LETO XXXVI, ŠTEVILKA 7, 13. FEBR OfimuA “ m miitifiCft " TEDNIK O O. E Q_ < Z < o < —I CL < >03 O CL 04, CENA 289,00 SIT O OSREDNJA KNJIŽNICA CEL J' HuzeisKi tre 1. a 3000 CELJE SN00032 *<■ * +> : Kdor je doma v glasbi, ima veliko možnosti, da si krepi svoj osebni ego in odnose z ljudmi ISSN 0351-8140 814014 9770351 (stran 11) HELENA KOJC Ko sem prišla v Mozirje, je bilo kar nekaj otrok, ki niso imeli niti svinčnika Zgomjesavinjska zadruga Mozirje z.o.o., Cesta na Lepo Njivo 2, Moziijc RAZPIS Ib TEKMOVANJE V VELESLALOMU Ih TfW6» mmmm mmm Tekmovanje bo dne 20.2.2004 ob 10. uri na smučišču 10ŽEKAR V LOGARSKI DOLINI Pogoji razpisa: t. Pravico do tekmovanja imajo: - KMETI, ki se ukvarjajo s kmetijstvom in njihovi nasledniki v starosti nad 16 let - ZAPOSLENI V ZADRUGI MOZIRJE - ZAPOSLENI V REPUBLIŠKEM ZAVODU ZA GOZDOVE OE NAZARJE - ZAPOSLENI V SVETOVALNI SLUŽBI PE MOZIRJE 2. Tekmuje se posamezno ter ekipno po Zadružnih enotah in Sindikalnih enotah. Za uvrstitev ekipe šteje 5 najboljših rezultatov. - Prijave sprejemamo v Zadrugi Mozirje na tel. 837-07-37, ga. Anica Oblak do vključno 18.2.2004. - Zamudniki se lahko prijavijo na samem startu 1 uro pred pričetkom tekmovanja. Šport center PRODNIK Juvanje 1, 3333 Ljubno ob Savinji Tel. 03 838 10 30 ' GSM 041 752 111 ZARADI ŠIRITVE DEJAVNOSTI IŠČEMO KVALIFICIRANEGA NATAKARJA ALI NATAKARICO Za dodatne informacije pokličite na telefonsko številko 041/752-111. nam, 10 SIT za bistre glavce V mesecu februarju bomo od vsakega nakupa nad 1000 SIT namenili 10 tolarjev za nakup računalniške opreme za petnajst knjižnic v Sloveniji, ki jo najbolj potrebujejo. Tušev Bisbni Kotiček bo tako omogočil najmlajšim dostop do znanja, interneta in zabave. Kjer dobre stvari delamo vsi. Dobrodelno akcijo je omogočil Tušev dobrodelni sklad skupaj z dobavitelji. OSREDNJA KNJIŽNICA 6 EUE Tretja stran Toni Boršnak iz Lačje vasi mije poslal prepis zanimivega članka Janeza Trdine, kije bil objavljen, zdaj že davnega leta 1913, v Čitanki za obče ljudske šole. Članek nosi naslov Kaj je dekla Jera pripovedovala o Prešernu, v njem pa mogoče med drugim prebrati: »Zahteval je od vsakega človeka resnico in pravico in spoštoval je samo tistega, kdor se je odlikoval s čednostmi in vednostmi. Malopridneža in bedakaje črtil in preziral, čeprav je bil najmogočnejši velikaš in miljonar. Ni se znal ne lagati ne hliniti. Nikdar se ni nikomur prilizoval, uklanjal ali priporočal in prosil milosti. Gospodi je dokazal, da razume več nego vsi drugi, pa sije mislil: Zdaj veste, kdo sem in kaj znam. Če sem za vas, vzemite me v službo; če nisem, mar mije! Živel bom tudi brez vas. Takih ponosnih korenjakov stare čase niso radi sprejemali med uradnike. Prežir (Tako je Jera imenovala Prešerna - op. KF) si je moral Iskati drugje kruha. ... Noben revež ni šel od njega brez daru. Najrajši je pomagal poštenim siromakom, ki so se sramovali prositi. Takim je stisnil v dlan kar celo dvajsetico pa tudi goldinar. Na začetku šolskega leta je videl učenca, ki se je milo jokal, ker mu uboga mati niso mogli kupiti bukev. Ko je zvedel, zakaj plače, gaje prijel za roko in šel z njim vpro-dajalnico ter mu kupil ne le knjig, ampak tudi papirja in drugih potrebnih reči, povrhu pa mu podaril še petico za jabolka. Dijak višje šole je potožil tovarišu, da bo moral pustiti šolo, ker oče ne more več zanj plačevati, druge podpore pa nima. Prežir, ki je slišal te besede, ga potrka po rami in veli: »Prijatelj, pojdite z mano! Neki trgovec, moj znanec, potrebuje za tri otroke učitelja. Dajal vam bo hrano, stanovanje in kak majhen nameček tudi v denarju.« Tako je pomagal pridnemu mladeniču, kije postal pozne je sloveč duhovnik in doktor sv. pisma. Mnogim ubogim dečkom je dobil kosilo v samostanu.« Ni setreba prevečtruditi, da siznamo predstavljati družbene razmere, v katerih je živel naš največji pesnik dr. France Prešeren. Z vstopom v Evropsko unijo bo Slovenija na široko odprla svoje meje. Lahko bo rekli, da se bo dobesedno razgalila. Kaj lahko dolgoročno obrani slovenski narod pred potujčenjem? Samo naša kultura. Tujci lahko pokupijo naše tovarne, naše hiše, naše njive in naše ceste. Ne morejo pa kupiti našega jezika in naše kulture, če ju bomo z narodno zavestjo znali varovati. In od tega bo odvisen obstoj Slovencev. BSH Hišni aparati Nazarje O zaprtju tovarne ni govora.... Aktualno: 5. konferenca kakovosti v Velenju 14. februar: Valentin, prvi spomladin PGD Ljubno ob Savinji: Odstop predsednika ljubenskih gasilcev.9 Intervju: Toni Acman, glasbeni pedagog Kultura: Osrednja proslava ob mesecu kulture Profesionalizacija vojske: 8.500 novih delovnih mest..... Veleslalom poslancev na Golteh: Mojstri besede tudi dobri smučarji.20 Na naslovnici: Rokometaš Vid Kavtičnik deležen pozornosti oboževalcev f ISSN 0351-8140, leto XXXVI, št. 7,13. februar 2004. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci kotnik s.p., Savinjska cesta^ 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun 33000-3313301838. Glavni In odgovorni urednik: Franci Kotnik. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Vesna Petkovšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Sukalo, Igor Solar, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Nastasja Kotnik, Barbara Fužir, Alenka Klemše Begič, Marija Sodja-Kladnik, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: savinjske.novice@siol.net. Internet: http//:www.savinj-novice-sp.si. Cena za izvod: 289,00 SIT, za naročnike: 260,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno BSH HIŠNI APARATI NAZARJE O zaprtju tovarne ni govora Pred dnevi so se po dolini začele širiti informacije o tem, da koncern Bosch Siemens seli proizvodnjo malih gospodinjskih aparatov iz Nazarij na Kitajsko. Prva skupina presežnih delavcev naj bi bila že na cesti, verjetnost informacije pa je bila podkrepljena z nedavnim zaprtjem tobačne tovarne v Ljubljani in predvidenim zaprtjem tovarne celuloze v Krškem. A kot je pojasnil direktor BSH Hišnih aparatov Matjaž Lenassi, o zaprtju tovarne ni govora - ravno nasprotno: v začetku marca bodo v Nazarjah proizvodni program dopolnili še s termičnimi aparati. »Proizvodnja malih gospodinjskih aparatov je izrazito ciklična. Prva polovica leta je izrazito slabša od druge, zato imamo dogovor s sindikatom in svetom delavcev, da so delavci v prvih mesecih večkrat doma, a imajo plačane delovne dneve, v drugi polovici leta pa te dneve nadomeščamo z delom ob sobotah in nedeljah. Proti koncu lanskega leta smo tako v montaži kot v proizvodnji elektromotorjev in plastike delali v štirih izmenah, zato smo potrebovali več delavcev. Decembra je prodaja naših aparatov upadla za pet odstotkov, zaradi neugodnega razmerja med evrom in dolarjem so se pojavile previsoke zaloge v Ameriki. Obrat zalog končnih izdelkov v koncernu Bosch Siemens je en mesec, zato moramo sedaj količino teh zalog normalizirati. Iztega razloga smo začasno zaposlene delavce, teh je bilo 86, poslali za dva ali tri mesece domov, tovarna pa v zmanjšanem obsegu obratuje naprej. Trenutno proizvajamo samo tisto, kar je neobhodno potrebno.« Matjaž Lenassi, direktor BSH Hišnih aparatov: ”V začetku marca bomo pričeli s proizvodnjo termičnih aparatov.” - O selitvi proizvodnje iz Nazarij na Kitajsko torej ni govora? »Seveda ne. BSH ima na Kitajskem že dve tovarni, na nek način pa bo treba rešiti problem premočnega evra v primerjavi z dolarjem. Za prodajo na dolarskem trgu bo treba proizvajati nekje, kjer je mogoče nabavljati za dolarje. In to rešitev ponuja Kitajska. Nihče pa niti ne pomišlja, da bi iz Kitajske polnil evropski trg malih gospodinjskih aparatov. Nazorska tovarna ima več kot dovolj dela, da pokrije evropski trg, saj so možnosti še ogromne. V Italiji smo na primer osvojili šele en odstotek tržnega deleža, v Franciji 1,2 odstotka. Istočasno se počasi zapira ruski trg, zato bo BSH zagotovo razmišljal o vzpostavitvi proizvodnje v Rusiji, kar je normalno. Tudi Gorenje iz enakega razloga organizira proizvodnjo v Bosni.« - Kakšni so vaši letošnji poslovni načrti po več kot uspešnem letu 2003? »Naši poslovni rezultati še nikoli v zgodovini podjetja niso bili tako dobri kot lani. Toda letošnji plan je še zahtevnejši, kar deset odstotkov višji od lanskega. V začetku marca bomo pričeli s proizvodnjo termičnih aparatov, kar bo letno pomenilo 300 do 400 tisoč več izdelanih aparatov v Nazarjah. Približujemo se torej našemu cilju, da obvladujemo celotno področje razvoja in proizvodnje malih gospodinjskih aparatov in da postanemo edina tovrstna tovarna v naši diviziji znotraj koncerna Bosch Siemens.