la J0' ventud Eslovena demostrarž. su amor a 'a entidad a la que pertenece, y construir^’ al igual de las otras juventudes la de su soeiedad En el interior, a pesar de que se k*11 constituido las comisiones juveniles mo con (ar la historia de la Federa-c**n »nlsma, ya que desde autes de la •'samblea Constituyente de la F.J.Y. traba-^ Por la unidad de la Juventud Yugo-fsl»va en la Argentina. ^rm6 parte de la Comisi6n Oonstitu* lent*i ocupando posterioiimente diversos en el seno de la mlsma, destao&ndo-** P®*1 su espiritu de sacrificio y su abne- gacKin, cualidades que conjuntamente con su capacidad y seriedad le vaileron que el primer Oongreso de la Juventud Yugo-slava en la Argentina le confiara la Se-cretaria de Organizaclčn de nuestra que-rlda Federaci6n, Hoy, al despedirlo, deseamos que su tra-ba.jo en nuestra Madre Patria sea tan fruc-tffero como lo fue entre nosotros, y que Curso de Idioipa Esloveno A mediados de Abril va a comenzar el curso de idioma esloveno para los jovenes de Devoto, Paternal y zonas circunvecinas. El mismo se llevara a cabo en nuestro local de la calle Sim-bron 5148. Creemos que esta deinas ha-blar de la importancia de este curso ya que al logico interes que en nosotros debiera despertar la oportunidad de aprender bien nuestro idioma, se une la posibilidad de poder escribirles a nuestros parientes de allende los ma-res en su propio idioma sin graves fal- su presencia sea un real ai>orte en los tra- tas ,je ortografia y sin dificultad, CO bajos de la reconstrucci6n. Esperainos que nuestro entiisiasmo sepa llenar el gran vaclo que lia dejado este compatriota ejemplar. A 61 nuestros ine-jores deseos y nuestras inejores feliclta-clones. mo tambien la de dar alegria a nuestros padres de hablarles en su querida j amada lengua. Esta abierta la inscripcion para este curso en nuestros locales de Cnel. Ra mon Lista 5158, Simbron 5158 y Sar. Blas 1951, pudiendose anotar todos lo:; dias de 20 horas a 22. La enseiianz. estara a cargo de dos profesores ya de signados por la C. D. de Slovenski Ljudski Dom. Entonces jovenes a inseribirse y es-tudiar! Rodolfo Marmolja Nuestro ideal de juventud predstavlja del gradnje nove Gorice. Po načrtih bo cesta, ki bo dolga 5 km, končana že pred koncem tega leta. S ! pripravljalnimi deli za gradnjo te ce-| ste je gradbeno podjetje za ceste pri-la ob.servaci6n de la Naturaleza. es la inteligencia de la juventud en los j ge|0 takoj po priključitvi Primorske **bia «n todo principio, me ha sugeri- (pueblos mayor sera el fruto de que de que el hombre debe beber de su fuen- ! ella se ha de recoger Sea nuestra ju-* Para el desarrollo armfinico dentro ventud como decia al principio al igual J \ W uvodi * vuu «.%* l' * ue *a sociedad, aquellos pimpollos que que esos pimpollos que son la admirali entreabren luciendo la exquisitez , cion de los jardines en el primor de j opekarne v bližini severnega goriškega ^ sus encantos en los jardines, no pue- su belleza y arrogancia, pero que con kolodvora ustanovilo kovaško, mehanič- sfr otra cosa dentro de un pueblo ] ella se ostente la exquisitez de un per- | U() jn mizarsko delavnico ki so oprem- fume, que la inteligencia deja siem- j ljene z vsemi potrebnimi stroji in trač- pre sembrado en los surcos de la men- J no motorno žago. Ustanovljena je tudi (lUe la masa de la juventud, verdadera edud que atesora los principios de la evoluci6n de los pueblos liacia la con-nuista del progreso y esplendor; es la Juventud a igual que las flores que e,1treabren sus petalos para recibir las ?°tas de rocSo que vivifica sus entra- te. Con las flores se engalanan los jardines, se alegran los huertos y se em-bellccen los parques; con la juventud se fortifican las naciones, se engran-decen los pueblos y con ella descansa y MLADINSKE BRIGADE GRADE NOVO GORICO Gradbeno podjetje za ceste LRS je | dela pa spada gradnja obhodne ceste, decembra meseca pričelo z gradnjo ce- jki veže Solkan preko okoliških naselij ste med Solkanom in Št. Petrom, ki s Št. Petrom. Ta cesta je velike važnosti tudi za prevoz gradbenega materiala za stalno cesto in je že skoraj dograjena in v glavnem usposobljena za prevoz. Zasluga za to gre predvsem delavcem samim, ki so pri izkopih in tlako vanju v veliki večini prekoračevali norma za 60%. Meseca decembra so dospele na gradnjo ceste prvi dve mladinski delovni brigadi. Prvo sestavljajo Srbi, Črnogorci. Makedonci, Hrvati in Bosanci, dospela pa je tudi večja skupina mladincev iz celjske okolice, ki bo vključena v slovensko mladinsko brigado, ki se snuje. Med brigadirji je tudi 62-letni udarnik z mladinske proge .Toša Pa- k F.L.RJ Pri pripravljalnih delih je bilo takoj zaposljenih 670 stalnih delavcev-Vodstvo gradilišča je v prostorih bivše J121,8. quienes con igual sentido debe nu- se adorna nuestro pabellon, que ha de rip sus entranas de saber y de pujan- j cobijar bajo sus pliegues una juventud **> para tener la fortaleza y la claridad lozana y fuerte. e concepto frente a las luchas, frente | En estos momentos dificiles en que * «8piritu renovador que la epoca sin- atraviesa la humanidad, en que todo jjlea, debe nutrir su cerebro de capaci- parece sueumbir bajo una lucha de in- dad para ser captador de las evolucio- comprensi6n e intereses, es cuanto mas ne& čevljarska delavnica, ki je že dobila potreben materijal za popravilo obutve jnof iz štipa in 61 -letni Mihelin Štefan .delavcev. Podjetje ima tudi potrebne iz celjskega okraja, ki sta izjavila, da stroje mešalce gramoza in tlačilce be- hočeta kot pri gradnji mladinske proge tona, prevozne vangončke in potrebno skupno z mladino zastaviti vse sile tudi ročno orodje. na Primorskem za izvedbo Titove pet- Med najpomembnejša pripravljalna i letke. bie conduzcan hacia el progreso y ] necesita nuestra nacion de una juven-n«ntar, debe tener la lozania de espi- 1 tud capaz y fuerte, nuestro pueblo por dispuesto al trabajo a la lucha en suerte la tiene, pues sus hijos con la a conqui8ta de todo lo que puede re- claridad de su apreciacion no han