. dan raren »obot, nedelj to praznikov, , daily except Saturday* .teab xxxviii Ctni liata )• $6.00 PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE __^HHjHM ITS&i?. A^TiV^iS of 23- ILL- PONDELJEK. 29. APRILA (APRIL 29). 1946 Subscription $6.00 Yearly ŠTEV.-NUMBER 14 Uredniški ln upravnilkl prostori: 2857 South Lawndale Art. Office of Publication: 1857 South Lawndale Ave. Telephone. Rockwall «904 Acceptancc for mailing at special rate of pottage provided for in;section 1103, Act of Oct. 3, 1917, authorized on June 4. 1918. iračanje italijanskih vojnih racij pred pariško konferenco toni odbor za studi- I italijantke ekono- | UdprODa dUlOStlje Jje ustanovljen . ....... v Italiji blizu točno O JULIJ SKI KRAJINI 27. apr. — Zunanji mi-Rusije, Amerike, Velike tuje in Francije so vzeli v vprašanje italijanskih reparacij. Razkrito je bije bila razprava o repa-na konferenci velike v Jalti na Krimu in da it predsednik Roosevelt ii premier Churchill na Stalinovo zahtevo, i Italija plačati vojno lino $300,000,000, Nemči-dvajset milijard dolarjev, eriški državni tajnik Byr-na konferenci zunanjih jv načelno pristal na vo, da mora Italija plačati odškodnino, zaeno pa je se mora upoštevati st Italije v zadevi plači-jovor, »klenjen v Jalti, da mora Italija plačati 0,000 Rusiji, $200.000,000 goslaviji, Grčiji in Alba- adi Byrnesovega stališča o skih reparacijah je ruski iji minister Molotov pri-* predlog, da se vprašanje line predloži v odločitev iu odboru reprezen-Rusije, Amerike, Velike Kje in Francije. Člani te- Kr&lj te bo odpovedal prestolu Rim, 27. apr. — Odprava dinastije in vladajoče savojske hiše v Italiji je napovedana v razkritju, da je 60 odstotkov članov mogočne krščanske demokratske stranke, katere vodja je premier Alcide de Gasperi, za ustanovitev republike. Doznava se, da je samo 17 odstotkov članov te stranke za ohranitev monarhije, 23 odstotkov pa se še ni odločilo.' Dve drugi močni stranki '— socialistična in komunistična — sta se izrekli za odpravo monarhije in ustanovitev republike. To pomeni, da je velika večina za odpravo monarhije. Odločitev bo.padla pri splošnih volitvah, ki se bodo vršile 2. junija. Stranka krščanskih demokratov ima oporo pri Vatikanu. Ta ima zdaj kongres v Rimu. At-tillio Piccioni, podtajnik stranke, je v svojem govoru na kongresu naznanil rezultat glasova n ja o monarhiji med člani stranke. Možnost je, da kongres ne bo zavzel definitivnega stališča glede vprašanja republike ali monarhije, temveč dal priliko Čla - Porter posvaril industrijce Opozoril jih je na nevarnost inflacije. Washington, D. C.. 27. apr. — Paul Porter, načelnik urada za kontrolo cen, je odprto posvaril industrijce in trgovce, ki pritiskajo za odpravo kontrole cen, b^-^U ^m »trmItn to.atW w - Domače vesti Is Clevleanda Cleveland.—V torek je po 14-mesečni bolezni umrl John Gornik, star 76 let, doma iz Sodra-žice, v Ameriki od 1892. Prvih sedem let je živel v Brooklynu, N. Y., nakar se je preselil v Cleveland in zadnjih 23 let živel v pokoju. Član je bil KSKJ. Zapušča ženo, sedem sinov, tri hčere, tri vnuke, dva pravnuka in več drugih sorodnikov.—V bolnišnici je umrla Mary Kustis, rojena Snider, stara 40 let. Zapušča štiri otroke, mater, dva brata jn dve sestri. Nov grob v Jolietu Joliet, 111. — Tukaj je uhnrla Mary Stukel, stara 70 let, doma iz Brstnjaka pri Semiču na Dolenjskem. Zapušča moža, dva sinova in deset vnukov, v starem kraju pa sestro. ekonomijo in potem od-ili bo mogla Italija pla- škodnino v določeni vsoti iji ministri so se zedinili iilu uvoda mirovne pott Italijo. Uvod naglaša, [Italija odgovorna za vojno, pa priznava, da se je kot prva odtrgala od Hitler-temčije in potem poma-»vezmkom. inje začrtanja nove me-Jugoslsvijo in Italijo še llo na dnevni red. Zuna-"«tri čakajo poročila čla-ivezmške komisije, ki so jli Trst in Julijsko Krajini je bilo naznanjeno, da T*"' komisije jzrekH. da Trst ostati pod Italijo, ve- »ledja Julijske Krajine pa nde pod Jugoslavijo. 27 apr. — Konferenca m ministrov štirih vele-Ru*ije, Amerike, Velike "j* >n Francije — se je v znamenju dobre volje, zunanjj minister Molotov llil na predlog, da je re-Francije lahko na-»*> * bod" vršile diskuzije pogodbah za bal-dr'-ave in Finsko. ■°v)'ti niso hoteli spre-' n^la. se Je konferen-"*tnj,h ^nistrov zadnjo v Londonu »tahica razbila. Spre- w smatra za »amenje Rusi ^ de. 1 LVolJ" /-a rešitev £r,Jf*fcih problemov. Rekla Je iznenadila I Lln . bntskefl a- delegate. kl bili pripravljeni U ver jen i r 10 b'li veseli. zunanjimi mini- ' <5° *P<>iazuma o dru- ^^nost Nemčije. Wiunikf r k., •i ■Notov je bil ob-ruski mi- ^isvni riti B*v:n pri volitvah. Monarhistični krogi so napovedali, da se bo kralj Viktor Emanuel, ki je star 77 let, odpovedal prestolu v prilog kron-princu Humbertu prihodnji mesec. , To bo storil v upanju, da bo monarhija ostala. Kralj biva v Neaplu, odkar so zavezniške sile okupirale Rim pred dvema letoma. Novi izgredi izbruhnili v Palestini Jeruzalem, Palestina, 27. apr. — Osem brltskih vojakov in Židov je bilo ubitih in trinajst ranjenih v novih izgredih v Tel Avivu. Vojaške avtoritete so mobilizlr akcijo. Čete in policijske enote sttažijo glavna poslopja in ceste v mestu. Raztegnite v letalstva v Rusiji Moskva, 27. aprila.—Letalski maršal Fedor Astakov je naznanil, da bo Rusija raztegnila sistem civilnega letalstva. Program določa gradnjo novih letališč. Astakov je napovedal, da se bo letalski promet potrojil v tem letu v primeri z letom pred izbruhom druge svetovne vojne. Prelom med Bolgarijo in Španijo Sofija, Bolgarija, 27. apr. — Bolgarija je naznanila prelom diplomatičnih odnošajev z režimom španskega diktatorja Franca. rm Bidault, nih pravil procedure, katere je sestavil francoaki zunanji urad Francija bo imela besedo pri sestavljanju mirovnih pogodb, ne pa pravice glasovanja o pogodbah za tri balkanske države in Finsko, Amerika in Velika Britanija bosta imeli besedo glede pogodbe za Finsko, čeprav sta premir briu !*r» mM urg hi ■ajnik James )t podpisali aamo Rusijs in Fin- *» zunanji mi- j ska << pustili pa- vzeti odgovornost za inflacijo. Nižja kongresna zbornica je odglasovala za omejitev kontrole cen. Zadeva je sedaj pred senatom. Senatorji dobivajo pcma in telegrame s svarilom, da ne smejo slediti zgledu kon-gresnikov. Vsa pisma in telegrami naglašajo potrebo kontrole cen. Porter je okrcal predstavnike velebiznlsa, ki vodijo propagando za odpravo kontrole cen. O-pozoril jih je na dejstvo, da industrije grmadijo ogromne pro-fite. * Chester Bowles, direktor urada za ekonomsko stabilizacijo, je prej posvaril industrijce ln trgovca. Kakor Porter, je tudi Bowles poudaril, da bo odprava kontrole oen vodila v inflacijo. Zbiranje španskih vojaških čet Avtoritete preklicale dopuste v Madridu • Madrid, ftpanija, 27. apr. — Tu je bilo razkrito zbiranje španskih čet v madridskem vojaškem distriktu ln v krajih v bližini francoske meje. Uradni krogi niso pojasnili vzroka koncentracije, toda iz drugih virov prihajajo vesti, da je režim diktatorja Franca vznemirjen zaradi situaciie ob maji med Španijo in Francijo, ki je zaprta, Vsi dopusti vojakov v madridskem vojaškem distriktu so bili ^preklicani. Iz informacij je razvidno, da sta dve španski diviziji zbrani v madridskem distriktu. Ens je takozvana plava divizija, ki se je borila na strani Nemcev proti Rusom na vzhodni fronti Poveljnik obeh španskih divizij je general Agustin Munoz Grandez, ki je bil poveljnik pla-ve divizije na ruaki fronti. Poročilo pravi, da je bila na- Amerika mora biti pripravljena VI Eisenhower vidi možnost agresije New York, 27. apr. — General Dwight D. Eisenhower, šef generalnega štaba, j* pred izdajatelji časopisov dejal, da mora biti Amerika čuječa, pripravljena in vedno na straži, da prepreči agresijo, dokler ne bo organizacija Združenih narodov postala dovolj močna, da bo lahko garantirala svetovni mir in varnost. i "Naš zaščitni program mora biti briga slehernega državljana," je rekel general. "Program mora biti trdnjava demokracije. To bo mogoče le, če se bo ljudstvo kot celota zavzelo za stvar." Eisenhower je svetoval izdajateljem časopisov, naj korskajo po poti logike, ki \fodi v trajni mir. Podpirajo rtaj prizadevanja za mednarodno kooperacijo, spbrazum in postopno razoroče-vanje. "Organizacija Združenih narodov je eno izmed sredstev za dosego cilja," je dejal Eisenhower. "Ona potrebuje oporo pri vseh državah, malih in velikih. Preprečiti mora kršenja pravic narodov, da se odvrne vojna." Pred izdajatelji je govoril tudi dr. Kari T. Compton, predsednik tehnološkega instituta v Bostonu. On je plidiral za federalno podpiranja znanstvenih raziskav in za civilno kontrolo atomske energije. Avtna unija zahteva zvišanje plače člani eksekutivnega odbora sprejeli resolucijo Chicago. 