« - Katere nove aparate torej lahko pričakujemo z vaših proizvodnih linij? »V skupini termičnih aparatov bodo to opekač kruha, kuhalnik vode in avtomatza kuhanje kave ter čaja. Pri tem sledimo svetovnemu trendu pri malih gospodinjskih aparatih, ki gre v smeri kovinskih izdelkov. Začetek prodaje je predviden v maju, poudariti pa moram, da je kar 90 odstotkov dobaviteljev iz Slovenije in le še desetina iz tujine. Seveda gremo naprej tudi z aparati na motorni pogon in že v kratkem bomo predstavili revolucionarni sokovnik s 16 evropskimi patenti. Njegov izkoristek bo 15 odstotkov večji od najbližje konkurence, kar pomeni 15 odstotkov več soka iz sadja in zelenjave. Prihaja povsem nova linija paličnih mešalnikov z najmočnejšim motorjem na svetu, tretja novost pa je tako velika poslovna skrivnost, da vam je vtem trenutku še ne morem zaupati.« Franci Kotnik KAKO OHRANITI SMREKOVEC? Povečan motoriziran obisk ogroža naravo V Šoštanju je zadnji četrtek v januarju potekala okrogla miza na temo Kako ohraniti Smrekovec? Organizator, Planinsko društvo Šoštanj, je k sodelovanju pritegnil predstavnike lovske organizacije, zavoda za gozdove, zavoda za varstvo narave, policijo, lokalne skupnosti in države, inštituta Erico iz Velenja ter smučarskega centra Golte. Eden izmed zaključkov okrogle mize je bil, da se ustanovi projektna skupina, ki bo vodila in usklajevala nadaljnje aktivnosti na področju ohranjanja in zaščite Smrekovca. Smrekovec je priljubljen planinski cilj, za ljubiteljske obiskovalce je glavni motiv ohranjena narava in mirno okolje. Predstavlja tudi vir dohodka mnogim posameznikom. Je življenjski prostor redkih rastlinskih in živalskih vrst. Vršni del smre-kovškega pogorja (večinoma na ozemlju občine Ljubno ob Savinji) je že zavarovan kot naravni rezervat. Škodljivi posegi človeka lahko ogrožene živalske vrste izrinejo iz njihovega življenjskega okolja. Kot največji problem se pojavlja povečan in nenadzorovan motoriziran obisk, ki se s cest širi na gozdne vlake in planinske poti. Pozimi so problematični obiskovalci z motornimi sanmi, poleti pa motoristi. Kljub državnim uredbam ni nadzora in se kršitelji ne kaznujejo. Za vzpostavitev nadzora je potrebno sodelovanje državnih organov in civilne družbe (ljudji, ki so na terenu prisotni službeno ali ljubiteljsko). Pri reševanju problemov ohranjanja Smrekovca je potrebno sodelovanje z lastniki zemljišč in s širšim območjem - pri postavljanju smernic dolgoročnega razvoja rekreacijskega centra Golte in strategij razvoja sosednjih občin (Ljubno ob Savinji, Črna na Koroškem, Luče). Iz zainteresiranih predstavnikov lokalne civilne družbe in lastnikov zemljišč bo ustanovljena projektna skupina, ki bo vodila in usklajevala nadaljnje aktivnosti na področju ohranjanja in zaščite Smrekovca. Pri delu projektne skupine bodo s strokovno pomočjo sodelovale ustrezne institucije. Postopke za ustanovitev projektne skupine bo izvedlo Planinsko društvo Šoštanj. Udeleženci okrogle mize so pozvali organizacije in posameznike, da preko medijev redno seznanjajo javnost o škodljivosti voženj z motornimi vozili v naravnem okolju in pretiranem nabiralništvu v gozdovih. Vsem lokalnim skupnostim, katerih ozemlja pokrivajo smreko-vško pogorje, predlagajo, da v ustrezne občinske odloke vnesejo prepoved izvajanja za naravo škodljivih dejavnosti na področju Smrekovca. Pozivajo tudi vse obiskovalce Smrekovca, da s prijavo kršiteljev predpisov pomagajo policiji in inšpekcijam pri kaznovanju kršiteljev. Franci Kotnik 5. KONFERENCA KAKOVOSTI V VELENJU Trajnostni razvoj - družbena in ekonomska nuja V hotelu Paka v Velenju je v petek, 6. februarja, potekala peta konferenca kakovosti, ki jo skupaj organizirata Društvo za kakovost in ravnanje z okoljem in GZS Savinjsko-šaleška območna zbornica Velenje. Več kot 140 udeležencev je proučevalo odnos podjetništva do fizičnega in lokalnega okolja, razvojne strategije, modele uspešnega razvoja in povezovanje med lokalnimi skupnostmi, podjetji in državo. Konference kakovosti v Velenju so se udeležili tudi predstavniki Elkroja (foto: Jože Miklavc) Na podlagi izkušenj iz prakse so o vsebinskih vprašanjih trajnostnega razvoja spregovorili sekretarka društva za kakovost Alenka Avberšek, velenjski župan Srečko Meh, predsednik uprave Gorenja mag. Franjo Bobinac, predsednik razvojnega sveta Sa-Ša regije dr. Evgen Dervarič, predsednik GZS mag. Jožko Čuk in minister za okolje in prostor mag. Janez Kopač. Kopač je razmišljal o razvojnih strategijah Slovenije in evropskih razmerah ter pozitivnih izkušnjah iz tukajšnjega gospodarskega okolja. Izpostavil je odgovoren odnos do okolja in sociale ter povedal, da sije Slovenija z načrtnim delom na tem področju, še zlasti nekaterih evropsko usmerjenih podjetij (BSH Hišni aparati Nazarje, Gorenje, Esotech, Premogovnik idr.) že pridobila mnogo izkušenj za sonaravni razvoj, učinkovito rabo energije ter skrb za lastno in širše okolje. Posredno je ocenil uspešnost organizatorjev, ki si prizadevajo, da s takšnim in podobnim izobraževanjem širijo ob- zorja znanja, zavesti in kakovosti. V nadaljevanju srečanja je tekla beseda o izzivih trajnostnega razvoja za državo, (mag. Janez Kopač), o državnih in regionalnih vidikih fi- nanciranja tega razvoja (mag. Andreja Jerina), o poti k trajnostnemu razvoju v Gorenju (Vilma Fece) in o pomenu razvoja energetike v Sloveniji v zvezi s to tematiko (mag. Uroš Rotnik). Zvone Es je predstavil prestrukturiranje v Premogovniku s poudarkom na trajnostnem razvoju, svoje načrte in izkušnje pa so orisali tudi direktor BSH Hišnih aparatov iz Nazarij Matjaž Lenassi, predsednica uprave Elkroja Marija Vrtačnik in župan občine Gornji Grad Toni Rifelj. Da je trajnostni razvoj družbena in ekonomska nuja, so nakazali tudi prispevki in razprave udeležencev okrogle mize, ki jo je vodil Jože Petrovčič, aktivno pa so sodelovali Toni Rifelj, Marija Vrtačnik, Zvone Es, Vilma Fece, dr. Dušan Plut, Zofija Mazej Kukovič in drugi. Jože Miklavc REGIONALNI SVET ZA ČLOVEŠKE VIRE Stekle aktivnosti za formiranje baze mladih kadrov Regionalni svetza človeške vire, ki deluje pri savinjskošaleški gospodarski zbornici, se je sestal 21 .januarja letos in obravnaval aktivnosti za ustanovitev Visoke gospodarske šole v okviru Regijskega študijskega središča Celje. Seznanil se je tudi s podatki o vpisu na Šolski center Velenje všolskem letu 2003/2004 ter problematiko v zvezi z novimi programi, oblikovana je bila projektna skupina za pripravo botze mladih kadrov v Sa-Ša regiji. Predsednica regionalnega sveta za človeške vire Nada Zavolovšek Hudarinje povedala, da je svet dobil zakonskoosnovoinstemtudi nekaj sredstev za dolgoročno delovanje. Predsednik Regijskega študijskega središča Celje dr. Franc Žerdin je povedal, da središče deluje že poldrugo leto, da zaposluje štiri strokovne sodelavce in da pokriva območje 32 občin statistične Savinjske regije. Osnovna naloga RŠS Celje je ustanavljanje visokih in univerzitetnih izobraževalnih programov. Do sedaj so uspeli ustanoviti dve šoli, in sicer Visoko gospodarsko šolo v Celju in Fakulteto za glasbeno pedagogiko v Velenju. O delovanju te institucije bo javnost podrobneje seznanjena na novinarski konferenci predvidoma v mesecu februarju. Po sklepu okrogle mize v lanskem septembru so stekle aktivnosti za formiranje baze mladih kadrov vSa-Ša regiji. Člani regionalnega sveta za človeške vire so mnenja, da je to nujno zaradi aktivnejšega sodelovanja in vključitve mladih kadrov v gospodarsko politiko in vizijo tega območja. Jože Miklavc TUŠ CELJE Dobrodelni projekt »Tušev bistri kotiček« Pred dnevi je družba Tuš objavila začetek dobrodelnega projekta pod sloganom »Tušev bistri kotiček«. V okviru tega dolgoročno zasnovanega projekta bo celjska trgovska družba v letošnjem letu z računalniško opremo posodobila 15 slovenskih knjižnic. Izbranim knjižnicam bo podjetje podarilo po dva prijetno urejena delovna kotička. Kotiček bo otrokom omogočal kot tudi za preostale Tuševe hu- dostop do interneta in delo z računalnikom. Ob tem bodo v sodelovanju s knjižnicami in njihovimi strokovnimi sodelavci, vzporedno izvajali tudi ure pravljic, različne otroške delavnice, animacijske nastope in številne druge aktivnosti povezane s kakovostnim preživljanjem prostega časa. Sredstva za knjižnice in spremljevalne dejavnosti bo družba s pomočjo dobaviteljev zbirala tako, da bo od vsakega nakupa nad 1000 tolarjev v njihovih trgovinah, namenila 10 tolarjev v novo ustanovljen Tušev dobrodelni sklad, iz katerega bodo tekom leta črpali sredstva tako za omenjen projekt manitarne akcije. »S »Tuševim bistrim kotičkom« želimo pri mladih vzpodbuditi razvoj sposobnosti in kreativnosti ter jim ponuditi dodatne možnosti pridobivanja znanja in koristno preživljanje prostega časa. Za to akcijo smo se odločili, ker se dobro zavedamo, da je naložba v znanje najboljši kapital, ki lahko človeku, predvsem mladim, pomaga, da prej in lažje zgradijo svojo lastno zgodbo o uspehu. Seveda ob tem upamo, da bo teh zgodb z našo pomočjo še več,« je ob tej priložnosti dodal direktor podjetja Tuš, Aleksander Svetelšek. KF Valentin, prvi spomladin Piše: Pavla Kliner Če pričakujete, da bo v tem članku govora o zaljubljencih, o srčkih in o rožicah, naj vam kar takoj izdam, da ne bo čisto