des-Presentar la escala ascendente de la cuidado este faetor, pero es necesario • aei6n( es la juventud la fuerza lo me- j vigorizar y renovar continuamente pa-(j0r a igual que los jardines lo qne pue- ra que el mismo se mantenga siempre 0e °freeer una nacičn, \ina juventud latente con la mišma pujanza, con el ^aPaz, inteligente y que atesora dentro mismo teson y el mismo i procuremos que en nuestra na-cun Su^s^sta el interes por el estudio, . ente con todo lo que este interes re- ! ne n de orgullo los colores de nuestro 111 ^ Je vzr°k, da je bil Karel Perč tako pabellon. El mundo necesita de su ca-pacidad y fortaleza y sea nuestra nacion quien establezca como en el pasado la ostentacion de una juventud tenaz v valiente qne sembro de admi- | racion a los pueblos del mundo, que \ težko telesno pohabljen, ravno dejstvo, Smrt fašizmu — svoboda narodu!” WWWWi,.Wi\W.,.Vrt\W^VWMWA,AVA.WAW\MiW.WlV, , --- vuu ioao 10 que este interes re- ' ., ■ . ^ S?.a’ de'«os a la juventud todos los ; 0 "°'10ei6 «*umi«°n, smo espiritu de h S108 de que ha de valerse para e, I ^ertad sana y sentida, que es fuerza ^rrollogradual de su saber yhabre-|en ^ luchf’ ahe1nto,en el Pro«reso -v SreCOrrido en esta forma 1» Primera j nervl° en la evoluclon- >iue t de al.g0 constructivo dentro de j Que tenga nuestra patria el mejor Paz a- naci6n- Con una juventud ca- jardin de la juventud, que la sangre tier -e ^nte^gente la nacion tendra el 1 que nutre sus entranas fructifique y ^la de imPulsarla hacia l°s ! *ia&a ondear con orgullo los colores de l0s destinos; demos a la juventud nuestro pabellon «;rande en la grande- za de su pasado historico, en su presente batallador y en su. futuro pros- pero y feliz. Que sea la juventud yugo- eslava ejemplo de un pueblo en lo que concierne a ložama, capacidad y espiritu de lucha y sacrificio, que nuestra juventud viva pendiente del progreso de nuestra nacion que sea su norte siempre la honra de un pueblo que sea su norte siempre la honra de un pueblo que marcha orgulloso cobijado por el explendor de nuestros colores patrios. Branko Mizerit °S que su desarrollo fisico den* * ^or ^ue una mente sana cabe v r° de un cuerpo sano, que ella se hacia el desarrollo de su orga-eje 0 C0Ii el tes6n necesario dando el chas^ Un puehl° fuerte en sus lu-fiiert y cotnpetencias fisicas, pues si tr(l e ^ lozana es por tradicičn nues-prj _.ria seamos conservadores de este C1P10 que es fuente capital del pro-rn^0. e 1& naci6n. Unido a ello y co- ! tt>A ° a Par debe suscitar el mismo Por el desarrollo intf Pues intelectual, cuanto mfis despejada y nutrida i Direccion - Proyeccion - Construccion Roberto F. IievpusceH Luis StoH TECNICOS CONSTRUCTORES CALCULOS DE ESTRUCTURAS METALLCAS Y HORMIGON ARMADO EN GENERAL PLANOS—TRAMITES—FIRMA ESCRITORIO: T. A. 50 - 8037 CALDERON 3062 Buenos Aires Privado: LUIS STOK Tčc. Conatructor Vlrgill o No. 204 I ■* WAVWAV/AV,V.' Privado: ROBERTO F. LEVPUŠČEK T6c. Constructor Calder6n 3003 T. A. 50-808T 5: AVrtWWWWUVN BEVKOUA P0UE6T urJCaplan oJUacila "V Ged eciriac U se bo objavljala Kot podlistek v “SiovensHem Glasu” Na željo mnogih čsitateljev, posebno pa čitateljic, bo “Slov. Glas” s prihodnjo številko pričel priobčevati kot podlistek, zanimivo povest našega znanega pisatelja Franceta Bevka1 “KAPLAN MARTIN ČEDERMAC)”, že v naprej opozarjamo čitatelje, posebno one, ki lista ne prijemajo točno, da to takoj javijo pismeno v uredništvo, da se jim list takoj pošlje, da bodo lahko povest brez pretrganja sledili. ZA “SLOVENSKI GLAS” PRIREDIL VLADO KRMAC: JOSIP JURČIČ Knjiga “KAPLAN MARTIN ČEDERMAC”, .jo izšla I. 1938. in kakor jo bilo pričakovti, si je takoj osvojila slovensko ljudstvo na Primorskem in v Sloveniji, najbolj pa je zbudila pozornost med Beneškimi Slovenci, kateri so v tej knjigi videli tako realno opisano njihovo borbo za ohranitev narodnega. jezika. Seveda je bilo pričakovati po izidu knjige, takojšnjo reakcijo od strani rasističnih krogov na Primorskem, kajti knjiga je bila hud udarec za tisto, ki so z nasiljem zatirali slovenstvo in svetu dokazovali, da na Primorskem in v Beneški Sloveniji ni več Slovencev. Čeprav se Bevk na takratni izdaji knjige ni podpisal s pravim imenom, ga njegov pseudonim ni zadostno prikrival. Iz zloga, jezika in vsega pripovedovanja so je oglašal pravi Franc Bevk. To je bilo jasno tudi oblastem, ki so pa niso nič zmenile za Pavleta Sedmaka (Bevkov psevdonim), ker pravega pisatelja Bevka so pognali na otoke. “Kaplan Martin Čedermac” je živa podoba Beneško Sl-ovonije, tistega koščka slovenske zemlje, ki si ga je osvojila Italija že 1. 1866. Beneški Slovenci so torej skozi 80 let prenašali preganjanje od strani italij. gospodarjev, ki se je seveda poostrilo s prihodom fašizma, ki je odpravil še poslednje životarenje slovenskega jezika v' cerkvah. Slovenske duhovnike so nadomeščali z italijanskimi ali furlanskimi, kar je bil oeividen dokaz, da je fašizem hotel naš jezik popolnoma zatreti. Ta načrt je bil očiten posebno za nas Primorce in kakor je pokazala druga svetovna vojna .je bilo že vsem jasno, .da hoče italijanski fašizem potujčiti vso Dolenjsko, Notranjsko in kos Gorenjske. Ostalo bi izpopolnili Nemci in končno bi bil v Evropi en narod manj. ako hi se ta načrt uresničil. Proti takem nasilnemu raznarodovanju se je junaško uprl naš mali narod na vseh krajih zasužnjeno slovenske zemlje. Martin Čedermac, jo eden tistih duhovnikov, ki je žrtvoval vse svoje življenje za ohranitev našega jezika vsaj tam, kjer se ga je še dalo ohranili, čeprav so stali proti njemu država, škof in Vatikan. V osebi Martina Čedermaca vidimo odločno borbo tudi njenega avtorja Franceta Bevka, ki jo skozi vsa lota suženjstva s svojim umetniškim peresom bodril in spodbujal svoj narod' na vseli krajih slovenskega zapada in zato je umevno, da ga Slovenci danes tako čislajo. Dr. Andrej Budal je ob drugi izdaji knjige napisal med drugim tudi sledeče : I “Ob drugi izdaji “Kaplana Martina Čedermaca” je Franc Bevk svojo in svojega naroda veliko borbo toliko