27. apr. — Resolucija z zahtevo, da mora Ford Motor Co. takoj plačevati 18 centov več na uro 125,000 delavcem, ki ap uposleni v njenih tovarnah, je b'la sprejeta na seji članov eksekutivnega odbora unije združenih avtnih delavcev v Chicagu. Zvišanje določa nova pogodba, ki je ^ila sklenjena med unijo in kompanijo. Kot-vzrok Možnost je. da bosta Amerika K*terj «e vrš« J in Velika Britanija revidirali i dalnja španska divizija poslana •M* je traja-1 svoje stališče glede Porurja ditelji bratovščin strojevodij in kurjačev ter železniških sprem-nikuv so zavrnili poročilo posebnega Trumanpvega Študijskega odbora in naznanili, ds bo stavka oklicana 18. maja. Bratovščini sts že prej zaptatili z oklicem stavke, ker je bila zahteva za zvišanje plače ln zboljšanje delovnih pogojev Hihita. Odločitev glede oklica stavke je padla na konferenci vaditeljev bratovščin. A. F. Whitney, predsednik bratovščino železniških spremnikov, Je dejal, "ds je prišel čas akcije. Ako naa bo feoeralna vlsds pozvala v Washington, se bomo odivsli, toda odločitev glede oklics stavke ne bo revidirsns, dokler ne bo dosežen zsdovoljiv sporszum." Alvsnley Johnston, prudsfd-nik brstovščlne strojevodij in kurjačev, Je tudi izjavil, da le zadovoljiv sporazum lshko od-vrne stsvko. Rcprezentsntl obeh bratovščin se bodo sestsll z uradniki železniških kompsnlj v Chicagu v pondsljek. Diskusije sa bodo vršile o izrsvnsvl kor^ikta, Bratovščina spremnikov ima 215.000 članov, bratovščin« strojevodij in kurjačev pa 78,000. Ti so uposleni ns vseh Želsznirah. Whitney je dejsl. ds bo stsvka paralizirala železniški promet. Bratovščini izprevodnlkov ln kratnlčarjev sta naznanili, da bosta predložili zahtevo za z\M-šanje plače železniškim kompa-nijam 3, maja. Če bo zavrnjena, bodo člani obeh bratovščin za-stavksli, * ^ "ruge unije Železnlčsrjev zs-hievtijo dodatno zvišanje plače i-« 14 centov na uro. Trumanov študijski odbor je priporočal Kvišnnje plače za 16 centov na uro. Civilna kontrola atomske energije ^ v Angliji London, 27, apr, — Vlada bo picdložila parlamentu načrt glede civilne kontrole atomske energije in podržavljaoja vseh rudnin in materials, kl se potta-bujejc; pri produkciji stemske bombe. Civilns kontrols nsj bi prišla v obmijčje ministrstva za zaloge. Lord Portal, šef štaba letalske sile v teku vojne, bo imenovan /a načelnika raziaka« valnih jioMtaj in produkcije a-tornske energije. Vsa raziskave bodo prišle v območje ministrstva za zaloge. Rusi odpeljali stroje iz Mandiurije Nanking, Kitajika, 27. apr. — Ameriški rudarski veščaki. ki to dospeli sem iz Mandžurija, so izjavili, da so Rusi odpeljali stroje in drugtr industrijsko o-piemo i/ Mandžurije v vrednosti pol milijarde dolarjev. Samo iz Kušana, industrijskega središča južne Mandžurije, so Rusi poslali 2200 vagonov, naloženih « stroji, v Sibirijo, Britske čete na poti v Tokio Tokio, 27. apr. — Ns/nanilo pravi, da bodo br Itake četa kmalu do»|>ele v to meato, kjer bodo akupno z enotami prve ameriške konjeniške di viri je straži le poslopja Japonske vlsde. Prve late bodo dospel* v Tokio prihodnji teden, \J PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO IM LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Organ of and published by Slovana National Benefit Society Naročnina sa Zdxuiene drieve (keen Chicago) in na loto. fl.00 sa pol leto. »1.60 aa ietrt lete; so Chicago in Cicero 17 JO aa celo leto. S3 7ft so pol lete; aa lnosemstvo M OO. ■isbsortpttoa rates: for the United Stales (exeept Chicogo) and Canada UM per year. Chicago and Cicero 17JO per year, foreign countries ftt.00 per yeor. Cene oglasov po dogovoru.—Rokopisi dopisov in nenoroienib členkov se ne vračale. Rokopisi literarne vsebine (črtice, povesti. itd.) se vrnejo poftiljetelju le v slučaju, če je peilošil Advertising rates on agreements—Manuscripts el communlcaflooa ad imsolkriled articles will not ho returned. Other msnuseripts. as stories, ploys, poems, etc« will be returned to sender onlf when accompanied by self-addressed end stomped envelope. Noslov no vso, kar Ima slik s listom: PROSVETA 2SS7SS So. Lowndale Ave.. Chicogo. Illinois ----------------- i.u •v Leto svobode in — glada! Zopet je tukaj Prvi maj, svetovni delavski praznik, simbol de lavskega ustajenja! Kavno zdaj poteka leto dni, ko so se rušili zadnji ostanki Hitlerjeve Nemčije, ko so se v Nemčiji, Avstriji in na Češkem spajale anglo-ameriške in ruske armade in čistile ter zajemale zadnje ostanke pred nekaj leti mogočne nacijske ar made. Prav te dni poteka leto dni, ko so se bili zadnji boji na Slovenskem — ko so se bližale partizanske armade beli Ljubljani in Trstu, ko so se zadnji ostanki okupatorskih čet valili proti Avstriji, ko so se domači izdajalci in zapeljane! pripravljali na beg. Prav te dni priteka leto dni, ko je stala vsa Evropa na pragu osvoboditve izpod nacijske okovane pete in pričela svobodnejše dihati. Sploh je prvič po dolgi nacifašistlčnl noči zopet svobodno zadihala v vseh onih krajih, katere je nekaj let prej podjarmila tedaj nepremagljiva Hitlerjeva armada. Poleg zapadnjh držav so svobodno zadihale posebno Jugoslavija, Čehoslovaška in Poljska, ki so bile po osliču zapisane smrti. V vseh osvobojenih državah je po skrušenju nacijske Nemčije zaplapplalo novo Življenje, posebno pa v slovanskih deželah, od Bolgarije do Poljske, in v zapadni Evropi. "Vojne je konec . , rešeni, svobodni urno!" se je pred letom dni začel razlegati glu* po Evropi. * *%<|fttff Po vsej Evrqpi razen v poraženi Nemčiji. Zanjo se je pričel Veliki petek, ker je grešila nad Evropo, nad Človeštvom, nad svetom. Njena Kalvarija bo dolga in težka, prav tako težka kot jo je Hitler namenil vsej izven nenemški Evropi. Toda bo bolj svobodna kot je bila pod Hitlerjem, dasi bo Imela manj kruha, manj Vsega, več pa bede .. . bede ... bede ... KAMPANJA ZA . OTROŠKO BOLNICO Cleveland, O. — Clevelandske podružnice Slovenskega ameriškega narodnega sveta so začele s kampanjo za nabiranje denarnih prispevkov v sklad za otro-iku bolnišnico v Sloveniji. Prispevki se bodo pobirali po o-krožju posameznih podružnic. Te okraje bodo obiskali zato določeni nabiralci in nabiralke, kateri bodo imeli seboj pooblastilo in nabiralne liste iz urada SANSa. To je važno za vsakega prispevatelja, ker ta kampanja se bo vršila po posebno začrtanem redu. S postavitvijo te bolnice v Sloveniji si' bomo ameriški Slovenci zaslužili lep spomin, ki bo obenem spomenik našega huma nitarnega sočutja do naših obu-božafflh rojakov in nedolžnih otrok, ki so postali žrtve zadnje vojne. Ta zamisel je zelo lepa in jo bo pozdravil vsak, ki ima človekoljubje za lepo čednost. Vodstvo SANSa je določilo vsoto $150,000 za. zgradbo te bolnice v Sloveniji in po zadnjem poročilu glavnega tajnika SANSa, je do sedaj prišlo v ta sklad nad $53,000. To je lep napredek v tem kratkem času In ako se bomo ameriški Slovenci resno zavzeli v tej kampanji, se bo zlahka doseglo določeno vsoto do konca meseca maja. V zvezi s skladom je bil napravljen še drugi važni zaključek. Pri nabiranju prispevkov se bo vpisalo vsakega daroval ca na posebno listino in vsa ta imena bodo potem poslana v arhiv te bolnišnice v Sloveniji. Darovalci so razdeljeni v tri vrste: prispevatelji po .$1000 ali več bodo zaznamovani za ustanovitelje; od $100 do $1000 za častne člane in od $5 do $100 pa za podporne člane. Ta Imena bodo v trajnem spominu in brez dvoma bo marsikateri bolnik pre-Čital imena darovalcev, ki so mu pripomogli, da je dobil zdravniško oskrbo v bolnišnici, ki so jo zgradili njegovi dobri rojaki iz daljne Amerike. Vsakdo, ki je bil v življenju priklenjen vsled bolezni na bolniško posteljo, bo priznal, kako blagodejno vplivajo na bolnike obiski prijatelja, ko vidi, da se nekdo zanima za njegovo usodo, nesrečo in ko tak bolnik ozdravi, si vse to obdrži v trajnem spominu. To primero si lahko vzamemo za vzgled ob času, ko se bomo pomtšljali In določevali, aH bi dal ali ne in koliko bi dal za zgradbo bolnice v Slove- Kdo naj daruje? Odgovor temu bi moral biti, vsakdol Bolezen ne izbira, doleti vsakega In ne vpraša kakšnega političnega SODOBNI KOMENTARJI Chicago. Dt — Ko je spomladansko sonce ogrelo mrzlo zemljo, so iz zemlje prilezli slinasti "polži" raznih barv, plazeč se po jutranji rosi in bliščeči se kakor mavrica po deževni nevihti. In vsi ti "slinasti" reakcionarni fašistični polži se danes zavijajo v patriotične plašče. In kaj hočemo?! Ali ni to svohodna.de-žela? Blznes je biznes, klobase so pa klobase ... ■ . * Herald-American poroča iz Washington dne 12. aprila, da so tujezemci iz vzhodne in centi al ne Evrope organizirali federacijo in napovedali boj proti komunizmu doma in v tujini. Ta federacija reprezentira 11 milijonov članov. Ta nova pro-tirdečkarska koalicija vključuje tudi spodnje grupe, med njimi tudi Kranjsko slovensko katoliško jednoto, katera sama reprezentira 600,000 ameriških Slovencev. Vidite, tu imate ofici-elni dokument—kaj v realnosti danes pomeni v Ameriki svobo da—tiska! e "Rešeni, svobodni smo! . . Evropa je res rešena iz Hitlerjevih krempljev, toda posledice pekla, ki ga je on odprl, ki ga je bruhnil iz sebe kapitalizem, so strašne. Iz širne Evrope, kakor tudi iz Kitajske in