tako. Sv. Valentin je resda zavetnik zaljubljencev, je pa še marsikaj drugega kot to. Pri nas Valentinovo poznamo že zelo dolgo, vendar ne v današnji obliki. Sv. Valentin goduje 14. februarja. Takrat - po starem kmečkem koledarju - prinese ključe do korenin, zato mu pravijo tudi prvi spomladin. V tem času se počasi poslavlja zima, prebuja se pomlad, ki kar vabi k ženitvam -takšnim in drugačnim. Na ta dan se poleg gregorjevega in vin- cencijevega ptički ženijo. Kdor želi videti ptičjo ženitev, mora bos do grmovja, čepravje na ta dan včasih še sneg. Valentin ureže prvo trto, v Beli krajini pa pravijo, daje Valentinovo prvi spomladanski dan. V krščanski tradiciji je znanih več sv. Valentinov. Pobožna legenda pripoveduje, daje Valentin, ki goduje v teh dneh, živel konec 3. stoletja v mestecu Terni v Italiji, kjer je kot duhovnik in škof posvetil življenje pokristjanjevanju poganov. Svojo kri za Kristusaje prelil pod cesarjem Klavdijem II. 14. februarja leta 270. S svojo neomajno vero je čudežno ozdravil številne ljudi. Po eni izmed legend naj bi vrnil vid slepi poganski deklici, ki se je nato z vso družino dala krstiti - zato je Valentin zavetnik za oči in za pravo spoznanje. Druga legenda ve povedati, da je svetnik ozdravil božjastnega dečka - na tej podlagi velja za priprošnjika božjastnih bolnikov. Prišteli so ga tudi med štirinajstere pomočnike v sili. Ime Valentin izhaja iz latinske be- sede »valens«, kar pomeni močan in zdrav (od tod izhaja ime Zdravko), zato so svetnika imeli za priprošnjika zopertelesne slabosti, kužna obolenja in bolečine v trebuhu. Njegov god je v predpustu, času, kije bil od nekdaj namenjen svatovanjem, zato so ga za svojega vzeli novoporočenci in zaljubljenci. Priporočali pa so se mu tudi čebelarji, ker se njihove »muhe« vtem času zbudijo iz zimskega spanja. Za svojega posebnega zaščitnika so ga razglasili še romarji. Ta mogočen svetnik pa je konec koncev moral prevzeti tudi zavetništvo nad živino. Pa poglejmo, kako je bilo s sv. Valentinom na našem koncu. Posebnih cerkva njemu v čast ni posvečenih, po pripovedovanju babice pa je bil zelo priljubljen med našimi prababicami. Priporočale so se mu v molitvah, priljubljena pa je bila predvsem božja pot na Limbarsko goro nad Moravčami, kjer stoji cerkev sv. Valentina. Zavedna romarkaje bila tudi moja prababica, ki seje v gruči številnih pobožnih Savinjčanov, peš podala na dolgo pot v upanju, da ji Valentin nakloni zdravja. Kot smo videli, nosi Valentin na grbi že mnogo zavetniš-tev, zdaj pa se mu obeta še eno -modernejše - in sicer zavetništvo nad trgovci. Jutri namreč poleg Valentinov, Zdravkov, Tinčkov ter seveda vseh zaljubljencev, praznujejo predvsem trgovci, ki si v teh dneh najbolj manejo roke. Trgovci, pot pod noge torej in na Limbarsko goro priporočit se k sv. Valentinu, pa bo posel še bolj cvetel. Seveda pa je v sv. Valentina treba močno verovati, kot so to počele naše prababice. V nasprotnem primeru so vse priprošnje in celotno romanje jalovo početje. Podoben nasvet velja tudi vsem tistim, ki jim vid ne služi najbolje, nesrečnikom, kijih neprestano zvija po trebuhu, kmetom, ki se ubadajo z zanikrno živino, še posebej pa zaljubljenim dušam, ki želijo, da bi njihova ljubezen večno trajala. Naša anketa Brez ljubezni nam živeti ni Dan ljubezni, dan zaljubljencev. Dan rdečih srčkov, pomladnih čustev... Imamo dan reformacije, dan miru, dan zemlje... in imamo tudi dan ljubezni, dan najpozitivnejšega čustva. A kaj, ko se morda ta dan ne imenuje in praznuje prav. Je dan ljubezni res Valentinovo ali pa je to morda Gregorjevo, dan ko se ženijo ptički (vsaj slovenski)? Zakaj je v vseh izložbah poplava rdečih reči, če bi naj se na ta dan podarjala predvsem ljubezen in ne stvari? In ne nazadnje, ni mar mogoče prav vsak dan v letu dan ljubezni, pa vse prevečkrat pustimo, da ga odnese? Polonca Rozoničnik, Šmihel nad Mozirjem Tega dneva ravno ne praznujem, morda obdarim svojega fanta s kakšno pozornostjo. Najraje imam, če me fant preseneti. Mi prinese kakšno cvetlico in to na dan, ko ni Valentinovo. Ideja samega praznika je sicer zelo lepa, vendar sedaj dosti preveč skomercializirana. Ana Podkrižnik, Ljubno ob Savinji V bistvu je vseeno, kdaj prejmeš oziroma podariš kakšno malenkost iz ljubezni, to ne bi smelo biti vezano na datum. Sem pa za to, da bi namesto Valentinovega raje praznovali Gregorjevo, ki je pristen slovenski praznik in ni privzet, tako kot Valentinovo. Marja Podrižnik, Lepa Njiva Seveda je lepo, če prejmeš kakšno darilce, vendar je to prav tako lepa navada med prijatelji, ne samo med zaljubljenci. Prav je, da se praznuje dan ljubezni, a ko imaš nekoga rad, te ljubezni tako ne osredotočiš zgolj na en dan v letu. Je pa tudi res, da imajo na ta dan še največjo korist ravno trgovine, saj je praznik vse preveč skomercial-iziran. Zdravko Vnučec, Dol Suha Letos tega praznika sicer ne bom praznoval, drugače pa ga. Da je dan ljubezni na prav poseben dan, nosi s seboj določen čar. Ta dan naj bo kar na isti datum, morda bi se prazniku lahko zgolj dodalo malce več slovenskih primesi. Klavdijo Gerdina, Šentjanž Zdi se mi lepo, če se izmenjajo malenkosti. Nekaj malega, male pozornosti. Ta dan je resda malce skomercializiran, ampak je vseeno prav, da obstaja. Ne zdi se mi ravno pomembno, na kateri datum ga praznujemo, samo da ta danje. Čeprav je pa tudi že res, da je že morda preveč vseh možnih praznikov. In nato še rojstni dnevi ter godi. Če bi imeli čas in hoteli, bi potemtakem praznovali kar celo leto. Marjan Podrižnik, Lepa Njiva Valentinovo ni slovenski praznik, pa tudi vse preveč je skomercializiran. To je predvsem dan za trgovce. Pozornost pa je pomembna, bolj pomembna kot darilo, če hočemo prav ovrednotiti ta dan. ZMOTNO JE MIŠLJENJE, DA JE Z LOKACIJSKO INFORMACIJO DOVOLJENO POSEGATI V PROSTOR Različna praksa občin Nov zakon o urejanju prostora je prinesel precej ohlapno lokacijsko informacijo, ki ima po vsebini samo značaj potrdila iz uradne evidence. Zato ni pravilno razmišljanje, da je lokacijska informacija nekakšno dovoljenje, na podlagi katerega je mogoče graditi, razlaga Terezija Plaznik, vodja oddelka za okolje in prostor ter gospodarske dejavnosti pri Upravni enoti Mozirje. »Namen lokacijske informacije je, da občina investitorja seznani, kakšna merila in pogoji veljajo na določenem zemljišču, kot to določajo občinski prostorski akti, vsebuje podatke o morebitnih prepovedih, kijih določajo državni predpisi ali občinski odloki o zavarovanju prostora ali morda o predkupni pravici občine na določenem zemljišču,« pojasnjuje Plaznikova, prepričana, da bo zelo različno prakso občin glede vsebine lokacijske informacije presegel pravilnik, ki naj bi bil sprejet v kratkem. Lokacijska informacija je sestavina obveznega dela projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja, občinski organi za urejanje prostora pa so jo na zahtevo stranke dolžni izdati za naslednje namene: gradnjo enostavnih objektov in izvajanje drugih del, promet z zemljišči in projektiranje objektov. Obravnavani dokument se izdaja tudi za določitev gradbene parcele k obstoječim objektom, vsebovati pa mora »prostorski akt, ki velja za območje zemljiške parcele, na kateri bomo gradili ali jo bomo prodajali ali bomo na njej določali gradbeno parcelo k obstoječemu objektu. Nadalje vsebuje podatke o namenski rabi prostora, o vrstah dopustnih dejavnosti, vrstah objektov glede na namembnost in vrstah dopustnih gradenj oziroma del. Iz prostorskega akta je tudi potrebno povzeti merila in pogoje za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje objektov, merila in pogoje za gradnjo gospodarske javne infrastrukture in obveznost priključevanja nanjo, vse omejitve in prepovedi, ki izhajajo iz naslova varstva voda, ohranjanja narave, kulturne dediščine, obrambe pred naravnimi in drugimi nesrečami.