do-bojeval, da mu ni več potreba krinke Povleta Sedmaka. Fašizem je na tleh — ali bi vsaj moral biti. Franc Bevk je pred osmimi leti s knjigo “Kaplan Mariin Čedermac” pokazal prvič vsemu narodu pot v svobodo. Drugič mu jo jo pokazal z lastnim življenjem zadnjih let in mu .jo še zmerom kaže z deja-| njem in borbo, ki še trajata. Ves narod i si obeta, da bo konec to najvišjo in najsvetejše borbe tak. kakor si Ka je Franc Bevk začrtal v slovesni prisegi: “Osvobodili bomo Slovenijo do zadnje koče”. Nuš ljudski slovenski pisatelj Josip Jurčič, se je rodil dne 4. marca 1 8 4 4. leta na Muljavi. Kmečki sin •‘Jožek”, tak<} so domači imenovali Jurčiča do njegove smrti — je bil posebni ljubljenec svojega deda, materinega očeta, kateri je, branju vešč, vnuku pripovedoval razne dogodke in pripovedke ter s temi budil njegovo domišljijo. življenje' njegovo je bilo kakor vsakega drugega kmečkega dečka; do sedmega leta je bil pastir domače krave. S sedmin,• letom je začel hoditi v šolo na Krko, dobro uro daleč od Muljave, katero je dovršil z dobrim uspehom. V jeseni leta 1855. je vstopil na normalko v Ljubljani, katero je zdelal z odliko. Pozneje je bil sprejet v Alojzevišče, kjer so bili stroški za vzdrževanje olajšani in tako je bila za našega Jurčiča, kakor za siromašne stari-še velika sreča. Kot mlad dijak je čital v letniku 1 858 “Novic”, znamenito Levstikovo razpravo: “Napake slovenskega pisanja". Ta Levstikov nauk se je glasil: — slovenskim pisateljem sc je od p l*epi*os tega naroda učiti, a ne po tujih zgledih in po svoji glavi pisati — ta zlati nauk si je Jurčič globoko vtisnil v svojo dušo, po tein nauku je pisal vse svoje žive dni. Josip Jurčič je vse pripovedovanje starega deda nam napisal v lepih pravljicah, pripovedkah in romanih o strašnih dogodkih iz turških vojsk, o čarovnicah in stra-j hovih, o tihotapcih, o Francozih kako so fante v vojake pobirali, o razbojnikih, kako so se graničarji ž njimi streljali okoli Višnje gore itd. Te pripovedi so vnemale /ivo domišljijo mlademu dijaku in po dedovi smrti je leta 1861. objavil šele 17. letni mladenič prvi svoj spis s celim imenom ‘‘Pripovedka o beli kači”, v “Slov. Glasniku . Par let pozneje je objavil v “Novicah”, “Spomini na deda”. V počitnicah je kot mlad dijak večkrat zahajal na bližnji grad Kravjak, poučevat slovenščine, grajsko gospodično Johanno Ott, hčerko nemškega graščaka, s katero se je pozneje razvilo prlsrčnejše razmerje, ki pa ; se je s časom ohladilo in oba, sta šla vsak svojo pot in ostala le prijatelja. Jurčič ji j je v Benjaminovi Manici v “Desetem bratu”, postavil stalen spomenik in nam dal s tem lepo izvirno slovensko povest ter pozneje krasno ljudsko igro, ki je bila uprizorjena na vseh slovenskih odrih. Kdo ne pozna Krjavlja, strica Dolfa in Obršča-ka, ki se svetijo kakor pravi biseri v naši leposlovni književnosti. V poznejših letih se je odločil pisati večje povesti in romane. In da se je za ta svoj poklic vestno pripravljal, priča nam prva izvrstna njegova povest “Jurij Kozjak”, za katero je sedmošolec Jurčič leta 1864. od družbe Sv. Mohorja dobil častno nagrado 100 goldinarjev in katera je slovenskemu ljudstvu tako ugajala, da se je morala natisniti dvakrat zaporedoma. A njimetnitnejše je, da je ta povest Jurčiča seznanila s tedanjim tajnikom Mohorjeve družbe, z Antonom’ Janežičem, ki je spoznavši izredni pripovednlški talent Jurčičev, začel mlademu pisatelju pridno dopisovati, vzpodbujati ga in prositi naj piše za Mohorjevo družbo in Slov. Glasnik. To je mladeinu dijaku delalo pogum, sedel je ter P*9®* “Jesensko noč med slovenskimi polharji in “Domen”, katera je bila pozneje tud* dramatizirana in žela velike uspehe na naših odrih. Ves slovenski svet, ki je Uu' bil slovensko leposlovje, se je čudil izrednemu novemu pripovednemu talentu, ^ se je nadalje oglasil v Janežičevem “Slov-Glasniku” in objavil sledeče povesti: “Tihotapec”, “Vrban Smukova ženitev”, mestnega sodnika”, “Dva brata” in dosti drugih povesti objavljenih v “Slov. Vernicah”, so pričale, da se je Slovencem nf>' nadema porodil izboren pripovedni P*911’ telj. Ker Jurčič ni čutil poklica za bogoslovJ6 in ker je hotel kot pisatelj bolje spoznat1 zunanji svet in njegovo življenje, je zaPu' stil po dovršeni sedmi šoli Alojzevišče in 8*’ vpisal na dunajsko vseučilišče poslu.«1 klasično jezikoslovje. Stal je popolno®11 na svojih nogah in že takrat živel ob Pf' resu in dobival za razne povesti in- razP1*' ve pisane za “Slov. Glasnik” ali za knjiS6 Mohorjeve družbe, vsak mesec toliko Plr čila, da je mogel naš pisatelj skromno ^ veti. Kmalu na to se je seznanil z, Levstkom, ki sta bila oba velika čislatelja 9l°' venskega kmeta in berača in prva 9*° venska realista. Levstik je bil najostreje Jurčičev kritik a vedno sta si bila n^' iskrenejša prijatelja. Na Dunaju je Jurčič mnogo občeval s Stritarjem, skupno s katerim je leta | izdal “Mladiko”, v kateri je priobčil ,iaJ lepšo, svojo povest "Sosedovega sina”-je po Stritarjevem vplivu začet pisati svoi i drugi roman “Cvet in sad”, ki je bil k00" čan Se le leta 1878. Stritar je tudi J'*r' čiča očaral in bil ves Stritarjev učen** zlasti kar se tiče tehnike pisateljske un>e* nosti. Jurčič si je s svojimi povestmi pridok11 slavno ime širom domovine in neurno1”110 pisal do svoje smrti, ki ga je doletela 1P ta 1881 v Ljubljani. Kako je bil prilJub' ljen med Slovenci je pričal njegov posr®^’ ki je bil obiskan od ogromnega Števila 9*° venskega naroda. Naj ne bo nikogar med nami, ki n® bl poznal lepih povesti našega ljudskega PlflS' telja Josipa Jurčiča! Slava njegovemu spominu! PISALNE IN RAČUNSKE STROJE Prodajam, kujujem ter izvrsujerti vsakovrstno popravljanje v tej stroki. ANTON VOGRIČ Esmeralda 633 - m n. O. T. A. 31 - 1774 I L Secci/m VUGOESLA VA Atendida por experfo personal de esfa nacionalidad. • TRANSFERENCIAS DE FONDOS de Ayuda Familiar a Yugoes/evio. • CA JA DE AHORROS y CUENTAS CORRIENTES. Dos magnlficos Servicios a disposicion de la Colectividad Yugoeslava. t SECC/ON DESCUENTOS. El Banco alenderi de inmedialo