Indije prihajajo glasovi o veliki lakoti — največji lakoti, kar jih pomni moderna, ako ne vsa Človeška zgodovina. Evropa na splošno še v svoji zgodovini ni jedla tako malo, tako nezadostne hrane kot jo uživa danes — ves čas po osvoboditvi iz nacijskega in vojnegu pekla. Milijoni niso še nikdar tako stradali kot stradajo danes, še nikdar si tako pasove stiskali in stikali za hrano in odpadkiN Pri vseh' potučllih, ki prihajajo iz Evrope, je značilno to, da nihče ne omenja v zvezi s prehrano — vitamine, ki krepijo telo. Omenjajo samo kalorije ali "drva", ki kurijo človeški stroj in ga drže pokonci. Iii še teh "drv" ali kalorij je danes v prehrani skoraj vseh evropskih narodov polovico manj kot je absolutni minimum, da človek ne prične hirati od podhranjenja ali stradanja. Ta absolutni minimum je po izjavi zdravnikov-dietov okrog dva tisoč kalorij na dan. Ameriška prehrana vsebuje okrog 3,500 do 4,000 kalorij na dan na osebo. Iz Evrope pa prihajajo poročila, da dnevni odmerki na splošno vsebujejo le 1.200, 1,500, 1,700 aH kvečjemu 2,000 kalorij. (Izjema so le delavci, ki opravljajo težka dela, na primer rudarji etc.) Danaka, kjer snaiajo dnevni odmerki okrog 2,000 kalorij na - . M . . osebo, je na vrhu piramide, Ta Tijcrprldeu Čehoslovaška In delo- ^eprjeanja je. Nai tej poaiag ma Jugoslavija—ne v hrvatskem primorju (Dalmaciji), Bosni in ««riljene Hercegovini, kjer je največje uničenje. Vse druge države so pod tem absolutnim minimom. Še v Franciji, ki je bila najprej osvobojena, se obeta lakota. Najbolj strada v vsej Evropi nekdsj veseli Dunaj, kjer znašajo dnevni odmerki le okrog tisoč kalorij all še manj. Tam je sploh tako pomanjkanje, da se ni mogla razviti niti črna trgovina. Lačni, zelo lačni sta tudi lulija in Nemčija. V Italiji sicer še nikdar ni bilo dosti kruha za delavske in kmetske mase, Nemčija pa jo poleg Anglije imela najvišji življenjski standard v Evropi. Danes pa strada kot nI Še nikdar strsdala — vsaj mase po razbitih mestih. V smcrlški in francoski coni znašajo dnevni odmerki okrog 1,200 kalorij, v angleški coni okrog tisoč, v sovjetski 1,600. * Poročila glede odmerkov in kslorij so sicer konfliktna, toda dejstvo je, ds Evropa strada kot še nI nikdar stradala. Seveda bi le veliko bol) stradala, sploh bi milijoni umiraU od lakote, ako bi ne bilo UNRRA. Ta ustanova je pravi mednarodni Samsrltan. Njene velike hibe so v tem. da ni kos svoji nalogi. In kos svoji nalogi nI sate ker ne more dobiti dovolj žita In drugega živela, predvsem maščob. Hrbtenica UNRRA so Združene države, ki so obligirsle, da prispevajo približno 70S vseh dobav. Ampak tudi naša bogata in na splošno sits dežela se drži gesla, da je lažje obljubiti kot pa obljubo Izpolniti. Če bi se bila zadnjo mesece držala obljube In izpolnila svojo kvoto, bi situaeijs v Evropi dsnes ne bila tako opasna Ampak do konca zadnjega mesece je bila prekratka čez pol milijona ton rellfne pšenice Izgovori in opravičevanja so različna Na eni strsni pravijo vladni krogi, da so krivi farmarji, ker drie pšenico in koruzo od trgs v pričakovanju višjih cen. Drža nje živeta od trga iz profitartkih motivov v času. ko gre za »»hrano milijonov človeških življenj, je znak grde aebičnostl in popolne moralne pfopalmti. pa naj se tiče farmarjev ali kogarkoli Vlada sedaj skuša privabiti pšenico za ONRRA s tem. da )e ponudila SOe vg| sa buAelj v rellfne namene kot je cena na trgu. Na drugI strani pa ftorinat»ki krogi prsvijo, da ne morejo dobiti dovolj tovornih vagonov, da bi lahko dostavili žito na trg. Krivda jI predvsem na strsni vlade In "free enterprizerjev". Vlada je lu^ravila največjo napako, ker je po skrahiranju Japonske tako hitela S odpravo odmerkov in drugih vojnih regulacij. Če bi sa bili v Waahingt< nu lani količkaj poglobili v vprašanje Že pred časem sem omenil v moji koloni, da moram prečita-ti vseh pet čikaških dnevnikov poprej ko najdem eno desetino resnice. Zgornjo debelo klobaso je priobči! dnevnik American-Herald in meni je prav prišla, časa pa imam dovolj, da jo malo analiziran. Rad bi vedel, kdo je v ozadju za to fašistično federacijo? Brez voditeljev je ne mogoče organizirati tako federacijo. Na gotove skupine vplivajo rdeči klobuki, na druge kra ljevske krone in na tretje pala če in razkošno življenje. Tega se Hearstove publikacije dobro zavedajo in s transfuzijo svoje propagande zalagajo vse reak cionarne fašiste. večjo armado kot kdaj prej v zgodovini; (5): mornarico večjo kot jo imajo vse ostale svetovne Sile; (6): priporočala nadaljno vojno konskripcijo; (7): priporočala obvezno vojaško službo v ako zvanem — miru; (8): ako >i dovolila častnikom javno nabadati nas; (9): ako bi vodila časnikarsko in radijsko kampanjo proti nam; (10): ako bi okupirala vojaške baze ob naši meji ^(Iceland, Greehland in p toke na Pacifiku); (11): ako bi poslala pomorsko ekspedicijo za specialne manevre v severne vode na Artik; (12): ako bi držala oboroženo armado pred vratim USA, marinarje, aeroplane in bojne ladje v Mandžuriji, dalje podpirala protisovjetake armade v Indiji, Nemčiji, Italiji, Grčiji; (13): ako bi predlagala za 1. 1947 — dve leti po vojni — višji budžet za militarizem kot katera koli država na svetu. Niti Nemčija ali Japonska nista imeli tako visok militaristični budžet, ko sta se realno pripravljali za vojno (14): ako bi grška cerkev garantirala, da bo napovedala sveto križarsko vojno proti nam; 15) ako bi maršal Stalin specialno indorsiral ljudsko ceremonijo na kateri bi nastopil bivši mi-niaterski predsednik, kateri je že dvakrat {»skušal zadušiti našo vlado. Kaj* bi mi mislili ako ne bi generalisimo Truman in zunanji komisar Byrnes delala noč in dan za USA, namreč da bi imeli ob svoji meji prijateljske sosede — od Kanade do Argentine? Ali nista preiskala nebesa in zemljo, predno sta prišla do skrivnosti atomske bombe? Poskušajmo, da sami sebe vidimo tako kot nas vidijo drugi." Tako piše Scott bearing. Spis ne potrebuje komentarja. John Chamasar. Veste kaj, kmalu bo prišel čas ko bom preiivel tri četrtine svojega življenja v Ameriki, a šele danes mi je znano, da je v A meriki Slovencev kot listja in trave. Da vem to, se moram prav lepo zahvaliti "svobodne mu tisku". Ako KSKJ reprezentira 600,000 SlOveneev, koliko pa jih potem naša največja organizacija SNPJ in ostale slo venske organizacije? e Linton, N. D. — (UP) — Sebastian Rohrich, ki je farmar v okraju Emmons, meni, da se ne izplača vzgojevati otroke — prašiči prinašajo več profita. "Pod obvezno vojaško konskripcijo se ne izplača," se je izrazil Rohrich v svojem dopisu, ki ga je poslal časopisu v Untonu. O NAČRTNEM GOSPODARSTVU Bellingham, Waah. — Kaj je z našim narodnim gospodarstvom? Stavke! Stavke! Draginja in pomanjkanje! In tudi če imaš denar, da bi si postavil novo hišo ali nov "barn", je vse tako drago, da moraš gradnjo preložiti na poznejši čas. Prijatelj mi piše: "Mi, farmarji, smo najbolj prizadeti. Ko je končala vojna, sem mislil, da se bo dobilo na spomlad farmsko in drugo- orodje ln stroji; nameraval sem kupiti mali traktor, a sedaj ga ne morem dobiti za noben denar. Kaj je temu krivo, ne vem — ali stavke, ali kompanije, ki namenoma drže izdelke od trga, da prisilijo zvišanje cen, Kar koli je temu vzrok, tako ne more iti naprej podlagi se naj vrši tudi nabira nje in prispevanje v sklad bolnice v Sloveniji., Darujmo po svojih močeh, premožnejši lahko dajo več, saj bogastvo pride od vseh ln na račun vseh Zemljanov. Ko gre za tako važnq človekoljubno stvar, tudi ne Smerno biti preveč skeptični in od-primo naša srca na podlagi nuj* ne potrebe za obstoj in poži-1 vetje slovenskegs naroda v domovini! Do sedaj se je že več naših organizacij priglasilo s tišočaki v ustanovni sklad in od posameznikov Je dosedaj samevala v u-stanovni družini zavedna rojakinja Theresa Frsnk Iz Clevelan-da. Upati Je, da se nji pridružijo še drugi. 