« Bistveno je, pravi Plaznikova, da dobi investitor, projektant ali bodoči lastnik zemljišč z lokacijsko informacijo odgovor, ali je gradnja sploh možna, ali potrebuje grad- ERA VELENJE Širitev prodajne mreže na Hrvaškem S sklenitvijo strateškega partnerstva z družbo Tornado Bakin marca lani je Era začela intenzivno širiti svojo mrežo na Hrvaškem. Najprej so v Karlovcu prenovili supermarket in odprli novo prodajalno Adut, nato so odprli nov supermarket v Korenici, v predprazničnih dneh pa se je zvrstilo še nekaj nakupov, ki so pomembni za nadaljnjo širitev Ere na Hrvaškem. Konec novembra je bila podpisana pogodba o nakupu zemljišča v Novigradu, na katerem namerava Era zgraditi svoj prvi trgovski center v Istri. Zemljišče je na odlični lokaciji v središču mesta. Nakup zemljišča v Istri pomeni tudi širitev mednarodnega združenja CBA, katerega član sta Tornado kot Era. Decembra je Era z nakupom dveh supermarketov v Senju in Jast-rebarskem povečala število prodajnih mest na Hrvaškem. Supermarket v Senju bo prenovljen do konca aprila, supermarket v Jastrebar-skem pa bodo z dograditvijo spre- menili v nov Erin prodajni center, ki bo odprt prihodnje leto. Skupno ima podjetje Tornado Bakin, ki se je s 1. januarjem 2004, preimenovalo v Era Tornado, na Hrvaškem 14 prodajnih mest. Največji projekt v letošnjem letu je izgradnja centra v Samoboru. V nakupovalnem centru površine 14.000 kvadratnih metrov bo poleg hipermarketa doslej največja specializirana prodajalna Adut ter več kot 25 najemniških lokalov. Gradnja poteka po načrtih, otvoritev je predvidena junija letos. KF beno dovoljenje, in ali se lahko sedanja raba spremeni ter kateri pogoji morajo biti izpolnjeni za gradnjo. »V prispodobi rečeno, lokacijska informacija je semafor, ki nam pove ali smemo dalje, in v katero smer,« Plaznikova slikovito ponazori pojem lokacijske informacije. Savinjčan TERME SNOVIK Obiskoval« želijo vedno nove in nove storitve V Termah Snovik so ob drugem rojstnem dnevu opravili temeljit pregled dosedanjega dela. Po besedah direktorja Ivana Hribarja je osemnajst družbenikov, ki so doslej vložili v projekt več sto milijonov finančnih sredstev, zelo zadovoljnih. V dveh letih je namreč Terme Snovik obiskalo preko 200 tisoč obiskovalcev, med njimi tudi številni Zgomjesavinjčani. V Snoviku se zavedajo, da bodo obiskovalce pritegnili in zadržali le na tak način, da jim bodo neprestano ponujali nove storitve. Lani so uredili zunanji bazenski kompleks, s katerim so podvojili kopalne kapacitete, restavracijo z lastno kuhinjo, recepcijo, nove garderobe in prostore za zdravstvene terapije. Za omenjene naložbe so porabili 587 milijonov tolarjev. Čeprav so Terme Snovik v lanskoletni poletni akciji Slovensko naj kopališče v kategoriji manjših in srednje velikih kopališč osvojile drugo mesto, vodstvo za leto 2004 že načrtuje nove projekte. Spomladi nameravajo obiskovalcem ponuditi več vrst savn in tri ordinacije. Na voljo bosta suha finska in parna turška savna, za ohlajanje bodo uredi- li frigidarium (prostor, ki je v celoti obdan z umetno snežno plastjo), sprehajalni bazenčki bodo namenjeni knajpanju, v kadi s toplo vodo pa se bodo obiskovalci lahko spet ogreli na normalno telesno temperaturo. Družba se pripravlja tudi na novo dokapitalizacijo, ki naj bi omogočila nova vlaganja v širitev Term Snovik. Na prvem mestu je predvidena gradnja apartmajskega naselja s 60 apartmaji. Gradbeno dovoljenje za gradnjo dovozne ceste in urejanje komunalne infrastruktureježe pridobljeno. V drugi fazi je predvidena gradnja penziona z recepcijo, jedilnica, kongresna dvorana, zunanji vrt ter 60 prenočišč v treh terasah. Franci Kotnik Miloš LUKAČ, s.p. Sp. Rečica 59, 3332 Rečica ob Savinji - Tel.: 03/ 839 48 40, faks: 03/ 839 48 41 Proizvodnja kvalitetnih smrekovih podbojev in vhodnih vrat. Vratna krila Lesne Slovenj Gradec po tovarniških cenah. Prodaja kljuk, laminatov, DEKOR stenskih ter stropnih oblog in vrtnih garnitur iz lastnega programa. UGODNE CENE! Možnost plačila na več čekov! Gotovinski popusti! © LUCE OB SAVINJI Leto investicij Na računu občine Luče je v preteklem letu ostalo neizkoriščenih okoli 40 milijonov tolarjev. Del sredstev so privarčevali, določene zadeve, ki so jih načrtovali, pa so preprosto ostale nerealizirane. Letošnji občinski proračun, katerega so svetniki potrjevali na ponedeljkovi seji, je po besedah župana Cirila Rosea, naravnan izrazito investicijsko. Največ dela jih čaka v samem set grobov, od katerih bo nekaj centru Luč, kjer načrtujejo nadaljevanje rekonstrukcije ceste v Spodnji vasi. Za cesto in kanalizacijo so v proračunu rezervirali 13 milijonov tolarjev, istočasno pa bi radi spravili vtla še kabelsko in električno napeljavo. Za ureditev Farovškega loga naj bi zadostovalo sedem milijonov, toliko naj bi porabili tudi za razširitev pokopališča. Na lučkem pokopališču je namreč že kar nekaj časa prisotna precejšnja prostorska stiska, s pridobitvijo dodatnih dvajset do tride- žarnih, bo vprašanje pokopov vsaj za nekaj let rešeno. Nov (Logarski) most preko Savinje naj bi še letos nadomestil sedanjega pontonskega, kar bo občinsko blagajno stalo približno dvajset milijonov. Na državnem nivoju bo v kratkem sprejet prostorski red, na podlagi tega pa bodo v Lučah opredeljevali prostorske plane, na podlagi katerih bodo po zagotovilih župana Rosea gradili vizijo dolgoročnega razvoja Luč. Savinjčan NOVA ŠTIFTA OBČINA LJUBNO OB SAVINJI Zamenjava azbestnih cevi V občini Ljubno so v zadnjih letih precej dejavnosti in denarja namenili za zagotavljanje zdrave pitne vode. V Okonini so v ta namen naredili precej drage vrtine, kar pa ne pomeni, da tamkajšnji prebivalci pijejo povsem neoporečno vodo. Z zdravstvenega vidika okus po žveplu sicer ni problematičen, vendar tudi prijeten ni, zato na ljubenski občini še vedno upajo, da bodo težave z okoninsko vodo vendarle uspeli zadovoljivo rešiti. Samo Ljubno še vedno sodi med zdravja ljudi in čim boljše pitne kraje, kjer se nekaj pitne vode pretaka po azbestnih ceveh, ki so, kot je znano, zdravstveno precej oporečne. Strokovnjaki sicer zatrjujejo, da se v določenem časovnem obdobju v ceveh ustvari nekakšna obloga, ki vpliv azbesta povsem nevtralizira, kljub temu pa so se na Ljubnem odločili azbestne cevi zamenjati. Zaradi vode, poudarja županja Anka Rakun, bodo zamenjali 200 metrov cevi od Pažetovega mosta do Petrinov. Če bo vreme dopuščalo, bo zamenjava opravljena še pred pomladjo, ker pa se želijo izogniti sleherni bolezenski možnosti, bodo nove cevi položili po povsem drugi trasi. Savinjčan Walker ✓XI Avto lw canna» Slavica MARN, s.p. Vransko 18/b, 3305 Vransko Tel.: (03) 572 51 06,041 508 655 IZDELAVA IN MONTAŽA IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI za osebna vozila * lažja motorna vozila * traktorje * delovne stroje * motocikle * športne izpuhe * Potok v ceveh Jernejev klanec v Novi Štifti je v zimskih voznih razmerah težko rešljiva uganka za marsikaterega voznika, kije s svojim vozilom končal v potoku tik ob cesti. Nekateri tudi po lastni krivdi, na srečo pa je vsem skupno, da sojo odnesli brez hujših posledic, če odmislimo nekaj zvite pločevine. Strmini in ovinku se tudi v prihodnje ne bo mogoče izogniti, manj vešči zimskih raz. mer pa bodo odslej v primeru nesreče pristali, ne več v potoku, ampak na travi preko potoka. Občina Gornji Grad je zagotovila potrebna sredstva, delavci nazorskega GG pa so kritične metre potoka zavarovali z betonskimi cevmi. Savinjčan L . ,, ___________________^ Strmini in ovinku Jernejevega klanca se tudi v prihodnje ne bo mogoče izogniti (foto: EMS) Slovenska ljudska stranka Vas vabi na JAVNO TRIBUNO s predstavitvijo SLS do - regionalizacije v Sloveniji - kmetijstva in podjetništva po vstopu v EU - volitev v evropski in slovenski parlament Gost tribune bo dr. Janez PODOBNIK, predsednik Slovenske ljudske stranke, s sodelavci. Javna tribuna bo v soboto, 14. februarja 2004, ob 18. uri v dvorani zadružnega doma v Preboldu. PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO LJUBNO OB SAVINJI Odstop predsednika ljubenskih gasilcev Občni zbor ljubenskih gasilcev je kot vedno v več kot stoletni zgodovini organiziranega gasilstva na Ljubnem potekal kot veselo druženje številnih članov društva, s podrobnim pregledom dela v preteklem letu in načrtih za prihodnje. Letošnji zbor je bil pa vendarle vsebinsko nekoliko drugačen, nevsakdanji. Že iz uvodnega govora dolgoletnega predsednika društva Stanka Zagožna o opravljenem delu v lanskem letu in omenjenih različnih pogledih na določene probleme, s katerimi so se soočali tekom preteklega leta, je bilo mogoče razbrati, da se na krmilu ljubenskih gasilcev obeta zamenjava, kar se je v nadaljevanju občnega zbora tudi zgodilo, ko so prisotni člani razrešili starega in za novega predsednika drušlva izvolili Slavka Fludemika. Za novega predsednika društva so izvolili Slavka Fludernika Pregled opravljenih nalog v minulem letuje poleg običajnih gasilskih aktivnosti zaznamovalo lansko sušno obdobje, kije botrovalo marsikateremu požaru v naravi na širšem območju Zgornje Savinjske doline, zaradi pomanjkanja pa so s cisterno prepeljali kar 1.700.000 I pitne vode ogroženim gospodinjstvom. Posamezni nosilci funkcij v društvu so v svojih letnih poročilih predstavili tudi ostale aktivnosti na področju požarne varnosti in opozo-rili na velikokrat neustrezen način obveščanja v primeru požarne ogroženosti, ko ljudje za obveščanje o požarni ogroženosti ne uporabljajo za takšne primere namenjene telefonske številke 112. V lanskem letu so pomagali v desetih intervencijah, med njimi so bile štiri na območju domače občine. Med temi je bil največji požar v centru Ljubnega, koje v novembru zagorela Petkova hiša. Za nesebično pomoč ob tej nesreči seje gasilcem zahvalil Franjo Juvan. Veliko vlogo so gasilci lani posvečali izobraževanjem na vseh področjih zagotavljanja požarne varnosti, med katerimi velja omeniti uspešno izpeljano vajo v mesecu požarne varnosti v podjetju KLS na Ljubnem skupaj z