su Solicifud de Credilo. CONSULTENOS P E R S O N A L M E N T E O POR ESCRITO Casa “VILLA REAL” — SEPELIOS DE CALIDAD — LUJOSOS AUTOS PARA CASAMENTOS. de Victor M. Herrera Consulte: Avda. FCO. BEIRO 5000 esq. Bermudez U. T. 50 - 47*1 TUCUMAN 462 BUENOS AIRES C.CORREO 390 HKH TlttTET KI SE VRŠI V SOBOTO, DNE 3. APRILA V DRUŠTVENIH prostorih, ulica centenera 2249. začetek ob 21 uri. VSI NA PLESNO ZABAVO PRI KATERI SODELUJE “SAMČEV ORKESTER” Vljudno vabi ODBOR Str. 9 J. D. SAMOPOMOČ SLOVENCEV — VABI NA — ! Sabotin (609 m) in Sv. gora (682 m), spodaj severno predmestje Gorice, ki pripada po razmejitvi Jugoslaviji / , . SLOVENSKI GLAS W.xiwn; 'Og — 9 ('Aoig) ~n»9X; . I ......... to. ČADEŽ: Goriški vrhovi, zastrti četrt stoletja na temnih obzorjih, so spet pokazali sv°je jasno obličje in se sedaj dvigajo Pod prosto slovensko nebo. že kmalu nad Gorico, v nje severni °«olici, nas vabijo okoliški hribi na |>fcdeljske poldneve in celodnevne iz-‘e*e in sprehode, da se z njih zagledajo0 v čudoviti gorski svet Julijcev s ?®®inantnim Krnom na severu, v bleščečo ploskev Jadranskega morja na Mgu, v mehko Vipavsko dolino in kresniti Kras na vzhodu in v valovita in •Upeča Brda na zapadu. Ko občuduje-,tl° te nedosežne lepote, ponovno ugo- steze, ki zavijajo v zaklonišča in žive i skale, v skrivnostne zasede in nevarne i položaje. Tu, kakor na Sabotinu in na Sveti gori, na vsakem koraku stopamo i ])o sledovih partizanskih borb. Razdejani bunkerji, razmetani tramovi, deske, razbitne nam pričajo o njih gro- ! zoti. Uboga Katarinca! Že dvakrat ji j je vojna vzela cerkvico. Partizani so j obvladali položaj tik pred mestom Gorico, do njenih severnih vrat. Takrat 1 si niso upali meščani iti v Solkan, Pev-mo, Kromberg- Kako lepo je sedaj nam izletnikom hGditi po teh varnih, osvobojenih stezah in pomemkovati se o pre- Gorica, v ozadju Trnovski gozd — Gričevje za gradom je že jugoslovansko 'a^ljnmo, da se goriški planinci na- j stanih krvavih bitkah. *\ajamo na razpotju štirih svetov, šti-r'h različnih svojstvenih deželic na r£umeroma majhnem prostoru, ki pa je najlcpši del Slovenskega Primorja. Prva povojna planinska pota nas J°dijo na okoliške in tudi oddaljenej-*e okoliške vrhove, da jih po tolikem ®olku in presledku vsaj mimogrede °oiščemo. Lazimo po Sabotinem hrbtu, ki je 110-sii težo obeh vojn. Previdno se ogledujemo, da ne zadenemo na mino- Na vrhu so prej sijale tri volkulje — “i tre lupi”, ki so z ostrimi zobmi režale proti severu, hoteč vso to zemljo pogoltniti. Po njih se je nazval italijanski regiment, ki se je leta 1915 zagnal do sem, a ni mogel dalje. Volčje so bili gladili. svetogorski zvon. Vse tesna Soška dolina pod nami zajema njegove globoke in brneče zvoke. Mir in blagoslov razliva svetogorski zvon po teh nekdanjih divjih bojiščih; iz polne duše se nam trga vesel vrišč. Sveta gora je starejša slovenska božja pot. Prvo svetišče je iz let 1540-1544, v letu 1563 so jo prevzeli bosanski frančiškani, pregnani od Turkov. Leta 1786 je Jožef I1. zatrl samostan, zapadu čez Kaninsko pogorje v Kar-rolske Dolomite. V Furlanski nižini se ostro črta oglejski stolp, za njim sc na Jadranu ziblje bela jadrnica; za lagunami so Benetke, ki jih ni videti, zato pa po starem ljudskem običaju primemo soseda rahlo za grlo in ga dvignemo od tal, da bo videl “Benetke”. Rdeča sončna obla tone globoko v Furlansko ravan “la tramontana”, okna še gorijo v mavričnih barvah in počasi zbledijo v srebrnino sivega skalovja. Sv, Gabrijel (646 m), v ospredju samostan Kostanjevica tik nad Gorico (Ves ta predel pripada Jugoslaviji) ^v-Gabrijel (646 m) Sveta gora (682 , ^v- Gabrijel ali, kakor mu pravijo Načini, ftkabrijel je močna gorska •toota nad Gorico, ki jo ima vso pod in v svoji oblasti, je nezavzetna rdnjava iz prve svetovne vojne, a Jubka inmična v mirnem popoldanskem soncu. Okrog Škabrijela, po stis-n-'enih dolinah do Sv. Katarine Na Sabotinu so imenovali “sveto cono”, prav na vrhu je še hišica čuvaja, v kateri je bil nameščen majhen muzej vojnimi trofejami in album za vpis ki je bii potem porušen, leta 1793 pa j Nikjer na slovenskem ne zahaja sonce obnovljen. V juniju 1915 je cerkev porušila italijanska artilerija. Leta 1928 je vstala nova, sedanja bazilika v modernem baroku Iz mesta si z mestnim avtobusom prihranimo daljšo asfaltirano cesto do Solkana. Nekoč nas je iz Solkana, zunaj vasi, z glavne ceste po ravni drči navzgor vozila vzpenjača prav do vrha. V Gorici so ji rekli “teleferica”, da-i nes je njen stroj pokvarjen, vlačilne | vrvi pretrgane, v glavnem pa je orodje še celo- Prihodnja obnova spravi i vzpenjačo zopet v obrat. 1 Na Prevalju, sredi poti iz Solkana, j je vojaški blok zaveznikov, kjer se za j prehod izkažemo z osebno izkaznico. “Okej!” — to je dobro,— s to običajno krilatico nam Anglež ali Amerika-I nec odpre cestno pregrajo, če hočemo v cono “B”, bodisi na levo v Grgar ali na desno v Ravnico in Trnovo. Za tako lepo in v takem veličastju. Sv. Gabrijel, Sabotin, Sveta gora. Sv. Danijel, Sv. Valentin, vsi ti in še drugi hribi nad Gorico niso pot svoji goli zunanjosti prikupljivi, ali njihova preteklost, naši mladostni spomini, študentovska leta, široki razgledi nas mikajo- Predstraža so visokemu gorstvu : od vetrov ožgani in oguljeni nas kot zaščitniki varujejo burje, ki sili v mesto. Hodimo k njim na planinske vaje, polni opojnega južnega sonca se vračamo po zapeljivih “markacijah”, ki vodijo “pod vejo” k “osmicam” (vinotočem) v Krombergu, na Oslavju, v St. Mavru, da potem razigrani pri-pojemo v našo veselo Gorico- “ x : y .. . an na uesnu v ivaviuuu m imunu. obiskovalcev; čuvaj jim je p J gve^() g01.0 nam nj treba “okeja”, ker m se pa razglednice in jim stregel z okrepčili. Po teh goličavah so sprehodi v zgodnjih pomladi najlepši. To stran vrha je polno majhnih modrih sviščev, velikonočnic, onstran v nevarnem skalovju dišečih avrikljev. Mogočno doni leži še v coni “A”. V Svetogorskem samostanu so ostali še nekateri redki laški patri, a že prihajajo bodoči slovenski gospodarji. Z manjšimi vozili