2Uto rojaki ln rojakinje' Do sedaj smo ameriški Slovenci veliko darovali za prvo pomoč ljudem v Jugoslaviji v obliki hrane, obleke, obuvala in v denarju, s katerim se je nakupilo razno blago. Zato priakoči-mo In pomagajmo nJim tudi v zdravstvenem oziru in darujmo v sklad za otroško bolnico v Slo- h.U. nifte da sinu do 18 leta va,vu ,,c ,nuie 111 *««" Zr^LSSSLmJSi JIH u »»Z tear ptfie moj prijatelj, delavec ne doseže ničesar, če- "" "Nameraval sem si postaviti tu- tudi ima najbolj i nart. O vseh ni dovoljeno delati, nato je vpoklican k vojakom, ko pa se povrne, pa hoče iti po svoji poti. Nato pa zaključuje, da je boljše za farmarje, da redijo prašiče in napravijo malo dobička, e Trije mušketirji še zmeraj eksistirajo, seveda ne v takih o-koliščinah kot smo nekoč mi mladi fantje v Chicagu, namreč pisec, Frank Grli in pokojni Martin Senica. Danes so tri trije mušketirji Washington, London in Vatikan. Kaj oni repre-zentirajo? Upam, da vam je znano? e V Chicago Sunu je imel 10. aprila Vt. Scot t Nearing članek s naslovom "Kako nas drugi vidijo?" V prostem prevodu se ta članek glasi: "Ljudje, ki arogantno obsojalo Sovjetsko uni jo. bi bili mogoče deležni boljšega razumevanja, ako bi obuli čevelj ns drugo nogo. Vzemimo nekaj primerov: (1): ako bi Sovjetska unija posedo-venijl! Storili bomo važno in vala skrvnngt atomske bombe: hvalevredno delo. tuvn\* vso tajnost pred na- ' Za podružnico 4« SANSa: ml; (.1)- k uničila zalogo stomskih Louts Ksforle. j bomb; (4* nameravala zgraditi in vlade same. Niso samo hiše potrebne, temveč tudi regulacija rek, pogozdovanje, izsuševa-nje močvirij, gradnja električnih naprav in central, razširjenje komunikacijskih zvez in veliko drugih del, ki naj bi bila v prvi vrsti namenjena dobrobiti vsemu prebivalstvu, ne samo posameznikom za profit. Henry Wallace, sedanji trgovinski tajnik, bi brez dvoma delal za to. Imamo pa tudi dru ge eksperte v gospodarstvu, ki bi delovaU na tem polju, namreč za izboljšanje in v korist splošnosti. Kaj pa se naj bi zgodilo z unijami? Ali se jih naj razpusti in delavstvo preda na milost vlade, kot je priporo čal predsednik Truman? Ne, tega ne mislim. Delavstvo še nima svojih zastopnikov v kongresu, zatorej bi realiziranje Trumanovega priporočila služilo le velikim korporacijam, kakor tudi zdaj pod vodstvom delavstva. Sicer pa po moji sodbi, delavstvo ne bi bilo na slabšem, četudi bi sprejelo Trumanov načrt. Kar jaz trdim je: združiti vse delavce, farmarje in tudi |"beloovratnike" v eno veliko skupino ter izvajati načrtno gospodarstvo v dobrobit vseh! Ljudstvo naj bi izbralo take kandidate, ki so zmožni in imajo voljo delati za narod. Ti možje naj bi odločevali o profitih in plačah in po tej metodi bi stavke avtomatično odpadle. Delavci sicer ne bi prejemali velikih mezd, prav tako ne bi mladi in zdravi prejemali brezposelnost-no podporo,- kakor je ne prejemajo v Rusiji. Za mladeniče, ki sedaj pohajkujejo brez dela, bi načrtni gospodarski odbor u-stanovil nove tehnične šole in ko bi napravili izpit, bi jih upo-slili.. Za delavce bi se gradila nova stanovanja itd. Od dela je odvisno vse, od zastoja in štraj-kov pa draginja in pomanjkanje. Da ne pride še tako kmalu do načrtnega gospodarstva v tej deželi, se dobro zavedam, kajti smo preveč sebični, "samo da imam jaz delo in primerno plačo, kaj ml mar sosed, naj se sam zase briga!" Taki smo na splošno, zato vem, da je ta načrt zaenkrat še utopija . . . Da, vse preveč smo zaverovani v štrajke. Kaj briga delavca v lesni industriji, če je dovolj lesa in kakšna mu je cena, glavno je, da dobi on zvišanje plače. Enako v drugih industrijah. In kaj je rezultat? Draginja, ki delavca samega najbolj tepe. Nekateri se sprašujejo,, kdaj se bo ljudstvo spametovalo? Ljud stvo je povezano z raznimi organizacijami, zato posamezen iz bilo prehrane razbite, sesute in lačne Evrope ter Kitajske, bi se lahko v naprej zavarovali pred to mednarodno krizo. Ampak ameriški "free enterprizerji" ne gledajo radi v bodočnost, ker so udsrjeni s -— slepoto. Zdaj je Truman s panično gesto odredil 25'* reduciranje pšenice sa domače potrebe Ne mislimo, da bo kdo vsled tega lačen v tej deželi, ako ne prkie do velike suše. toda sigurno je to, da bo di nov barn, a ga ne nforem, ker ne dobim lesa." Takih primerov je na tisoče po vsej deželi in rečem, če so bile stavke kdaj upravičljive, sedaj gotovo niso. Oni dan sem to izrazil pred nekim našim rojakom, seve, ni se strinjal z menoj, češ, "ali misliš, da so štraj-ki krivi draginji in pomanjkanju dobrin na trgu?" Zakaj pa v Rusiji in prav tako v Jugoslaviji delavstvo ne stavka? Ta rojak, ki zagovarja stavke, ima prav in večina je na njegovi strani, kar jaz dobro vem, vendar pa se ne morem otresti prepričanja, da pod kapitalizmom "povišanje" plač pride iz ljudskega žepa, da delavec končno plača ta račun sam. ne kapitalisti! V Prosveti sem že omenil, da delavstvo ni nič na boljšem, ako nima zaalombe v kongresu in v državnih postavo-dajnih zbornicah. MoraU bi imeti eno unijo, svojo strsnko, ki bi »stopala delavce v kongresu. ,T« naj bi delala za dobrobit vsega delavstva. Le na ta način bi bilo mogoče prisiliti vlado, da bt sprejela zakon zaščite delavca v času bolezni in smrti, dalje zavarovanje proti nezaposlenosti, oskrbovala jav- spodarski zmešnjavi, bol kmalu prekosila AmerVko ne bo kos nobena sila na, G«org« Gor PI8MO ROJAKA KI jr BIL NA OTOKU RABU Ambridge. pa. _ ^ mo sem prejeU od mm Lojzeta Florjaneiča vasi. Datirano je| Draga sestra! - Tvoji sem dobil pri sestri TinJ vem mestu. Res, teži vest o izgubi Tvojega čas zaceli vse rane in c mora prilagoditi razmi katerih živi. Poteklo j bližno 38 let, odkar si z! rodni krov ter šla v sveti ga življenja. Med tem č je mnogo, mnogo spJ Če bi prišla domov,| ■■ bi spoznala v rodni vasi, še pa z ljudmi. Zob časa je izoblikoval ali pa oblikoval šnje stanje v naši okoliciB Jaz sem se oženil leta 193 vršil po malem čevljarsko do leta 1940. Ker nimam zemlje, sem se preživljal jo pbrtjo. Ko je v aprilu stara Jugoslavija kapituli je po desetih dneh bojev! zemljo zasedel laški oku Do julija 1942 smo mi, ki je bilo proti okupatorju,! delovali za zlom sovražni Italijani so se naselili na ji in kmetje niso smeli na polja v bližini postaje. stvareh odločajo samo oni, ki so zgoraj. Zdaj že lahko z gotovostjo rečemo, da bo premog dražji. Rudarji so se radevolje odzvali za štrajk, ker so malo oddiha tudi zaslužili, prav tako so upravičeni do boljših plač in varnostnih naprav v premogovnikih. Tega jim ne more nihče odreči, ampak gotovo je tudi, da bo šlo vsako izboljšanje na račun ljudstva, kajti baroni ne bodo dali niti centa od svojega dobička. John Lewis, voditelj rudarjev, se res zavzema zanje, slika trpljenje rudarjev itd., kar se pač zahteva od dobrega voditelja. Da, John dobro ve, kako je treba nastopati pri rudarjih, da se ne bi osmelll kak tekmec kandidirati proti njemu. On tudi dobro ve, dokler bo govoril samo o večjih plačah in varnostnih napravah v premogovnikih, se ne bo zameril lastnikom, če pa bi povedal delavcem, da se morajo združiti z drugimi delavci in postati tudi svoje zastopnike v kongres, ksteri bi v resnici malo potipal tudi velike profitarje. tedaj pa se jim bi John v resnici zelo zameril. Tega seveda John ne bo storil in ne drugi delavski voditelji, kajti to bi bil — "ko- Dn| julija je prišla italijanska trulja in odbrala 30 naš m ter nas odvedla na postaj, li sO, da gremo sanjo za dv v Novo mesto in potem Ob prihodu v novomeške so nam pobrali vse in obit bili prepovedani. Tam sni osem dni in dne 7. avguS nas stlačili na kamijonett peljali na postajo. Tam naložili v živinske vagon zaklenili. Tako smo se p ■do Reke, kjer so nas gleda vllisti in nas zmerjali z b« To je bil začetek križ pota in trpljenja. Naloži nas na parnik in nas odpe neznano smer. Zaigrale so solze v očeh. Ladja se j« vila v pristanišču Crkveni ker je nastal mrak, smo f čili na krovu. Noč je bil harna, odeje Skoro nič, m» pretresal ude lačnih izgnt Ob zori smo odpluli, o pusto, vedno bolj nam je stiskalo srca. Po treh urak nje smo pripluli v prista na otoku Rabu, ki smo p zneje imenovali "otok kar je ta otok resnično stotere žrtve. Ola truma izgnancev pomikala s povešenimi £ nekateri s culami, drugi vsega, celo brez čevljev tli njiča — kam? Nismo Hodili smo že celo uro, I pred nami pojavi ravan, i dana z bodečo žico. Ti stali šotori, v vsakem p»« za šest oseb, seveda sta Marsikateremu so bili ti zadnji dom. V avgustu Rabu neznosna vročina, skoro popolnoma nagi. mogel na enem me*JV stati nihče, ker je J**"* vroč. Dneva hrana K od 17 do 18 dkg.. vode« Tako smo prestali en m~m potem pa je 'f J-s tej c prihaja na oou* jih je umrlo okrog * dan. Vsled nezadosU* pomanjkanja vode, gf1 milijone in milijo^ «■» se je pojavil, krvsv. fr*J V taborišču smrti . je 13 tisoč mož, m nisi videl drugi*J* * kostnjakc. ki »o kot senco otopd* gledsli vtla m sen«" skozi bodeo«» bilko trs ve. <* )<* je od 13.000 , 4,500. ki so P**1*" toga fašistični s m na dela tam. kjer privatne kom- < munizem" panije n'so v stanu zaposliti | Zatorej je moj načrt le utopi-VBeh I ja, vendar pe sem radoveden. Tsk kongres bi vlado prisilil, kako se bodo razmere razvijale da bi planirala dela. kar bi kon- j v tej deželi in drugod.