gasilskima društvoma Okonina in Radmirje. Delo z mladimi in skrb za vključevanje novih članov, nenehno izobraževanje, uspešna udeležba na gasilskih tekmovanjih, predvsem pa zgledno sodelovanje s sosednjima društvoma iz občine, ter na širšem področju z Gasilsko zvezo Zgornje Savinjske doline so bili in Takoje nastal Babičin hram, kjer se bodo dopolnjevale kultura, etnologija in gastronomija z gostinsko ponudbo z namenom, da bi združili tako Zgornjo in Spodnjo Savinjsko dolino. Idejo sta začeli uresničevati že preteklo soboto, ko sta v goste povabili amaterski slikarki Mojco Semprimožnik in Matejo Tanjšek, članici društva Gal, ki sta na ogled postavili svoja likovna dela. Ob otvoritvi, ki jo je popestril mali harmonikar Matija Veninšek, je o dejavnosti Babičinega hrama, ki bo uradno odprt nekje sredi aprila, in o razstavljavkah spregovorila Gita Stefančič. Mojca Semprimožnik, umetnica različnih likovnih zvrsti od grafike, rezbarjenja do oblikovanje gline in turističnih spominkov, je udeleženka različnih kolonij in extemporov. Njena dela so si lahko ogledali ljubitelji likovnih umetnosti od Celja, Marezig, Pirana in Izole vse do domačega Gornjega Grada, dve leti zapovrstjo pa je bila prisotna tudi na Zlati paleti. Mateja Tanjšek se je s svojimi deli predstavljala le na skupinskih razstavah ter dveh samostojnih, njena motivika pa je predvsem narava. Babičin hram je po besedah Irene Zavšek nastal na osnovi projekta razvoj turizma na kmetijah, z njim pa bodo povezali oba dela doline v eno celoto, saj turisti morajo spoznati vse znamenitosti od Žalca do Logarske doline. Sedaj je začel delovati le gostinski obrat, v naslednjih mesecih pa bodo opremili tudi Babičino izbo, kjer bodo mladi lahko spoznavali šega in navade doline. Možnost predstavitve pa bodo imeli tudi umetniki, tako likovniki kot glasbeniki in pesniki ter izdelovalci domače obrti. Marija Sukalo BAR LIZIKA PONOVNO PRIVABLJA GOSTE V prihodnje sodelovanje tudi s turističnim društvom Gostinska dejavnost pri Podbregarjevih v Podvolovleku se kot kaže prenaša iz roda v rod. Tri desetletja je goste v baru pri Liziki sprejemala mama Elizabeta, od pretekle sobote naprej pa bo to delala hčerka Majda. »Odločitev je prišla čez noč. Lani jskega Raka podajo v prestolnico aprila je mama prenehala z dejavnostjo in v kraju seje čutilo pravo mrtvilo. Planinci in turisti enostavno niso imeli priložnosti, da v našem kraju pustijo kakšen tolar in se okrepčajo,« je prepričana Majda Podbregar, ki si je izkušnje z gosti nabirala več let med vikendi ob mami v domačem okolju. Obenem pa zatrjuje, da bo poleg gostinske dejavnosti poskušala sodelovati tudi s turističnim društvom in pripravljati različne prireditve, ki bodo v njihovo idilično dolino, obogateno s čistim zrakom, privabili tudi popotnike, ki se preko Kron- ali v Logarsko dolino. V poletnih mesecih bodo pri Liziki pripravili koncerte različnih ansamblov. Že sedaj pa obiskovalci lahko prisluhnejo tudi mladim Zvončkom, ki so svoj prostor za vaje našli prav v baru. Za dobro turistično ponudbo po mnenju Podbregarjeve kozarec mrzle pijače ni dovolj, zato želi svojo gostinsko ponudbo popestriti z domačo hrano. Vendar jo za uresničitev tega dela načrta čaka še veliko dela, da bo ugodeno zakonskim in ostalim predpisom. Marija Šukalo bodo glavni temelji za uspešno delo ljubenskih gasilcev tudi v prihodnje in primerna popotnica novoiz- voljenemu predsedniku za uresničitev zastavljenih ciljev drušlva. Franjo Atelšek BABIČIN HRAM ZDRUŽIL KULTURNA DOGAJANJA Z GOSTINSKO PONUDBO Otvoritev Babičine izbe v naslednjih mesecih Mnogi prebivalci naše doline so poznali gostišče Raj v Malih Braslovčah, ki pa je bilo že nekaj časa zaprto. Pred dnevi pa sta združili moči Celjanka Irena Zavšek, ki bo poskrbela za kulturno dogajanje, in Gita Stefančič, zadolžena za gostinski del. © VSESTRANSKOST TONIJA ACMANA »Odnos med pedagogom in u. Boštjan, Dobrovlje 4, 3314 Braslovče ®Sm* 041/519 737 EP V ROKOMETU SLOVENIJA 2004 Bleščeč nastop predstavnikov Slovenije Po več kot tednu dni od zaključka evropskega prvenstva v rokometu, ki je bilo za nas zgodovinskega pomena,sajjepotekalovštirihslov-enskih mestih, reprezentanca Slovenije pa je na njem osvojila srebrno kolajno in se uvrstila na olimpijske igre, se strasti počasi umirjajo. Napočil je čas za poglobljene analize. Udeleženca prvenstva sta bila tudi mednarodna rokometna sodnika Darko Repenšek in Janko Požežnik, ki sta zaradi odličnih rezultatov domače reprezentance sodila manj kot bi sicer, kljub temu pa sta v celoti upravičila zaupanje sodniške organizacije. Repenšek in Poženik sta v Velenju sodila tekmo med Švedsko in Ukrajino, v Kopru Nemčija : Poljska in nato še v Celju Rusija : Španija. Glede na uvrstitev Slovenije v končnico prvenstva oziroma vfinalesojima na koncu zaupali še sojenje tekme za 5. Reprezentanti iz Gorenja (Bedekovič, Kavtičnik, Škof) so bili med treningom v Nazarjah deležni velike pozornosti ljubiteljev rokometa (foto: Ciril M. Sem) držav bivše Jugoslavije ne sodijo nama je to tudi uspelo, zato sva z tekem državnih reprezentanc s tega območja, sicer bi sodila tekmo za tretje mesto. "Najin cilj je bil dokazati vrhunski nivo sojenja in si stem zagotoviti nas- najinim nastopom zadovoljna, hkrati pa sva navdušena nad celotno organizacijo prvenstva, kije bilo brez dvoma najboljše doslej, in seveda z doseženim rezultatom naše izbrane vrste." Ker je bil Repenšek pred štirimi leti po olimpijskih igrah vSydneyju oster kritik naše moške reprezentance in odnosa igralcev do dresa z državnim grbom, nas je zanimalo, ali je bilo tokrat vzdušje v ekipi res drugačno: "Današnja reprezentanca je nekaj povsem drugega, kot je bila leta 2000. Selektorju Tonetu Tislju je uspelo vzpostaviti visoko raven borbenosti igralcev, hkrati pa uveljaviti najsodobnejše prvine rokometne igre. Pomembno je tudi to, da v ekipi ni nobenega izrazitega zvezdnika, saj se tudi Vid Kavtičnik, kije bil sicer izbran v najboljšo ekipo prvenstva, popolnoma vklaplja v moštvo in podreja ekipnim ciljem." Franci Kotnik Janko Požežnik in Darko Repenšek sta neuradno že potnika na olimpiado v Atenah mesto med Rusijo in Francijo. V sodniški organizaciji namreč še vedno velja nepisano načelo, da sodniki iz top na letošnjih olimpijskih igrah v Atenah," je povedal Darko Repenšek. "Po neuradnih informacijah GORNJESAVINJSKI SMUČARSKI A* A A m US «A KLUB MOZIRJE 0^301«« Šolska ulica 22, 3330 Mozirje V Času zimskih počitnic (od ponedeljka do petka) začetne in nadaljevalne smučarske tečaje na Golteh. Cena tečaja, ki vključuje 5-dnevno smuč. vozovnico, je 20.000 SIT. Prijave (do petka, 20.2.2004) in dodatne informacije: 031 741 132 (g. Milan Lipnik) 3. SLOVENSKA KOŠARKARSKA LIGA - CENTER Pričakovana zmaga Nazarčanov v Ljubljani Enajsti krog je prinesel igralcem KK Nazarje novo zmago, tokrat nad ekipo DGN Ljubljana. Nazarčani so vodili celo tekmo, vendar nikoli z večjo razliko. V 37. minuti so domači izenačili na 65:65, takrat sta odločilne točke prispevala Dedič in Plaskan in gostje so se zopet » odlepili«. Z zanesljivimi prostimi meti v zadnji minuti je Iztok Zakrajšek zagotovil pomembno zmago, ki Nazarčanom še omogoča boj za drugo mesto. Razpored tekem je narekoval Nazarčanom odsotnost domačih tekem vse od 29. novembra lanskega leta. V soboto pride na gostovanje ekipa Vojnika, igralci vabijo svoje navijače, da jih pridejo bodrit ob 19. uri v nazorsko športno dvorano. Avgust Robnik DGN Ljubljana : Nazarje 73 : 80 (16:24, 15:15, 20:16, 22:25) DGN LJUBLJANA: Bešič, Cesar 24, Bijol, Potočnik, Krajačič 8, Starc, Perič, Jakofčič 4, Grošelj 21, Mrša 5, Brezovec 11. NAZARJE: Zakrajšek 1.38, Pečovnik, Zadravec 1, Vodončnik, Gelb 3, Napotnik, Plaskan 4, Grebenšek 17, Dedič 11, Zakrajšek M. 6. Ostali rezultati 11. kroga: Megaron Profil: Vrhnika 94: 98, Vojnik Iteo Abeceda: Artplet Kočevje 87:79, Jurij Plava laguna prosti. Lestvica po 11. krogu: 1. Vrhnika 96 9 8 1 824: 613 17 (+211) 2. Megaron Profil 10 6 4 894 : 704 16 (+190) 3. Vojnik Iteo Abeceda 10 6 4 793 : 825 16 (-32) 4. Nazarje 9 6 3 752: : 717 15 (+35) 5. Jurij Plava laguna 9 5 4 723 : 699 14 (+24) 6. DGN Ljubljana 10 2 8 677: 845 12 (-168) 7. Artplet Kočevje 9 0 9 588: 00 -P8* 00 9 (-260) mmtmmmammm SMUČARSKI KLUB LUČE Vrhunski rezultati Člani Smučarskega kluba Luče tudi v tej sezoni uspešno nastopajo na državnih in mednarodnih tekmah. Pri njih trenirajo tudi tekmov-alci iz drugih klubov. Največ treningov opravijo na Golteh, kjer imajo res dobre pogoje. Da se jim računi izidejo tudi finančno, so na treninge v svoje vrste sprejeli šest tekmovalcev iz Velenja in po enega izTrbovelj in mariborskega Branika. Zanimanja za tovrstne prestope ne manjka, saj imajo Lučani dva kvalitetna, za delo z mladimi že uveljavljena trenerja. Razveseljuje pogled na trenutne (2. 2. 