dosežemo vrh tudi po cesti, ki se od Prevalja dvigne v strm klanec; vendar naši povojni izletniki hočejo v hribe peš, da so daleč od motorja, bencina, defektov in slič-inih navlak. ; Tako s Svete gore kakor s Škabrije-la in Sabotina hite naši pogledi v silne dalje mimo znanih Julijcev proti TOVARNA OKOVJA IN PLOČEVINASTIH IZDELKOV V BISTRICI - LIMBUŠU JE IZPOLNILA SVOJ PLAN Delovni kolektiv tovarne okovja in pločevinastih izdelkov Bistrica-Limbuš je izpolnil svoj proizvodni plan. S proslave izpolnitve letnega plana je posla! ministru Francu Leskovšku, borbene pozdrave in mu obljubil, da bo tudi v bodoče vlagal vse sile za dosego in prekoračitev petletnega plana. Korak za korakom se izpolnuje petletni plan jugoslovanskega ljudstva za napredek države in boljšo bodočnost vs ejugoslovanske skupnosti. Nerazumevanje ali kaj? Zadnji čas se je začela med nami' pojavljati neka čudna govorica, katera pa ni prav nič v skladu z našim ponosom in slovanskimi običaji. Nekateri manj zavedni rojaki, so se prestrašili, ker niso tukajšnje oblasti dale našim društvom dovoljenja za novoletne in pustne prireditve. V njihovih, sicer dobrih glavah, v katerih je vsega dovolj, samo ne pravega razsojanja, so si ustvarili neke čudne pojme; da bo tre-bn vse naše organizacije opustiti, ker so vedno nadlegovane, da bo treba stopiti v foot-ball klube itd. Naše izsel.je-ništvo je take govorice sprejelo z poznano hladnostjo, ker ve, da je kaj takega nemogoče, in, da je to čisto prazen strah. Zavedni in razsodni rojaki prav dobro vedo, da nima našim organizacijam nihče nič očitati. Da so iste vedno spoštovale zakone države v kateri živimo in da, so jih včasih tudi domačinom prav po doktorsko tolmačili, kajti dobijo se taki funkcionarji, kateri bi radi izrabljali svoj položaj v škodo naše skupnosti. V takih slučajih se naše zavedno izseljeništvo vedno pokaže, da pozna vse tozadevne zakone in, da se po njih ravna. Naši voditelji niso samo zato, da nosijo naslov, ampak so tudi za to, da vzamejo na svojo osebo vso odgovornost, katero bi mogoče oblasti naprtile kaki organizaciji. To je bilo že večkrat dokazano. Noben član ni bil nadlegovali, dočim poznajo predsedniki in tajniki naših organizacij, prav dobro vse pisarne za “varnost in mir v deželi.” Tn ravno to je dokaz, da je prazen strah naših rojakov, nepotreben ter, da so lahko gotovi, da se jim ne bo pripetila nobena neprilika, če se vpišejo v naše organizacije, katere so zato tukaj, da jih ščitijo pred vsako nezgodo in neprijetnostjo, na drugi strani pa zato, da mu od časa do časa nudijo kako razvedrilo v materinem jeziku in mu dajejo priliko spoznati novostih katere uvajajo slovanski narodi v svojih državah, za dobrobit in blagostanje bodočega človeštva. Zato se nekaterim čudno zdi, zakaj Se kljub dobri propagandi in več mesečnem delovanju, ne vpisujejo naši ljudje v podporne organizacije, tako kakor se je predvidevalo, oziroma, kakor bi bilo želeti. Tu moramo priznati, da je ne le strah, ampak tudi “nerazumevanje” velikega pomena. V prvi vrsti so naše dosedanje organizacije, katere niso organizirale v tem smislu dovolj odločne in jasne propagande. Še vedno se dobe ljudje, katerim je več za svojo čast, kot pa za skupno korist. Za malenkostno osebno žalitev, katero je mogoče nepremišljeno izrekel tovariš, se zgodi, da vrže vse v koš in pravi, tako kot tisti, ki vrže puško v koruzo, “pa delajte sami”, in se odtegne, kar je potem za skupnost velika škoda, ker manjka dobrih delavcev, njegovemu plehkemu ponosu pa ni s tem nikdar zadoščeno. Vsak kdor se je odločil delati v prvih vrstah, mora že v naprej vedeti, da bo razpoložen napadom sovražnikov, ki so vedno pripravljeni škodovati njemu osebno in društvu ali organizaciji kateri pripada, od zadaj pa je cela vrsta članov, kateri so vsak čas razpoloženi, da kritizirajo njegovo delo. Med temi so, seveda, tudi taki ki znajo kritizirati v korist skupnosti, je pa navadno največ takih, ki kritizirajo samo zato, da nekaj govorijo. Voditelj pa mora znati razločevati, kaj je prav in kaj ne. Ni med nami, prav gotovo, nobenega rojaka kateri ne pozna podpornih-sa-mopomočnih organizacij. Vsak ve, kako prav mu lahko pride v slučaju bo^ lezni ali nesreče- gotova svota denarja za zdravila, brezplačen zdravniški pregled, sočlani, ki so v tem slučaju, kakor bratje, ga obiskujejo v njegovi nesreči itd. itd. Zavest, da pripada eni veliki družini, katera ima vse koristi v tem, da on čim prej ozdravi, mu pomaga do zdravja, kar je največje bogastvo delavnega človeka. Pa ne samo to, z raznimi predavanji, članki in drugimi poučnimi tečaji- se prepreči veliko bolezni, katere so vedno pripravljene napasti delavnega človeka. In vse to stvari se lahko daje le tistim kateri so za to pokazali zanimanje, kateri se zavedajo, da so podvrženi tem nesrečam. In ravno v tem je ono “nerazumevanje”, kei' se dobi mnogokrat, tak ogovor, da se mora človek res čuditi, ko povabi sorojaka, naj se upiše v podporno organizacijo. Mnogi Vnisli-jo, ker so zdravi, močni in dobro zaslužijo, da ne bodo imeli nikdar potrebe. Mi jim želimo, da bi res tako bilo, aii življenje gre svojo pot in nihče ni varen pred nevarnostjo. Z druge strani. V SOLKANU JE STEKLO PRVO VLITO ŽELEZO V Solkanu je bilo takoj po priključitvi k novi Jugoslaviji ustanovljeno Okrajno mehanično podjetje, ki je pričelo obratovati v poslopju bivše mehanične delavnice Bedeschi, katere lastnik je odpeljal svoje stroje tik pred priključitvijo v Italijo. Delavci sami so “si” zagotovili stroje s tem, da so jih pred priključitvijo prepeljali iz Gorice v Solkan kljub nevarnosti zaradi izpadov fašistične druhali. Te stroje je namreč daroval lastnik mehanične delavnice v Gorici tov. Jožef Štrukelj. Podjetje izdeluje sedaj vse vrste novih mehaničnih delov, kmečko orodje, pluge za traktorje itd. Zaradi zmerom bolj naraščajočih naročil so se delavci loti- li urejevanja livarne. Njihov trud je bil kronan z uspehom. Posrečilo se jim je, da so peč dokončali in jo stavili v obrat. Dne 14. februarja je ob dveh popoldan