__Ako ta odredba ustvarila črno trgovino tudi v pekarski industriji. fco bilo v korist vsega ljudstva j bomo kar naprej gazili v tej go- mm taborišča kot sramotni štor za tista. ohrano k> zelja, korenja si J*^ vezali so ph ns up» (Dob* PROSVETA r ^M_APHILA 1946 turni delavci tekmujejo ■jsko produkcije tekmovanje za in kvalitete de-delovnih metod, delLvne m vsestransko štednjo itd. na široko zajelo vse na-vne ljudi. Tekmovalne-, M,letu delovnih množic se je ' tudi naš kulturni dela-vltljučen v svoje organize 'in kulturne ustanove. Nje sodelovanje pri prvomaj tekmovanju ima svojo po-važnost in pomen. Vrsta ,g> Jki stoje pred nami I je tičejo našega kulturnega fenja in razmaha naše kul-Tako je vprašanje še več-iivitve in poglobitve naše-Jturnega dela, tako umet a kakor znanstvenega. levo, po kateri naj kultu-ane last vsakega našega in še posebej last pre-Ijudstva, je trqba še intenzivneje vnesti v življe-V ta namen je treba kul-delo še bolj razširiti, dose-bo širokim plastem ljud-dostopno, po drugi strani pa še vse bolj poglabljati ljudstva, treba je krepiti ivo željo in voljo po izo-in znanju, treba doseči, znanost in umetnost po-resnično življenjska potre-kega posameznika. S tem :i je treba stremeti k temu, tako umetnost kot znanost bolj povežeta z življenjem ;ovimi problemi. Stremeti k temu, da naša znanost mer neposredno sodeluje blemih naše gospodarske e in napredka. Stremeti , da naša umetnost ne bo na od stvarnega življenja, da bo tvorno posegala v je naših ljudi. kulturne ustanove in or-ije kulturnih delavcev se ijo, kakor je videti iz. nji-tekmovalnih načrtov, ta-ijih splošnih, kakor tudi ilj nujnih in neposrednih ki stoje pred njimi. Ka-veda nove kulture ni mo-ustvariti čez noč, ampak je 10 izgraditev treba mnogo v in bolj ali manj dolge-trenega razvoja, tako je no, da bodo tekmovalni ki pri njih sodelujejo vse kulturne in prosvetne usta-ter organizacije, prinesli iirine in novega zamaha v kulturno življenje in da - ce bodo izvedeni z vso vovalnostjo in doslednost-resili ali pa vsaj premak-mrtve točke marsikatero P. k» danes še stoji pred Z* popularizacijo naš« književnosti uštvo slovenskih ^iževni-je za čas od 15. marca do a nadelo nalogo, čim bolj iti svoje delo tako navzven tovanji in recitacijskimi naših književnikov po •' 1 ■ 11 i.i kih središčih želju. kakor tudi navzno-poiitvijo društvenega dela 8* Veliki recitacijski ve-lovenskih književnikov bo-Ljubljani, Trstu, Gorici, »ruT Celju, Novem mestu, J. Trbovljah, na Jesenicah Ajdovščini. Organiziranih skuPin. ki bodo štele po Piknike m ki bodo go Po vseh večjih krajih JJfc Po tovarnah, rudar-«J»J'h m vseh večjih obrabi Primorsko bo društvo "«*! Poslalo skupino pe-j^ževmkov, ki bo priredila ^'tacij^. večere po vseh Po tri književnikovo poslalo v vse bri- Pojaki «Ioven- n«' 1 j bodo knji- 0( I' ■ za pode/*-jJU "»jem P*vorili ture v r h po, d« bodo Bin industrij- prcdavatelje, ki |VM in o pome-n a rod nem 'Vštvo * ša 1 r^mmi t, n'»tranj«.ira dela tiče, Plodilo vwiklh iti-Plavanja za svoje . - mami iz poli-£1 'Viia ,n kulturno-obizi- _ 1,; '' k™*ne veče- IH " novih dolih. .Pi«"krbelo , r»" nidjfr I b> dru- I ' * njihovimi Upodabljajočo umetnost ljudstvu . Društvo slovenskih upodabljajočih umetnikov priredi v o-kviru tekmovanja 1. maja veliko reprezentativno razstavo posvečeno prazniku dela, obnovi in narodno osvobodilni borbi. V zvezi s to razstavo razpisuje društvo za vse svoje člane tekmovanje za najboljša dela, slike, pftstike in grafike, ki se nanašajo na to temo. Društvo bo napovedalo podobno tekmova nje na kongresu upodabljajočih umetnikov FLRJ v Zagrebu meseca aprila tudi vsem ostalim federalnim enotam. Komisija za popularizacijo upodabljajoče umetnosti bo za prvomajskega tekmovanja s pomočjo in sodelovanjem celotnega članstva pri redila vrsto razstav v coni B in v raznih industrijskih središčih. V coni B se bodo vršile razstave in strokovna predavanja v Postojni, Vipavi, Ajdovščini, Idriji, Sv. Luciji, Tolminu, Št. Petru na Krasu in v Ilirski Bistrici. Razstave bo spremljala vrsta predavanj in strokovnih vodstev. Podobrte razstave bodo v tistih pretežno industrijskih krajih, kjer tčh razstav doslej Še ni bilo: na Jesenicah, v Trbovljah, Zagorju, Tržiču, Kamniku, Domžalah, Radovljici, Starem trgu, Rakeku, na Vrhniki itd. Društvo bo izdalo tudi zbornik umetniških del svojih članov, ki so bodisi kot partizani bodisi kot ilustratorji ilegalne literature za časa okupacije sodelovali v narodno osvobodilni borbi. Zbornik bo založila Državna založba, Ves čisti dobiček podarijo izdajatelji Komunistični partiji. Društvo razpisuje tekmovanje za čim skrbnejio in čim bolj kvalitetno izdelavo naročil za Slovenski knjižni zavod, Cankarjevo založbo in Državno založbo. Sem spadajo tudi portreti naših pomembnih mož, naročila za opremo učil, poučne slike, ilustrativna dela itd. Navznoter bo društvo skrbelo za čim popolnejšo strokovno in politično izobrazbo svojih članov in v tem smislu usmerilo vse svoje prizadevanje, 4a bodo tako strokovni kot politični sestanki čim rednejši in popolnejši. Sem spada tudi skrb za stenski časopis in skrb za ustvarjanje in krepitev čim ?olj tovariškega razmerja med članstvom.- Gledališč« tekmuje Tudi osebje Narodnega gledališča v Ljubljani si je zadalo na-oge v okviru tega tekmovanja, zavedajoč se važne naloge, ki pripada gledališkim umetnikom ?ri dviganju slovenske kulture n prosvetljevanju našega ljudstva. Narodno gledališče v Ljub-jani bo tekmovalo z vsemi večjimi gledališči FLRJ, tako z zagrebškim, beograjskim in sara-evskim gledališčem. V okviru ;ekmovanja ima gledališče v načrtu vrsto gostovanj po delavskih središčih (v Trbovljah, Zagorju, Tržišču, Kranju) in zlasti še po tistih krajih, ki so v narodno o-svobodilni borbi največ žrtvova-i za našo vojsko. Da se doseže čim tesnejše zbližanje umetnikov z delavstvom, so v gledališču ustanovljene posebne skupine — agitke, ki obiskujejo de-avske revirje in nastopajo v tovarnah s kulturnimi programi. Ta del načrta se že izvaja. V okviru tekmovanja je oseb-e gledališča priredilo tudi Ka-juhovo proslavo v gledališču in pesnikovi rojstni hiši ter proslavo mednarodnega ženskega praznika. V pripravi je proslava prvega maja. Gledališče bo zvišalo število predstav za vojsko, za ZMS in za sindikate. Nudilo bo čim večjo pomoč sindikalnim podružnicam. Kar ae tiče notranje organizacije dela, bo osebje gledališča zvišalo kva-iteto In kvantiteto del, delovnih ur. izvedlo itednjo pri materia-ekonomijo delovnih sil. Izboljšalo hlgijenske pogoje dela. za svojo isobrazbo pripravilo čim več političnih in strokovnih predavanj, povečalo število naročnikov sindikalnega in partijskega tiska, izboljšalo stenski časopis, izvedlo akcijo za socialno skrbstvo fn nabiralno akcijo za skled KP, tehnično osebje gledališke slikame bo izven gledaliških ur delalo pol ure na dan v prid K P. Tekmovalni načrt llnhljanslcš' univerie V okviru prvomajskega tekmovanja je ljubljanska univerza izdelala okvirni program, katerega so posamezne fakultete prilagodile svojim posebnim delovnim potrebam in razmeram. Posamezni instituti na filozofski fakulteti bodo navezali čim tesnejše stike z domačimi in tujimi istovrstnimi ali sorodnimi ustanovami. Poživljeno in poglob ljeno bo seminarsko delo. Historični seminar bo v tem okviru priredil poseben tečaj o Slovenskem Primorju in Koroški. Prav tako geoioško-paieontološki institut. Ta bo poleg tega sodeloval pri gospodarskem programu predsedstva vlade in pri obnovi večjih podjetij. Tudi geografski institut bo pri seminarskem delu dajal poseben poudarek na probleme Slovenskega Primorja s Trstom in Slovenske Koroške, poleg tega pa posvetil posebno pažnjo študiju tistega geografskega gradiva, ki je osnova za gospodarski načrt. Na pravni fakulteti bodo predavatelji v okviru prvomajskega tekmovanja prispevali za tisk znanstvene članke in razprave fca strokovno časopisje. Posamezni člani pravne fakultete bodo sodelovali pri redakciji zakonskih tekstov. Knjižica jurisdič-ne fakultete bo odprta vsak dan dve uri delj itd. Od vseh fakultet je med okupacijo Najbolj trpela tehnična fakulteta. V sčdelovanju vsega osebja in dijaštva je uspelo Institute in laboratorije toliko urediti, da se je pouk sploh lahko pričel. V okviru prvomajskega tekmovanja bodo instituti in la-boratorji izpopolnjeni in urejeni. Študij 6o povsod usmerjen pod praktičnimi vidiki naše gospodarske obnove. Posamezni oddelki bodo stopili v zvezo oziroma poglobili stike z gospodarskim ministrstvi, tako da bodo v stalnem Stiku z živimi potrebami našega gospodarstva. Mnogo institutov že neposredho sodelu-e pri obnovi. Tako bo n. pr. in-stitut za vodne zgradbe zgradil model elektrarne na Mariborskem otoku. Institut za strojništvo izdeluje sporazumno z ministrstvom za industrijo in rudarstvo VZOtf&C novega Str6ja. Prvi letnik arhitektnega oddelka študira normiran tip stanovanja za potrebe najširših ljudskih pla sti. V okviru tekmovanja bo to delo dovršeno. Podroben tekmovalni načrt je izdelala Narodna in univerzitetna knjižnica. Za obnovo uničene čitalnice bodo knjižničarji v okviru tekmovanja pripravifl vsaj 10,000 izvodov knjig za novo priporočno knjižnico Iz vseh znanstvenih področij. Pospešeno bodo nadaljevali s pripravljanjem kartotek, urejenih tako po abecednem redu kot po strokah, da nadomestijo v čitalnici uničene kataloge. Znanstvenikom bomo čimprej odprli rokopisni oddelek, ga uredili in in-ventarizirali novo gradivo. Na udarniški način bo izvršeno obsežno delo ureditve in katalogizacija narodno osvobodilnega tiska, tako da bo gradivo čimprej dostopno v študijske namene. V okviru tekmovanja bo premeščen v večje prostore časopisni oddelek, premeščene bodo obširne zbirke Šolskih izve-stij, dokončno bodo urejeni du-plikati in pripravljeni prostori za bodoče knjižne prirastke. Zavod za meteorologijo in geo-dinamiko, ki