2004) lestvice v tekmovanju za državni pokal, imenovan Get Power. V kategoriji mlajših dečkov (letnik 91,92) vodi po sedmih tekmah Žiga Čož, Blaž Robnik pa se na tekmah uvršča med prvih petnajst med letniki 92. V kategoriji starejših deklic (letnik 89, 90) je Pia Šumer po osmih tekmah uvrščena na sedmo mesto. Pri starejših dečkih se Matija Seiišnik na posameznih tekmah uvršča med prvih petnajst, na vrhu lestvice pa po osmih tekmah premočno kraljujeta Jure Lekič Podbrežnik in Patrik Jazbec (sicer član Branika) z istim številom točk, Tomaž Sovič (Velenje) je peti. Omenjeni trije so na mednarodni tekmi v Kitzbuehlu osvojili ekipno drugo mesto in že imajo zagotovljen nastop na mednarodni tekmi za pokal Loka in neuradnem svetovnem prvenstvu - pokalu Topolino. Oba mednarodna nastopa ima zagotovljena seveda tudi Žiga Čož. Gojenka prve generacije SK Luče Mateja Robnik, ki se zdaj šola in trenira v Mariboru, je doživela svoj krstni nastop vtekmah za svetovni pokal. Na pohorski Zlati lisici je dobila priložnost pomeriti se z najboljšimi veleslalomistkami sveta. S hrabro vožnjo, z najvišjo štartno številko sije priborila 49. mesto. Lučki smučarji največ treningov opravijo na Golteh, kjer jim nudijo zelo dobre pogoje. Avgust Robnik Savinjska košarkarska liga Polzela 2003 Rezultati 9. kroga: Tweed : Brglez.com 66:77, Velenje : ŠK Žalec 110:45, Pivovarna Laško : Žvajga 20:0, Parižlje : Werinox 82:72, Gomiisko : Savinja 2000 92:66. Rezultati 10. kroga: Werinox : Gomiisko 62:89, Žvajga : Parižlje 90:65, ŠK Žalec : Pivovarna Laško 73:66, Brglez.com : Velenje 48:103, St. Paul : Tweed 58:72. Vrstni red po 10. krogu: 1. Gomiisko United 18, 2. Tweed Žalec 16,3. Velenje 15, 4. Veterani Pivovarna Laško 15, 5. St. Paul Prebold 15, 6. Študentski klub Žalec 15,7. Brglez.com Polzela 14,8. Savinja 2000 Ločica 12,9. Werinox Celje 10,10. Žvajga Prebold (-1) 10,11. Parižlje 10. Lista strelcev po 10. krogu: 1. Rizman (Velenje) 391,2. Cencelj (St. Paul Prebold) 297,3. Pungartnik B. (Brglez.com Polzela) 239. Pari zadnjega kroga (15.2.2004): 8.00 Velenje : St. Paul, 9.15 Pivovarna Laško : Brglez.com, 10.30 Parižlje : ŠK Žalec, 11.45 Savinja 2000 : Werinox. Sl Sponzorji Savinjske košarkarske lige 2003 so: Turistična agencija Relax Velenje SM SAVINISKA|| A ' \ Ljudje ne živijo zaradi skrbi zase, temveč zaradi ljubezni, ki jo do njih čutijo drugi. (Lev Tolstoj) ___________________________________________J VETERINA MOZIRJE d.o.o. CESTA NA LEPO NJIVO 10 MOZIRJE OBVESTILO REJCEM! Obveščamo vas, da bomo s 16. februarjem 2004 izdajali zdravstvena spričevala za živali izključno na veterinarski postaji Moziije, Cesta na Lepo Njivo 10, vsak dan dopoldan od 7. do 9. ure in popoldan od 16. do 17. ure. Na željo lastnika živali bomo izdajali zdravstvena spričevala tudi na domu, vendar proti ustreznemu plačilu. Ob izdaji zdravstvenega spričevala mora lastnik živali obvezno s sabo prinesti in preveriti: 1. Potni list živali, ki se bo prodala ali menjala lastnika, 2. Obvezno preveriti ušesno številko živali, ki se mora ujemati s številko na potnem listu, 3. Dnevnik terapevtskih in preventivnih veterinarskih storitev - hlevska knjiga, 4. Odločbo veterinarske inšpekcije o statusu črede, če je bila odločba že izdana. Brez te dokumentacije ne bo možno izdati zdravstvenega spričevala. Po sedaj veljavni zakonodaji velja zdravstveno spričevalo 10 dni od datuma izdaje. Pravilnik o označevanju živali, veterinarskemu spričevalu in veterinarski napotnici je objavljen v Ur. 1. RS št. 8/2004 z dne 30.1.2004. Šport 1. SLOVENSKA LIGA MALEGA NOGOMETA ■ 12. KROG Nazarčcmi še tretjič ugnali Ajdovce Po več kot dveh mesecih so nazorski »graščaki« končno spet zaigrali v svoji dvorani, pred svojimi zvestimi in najboljšimi navijači. Njihovi nasprotniki 12. kroga elitne slovenske malonogometne lige so bili stari znanci iz Ajdovščine, ki pa so morali še tretjič v tej sezoni priznati premoč Zgornjesavin-jčanov. Tudi vse ostale tekme so se končale z zmagami domačinov, kar Nazarčane še utrjuje na odličnem tretjem mestu. Na&rska obramba je odigrala pomembno vlogo (foto: Janez Plesnik) mß l'lfr-y. j s® vratarja in super ambient polne dvorane. Dobrinko Danojevič - predsednik KMN Nazarje Glin IPP-AM Miklavc: Težka tekma, kije o marsičem odločala če vemo, kako skupaj so ekipe od tretjega do osmega mesta. Gostje iz Ajdovščine so me presenetili z "nefer" igro in nenehnimi pritiski na sodnika, saj so hoteli s tem na vsak način priti do zmage. K sreči smo z maksimalno odgovornim pristopom preprečili to njihovo umazano namero in zasluženo osvojili pomemben komplet točk. Franjo Pukart Pričakovati je bilo težko srečanje, saj sta se pomerili tretje in četrtou-vrščeni ekipi prvenstva, ki sta prav na svojih zadnjih tekmah pokazali najboljšo igro. Predvsem igralci z Vipavske doline so prišli v Nazarje še toliko bolj »nabrušeni«, saj so se hoteli maščevati »graščakom« za poraz v jesenskem delu in za izpad v pokalu, svojo računico pa so seveda imeli tudi domačini, ki so s »projektiloma« Delamee in Metulja že v drugi minuti vodili z 2:0. Sledilo je obdobje boljše igre gostov, kojim je uspelo rezultat poravnati, nato pa spet mojstrovina najboljšega moža na igrišču, Denisa Delamee, in ponovno vodstvo gostiteljev. V drugem polčasu smo bili priča odprti igri na obeh straneh, kjer sta imela največ dela oba vratarja, prav odlične obrambe domačega čuvaja mreže Grega Zoubka in evrogol Presečnika v predzadnji minuti tekme pa je pokopalo še zadnje upanje Ajdovcev. Lahko rečemo, še ena zaslužena zmaga domačih »graščakov«, nekorektne komentarje nekaterih gostujočih akterjev okrog spornih kvalitet nazorske ekipe pa nazorno demantira dejstvo, da jih Kix Ajdovščina še pač nikoli ni premagala. IZJAVE PO TEKMI Miloš Popovič - trener Kix Ajdovščine: Prava prvenstvena tekma, kije upravičila naziv derbija za tretje mesto. Po slabem začetku in hitrem vodstvu domačinov, smo odlično nadaljevali, izenačili, žal pa spet dobili nesrečni tretji gol. V drugem delu dokaj izenačeno, nekaj nepazljivosti v naši obrambi in gostitelji so se odlepili. Izpostavil bi odlične obrambe gostujočega KMN Nazarje Glin IPP-AM Miklavc : KMN Kix Ajdovščina 5 : 4 (3 : 2) Nazarje. Športna dvorana. Gledalcev: 250. Sodnika: Radenko Mi-jatovič in Svetislav Miljič. Delegat: Leopold Holderman. Strelci: 1:0 Delamea (2), 2:0 Metulj (2), 2:1 Bizjak(lO), 2:2 Kalin (17), 3:2 Delamea (20), 4:2 Šemenc (23), 4:3 Čermelj (31), 5:3 Presečnik (39), 5:4 Kalin (40). KMN Nazarje Glin IPP-AM Miklavc: Zoubek, Delamea, Adamič, Kugler D,, Presečnik, Ipavec, Šemenc J., Šemenc K., Metulj, Vreš, Hren, Skok. KMN Kix Ajdovščina: Vanceta, Koren, Likar, Sukanovič, Kalin, Pišot, Bešir, Čermelj, Tanjič, Bizjak, Adžič, Kovač. Rumeni karton: Drago Kugler (KMN Nazarje Glin IPP-AM Miklavc), Erik Kalin (KMN Kix Ajdovščina). Igralec tekme: Denis Delamea (KMN Nazarje Glin IPP-AM Miklavc). Rezultati 12. kroga : Nazarje Glin IPP-AM Miklavc Kix Ajdovščina 5:4 (3:2) Svea Lesna Litija : Puntar Alpkomerc 5:1 (1 :0) Dobovec : GIP Beton MTO 6:3 (2:1) Mavi Brežice : Vitomarci 5:4 (3:2) Napoli Intelsat Pernica : Metropol 6:5 (2:2) Lestvica po 12. krogu: 1. Svea Lesna Litija 12 12 0 0 92:44 36 2. Puntar Alpkomerc 12 9 1 2 79:36 28 3. Nazarje Glin IPP-AM Miklavc 12 624 47:48 20 4. Kix Ajdovščina 12 435 65:65 15 5. Dobovec 12 507 48:58 15 6. Vitomarci Petlja 12 426 47:53 14 7. Metropol 12 336 60:66 12 8. GIP Beton MTO 12 408 31 :49 12 9. Napoli Intelsat Pernica 12 327 43:69 11 10. Mavi Brežice 12 237 50:74 9 LOGARSKA DOLINA Muzikanti na smučeh pri Ložekarju Na smučišču Ložekar v Logarski dolini je bila zadnjojanuarsko nedeljo drugič organizirana veleslalomska smučarska tekma muzikantov. Organizatorja sta bila smučišče Ložekar in neutrudni moderator Franci Podbrežnik ml., ki je tekmovanje tudi vodil ter s hudomušnostjo prispeval k dobremu razpoloženju vseh prisotnih navkljub slabemu vremenu. Med glasbenimi skupinami so se najbolje odrezali domači Zmaji, pred ansamblom Ojstrica in skupino Mešani občutki, nehvaležno četrto mesto pa so si prismučali člani ansambla Mogu iz Ljubečne. Najboljši veleslalomisti posamezniki so bili Igor Kramar, Beno Mlačnik in Blaž Žibovf. Četudi je bilo vseh tekmovalcev le 18,jesrečanje minilo v veselem vzdušju, kotse za muzikante pač spodobi. FA nismo bili somi Med prazniki Težko se spravim k pisavi, ampak vseeno čutim dolžnost, da se zahvalim vsem, ki ste nas obiskali med prazniki v Centru starejših v Gornjem Gradu. Mozirjani niste pozabili na nas, ki smo na kakršenkoli način odtrgani od domačih ognjišč in živimo tu v našem domu. Kako prijetno sem bila presenečena ob obisku članic župnijskega Karitasa in članov Rdečega Križa Mozirje. Pozabili niso niti na darila, še bolj pa se človek razveseli toplega stiska rok in prijazne besede. Prav tako prijazno smo bili pozdravljeni in obdarovani s strani društva upokojencev Mozirje. Zelo radi smo prisluhnili petju mozirskih Kolednikov. Nežne božične pesmi še kako prevzamejo človeka s svojo domačnostjo. Nenazadnje se toplo zahvaljujem tudi zaposlenim našega