zaplapolala na strehi podjetja zastava, ki je oznanjala Solkancem novo delovno zmago: iz peči je priteklo prvo železo. Livarna l>o sedaj lahko vlivala stroje vseh vrst. V načrtu je še postavitev peči za topljenje jekla. Solkan nam je s to važno delovno zmago mnogo pridobil na svojem pomenu in veljavi. | pa četudi bi nekdo bil varen, je vse-| eno dolžan pomagati svojemu bližnjemu, kateri ima mogoče več nesreč v svojem življenju. Da se temu odpomore, da napravimo mi našo narodno in človečansko dolžnost, moramo napeti vse sile, da se vsi naši rojaki v tej deželi vpišejo v podporne organizacije. Organizirati moramo zopet kader požrtvovalnih in nesebičnih rojakov, kateri so v teku osvobodilne borbe v domovini in v času za rekonstrukcijo naše domovine, v imenu Svobodne Jugoslavije nabirali prispevke. Tem rojakom, kateri se niso bali -slabega vremena, kateri so zgubljali ! svoj prost čas, za blagor domovine, naj se pridruži posebno naša mladina, da se bo tako naučila in poprijela pravega humanitarnega in narodnega dela. Tu je hvaležno polje udejstvovanja-vsakega rojaka, kateremu je pri srcu blagor našega izseljeništva in ker pravimo vsi, da smo dobri, se moramo prav j vsi poprijeti in delati vsak v svojem delokrogu in po svojih najboljših močeh, za veliko jugoslovansko podporno organizacijo v Argentini. Andrej Škrbec. ja izraža ob sklepu zahteve demokratičnega prebivalstva Trsta, da napravi Organizacija Združenih narodov konec temu stanju nezakonitosti in nereda, ki žali demokratična načela in osnovne človečnostne pravice. Hkrati pa poudarja resolucija nujnost, da se čim preje imenuje guverner, kar bo edino lahko normaliziralo življenje na Tržaškem ozemlju. pusti delavstva. Ko so pa tržaški delodajalci pri odpustih delavcev dognali, da so takšni odpusti nevarna reč, jim je priskočila na pomoč oblast. Izšel j« ukaz št. 109, po katerem sklepajo o odpustih delavcev posebne komisije iz vrst delodajalcev, delavcev in zastopnikov Urada za delo. Že pri obravnavanju prvega primera pa se je pokazalo, da bi bilo delovanje teh komisij 1® tedaj “uspešno”, če bi bili zastopniki delavcev v vsakem primeru pripravljeni sprejeti predloge delodajalcev, to se pravi, če bi bili pripravljeni pristati na odpuščanje svojih delovnih tovarišev. Nujna posledica je bila, da so zastopniki delavcev izstopili iz te komisije, čim je šlo za vprašanje odpustov v tržaški konopljarni. Delavci konopljai'-ne same pa so se postavili po robil in' pričeli stavkati. Tržaško delavstvo j*’ z dvema krajšima stavkama dokazalo, da je borba delavcev v konopljarni borba vsega tržaškega delavstva za boljše življenje, za delavske pravice. Zastopniki delavstva, ki so bili v komisiji, s° izrazili svoje mnenje, da je najbolje' če se ukaz štev. 109 ukine ter da s« uveljavi splošna zapora med odpusti./ UKAZ ŠT. 109 V TRSTU Takšna je danes slika v Trstu: Zmerom večje število brezposelnih, mezde zastajajo glede na naraščajoče cene, ponavljajo se zmerom nove grožnje z od- PREMOGOVNIK V ZENICI JE IZPOLNIL LETNI PLAN Delovna skupnost rudnika lignita (rjavega premoga) v Zenici je v 5 dni pred rokom izpolnila svojo letno proizvodno nalogo. Ta uspeh je tem pomembnejši, ker je bilo v zadnjih 8 mesecih v rudniku povprečno zaposlenih 300 delavcev manj kakor bi bilo potrebno. Delovnemu kolektivu pa je v tesnem sodelovanju z upravo uspelo v zadnjih mesecih znatno povečati proizvodnost, kar je omogočilo izpolnitev proizvodne naloge. Novi Beograd - doka* ustvarjalne ipoci nove Jugoslavije NOVE NEZAKONITOSTI, NOVA NASILJA NA TRŽAŠKEM OZEMLJU Po protestu Glavnega sveta Slovansko italijanske protifašistične unije za Tržaško ozemlje, ki je bil naslovljen na Varnostni svet Organizacije združenih narodov zaradi nasilij civilne policije ,nad demokratičnim prebivalstvom Trsta, je mestni plenum te unije sprejel na svojem sestanku 3. marca resolucijo Varnostnemu svetu. V tej resoluciji u-gotavlja nove nezakonitosti in nova nasilja angloameriške okupacijske uprave. Po tržaški okolici kakor v Boljun-cu, Tomaju itd. ustavlja policija ljudi brez vsakega vzroka. Tako je prebivalstvo izpostavljeno nekemu nadzorstvu, ki se nikdar ne dogaja v normalnih razmerah. Višek nasilja pa se je pripetil dne 27. februarja, ko so ravnatelja demokratičnega dnevnika “11 La-voratore” s silo odvedli pred sodnika, ter so sodniki ravnatelja obsodili, ne da bi mu dali možnost, da bi bil izrekel eno samo besedo v svojo obrambo. Takšne stvari dokazujejo, da so organi te zasedbene uprave izgubili vse nadzorstvo nad svojimi dejanji. Resoluci- I z vršil ni odbor mesta Beograda je' zadnje dni decembra na svojem VI. zasedanju sprejel predlog petletnega načrta razvoja Beograda, ki odpira novo zgodovinsko razdobje v razvoju glavnega mesta FLR Jugoslavije. Preureditev Beograda in njegova izgraditev je težje in bolj zamotano vprašanje, kakor bi ga predstavljala zgraditev docela novega mesta. Treba je popraviti vse napake preteklosti, ki danes otežlcočajo zdravo, udobno in kulturno življenje v mestu. Glavni namen preureditve in razvoja Beograda pa je zadovoljitev življenjskih potreb stanovalcev in dvig njihove življenjske ravni. Od skupne vsote investicij, ki so predvidene v petletnem planu v višini 8.357 milijonov dinarjev (brez reprezentativnih zgradb novega Beograda), odpade na gradbena dela 83 odstotkov. Pretežni del zgradb pa bo služil stanovanjskim potrebam. Po planu bodo do konca leta 1951 zgradili v Beogradu 1,700.000 kv. metrov stanovanjske površine za 150.000 stanovalcev. S tem se bodo stanovanjske razmere bistveno izboljšale. Nove stanovanjske zgradbe bodo svetle in udobne, med zgradbami pa bo dovolj prostora, da bodo vsa stanovanja zračna. Nove stanovanjske zgradbe bodo postavili predvsem na nezazidanih zemljiščih. Do leta 1951 bodo tudi porušili nehigijenske naselbine, kakor Jatagan mali in Pro-kop, deloma tudi DušanoVac, kjer bo nastalo novo univerzitetno mesto. Obsežna dela so predvidena za razširjenje vodovoda in kanalizacije, za ure- j ditev cest in za zboljšanje prometa. Zgradili bodo med rugim 9 km glavni!’ kanalov in 80 km uličnih kanalov, 10®: j km novih cest,. 150 ha novih parkov.'. 346 novih pogozdenih terenov itd. Tramvajska mreža bo razširjena na 'if km. Razširjenje vodovodne in kanalizacijske mreže bo zlasti v okoliških delih mesta pogoj« za sodobno zgraditev in ureditev. V petih letih se bo število šol povečalo za 50 odstotkov. Zgradil' bodo 30 novih šolskih zgradb s 286 UČif;, j nicami. Skupni znesek investicij za šol-i ske zgradbe je bil določen v višini 5($ | milijonov dinarjev, ne upoštevajo^. ! zvezne in republiške investicije za p1'0'} sveto. Zgradili bodo pionirska letovišč*1 [izven mesta, otroške vrtove v mestu.-| rajonske domove kulture, kinemato-grafske dvorane. Razširjena bo mrež0 j kulturnih ustanov, zlasti z gradnjo , mestnega gledališča in dveh parkov kulture in odmora. Okoli mesta bodo*; uredili zelen pas, v mestu pa parke, tako da se bo zelena površina, ki 'odpade, na enega prebivalci, od 1,3 kv. m pi-ef*. vojno povečala na 3,5 kv. m v letu 195V Plan posveča veliko pozornost tud1: zaščiti zdravja. Poleg poliklinik in anti-j tuberkuloznih dispanzerjev, dežjih j#;'. | sli in podobnih ustanov bodo zgradi'1 j tudi veliko bolnišnično središče s 1.500 I posteljami, za kar je določeno 350 milijonov dinarjev. Ustanovljene bodo rajonske šolske poliklinike. Prav tak0 plan posveča veliko skrb telesni vzg0' ji, kar prihaja do izraza v gradnji . kulturnih igrišč v vseh delih mesta in. letnih kopališč na Donavi in Savi P°'’ leg velikega stadiona na Banjici, ki 1,0 objekt zveznega pomena. Zgradili bodo tudi zimskoskošportne dvorane, drsali-in druge fizkulturne naprave. Da zboljšajo pogoji za dviganje novih kadrov, bodo v teli petih letih zgradili vaj6niških domov. Posebno poglavje v petletnem pla-llu je posvečeno zgraditvi Novega Beo-BTada na levi obali Save, kjer bodo fgradili poleg velikih monumentalnih in reprezentativnih zgradb upravnega 111 kulturnega pomena tudi del indu-^nje in stanovanjsko naselje. Sred-^Va, predvidena za ureditev novega e°Rrada, predstavljajo eno tretjino vseh predvidenih sredstev za investicije v prvi petletki. Z razširjenjem Beo-8rada preko Save bo izvršena tudi dejanska spojitev Beograda z Zemunom. rehod na levo obrežje bo omogočil re* oddaljitve od današnjega središča orAUc^ev novegil mestnega področja za ‘" .000 do 300.000 prebivalcev. Tu je j^ogoče graditi po žiroko zasnovanem aertu, svobodno in brez ovir, po na-P^ednih načelih gradnje mest. Za ures-'Cenje tega načrta bo treba na levem nbrežju Save nasuti področje, ki obse-8,5 kv. km. V celoti bo treba nasuti ttr°g 45 milijonov kub. m. zemlje in Krojačnica *• E O P O L D U&AJ Lu Avda. FRANCISCO BEIRO 5380, Dep, 2 T. A. 50-4542 VILLA DEVOTO gramoza. Že v prvi petletki bodo nasuli 5 kv. km s 34 milijoni lcubikov materiala. Z gradnjo obrežnih zidov bodo utrdili obrežje Save do izliva v Donavo do Ade Siganlije, kjer bodo zgradili nov železniški most. Premestitev železniške proge in prehoda čez Savo bolj proti zapadu in zgraditev dveh glavnih železniških poslaj bo omogočila zazidavo vsega zemljišča med Z e nul* nom in Beogradom. Poleg tega bodo skopali prekop med Savo in Donavo, I ki bo speljan od današnjega zimovnika I na levi obali Save preko sedanjega aerodroma in se bo stekal v Donavo t pod sedanjo zemunsko železniško posta- i jo. Ta prekop bo služil posebno potrebam industrije, ki bo tako priključena na omrežje cenene vodne poti, pozimi pa se bo uporabljal kot zimovnik rečne ladje. Znatne investicije so predvidene za razvoj lokalne industrije, ki bo izdelovala gradbeni material in potrošne predmete za potrebe prebivalstva. Obseg proizvodnje gradbenega materiala bo leta 1951 45-krat večji kakor v letu 1946. Za razvoj industrije gradbenega materiala je v planu predviden znasek 213 milijonov dinarjev. Poleg tega bodo zgradili podjetja kovinske stroke, moderne pekarne, ledarne. obrate za preskrbo z mlekom in obrate živilske industrije. Vrednost proizvodnje v lokalni živilski industriji se bo popetorila. Da se zagotovi pravilna preskrba prebivalstva, bodo v prvi petletki odprli 1650 trgovskih poslovalnic, 82 novih restavracij in 81 menz. Tako se bo Beograd spremenil v moderno mesto, ki bo lahko zadovoljilo najvažnejše potrebe prebivalstva z lastno industrijsko proizvodnjo. Poleg industrije lokalnega pomena pa bodo v okolici Beograda nastala po zveznem in republiškem planu tudi velika podjetja težke industrije, ki bodo | imela pomen ža gospodarski razvoj vse države. Uresničenje petletnega plana razvoja Beograda bo omogočilo znaten dvig življenjske ravni prebivalcev in tako zgraditev glavnega mesta FLRJ, da bo zares ponos vse države. Predvsem pa bo zboljšanje življenja občutila periferija mesto, kjer vladajo kot dediščina kapitalistične dobe še danes bedne razmere, kjer ni vodovoda ne kanalizacije, ne prometnih zvez, kjer so borne hišice postavljene v blatu brez regulacijskega načrta in reda. (“Slov. poročevalec”) Ferdinand Cotič Trgovina z železnino Lope de Vega 2989 U. T. 50-1383 HERRERIA DE OBRA HUMAR y MAKUC * Av. Central 3720 Calle No. 2 3729 U. T. 741-4520 NOVO STAVBE R. Strehar Calle FRANCISCO BAUZA 2694 kalkulacije, Proračune in Firmo RUDOLFA STREHAR — 7 NO PODJETJE - J. Lisjak T. A. 64 - 1509 obrnite se do novega konstruktorja lasebno: Calle Virgilio 2941 pSODAJALNA - TOBAKARNA Prodaja raznih časopisov, revij, slafižic ter raznovrstnega moškega in ženskega perila. VLADIMIR BENKO Avd«. Francisco BetW> 5700 Vil-La DEVOTO - BUENOS AIRES LASTNA PEKARNA in TRGOVINA JESTVIN “TRIESTINA” Lastniki: KUKANJA in BRATA. GEC 25 de Mayo 2606 CORDOBA S T A V B E N I KOVAČ FRANC ČOHA ,d*r6n 2779 U. T. 50-6655 AODozaravniKa Dr a. Samoilovi$ Dr. Feliks Falicov Sprejemata od 10—18 in od 15—20 are i DONATO ALVAREZ 2181 #, # , # # # # Dr. SANTIAGO DOMINGO ZARICH K ruglčnl zdravnik ‘ °tranje bolezni za ženske in otroke R O S A R I O C6rdoba 6217 T. A. 04223 HERRERIA DE OBRAS BRATA RIJAVEC Izdeluje vsa v stroko spadajoča dela Segurola 1608-14 U. T. 67-6250 Buenos Aires Kadar imate