je priključen univerzi, bo obnovil v okviru tekmovanja okrog 80 porušenih vremenskih postaj. Izdal bo pada-vinsko karto Slovenije, ki bo služila kot osnova predvsem kmetijskemu in gradbenemu mi' nfstrstvu. * S kontrolnimi tabelami bo izboljšal meteorološka opazovanja na postsjah itd. Svoj tekmovslni program so predložili tudi nameščenci rektorata. Ljubljanska radftfeka postals počiva na tekmovanje Radio Ljubljana je pozval na tekmovanje vse jugoslovanske radijske postsje, in sicer redij-sko postajo v Beogradu. Zagrebu. Cetfhju in Skoplju. V U namen je ljubljanska radijska postaja izdelela obeeien In predvsem zelo konkreten tekmovalni nsčrt Vs# ostale postaje v Ju-0 osla v i ji so ta načrt osvojile Glasovi iz naselbin (Nadaljevanj« s S. strani) tam pustili po dve uri. Izmislili so si vse načine poniževanja slovenskega naroda. Na Silvestrovo je smrt prekosila svoj rekord s tem, da je vzela življenje 78 internirancem. V fašistični Italiji je bil otok Rab najhujše taborišče, četudi jih je bilo okrog 90 vseh skupaj. V takem položaju človek popolnoma otopi, ni ti mar dom ne družina, Človek se človeka izogiba, vlačiš se kot hijena, ki preži na plen. Človek ne more tega razumeti, ako sam ne skusi. Dne 2. januarja 1943 so poslali nas, kar nas je bilo najbolj izstradanih, v Reko na okrevališče, kajti takrat so podivjani Italijani že slutili, da bodo poraženi; s tem so hoteli vsaj delno popraviti grozne krivice, ki so jih prizadjali slovenskemu narodu. Po dveh mesecih bivanja v Reki so nas odpeljali v neki kraj blizu Vidma, kjer sem o-stal do kapitulacije Italije, nato pa domov skoraj peš. Hodil sem osem dni. Med tem Časom se je partizanstvo pri nas zelo razmnožilo. Kmalu po prihodu domov sem Šel v partizane in tam ostal sedem meaecev, nakar me je zdravnik poslal domov vsled slabega zobovja. Vršile so se volitve v krajevne osvobodilne odbore in sem bil izvoljen v odbor. Od aprila 1944 do.5. maja 1945, to je, do popolne osvoboditve, sem bil tajnik na terenu UrŠno selo. To je bilo zelo, zelo naporno delo, ker je bilo treba stalno skrbeti za nabiranje živeža za naše brigade, kajti partizani niso imeli skladišč, zato je vojsko vzdrževal edinole kmet. Koliko je mortia naša vojska prestati, ve edinole tisti, ki je skusil mraz ln vročino, kajti bili so bosi in raztrgani, hrana neslana, sovražnik v premoči itd. Kljub vsemu temu, naši hra-bH borci pod vodstvom genialnega tovariša Tita so štrli okove suženjstva ter poteptali mnogokrat močnejšega sovražnika. Le kdor se bori za pravico, le tisti zmaga! ^ Mnogo, mnogo smo trpeli pomanjkanju, večkrat bežali pred okupatorjem, ko se je bli žal našim naseljem, mnogo žrtev je bilo, povsod se poznajo sledovi te krute fašistične oava-jevalne vojne. Ali trdna volja in zavest jugoslovanskih narodov je končno zmagala in prekrižala račune fašistov. Na še lost smo imeli med nami belo gardo (domobrance), ki so se vdinjali Nemcem. A tudi njih bo doletela'pravična kazen. Kes sedaj še trpimo pomanjkanje v marsičem — ali zmagali smo! Tu sem vsaj malo opisal moje Uncle Sam Says I Pismo mlade partizanke iz Ljubljane Take a leek a« thla 17. 8. Savlam BeM. friend. Ye« dau't have I« b« a aeveath «oa of a seventh sea te see yeer hHSre. If travel la y*«r desire some day, er you hope t« se« **** t ftrl In cellefe, or yes dream of ewdtat a farm, (Ms Bead oaa help le mahe these droama come^tree. Bond, aociunatet« fast- iSftiMy thriiiiS« Ike payroll aav- Iveey Sta tee la ten V. S, fr«SMr> PfMrtuimt SI many uiraufn ine payrol lasTflaa where ye«'work, tll.n yea put away In United Savings Bonds gVdw to Itfl Življenje; seveda, vsega ne morem navesti, ker ni mogoče, zato sem podal le sliko v obrisih. Moja hčerka je stara 8 let, Pavlo je star 25 let in Marta je stara šest mesecev, sin Lojze pa je umrl. Upam, da mi kmalu odpišeš, nisem pa gotov, če bo pismo prišlo, kajti sem pride mnogo paketov iz Amerike, piaem pa prav malo; vsekakor se nekje med potjo "zgubijo". Bodite vsi prav lepo pozdravljeni, posebno tifc draga sestra. — Tvoj brat Lojze in žena. Mary Roaenberger. dijskim postajam, povečanje števila javnih prireditev z radijsko oddajo ali brez nje (koncertov« zabavnih programov, gledaliških predstav, predavanj itd). Poleg tega je ljubljanska radijska postaja izdelala načrt za interno tekmovanje. V tem okviru bo radijski komorni zbor priredil šest koncertov, dva ljudska koncerta, naštudiral program za nov koncert. Ženski zbor, vokalni kvintet, solisti in mladina bodo povečali svoje oddaje. Simfonični orkester bo priredil štiri ljudske koncerte, ustanovil bo mali orkester, trobilni in godalni kvintet, klavirski ln dva pihalna trla« Povečal bo nastop solistov ln dvignil disciplino. Radijski orkester bo priredil tri zabavne večere, šest oddaj, vaškega kvinteta ln brezplačno sodeloval na dobrodelnih prireditvah, Tehnično osebje bo uredilo signalne neprave, relej z Zagrebom, izdelalo ojačevalec za diakoteko, tri kontrolne sprejemnike itd Podjetje Philips bo izdelalo dvs radijska o pa ruta. enegs zs politično šolo, drugegs zs psrtlzunsko bolnišnico. Pri administrativnem o-sebju bo pet mladink do 1. maja opravilo 500 delovnih ur itd. Mladina bo uredila knjižnico Imels bo šest oddsj po rsdiu, priredila štiri kulturne prireditve in štiri udarniške nedelje Poglobile bo Študij, se vse orgs-nizirsls In ae neročfls na svoj časopis. Vae osebje bo dvignilo delovno disciplino, Izvedlo pre Izgledi angleškega posojila Waahington. — ONA, — V trenotku, ko se je začela v senatu razprava o angleškem posojilu, priznavajo uradniki finančnega ministrstva, da je mogoče, da bo treba odložiti končno odločitev kongresa do prihodnjih volitev v mesecu novembru. Ti uradni krogi priznavajo, da ameriškemu ljudstvu ni bilo ob-jasnjeno dovolj v podrobnostih, kojiko gospodarskih ugodnosti bo imela Amerika od tega posojila. Posledica tega pa je, da je angleško posojilo naletelo v splošnem na precej hladen sprejem v ameriški javnosti. Uradniki finančnega ministrstva priznavajo, da bo odpor proti posojilu mnogo večji v poslanski zbornici kot v senatu. Toda senatorji in poslanci prejemajo neprestano dopise iz svojih volivnlh okrajev in sicer v razmerju deset proti enemu za odklonitev posojila. To dejstvo dela mnogo skrbi parlamentarcem, ki podpirajo vlado in uradnim krogom administracije. Celo v najbolj ugodnih okol-Tiostlh je malo verjetno, da bt mogla poslanska zbornica glasovati o zadevi posojila pred mesecem junijem. Bolgari pred mirovno pogodbo Zofija. - ONA. ~ Bolgarski zunanji miniater Georgij Kuli-šev je povedal vašemu korespon-dentu. da pričakuje Bolgarija mirovne pogoje, katere bodo zu nsnji ministri štirih velesil poskušali izdelati ns svojih se-stankih v Parizu, "mirno in t največjim zaupanjem." Bolgarska vlad| je izdelala poseben memorandum za zunanje ministre, v katerih je z jasnostjo orissls stremljenje hrabrega in poštenega naroda, v katerem ima demokrscijs in miroljubnost močno zsslombo Naša | Mmim gospodinjstvom, dela zsdevs Je Uko pravična, da bi, političnem polju, jo bilo lahko zagovarjati pred Vae to, k«r ao pri nas vse delo vsakim aodlščem, je dejal. , pr#n#(^ kolikor mogoče med Zunsnjl minister Je nsglasil, ljudstvo samo, tudi delitev na-da je želja Bolgarije, da vzpo- kaznle ze živila, obleko na po- Peter Bernik je prejel od svoje nečakinje Elke Vesel iz Ljubljane informativno pismo, ki govori samo zase. Preberejo naj ga posebno tiste mrke duše, ki nikakor ne morejo ali nočejo zapo-pasti velikih dogodkov, globoke socialne revolucije, ki ie na po-hodu v starem kraju in ki je ljudstvu dala oblast. "Ne enkrat, Še sto in stokrat bi Šli v borbo za to, kar imamo!" — pravi 19-letna Elka Vesel. Njeno pismo, datirano 5. marca, se po uvodnih besedah deloma glasi: Zdravi in živi smo vsi. Zdra vi sicer ne popolnoma, posebno mama in starejši brat Dane ne, oba sta namreč živčno precej izčrpana, pa Ščasoma bo tudi to pce&lo. Qba sta bila v nemških taboriščih, mama v Ravensbrii-cku. Dane pa v Dachauvu, zato ni čudno, da imata sedaj slabše živce. Mi trije, atek, mlajši brut Branko in jaz, pa smo dočakali konca v partizanih, tako da smo sedaj zopet vsi skupaj lepo doma, čeprav nam Švabi niso pustili niti enega kosa opreme ali obleke. Res, veliko bi Ti imela povedati, če bi ti hotel* opisati vse, kar se je dogodilo v naši družini v teh štirih letih vojne. Kakor smo bili pred vojno otroci nevedni, mladi (Dane je imel 15 let, jaz 14, Branko pa 12) in brez vsakega resnega pogleda na življenje, tako smo prišli sedaj skupaj vsi resni, vsak s svojimi življenskimi izkušnjami, kakor da ne bi bili več isti, kot nekdaj. Tako si sedaj zopet kujemo svoje življenje. Oba brata nadaljujeta Študije, jaz pa bom sedaj odšla v službo. Oče Je prav tako v službi, mama pa sedaj gosjpodinjl. Pri vas Je gotovo življenje sedaj že čisto urejeno, kajne! Pri naa ga urejujemo s polno paro in smo že precej spravili na stari tir, čeprav je bilo spočet ki precej težko. Glavno, kar ovira normaliziranje našega stanja, je