centra, ki so nam na tako lep način pričarali praznično vzdušje z božično večerjo. Še isti večer so nas obiskale skavtinje iz Mozirja in nam prinesle luč miru iz Betlehema in kmalu je na vsaki mizi v jedilnici poleg dobre večerje plapolal droben plamenček. Bil je večer, miren in topel kot človeška dlan, večer, ki ne bo pozabljen nikoli. Stanovalka Centra starejših Marija Tratnik ČRNA KRONIKA • VZTRAJNA PRETEPAČA Nazarje: 4. februarja sta se dva gosta prepirala in nato tudi pretepala v gostinskem lokalu v okolici Nazarij. Policisti so ju ob prihodu umirili in odpeljali v zdravstveni dom. Tam pa sta s pretepom nadaljevala. Policisti so seveda morali znova posredovati. • NEVERNI VLOMILEC Nazarje: 7. februarja v popoldanskem času je neznani storilec vlomil v osebni avtomobil, kije bil parkiran poleg nazorske cerkve. Izkoristil je lastnikovo odsotnost in avtomobil dodobra izpraznil. • DIMNIŠKI POŽAR Mozirje: 9. februarja je zagorel dimnik na stanovanjski hiši v Lokah pri Mozirju. Vnele so se saje, zaradi hitrega posredovanja domačinov in gasilcev pa večja materialna škoda ni nastala. v o v:- $$ 'ÉÌKÉiiv; - % % OPOZORILO SMUČARJEM V zadnjem tednu dni so se na Golteh zgodile kar štiri nesreče, v katerih so bili smučarji telesno poškodovani. V večini primerov je do nesreč prišlo zaradi precenjevanja svojih zmožnosti, v enem primeru pa smučar ni upošteval signalizacije na smučišču. Policisti zato opozarjajo vse smučarje, da smučanje prilagodijo svojim zmožnostim primerno in da upoštevajo pravila, ki veljajo na smučiščih. TRAFFIC Anton Rosenstein s.p. Savinjska c. 25, Mozirje GSM 041 698 252 TEČAJI A,B,C,E in H AVTO ŠOLA MOZIRJE A Tečaj CPP se prične v ponedeljek, 16. februarja , ob 17. uri v gasilskem domu v Mozirju. Prijave sprejemamo v avto šoli Traffic ali na pričetku tečaja v gasilskem domu v Mozirju. Nudimo vam ugodne plačilne pogoje. KINO NAZARJE Sobota, 14.2. PREDSTAVA ODPADE, nedelja, 15.2. ob 17.00: GOSPODAR IN BOJEVNIK - pustolovski Crowe, Paul Bettany, lan Mercer Dogajanje je postavljeno v čas napoleonskih vojn. Crowe igra kapitana Luckyja Jacka Aubreya, slavnega vojnega kapitana britanske mornarice. Njegovo ladjo Surprise nepričakovano napade močnejši sovražnik. Ladja je težko poškodovana večina njegove posadke pa ranjena. Aubrey je razpet med dolžnostjo in prijateljstvom, ko se loti zasledovanja čez dva oceana, da bi prestregel in zajel sovražnika. To je misija, ki mu lahko prinese ugled - ali pogubi Luckyja Jacka in njegovo posadko. Med epskim pa potovanjem s filmom zaplujemo po svetu - od brazilske obale, viharnih voda Rta Horna, skozi sneg in led do oddaljenega konca sveta na obale otočja Galapagos. Rezija: Peter Weir Igrajo: Billy Boyd, Russell Dežurne službe Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. VETERINARSKO DEŽURSTVO Veter, postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02- 21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: dopoldne: od 7. do 8.30; popoldne: od 16. do 17. ure, vsak dan razen sobote, nedelje, ob praznikih in dan pred prazniki. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Dežurna služba izven delovnega časa: 041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje) 041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter) Med delovnim časom od 7. do 15. ure pokličite: 839-00-10 - Nazarje, 70-33-160 - Šempeter, 420-12-40 - Celje. DEŽURNA SLUŽBA JAVNEGA PODJETJA KOMUNALA MOZIRJE Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041621950. MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovč Telefon: 7000-640 Toplapesem življenja je minila. Hvaležni smo za čas z dobrosrčno mamo in orno. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, orne in prababice Pepce PAHIČ (roj. 13.4.1913 + 31.1.2004) iz Celja se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče, svete maše in nam izrazili sožalje. Gospodu župniku Martinu Pušenjaku za lepo opravljen obred, za lepe besede slovesa ter praporščakoma. Posebno se zahvaljujem osebju Doma upokojencev Polzela za vso skrb in nego. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iz srca hvala. Žalujoči sin Stanko z ženo Jožico, vnuk Nani z družino, vnukinja Mojcaz družino Le delo, skrb, ljubezen in trpljenje izpopolnjevalo Tvoje je življenje. Papošle so ti moči in zaprl trudne si oči in čeprav spokojno spiš, z nami kakorprej živiš. ZAHVALA ob izgubi dragega moža, ata, starega ata in pradedka Franca MOLIČNIKA iz Luč (7.9.I91I - 30.1.2004) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče, sv. maše in darove za cerkev ter za vsa izražena ustna in pisna sožalja. Posebna zahvala gospodu župniku Gračnerju za lepo opravljen mašni obred, pevcem, praporščakom in govornici Valči Robnik za lepe besede slovesa. Vsi njegovi Moja misel napoti v tvojo misel -zastal je korak, odtegnjena je dlan, zgrešila ladja varenjepristan: nekdo utrgal je črno krizantemo. Ob nenadni izgubi ljubega Mirana STRGARJA (25.1.1955 - 24.1.2004) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam stali ob strani v težkem trenutku in ga spremljali na njegovi zadnji poti. Hvala za izrečena sožalja, darovane sveče, cvetje ter svete maše. Hvala g. patru za opravljen obred, pogrebcem, gasilcem, pevcem, govornikom, članom ZŠAM in R.D. Mozirje. Hvala vsem in vsakemu. Žalujoči vsi njegovi Le delo, ljubezen in trpljenje izpolnjevalo tvoje je življenje. Pa pošle so ti moči in zaprla trudne si oči in čeprav spokojno spiš, z nami kakorprej živiš. ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 83. letu starosti zapustila draga mama in stara mama Marija HRIBERNIK Gluščeva mama izVarpolj (1921 - 2004) Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, gasilcem, g. Grudniku za poslovilne besede. Vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji zemeljski poti, nam izrekli sožalje, se je spominjali v molitvi, darovali sveče, svete maše in cvetje. Žalujoči: sin Anton, sin Alojz z družino, hčerka Marija s Hansom RAČUNALNIŠKA TRGOVINA V MOZIRJU ITuoo Tel.: 839 44 44 Na trgu 46, Mozirje lAfl/lfWi 2bit .si Jaz ne jem tablet, tukaj sem samo na obisku za Valentinovo. *>© B® d<§>voßj "Tone, lepo darilo si mi dal, ampak rože za tisto, kar imaš ti, pohotnež, v mislih, ne bodo dovolj..." reče Vilma. "K-k-kaj? Kako?" "Moral mi boš pomagati pri zadrgi. Sama si je ne bom mogla odpreti." i ft Jožek sloni na lojtri in milo prosi dekle svoj'ga srca, da mu odpre okno: "Ljubica, odpri, zunaj je tako mrzlo. Ves sem že premražen. Daj, da se pogrejem pri tebi." "Kako naj ti verjamem, daje zunaj res mrzlo in da bi se res rad samo pogrel?" "Daj no, odpri. Povsod sem že trd." "O, potem pa res ne moreva odlašati. Skoči hitro pod 'kovter'." "Julika, a te lahko poljubim?" 24-tič vpraša neumorni Tinček. "Prav," se ta vda, "samo pazi, da naju mama ne vidi." "Za naslednje pol ure ne skrbi, saj sem tako ali tako mislil ugasniti luči." NAŠA SKRITA ANKETA Do konca te številke bomo v nadaljevanjih zapisovali odgovore naključih anketirancev, ki smo jih povprašali, kaj menijo o pozni upokojitvi, ki se obeta z novim zakonom. Po njem naj bi se moški upokojevali šele po sedemdesetem letu, ženske pa ne prej. Seveda povprašanci niso vedeli, da re za anketo, ki bo objavljena v naših Zadrečkih novicah, eprav smo spraševali stoje, so mnogi nasedli. "Če bom spet sprejet na delo pri 66-tih letih, hočem imeti mlajšo tajnico. Prejšnja je bila starejša od mene celih 20 let," je dejal pogojno upokojeni direktor Jožko Pomožko. "Ker imajo stari grehi dolge sence, bo že kar prav, da naredim nekaj novih. Kot upokojenec imam že kar slabo vest, ker nič ne delam, odkar sem oropal zadnjo banko," nam je zaupal začasno upokojeni tat Jaka Pobrisnik. Jožko Pomožko, direktor na pogojni penziji "Kako naj bom zaposlen do 70-tih?! Danes nobeno podjetje ne zdrži tako dolgo. Še za zavod za zaposlovanje nisem prepričan, da bo obratoval do moje penzije. 70 let še Jugoslavija ni zdržala, pa ni veliko delala!" Nevenka Bulko, manekenka Žarko Pečenko, politik "Pri 65-tih se mi kot manekenka ne bo težko postaviti na modne piste. Dosti bolj me skrbi dogajanje v zakulisju. Saj veste, kako so mladeniči vsiljivi do lepotic. Dosti težje se jih bom v tej starosti otepala kot nekoč. Drugače pa mi bo delo do poznih let odgovarjalo, saj si mislim po upokojitvi privoščiti še par lepotnih operacij, to pa stane." Tekst in foto: Blenda Tavrl DOBRA VZGOJA Poslanec Maks Lavrinc: » Ati meni jezik kažeš!« Nazorski župan Ivan Purnat: » Ne, ne, samo ravnokarsem se spomnil, koliko zaslužiš, pa so se mi nehote sline pocedile.« (ENOTNI V RAZLIČNOSTI PRESS) MAČEK V ŽAKLJU Mozirski župan Ivo Suhoveršnik: »Seti ne zdi, daje tvoj predlog, da bi speljali gondolo na šaleško stran, obarvan precej predvolilno?« Šoštanjski župan Milan Kopušar: »Samo počakaj, da Anka zgradi ameriški hotel v Okonini, bomo še tja eno potegnili.