opravka v Bs. Airesu ne pozabite, da boste najbolje postreženi po zmernih cenah v HOTELU "PACIFIC©” Anton Bojanovii CHARCAS 769 — BUENOS AIRES F. HRADILAK FIAMBREUIA — Puesto No. 8 Mercacdo ‘‘Las Magdalenas” Fco. Beird 5276 — T. A. 00-6000 SLOVENSKA JURIDIčNA PISARNA Odškodnine, Odslovitve, Nezgode, Dedščine in vse Sodnijske Tramitacije Urardne ure: od 18 do 20 DIAGONAL NORTE 1119 - Piso 8 Escritorio 823 (Nasproti Obelisku) i T. A. 35 - 6243 Buenos Aires fit^ RESTAVRACIJA IN BAR B I L L A R — Vsakovrstna domača prehrana. — LASTNIK: Peter Benčič JtfDBPjSNDENOIA 4202 vogal MARMOL BUENOS AIRES PIZZERIA EMIL LAVRENČIČ Avda. Fco. Beir6 5315 T. A. 50-3025 ALI SI ŽE POSTAL ČLAN “SLOVENSKEGA LJUDSKEGA DOMA”? SI LI ŽE NAROČEN NA “SLOVENSKI GLAS”? AKO NISI ČLAN IN NAROČNIK NAPRAVI TO ČIMPREJ, DA S TEM PODPREŠ NAŠO SLOVENSKO SKUPNOST V ARGENTINI! Restavracija A. BENULIO & KREME V10 ★ Izborna hrana Zmerne cene CHORROARIN 596 RADIO Izdelovanje novih aparatov ter vsakovrstna pepravila iivriufe JAKOB KREBELJ CESPEDES 3783 (vogal Avd«. Ferest Tel. Itev. 54 - 4B50 Recreo “Europa” Pripraven za nedeljsto izlete v Tigre. Prevoz s postaje Ti|iw FCCA. do Re-crea in nOMli Lastnika BRATA ROVTAR Tigre FCCA. — V. K 749 - 589 Rio Caraq'Xtchay RESTAURACIJA “PRI ŠKODNIKU” Kroglišče in Keglišče Jožef Škodnik Anasco 2652 U. T. 59-8995 G. JERKIČ & P. ROJC “HOTEL ALPINA” Nasproti postaje “Huerta Grande" SIERRAS DE CORDOBA Med gorami v višini 1000 m. ODPRT CELO LETO, MIZARSKA DELAVNICA “LA PRIMERA” PETER JONKE Lastnik: Se izdeluje vsa v to stroko spadajoča dela PASOS LOS ANDES — RIO CEBALLOS C O B D O B A Podpirajte “SLOVENSKI GLAS” RUDOLF KLARIČ INDUSTRIJA ELEKTRIČNIH IZDELKOT JOSE BONIFAdO 663 BUENOS AIRES LA VOZ ESLOVENA KlilTADO POR LA SOCIEDAD TUGOESLAVA “HOUAR POPULAR ESlX)VENO” V.VWA‘/.V.W.W/AW,W.V.V,V//.,.V.V>V.V.”,W.V,V.V.’.V.V.V.y ! Tiskarna "Cordoba” Tiskarsko podjetje naših rojakov Ferfolja, Baretto & Paškulin Izvršuje vsakovrstna tiskarska dela BUENOS AIRES ji Gutenberg 3360 T. A. 56-3036 •J Nasproti postaje tramvaja Lacroze na Avenidi San Mariin WAW.V.W.W.V.W.W.,.V.V.W.".W.V.V.V.V'.V.V.,.V/.VV,’.V,V. Foto - Arte MARC«S!fabrica de mosaicos ALBERTO GREGORIČ Najpopularnejša na Dock Sudu ' Venta de materiales de construcci6n Facundo Quirona 1325 U. T. 22-8327 RAZPRODAJA KRUHA TROBEC GUŠTIN Dovažam na dom Heredia 477 U. T. 51-7165 Reinaldo Wn»serman MEDICO Nazca 2381 U. T. 50-2845 TRGOVINA JESTVIN "TRST" STANKO MIHELJ Charcas 3120 IT. T. 72-4957 UMETNO STAVBENO MIZARSTVO Kovinska Okna in Polk ni, FRANC BANDELJ Avda. de los Incas 5021 U. T. 51-5184 Avda. Fco. Beir6 5671 U. T. 50-5381 ELECTRICIDAD Y PLOMERIA JOSE RADAN Bernaldez 1550 Buenos Aires P1VARNA — Kroglišče in Keglišče PODGORNIK FRANC Warnes 2113 La Paternal I —. ■ - ............ TRGOVINA ČEVLJEV BELTRAM Vas po domače postreže. Pridite, pa se boste prepričali! Se priporoča Albert Beltram DONATO ALVAREZ 2288 Buenos Aires Dr. A. Kirsehbaum lira. Maria. Kirsehbaum ZOBOZDRAVNIKA LOPE DE VEGA «271 T. A. 50-7887 Stavbinska Kovača G. ŠTAVAR & K. KALUŽA Laprida 2443 Florida, FCCA Slovenska Cvetličarna "LOS ALPE S” Hostar Antor Triunvirato 4223 U. T. 51-0732 Jekše Ektor MIZARSKA DELAVNICA Dr. Luis Belaustegui 4466 U. T. 67-3621 Dr. CONSTANTINO VELJANOVICH Sala sspecial para tratamientos del renmatlsmo y sala de Cirugfa Atiened: Lunes - Miercoles y Viernes Pedir hora por telefono Delensa 1153 U. T. 34-5319 RESTAVRANT “ČAVEN" IVAN LEBAN Lope de Veja 2#31 Bs. Aire* SLOVENSKA BABICA ¥ilomena tieneš de Bile It LIMA 1217. U. T. 23-3389. Buenos Air«* Queseria y Fiambreria “LA IBER1CA" de Cuervo y Fern&ndez \vda. Fco. Beiro 5399 — TJ. T. 50 - 85fiS F I D E O S F R E S C O S de NATALIO DOMINI Bazurco 3425 IJ. T. 50-891» MECANICA y ELECTROTECNIČA E. LOZEJ y VV. COX Avda. Riestra 1115 U. T. 61-065G Frane & t e k a r STAVBINSKI PODJETNIK MEHANIČNA DELAVNICA JOSIP HLAČA Villa Real 140. J. Ingenifros. U. T. 757-64« Rc*tn6n L. Falcčn 6371 U. T. 64-3084 Franc Može Tehnični konstruktor TOVARNA MOZAIKA VILLA A. GIARDINO Est. Thea HUERTA SRANDE — T. A. 43 MBRCERIA Casa “LA F A M A ’ ARTICULOS REGIONALES B A J Z E R Buenos Aires 672 Cosquin — CORDOBA Dr. Francisco Jose Cespa DENTISTA CIRUJANO Consultas de 15 a 2 0 h* - Coronel R. Lista 500(1 T. A. 50 - 5782 KROJAČNICA “LA TRIESTINA” Izdeluje po najmodernejšem kroju DANIJEL KOSIČ * Calderon 3098 - Devoto - Buenos Aires T. A. 50 - 6228 TRGOVINA JESTVIN Srečko Turel * TRELLES 1402 U. T. 59-4104 TRADUCTOR PUBLICO Esloveno, servio-croata, checoeslovaco y demas idiomas europeos. Extracciones de partidas para jubilacionee ferroviarias y para el Institut# Previsičn Social. SAN LORENZO 937 R O S A R I O (STA. FE) Krojačnica Stanislav Maurič VELIKA IZBIRA MODERNIH OBLEK TRELLES 2642 T. A. 50 - 1232 KROJACNICA Frane Metine m Paz Soldan 4844 U. T. 59-1356 _________Buenos Aires ______ SPLOŠNO STAVBENO MIZARSTVO ANTON FORNAZARIČ lin pa ii a 558 — J. Ingetiieros — F. C. P* U. T. 757 - Santos Lugares - 271 TRGOVINA JESTVU, "PRI ČE11NICU" C. Ramen Lista 56511 - U. T. 64-1509 Prevozno Podjetje ” G O R J C A " Lojk Frane Villarroel 1476 U. T. 54-51?2 “ALMACEN” PETER ČUČIČ Excelsior 1500 - U. T. 757-301, Sieni P*4* - —' RESTAURANT MIRO MERKUŽA LORIA 472 TISKARNA Rudolf tivee SARMIENTO 40 Cas«r®* T. A. 757 (Santos Lugares) 1101 EDINA SLOVENSKA ESTAVBENI&& V SAAVEDRI ANDREJ BOŽIČ in SIN Tehnična konstruktorja Ruiz Huidobro 4554-58 U. t JUGOSLOVANSKA GOSTILNA V MUNRO JANKO POLIAK Ituzaingo 4267 MUNB® TOVARNA POHIŠTVA VINKO ROGELJ BLANCO ENCALADA 249-261 VILLA ESCASO U. T. 652-01** ŽELEZO - BETONSKO PODJETJA RUDOLF KOMEL ZA NAČRTE IN PRERAČUNE Bernaldez 1655 U. T. 67-H*1 INDUSTRIJA PAPIRJA W I D E R Andres Fereyra 3965 U. T. 61-**** Buenos Aires BAZAR " D A N U BI O D. UGLESSICH Avda. San Martin 2902 U. T. M' KROJAČNICA CIRIL PODGORNIK Tbiogasta 520« M E R C A D O "las Magdalenas” CARNICERIA — R A U B A R Puestos 21, 24, 25. Avda. Fco. Belrd 527« RESTAVRACIJA IVANČIČ 11UDOLF Aftasco 262* 1 * Talleres Gr&flcos "CORDOBA” Outenbere 3J60 - 20-3-1948