pomanjkanje surovin, ki so potrebne za gradnje, in pa hrane Pa oboje premagujemo z vztrajno voljo in delom, saj vemo, da bo sčasoma tudi tega dovolj. Najhujše, lakoto, smo premagali. Moke imamo sedaj dovolj zs naše potrebe. Manjka nam sedaj najbolj maščobe in sladkorja. S prihodnjo žetvijo pa mislim, ds bo tudi to že zs silo rešeno. V pomlsdsnski setvi se bo sedaj sadilo čim več oljnatih rastlin in sladkorne repe, da bomo po možnosti sami zadovoljili naj nujnejšim potrebam države. Tudi tekstllov zelo prlmsnj kuje, toda to ni tako velike živ Ijenske važnosti, da bi si rsdi tega belili glave. Glavni cilj vseh nas sedaj je — obnova države. Saj vemo, da bomo Imeli le tisto, kar si bomo naredili sami, da bo pa vse tisto, kar bomo naredili, tudi res naše, samo naše. Delavec, kmet, študentje, uradniki, vsi danes skupno hitijo v nedeljah na prostovoljno udarniško delo ln Čistijo našo zemljo f ledov okupstorj« In njegovih hlapcev. Danes tudi cela Jugoslavija tekmuje v obnovi. Napovedano i< veliko, tromesečno tekmovanje, ki se bo končalo s 1. ms-Jem, prsznikom delovnih množic vsegs sveta. Mladina Jugoslavije ps tekmuje sedsj Še posebno v pripravah za svoj. III. kongres, ki bo sredi maja v Zagrebu. Tako sedaj ne vidiš pri nta človeka, ki bi promeniral brez dela po cestah. Vse hiti, vse stremi za čim boljšim delom, za delom, ki bi prineslo državi'In skupnosti čim večje koristi. Obnavlja se danes pri nas vse, od pouka v šolah, poalovsnjs po ljudskih odborih, do misli in pojmovanja vaškega posameznika. Vsak državljan federativne ljudske republike Jugoslavije je 'lam«« del njenega vodstva Vsak napreden človek, človek s pravo našo idejo, je dsnes aktivist Pri nas doma amo aktivisti vsi. fte mama, čeprsv Je precej Izčrpana in ims dosti dels že s ns stsvi prisrčne odnošsje c zsh vodi račune o davčnem poslovanju. posebno misijo v nad!, ds ji bo dodeljevanju stanovanj In vseh Načrt tekmovanja med postaja-; piaovanje notnega materiala. | omogočeno, da ob jasni svojeiteh poslov, ki ao nekdaj zahte* mi obsega: povečanje proeto-; uredilo arhiv in poglobilo svojo »tališče. Po mnenju zunanjega vali tako ogromen državni epa voljne In brezplečne storitve, j strokovno izobrazbo - | ministra bi bilo to najbolj« zs j rst. Pokazalo s« je, de še nikoli vično in pošteno rszdeljene. kakor ravno sedaj. Ne vem, morda Te ne zanima vse to, kar Ti opisujem, ampak hočem Ti samo na kratko opisati. kakšno življenje je sedaj pri nus, kaj smo si v štiriletni borbi priborili. Res, lahko mi verjameš, ds je d&hcfs vsak od nas srečen, da je državljan naše nove republike Jugoaiavije. Ne enkrat, še sto in stokrat bi šli v borbo zs to, k«r"imamo! Res, stric, Ti morda sedaj ne razumeš toliko vsega tega, ampak če boš kedaj prišel k nam, se boš lahko na lasthe oči prepričal in takrat mi boš verjel. Res, nekaj velikega se dogaja pri nas. Nekaj, kar ne bodo pozabili še pozni rodovi. Naš rod prehajh na novo stopnjo, na stopnjo vsesplošnega bratstva, nn stopnje res prave, resnične demokracije. Vldil, zato pa nikakor rte moremo razumeti, kaj Je privedlo vse tiste obrekovalce in nergače na njihovo ničvredno in podlo pot. Ne vemo, kako so mogli oni, katerim sitio nudili vse, zs katere so se naši fantje ln možje borili ln umirali v gozdovih, podlo zapustiti niš nsrbd m prestopiti na stran okupatorja, postati izdajalci. Tega ne moremo razumeti, tega njihovega dejanja jim tudi ne moremo odpustiti, Vssk, prav vsak bo moral odgovarjati za svoja dejanja, )a naj se še tako izgovarja, da e "klal svoje brate samo iz ljubezni do Kristusa in vere"! To, samo to je vsa tista "tiranija". ki nam jo reakcija pripisuje. Kaj pa misliš Ti o tetp? Tudi Rupnika, tega slovenskega veleizdajalca bomo v kratkem sodili. Je že v Ljubljani. Komaj, komaj Čakamo, da bo prišel čas sodbe. Nedič, srbski velt-i/.dajalec, se je *e sam sodil. Najbrte misli naš ftupnik, da je še možnost kake rešitve na morebitne "zunanje intervencije"! Najlepše pozdrave vsem skupaj, posebno pa Tebi pošilja Bika Vesel. Novo zdravilo proti jetiki? Paris. — ONA. — Časopisje Iz Južnih predelov Francije zahteva od vlade, naj stavi potrebna denarna sredstva na razpolago profesorju Hollandu, o katerem Je bilo mnogo čuti v zadnjih mesecih, ker je baje iznašel serum, s katerim upa zdraviti Jetlko. Uradni zdravniški svet je precej hladno sprejel te vesti. Ministrstvo za Javno zdravje je odklonilo kredit 10 milijonov fran-~~ kov za laboratorij, ki naj bi is-' vedel (»otrebne preizkuse. Le nekaj zasebnih podjetnikov je ponudilo profesorju Hollandu večje zneske za njegovo odkritje, Dr. Ilollande, ki Je prof«aor na univerzi v Montpellterju, Je dajal, da so mu nekatere ameriške tvrdke stavile ponudbe eelo še prej kot francoske, toda vsem jt baje odgovoril, da ne more sprejeti ničesar, ker je odkritje namenjeno vsemu svetu In ne le eni tvrdki ali enemu eamemu o a rodu. Omenjeno sredstvo Je popolnoma ustavilo razvoj jetlka v zajčkih, s katerimi je delal po-. izkuse ~ Ni pa še dokszsno, da j« dosegel tudi ozdravljenje. Sredstvo je dobilo ime "cllto-eybine" in je baje derlvst eks-traktov iz gob. Profesor Holland« trdi celo. d« je njegovo odkritje posledica njegovega izrednega zanimanja za nejresli*-nejše |obe. pomoč v programu drugim ra- prevka. .vse belksoske narode. niso bile vse te stvari tako pre- DOPISNIKOM IV ČLANOM JKDMOTE Kadar pti«t« Preevetl aH i glavni urad SHPJ. aa v naslova napeavltt vtlke 23 ss b—de "OfcleuMT. N« knvarfl v»s««it») >*ptil|«f Ctll e«f« U. III. T« be elaffaša aa štkaškt pošti. ep«štlo doolevllan)« ewiseeisseeeeomsesoswiwddsasiMfcdWSMMi KAZAKI KAVKASKA POVEST Ii ruščina prevel JOSIP KNAPLlC (Nadaljevanj«) Tam iz sel« Izmsjlovs, _ Tam iz grajskih krssaih vrtov' Svetel sokol js odletel Brž zs njim mlad lovec jaha, . Rad privabil spet nazaj bi ga na roko. Pa mu pravi svetli sokol: Nisi znal ti v zlati kletki. Nisi znal na desni roki Me držati — zdaj letim na sinje morje Ubit be legs labuda, Kljuvst sladkega mesa. — ~ XXVIII. Pri gospodarjevih so obhajali zaroko. Luka-ška je bil prijahal v vas, a ga ni bilo nič k Ole-ninu. Tudi Olenin ni *el na zaroko, h kateri ga je bil povabil praporščak. Bil je žalosten kakor ie nikdar, odkar se je bil naselil v vasi. Videl je, kako je Lukaška, praznično oblečen, prilel z materjo proti večeru h gospodarjevim, in mučila ga je misel, zakaj da je Lukažka tako mrzel proti njemu. Olenin se je zaprl v svojo sobo in začel pisati svoj dnevnik. "Veliko sem premišljeval in zelo sem se iz-premenil v tem poslednjem času," je pisal Olenin, "ln sem priiel do tega, kar stoji zapisano v abecedniku. Da si srečen, treba samo eno: ljubiti, ljubiti s samozatajevanjem, ljubiti vseh in vse in rszpresti na vse strani pajčevino ljubezni: kdor pade noter, ga treba vjeti. Tako sem prijel Vanjužko, strica Jeroiko, Lukaiko in Marjanko." Ko je bil Olenin to zapisal, je stopil v sobo stric Jeroika. Jeroika Je bil židane volja. Ko je Olenin pred nekoliko dnevi zvečer prišel k nJemu, ga • je dobil na dvorišču pred merjascem, katerega je srečnegs in ponosnega obrszs deval iz kože z majhnim nožem. Psi, med njimi ljubček Ljam, so ležali okoli njega, ga gledali pri njegovem delu in nalahno pomigavali z repi. Dečki so spoštljivo gledali nanj čez plot in ga niso niti dražili kakor po navadi. Sosede, ki mu vobče niso bile preveč naklonjene, so ga pozdravljale in mu prinašale — ta vrč vina, ona sira, tretja moke. Drugo Jutro je sedel Jero-Ška, ves v krvi, v svoji kleti ln oddajal sveže meso po funtih — temu za denar, onemu za vino. Na njegovem obrazu je bilo zapisano: "Bog mi je dal srečo, ubil sem divjačino; zdaj pa vi potrebujete strica." Vsled tega se je seveda posvečal pijači in je popival, ne da bi šel kaj iz vasi, že' četrti dan. Razun tega je pil na zaroki. Stric Jeroška je prišel od gospodarjevih popolnoma pijan k Oleninu, z rdečim obrazom in zmrfteno brado, a v novem rdečem bešmetu, obšitem z galonami, ln z balalajko iz buče, ki jo je bil prinesel od onkraj reke. le davno je bil obljubil Oleninu to zabavo in bil je zdaj pri pravi volji. Ko je videl, da Olenin piše, je postal nejevoljen. "Piši, piši, očka moj," Je rekel šepetaje, kakor da bi sedel med njim in papirjem kukšen duh, in se je bal splašiti ga; pri tem se je usedel brez ropota, čisto tiho na tla. Kadar je bil stric Jeroška pijan, je sedel najrajši na tleh. Olenin se Je ozrl, ukazal prinesti vina ln pisal dalje, Jeroški je bilo dolgčas piti samemu; hotel se je razgovarjati. "Pri gospodarjevih sem bil na zaroki. A kaj, to so svinje! Ne maram biti Url Prišel sem k tebi."