« (ZDRUŽEVANJE PO ZRAKU PRESS) KAVICA ZA DOBRO JUTRO Mozirski župan Ivo Suhoveršnik je pred dnevi javno oznanil, da vsako jutro spije dobro kavico, ki mu jo skuha soproga. Ne glede na to dejstvo mu je v novi mozirski kavarni Pr' peku s kavico postregel sam Franci Podbrežnik, najboljši smučar med muzikanti in najboljši muzikant med smučarji teraktivist za avtonomno pokrajino Solčava. (MMMM, KAKO DIŠI... PRESS) SESTAVIL PEPINO PRITAJENO, NEPOPOLNO GORENJE SLOVENSKI TV- VODITEU- MITO AMERIŠKA POP- ZVEZDA- JENNIFER ŽIVALSKA USTNICA DOMISLICA, ZAMISEL MESTO V FRANCIJI, OB MOLZELI NIKOLA RADOJČIČ RJAVA ŽIVAL DOMNEVNI SNEŽNI ČLOVEK OBRAT ZA POLNJENJE NARKOTIČ- NA, HLAPLJIVA TEKOČINA EVROPSKI DEL CARIGRADA SLOVENSKI SKLADATELJ DIRIGENT- RADO SKOPLJEN SAMEC GOVEDA ELEMENT (OKRAJ.) DODATEK (ZAST.) NAJETA ŽENSKA ZA DELO NA KMET. GLEDALIŠKO KUKALO, DVOOĆNIK NORVEŠKA GLASBENA SKUPINA UPORNIK (ZAST.) ČRNOMORSKI REČNI ZALIV FORDOV MALČEK POKRAJINA V ITALIJI, LAZIO IMEVeČ NORVEŠKIH ..„KSfll-JEV.......................................................................................................... TEPEC (NAR., VZHODNO) IVAR AASEN KONZERVIRANA RIBA, SLANIK SHRAMBA ZA SPISE GL. MESTO DRŽAVE RIO GRANDE LOČEN PROSTOR V GLEDALIŠČU AFRIŠKA JEZIKOVNA SKUPINA VZVIŠENA LIRSKA PESEM SLOVENSKA PESNICA (MUSER) SRBSKO M. IME LOPATICA ZA ČIŠČENJE PLUGA, RALKA NAVZDOL OBRNJENA OKEN. POLICA VELETOK V SIBIRIJI ŽIVAL, KI IMA DVE NOGI KRAVICA, ICIKA BEOTIJEC, AONEC SVEŽENJ, SVITEK, ZAVOJ BLAGA NASLOV MONGOLSK. VLADARJEV Portal Savinjsko doline MINI SLOVARČEK: REBELANT- upornik (zast.) EPINAL- mesto v Franciji ob Molzeli OKAPNIK- navzdol obrnjena okenska polica HAKON- ime več Norveških kraljev ALATA- evropski del Carigrada FENRIR- pošast, ki je požrla Odina v gr. Mitolgiji rÀidAiuifwii TRGOVINA*STORITVE*PROIZVODNJA Savinjska cesta 1,3331 NAZARJE RAČUNALNIKI na 12 obrokov V zgradbi IZOLES-TUŠ Nazarje, l.nadstropje KREDITI do 200.000 SIT Brez preverjanja vaše kreditne sposobnosti. Brez nepotrebnih obiskov na banki. Potrebujete le kartico NLB, osebni dokument in davčno številko. POHITITE ! Ponudba velja samo do 31.marca. SALON Nazarje, 1 .nadstropje-od 14h do I6h INFO : ponedeljek-s-petek - (041) 304-620 Darilo, ki nikoli ne izgubi vrednosti. tarstyo^ I Čudovit nakit je več kot primerno darilo za Na trgu 22, Mozirje tel.: 03/5842-20 MATURANTE, ROJSTNE DNEVE, RAZNE OBLETNICE... BLIŽA SE VALENTINOVO Delovni čas: 8” - 19“, sobota: 8” - 12“ Dobrodošli v Zlatarstvu Kožic! Napovednik • Petek (13. februar), ob 9.00. Šolski center Velenje Srednješolski informativni dan • Petek (13. februar), ob 18.00. Kulturni dom Mozirje Koncert učencev in mladinskega pihalnega orkestra Glasbene šole Nazarje • Petek (13. februar), ob 21.00. Bar Grabenček v Mozirju Koncert glasbene skupine D.K.S. Kolektiv • Petek (13. februar), ob 20.00. Rdeča dvorana Velenje Pesem za ljubezen • Sobota (14. februar), ob 12.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje : GD Hrastnik (kadeti) • Sobota (14. februar), ob 19.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje : Vojnik ITEO Abeceda (člani) • Sobota (14. februar), ob 19.30. Dom kulture Nazarje Gledališko gostovanje Teatra 55: Elizabeta je zagreta • Torek (17. februar), ob 19.30. Glasbena šola Velenje Orgelski koncert - Michael Kapsner (Graz) • Sreda (18. februar), ob 17.00. Avla mestne občine Velenje Odprtje razstave grafik Bojana Pavšeka • Četrtek (19. februar), ob 16.00. Kulturni dom Bočna Izobraževalna zborovska delavnica Polovinka • Četrtek (19. februar), ob 18.30. Dom kulture Velenje Območno srečanje plesnih skupin ' Četrtek (19. februar), ob 19.00. Kulturni dom Bočna Delovni zaključni koncert delavnice Polovinka • Četrtek (19. februar), ob 19.00. Knjižnica Velenje Kulturni večer: Beneški fantje ŽIVALI - PRODAM Prodam večjagnetza zakol ali nad-aljno rejo. Možen zakol. Tel. 5844-059. Prodam telico simentalko, staro 10 dni. Tel. 5844-616. Dve telički sivki, AP kontrola 10 in 14 dni prodam. Tel. 584-51-54. Prodam teličko staro 3 tedne, pasme s.r. od dobre molznice. Tel. 03/ 5844-154, gsm 031/427-811. Prodam telico za zakol ali nadaljnjo rejo. Tel. 03/838-40-16, zvečer. Prodam prašiča za zakol ter tri za nadaljnjo rejo po ugodni ceni. Tel. 5722-396. Prodam teličko sivko, teža 170 kg. Gsm 041/494-535 ali tel. 03/ 838-17-20. ŽIVALI - KUPIM Kupim simentalca ali limuzin bikca, starega 1 teden. Tel. 5835-273. AVTOMOBILI - PRODAM Prodam daewoo matis, I. 99/11. Gsm 041/501-110, 031/366-192. KUPON zo brezplačni mali oglas do 10 besed v 8. številki SN ime in priimek naslov NAROČ. ŠT. -mm Prodam golf II, 1.6, 9/90, bele barve, 5 prestav. Gsm 041 /240- 679._________________________ Prodam suzuki swift, 1.3 gls, 4x4,1. 2000. Gsm 041/805-142 ali 041/ 371-976. _ Opel kadet 1,4 i, 90 letnik, 4 vrate, bele barve, na novo registriran, cena 120.000 sit. Gsm 031/764-072. _ ___ DRUGO - PRODAM Prodam čistvo svinjsko mast, Gsm 041/216-481. Prodam traverze (9 cm x 20 cm, dolžina 10 m). Tel. 838-11-31. Prodam elektro motor 7,5 kW. Gsm 041/324-376. Prodam skuter malguti fire fox f 15, registriran do maja 04, cena po dogovoru. Gsm 031/277-716. Prodam mešana drva za kurjavo. Tel. 03/838-13-10. Orehe v luščini prodam. Tel. 5831-091. Po ugodni ceni prodam rabljen gorenjski hladilnik, 4 police hlad. + 2 polici zamrzovalnik, tel. 041 793 063.________________________ DRUGO - KUPIM Zamrzovalno skrinjo, 2101, kupim. Gsm 041/453-008, zvečer. ODDAM Podarim R4, vozen. Gsm 041/ 494-535 ali tel. 03/838-17-20. IŠČEM Do septembra 2004 iščem dopoldansko varstvo za otroka, starega dve leti in pol. Gsm 041/360-769 ali 041/592-831. NEPREMIČNINE Za znanega kupca iščemo starejšo hišo ali vikend - okolica Mozirja. Tel. 839-56-50, mob. 051/307-035, Bremis d.o.o., Nepremičnine. F. Foita 2,3320 Velenje. MORDA STE ISKALI PRAV TO RTV SERVIS PURNAT Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 83-83-000. RTV in knjigovodski servis, Zdenko Purnat s.p., Novo Naselje 43, 3342 Gornji Grad. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Eve-lux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p„ 03/5845-194. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. POSREDOVANJE V PROMETU NEPREMIČNIN Ne veste, kam bi se obrnili, ko kupujete, prodajate, najemate ali oddajate hišo, stanovanje... Strokovno vam bomo svetovali in vam storitve tudi izvedli. BREMIS d.o.o., enota Mozirje, Na trgu 7 - Grabnerjeva hiša, I. nadstropje. Mobitel 051/30-70-35 ali tel. 839-56-50. Bremis d.o.o., Cesta Františka Foita 2, 3320 Velenje. PRAVNO SVETOVANJE Ugodno pišem vse vrste pogodb, zemljiškoknjižnih predlogov, statute društev, druge pravne akte in nudim ostale pravne storitve. Gsm 041/550-525. Nataša Vidmar s.p., Praprotnikova ul. 5, Mozirje. PLESKARSTVO PODPEČAN Pleskamo stanovanja, lakiramo in brusimo parket. Z naročilom preko oglasa -10%. Tel. 57-28-418, gsm 031/696-164. Slikopleskarstvo Podpečan s.p., Pirešica 27, 3310 Žalec. Novi stanovanjski zakon, ki je stopil v veljavo 16.7.2003, obvezuje lastnike in uporabnike večstanovanjskih stavb, da izberejo upravnika. Smo edino zgornjesavinjsko podjetje, ki upravlja večstanovanjske in stanovanjsko-poslovne stavbe, športne, kulturne in druge objekte. Zaupa nam že več kot 300 uporabnikov. Priporočamo se tudi vam. J V poslovnih prostorih na Savinjski cesti 4 v gradu Vrbovec v Nazarjah smo Vam na voljo f - vsak delovni dan od 7. do 15. ure | - v sredo od 7. do 17. ure in I 8 - v petek od 7. do 13. ure § Tel. 583 30 20, 839 16 17, faks 839 16 20, \ e-pošta: dom.nazarje@siol.net i I z VAŠ DOM JE Z NAMI PRIJETNEJŠI. JAVNO PODJETJE ARJE d .O.O. _ co f— CÖ o CZ) > V) 4> %/% CO co co > co co < a s O -Q •'d- o o CN ro 0 LU Ì5 >0 _CD <-Q_ o c: .ìH, — co co iz > CO .5L O CĆ. CO ■>0 - =5 o Q_ C < o ■O co o 'c >N _o o Q. _ w ■— 05 "o a) $5 o ÖT _ J? Q. -® 5 q. a. Ü CO c. (15 >o 2 co c. o C/5 CD 0 >c/5 o Cvj CD ^ o CO '■> 'O' o £0 o E CD -O _ CO **“ ‘o’ 05 > CM CO o CO -o (A O o_ 8 8 J *> Jat *> 8 8 HA > 8 8 o >5 E 8 >«! o > 8 "o Z a- £Sk A 0T$EW$PIACA! KAKO??? Z NAROČILOM NA SAVINJSKE NOVICE V MESECU FEBRUARJU!!! Vsakemu izmed vas, ki se boste do 29. februarja 2004 naročili na tednik Savinjske novice in plačali naročnino za obdobje od 1.3.2004 do 31.12.2004 v znesku 11.440,00 SIT, podarimo: - skiro v vrednosti 7.990 SIT in - brezplačno prejemanje Savinjskih novic do konca februarja 2004. Kot naročniku Savinjskih novic pa vam pripada: - brezplačna dostava na vaš naslov, - brezplačna objava ene čestitke, -15% popust pri objavi zahval in obvestil. Pokrovitelj akcije je: A Zadruga mozirje Zgornjesavlnjska kmetijska zadruga Mozirje z. o. o. Celje - skladišče POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISEF °-Per 7/2004 SLOVENSKI AVTO LETA - KOT NADALJEVANKA Slovenski avlo leta I že drugič zapored TESTNE VOŽNJE TESTNE VOŽNJE MAZDA AS VELENJE AS Avtomobili Skornšek d.o.o. - Cesta Simona Blatnika 20, Velenje Tel.: 03 891 90 77 - Faks: 03 891 90 78 - www.as-velenje.com - email: info@as-velenje.com mazoa OSREDNJO KNJ. CELJE