__ _ _ __________ "A odkod imaš balajko?" Je vprašal Olenin in pisal dalje. "Za reko sem bil, očka moj; tam sem dobil balalajko," je dejal takisto na tihem ko preje. "Igram ti mojstrsko: tatarske, kazaške, gosposke, vojaške, kar le hočeš." Olenin ga je zopet pogledal, se nasmehnil in pisal dalje. Ta smehljaj je dal staremu pogum. "No, pusti, očka moj, pusti!" je rekel naenkrat odločno. "Če so te užalili, pusti jih, pljuni! No, kaj pišeš in pišeš! Cemu to?" In oponašal je Olenina, trkaje s svojimi debelimi prstmi po tleh in se zaničljivo spako-vaje. "Pisarenje, to je sama zvijača! Bodi rajši vesel, potlej boš fant korenjak." O pisanju je eksistiral v glavi strica Jeroške en sam pojem: da je škodljiva zvijača. Olenin se je zasmejal, Jeroška tudi. Poskočil je od tal in se pripravljal, da pokaže svojo spretnost na balalajki in zapoje nekaj tatarskih pesmic. "Kaj bi pisal, dragi moj! Poslušaj rajši, jaz ti zapojem. Kadar krepneš, tedaj ne boš slišal nobene pesmi več. Bodi vesel!" Najprvo je zapel poskočnico, ki jo je bil zložil sam: O di-di-di-di-di-li , ............. -— A kje so ga videli? Na sejmu j« tanke Prodajal šivanke. Nato je zapel pesem, katero ga je bil naučil bivši njegov narednik: Na pondeljek sem se zaljubil, t Ves torek mi Je bilo hudo, In v sredo sem jo že zasnubil, V četrtek odgovora čakal težko. Na petek je prilel — o kaka prevara! — Da deklica lepa za-me ne mara. Sem hotel v soboto končati se že, V nedeljo pa se mi je utešilo srce. In zopet: O di-di-di-di-di-li, A kje so ga videli? Potem je mežikaje z očmi, skomizgaje z ramami in plesa je zapel: Srčno te poljubim tak In v lase rdeč ko mak Ljubica ti vpletem trak. Ljubica, ljubica, Ali si res moja? In postal je tako vesel, da je začel drzno metati noge v zrak in plesati z balalajko po sobi. Pesem "di-dl-ll" in podobne "gosposke" je zapel samo Oleninu na čast; a potem, ko je bil izpil še tri čaše vina, se je spomnil na stare čase in zsčel je s pravimi kazaškimi ln tatarskimi pesmami. Sredi neke pesmice, nJemu najljubše pesmice, se Je njagcw glas naenkrat zatresel; umolknil je in samo še brenkal dalje po strunah balalajke. "Ah. prijatelj ti moj,!" je vzdihnil. Olenin se je na čudni zvok njegovega glasu ozrl: starec je jokal. Solze so stale v njegovih očeh in ena mu Je polzela po licu. "Da, prešel si, ti moj zlati čas, ne vrneš se več!" je rekel ihte in nato umolknil. "Pij! Zakaj ne piješ?" je zavpil naenkrat s svojim grmečim glasom, ne da bi si obrisal solze. (Dalje prihodnjič.) Danes jutri tebi meni — Tugo "Stvar postaja dolgočasna." To je bil Tilen. Sedal je. kakor mi trije, to se pravi, koba-lil Je smreko, da nI zdrknil po bregu. Kajti ts breg je bil silno strm in je bilo komaj toliko položnega v njem. da se je tam nsprsvils msjhns luža, kjer so bistro plsvali pubčt in stresali repke. "Skrajno dolgočasno," je na« daljeval Tilen. "Dva dni smo že brez jedi. Svabi še vedno hajkajo in če bo šlo tako naprej, bomo izpili pubčem vso mlako. Kje naj se potem kopljejo, re» veži!" To je bilo res. Namreč, kar se tiče lakoie in Svabov. Zaradi pubčev Tilnu nismo preveč verjeli, da bi imel tolikšno usmiljenje z njimi, čeprav so bili res ljubki, kadar je kateri pomežik-nil iz vode in se naglo spet po-tunkal na dno. Pa Tilen res menda ni mislil na pubče kajti takoj )e povedal še naprej. ' Bi jedli omlete*" "Bedasto vprašanje." smo mislili mi trije. "Mislim, da tudi pubči ne bi bili napačni. Vsaj tu so. kar za t itn lete ne moral reči." Je menil Ton« Da bi morali jeati pubče? Kot bi se zmenili, smo i« ustsvili i očmi na mlskuii in ljubek puMI fttl tri bombe ter se razpočile, je pomolil glavico na površje in nam prijazno pokimal. Tilen je nekaj težko pogoltnil in ga pogledal tako grdo, da je ta prestrašen izginil pod vodo. "Prav! Jejte vi pubče, jaz bom pa jedel omlete." Torej se je zapiČil v omlete. Toda kje, kako? Spodaj so &va-bi. In kot nalašč je v dolini zaregljala strojnica. "Pojdi ponje!" "Grem," vstal je ln nas izzivajoče pogledal. "Bajta je pol ure od vasi. Tam ni švabov, popolnoma brez skrbi smo. SIcer pa pojemo in gremo. Ce si ne upate, grem lahko aam." Dolino je zakrila megla in mrak je silil po pobočju. "Kavno prav za večerjo," smo se zmenili. V bajti na robu gozda res ni bilo švabov. "Kar brez *krbi bodite," je dejala Kstrs, "sem jih sploh ne bo. Ste lsčni, kajne?" "Nocoj pa omlete. Kstrs" Je pomežiknil Tilen in se obliznil. Sedli smo okrog ognjišče, od dana do časa je skočil kdo ven ln malo posedal proti vasi. Nič ni bilo. Katra ie mešala mleko s moko in jajcem. Tilen pa je ne urakano vrtel ponev nad og-j njem. Hipoma pa je obstal t očmi na oknu, izpustil ponev in I /aurabil za bombo •ftvabir da so Švabi odskočili kakor preplašene -kokoši. Za vsako bombo se je eden od nas pocedll lz bajto ln sc zapeljal skozi grmovja v grapo in preko nje na rob, kjer je spet ujel sspo. Tone je bil prvi. Potisnil naju je na tla in vsi trije smo čakali, kdaj začuje na dvorišču četrta bomba in prileti za njo Tilen. Toda Tllna ni bilo. Le Svabt so streljali kot obsedeni za nami v "Samo škodo delajo," je menil Tone, kadar jc krogla odkrhnila vejo g drevesa. Tilna pa le ni bilo. Vso noč smo čepeli ob mlski v strmem bregu in čakali. Le včaaih je Tone sašepetal: "Proklete omlete!" Proti jutru Je grmovje pod na mi galumelo. "Stoj!" "Stolim" "Kdo si?" "Tilen" "Tilen? Za vraga, saj to vendar ni Tilen. Črn. ožgan, brez las. obleka vsa zaamojena "Ka si se zapisal med zamorce*" . "Ne mislit«*, ds sem vstal od mrtvih." ja pojasnil Tilen ter zs tel s skodelico v mlako. 'Takole le bilo: Ko sem hotel za vsmi.e J že pokazal Svab bučo »kosi vrata. Planil sem po les-| tvi naravnost v dimnik, ker dru Kam nisem tnogel. Mislil lete, ki smo jih mislili pojesti mi." "Kar toplo je bilo." je raztegnil črno razpokano kožo. "No, če bi ostal še nekaj časa, bi se posušil kot klobasa v kamri." Mi trije pa smo se strašno sumljivo držali. Nemara je Tilen to opazil. Izpil je vodo iz skodelice in zabrusil pubča, ki je ostal na dnu, nazaj v mlako. "Kar smejte se. Dobili me pa le niso!" In mi smo se smejali. Smejali smo se kar naprej do jutra in še nekaj dni in še pozneje, - kadar smd ie spomnili na TUba v dimniku. Tiste pubče smo pa vseeno pustili prt življenju in se najbrž še danes kopljejo v mlaki. Kajti zvečer so Švabi odšli in mi smo se spustili v vas. "Le o omletih nismo govorili, kadar je bil Tileh zr.aven. Zgodilo se je pa, takrat so Tilnu že zrasli novi lasje in tudi koža se mu je obelila, da smo na robu nad vasjo počakali S vabe ter jih nagnali v dolino, da so oplazili vse grape in skale, tako se jim je mudilo. Drveli smo za njimi in jim nismo pustili do sape. Silno dobre volje smo bill. V bajti pri Katri smo se ustavili ter posedli za mizo. Tilen je bil zadnji in se je med vrati nekaj pogovarjal s Katro, nato pa je planil v sobo, da smo že mislili, da spet Švabi lazijo kje okrog. Tilen pa je zabrisal suknjič na klop in zavihal rokave. "Fantje, nopoj bomo jedli omlete!" je dejal slovesno. "Omlete? Raje ne," je menil Tone, "sicer ne zaradi mene. toda saj vel, Tilen . . ." "Nocoj bomo jedli omlete. Katra, brž, jaz bom pa skrbel za ogenj." Tone je poslal "za vsak slučaj" enega na stražo. . "Kadar Tilen dela omlete, so gotovo Švabi blizu," je menil previdno. Tilen pa je nalagal na ogenj in kuril in kuril. Obračal je omete na ponvi, da je zadišalo po vsej bajti. Jedli smo in jedli, najedli smo se, omlete so osta-ale na mizi. Tilen pa je še vedno vrtel ponev nad ognjiščem ln nalagal drva. "Tak, Tilen, nehaj že, saj vidiš, da ne bomo vseh pojedli." Toda Tilna pi bilo mogoče u-staviti. - Nazadnje, ko je bilo v bajti vroče, da smo odpirali u-sta, pa je zagrabil za puško in skočil na lestev, ki je peljala na podstreho. "No, zdaj pe le ven, Fric!" In iz dimnika je privlekel o-smojenega Švaba, ki je bil črn kot zamorec, natanko tako, kot je bil Tilen tisto noč. Fric pa nikakor ni mogel k sebi, pa tudi mi ne, dokler nam ni Tilen pojasnil. "Na begu se je tale Fric zatekel v bajto, misleč, da jo bo bolj poceni odnesel. Ko smo vstopili mi, mu ni ostalo drugega, kot da je zlezel v dimnik in zagrozil Katri, da naj molči." Seveda Katra ni molčala, ampak je vse povedala TUnu, ki je bil tisti večer take volje kot že dolgo ne. Venomer se Je režal Švabu, ki je visel bolj mrtev ko živ na klopi, in mu dopovedoval: "Ej, Še je pravica na svetu. Danes meni—JUtri tebi." Morda bo kdo dejal, da je tale zgodba prav za prav neumna ali da je celo izmišljena. Toda hvala Bogu. v partizanih smo doživeli tudi mnogo neumnih zgodb, često, ko je bil položaj najbolj resen in žalosten. Takrat amo jih bili že posebno veseli. In dež. sneg. lskots in vsi napori niso bili nič proti veselim ursm, ki to nam lajšale življenje. NIGHT JANITRESSES UNION SCALE 8 V4 hours - 6 day week 30 No. Michigan (Room 522) RANDOLPH 4568 RUBBERS AND PATCHERS Experienced. Also cabinet makers, sprayers and machine hands on novelty furniture. Good pay. Steady work. ILLINOIS MOULDING CO. 2411 W. 23rd St. Experienced Fitter All Around work 0 Ideal working conditions Phone £TAT8-*346 1st Class DIE REPAIR MEN TOP SALARY Time and Vt over 40 hours Phone: Mr. Moody—Ontario 8200 or write JOHNSON MOTORS Div. of Outboard Marine and Mfg. Co. Wauksgan, Illinois Napre) se je zgodilo vse kot! prealedali bodo baito In odšli bi trenil. Tone je odrinil vrata 1 Pa so mrcine sedle sa mlco in in na dvortMt so priletele po vr- Katra jim je morala cvretl