AMCRICAN IN SWRfT POR€IGN IN LANGUAG6 ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, OCTOBER 29, 1964
SLOVCNIAN
MORNING N€WSPAP€R
ŠTEV. LXII
VOL. LXII
•	| Volivtl Juga obratajo ] lx slov. naselbin, JOHNSON V KALIFORNIJI
!e Mija svojemu vrhu " f ^
'sen. Goldwaierju	Z
ski ministrski predsednik Šastri
Predsednik vlade Smith ho- ie Fozval predsednike vseh 16 Demokratski kandidat vodi nemu počitku rojakinja Franči-••	■ ■	• - I- r ’	■L-’	--- po zadnji ugotovitvi Gal-1 Ška Tomsich, mati glavnega taj-
Se oklicati neodvisnost de- federalnih edinic, naj takoj vpe-z£le tudi proti volji Velike ^j0 živilske nakaznice vsaj za
Krit;	.......................
amje.
. Salisbury,
po!itier
Juž.
lupa v razmerju 5:4 pned nika Ameriške bratske zveze.
republikanskim.
PRINCETON, N.J. — V prvih
poročali, je bivša konserva-na vlada v Londonu povabila Oljskega ministrskega pred-SCclnika lana Smitha
v°re. ki
na razgo-naj bi se končali s kom-
“f,friisom, kako naj ta angleška °0nija preide iz kolonije v ne-^ visna državo. Smith je prišel ^ndon, toda razgovori se ni-° končali s kompromisom. An-^eška vlada je zahtevala, da ra Smith najprvo dati črnim ^načinom splošno enako, di-‘no in tajno volivno pravico, ^ eodo lahko izbrali svojo vla-’ Potem šele bo Anglija pro-^asila neodvisnost kolonije, j . 'fn na to ni pristal, pač pa je . avil, da bo uveljavil svojo u-.Vo> ki bodo z njo zadovoljni Sl beli in črni Rodezijci. An-fleska vlada lzlavi in
fSa'k sporazum med belimi in Jnimi, ki bi temeljil na ravno-
P^avnosti.
kruh in riž, ker sedanjega pomanjkanja hrane v velikih me-
v Hod — ;stih in industrijskih središčih'dneh po republikanski konven se hHna knZa V JllZni Hodezjji ne bo tako hitro konec. Obenem Ljj v San Franciscu je Gallup ro približuje vrhuncu. Kot^aj javna uprava določi za važ- ugotovil) da s0 se volivci v vene predmete vsakdanje prehra- ^inj južnih držav nagnili na ne najvišje cene. Javne uprave iStran republikanskega kandida-naj si tudi nabavijo zaloge ži- ^a Goldwaterja, ki je veljal te-vil, da ne bodo prišle v zadre-.daj za močnega nasprotnika no-o°-	|vega civilnega zakona. Goldwa-
Indijska atomska komisija ps ier je tedaj vodil pred Johnso-predlaga vladi, naj začne s pro-!nom v razmerju 5:4. V nasled-izvodnjo atomskih bomb. Komi- njih mesecih sta se obe strani sija pravi, da bi lahko delala trudili okrepiti svoj položaj, bombe z razdiralno močjo 10,000 :predsednik Johnson je poslal na ton za $368.000,000, bombe z p0j- SVojo ženo Lady Bird in dvojno razdiralno močjo bi pa j hčerki, pa šel ponovno tudi sam stale $630 milijonov. Za proiz- pja
vodnjo bi se dal porabiti pluto-j Ti napori demokratske strani nij, ki ga Indija lahko dobi iZ|jn nemara tudi sam nastop svojega atomskega reaktorja/Goldwaterja v volivnem boju so kupljenega svoj čas v Kanadi. |začeli postopno preobračati jav-Letna proizvodnja plutonija|no mnenje. Gallup je sedaj do-znaša okoli 10 kilogramov. A-ignaji da s0 začeli južni demo-tomska komisija trdi, da bi za,kratj kar v velikem številu o-prvo bombo rabila poldrugo le- bračati hrbet Goldwaterju in se potem bi pa lahko napravila vračati v demokratski krog. Po vsak mesec en komad.	(Gallupovih podatkih vodi sedaj
Indijska vlada je vse to samo, demokrat Johnson nad republi-vzela na znanje. Verjetno se za kanCem Goldwaterjem v raz-ta načrt ne bo odločila. Načrt merju 51'/( proti 41%, med tem sam pa samo potrjuje stališče, |ko je 8% še neodločenih. To da danes lahko dela atomske razmerje naj bi veljalo nekako oombe vsaka država, ki hoče spi0šno za vseh 13 južnih držav, tvegati primerne proizvodne j
rek. 27. oktobra položena k več- j Demokratski predsedniški kandidat predsednik
L. B. Johnson se je včeraj trudil, da bi pridobil za sebe in demokratsko stranko čim več volivcev v Kaliforniji. Po južnem delu države, kjer je Goldwater posebno močan, sta bila ves čas ob Johnsonovi strani guv. Brown in sen. Salinger.
Francija in Rusija bssta podpisali novo pogodbo o
medr*kjnerci trpvsnjn
PARIZ, Fr. — Med Francijo in Sovjetsko zvezo potekajo že dalj časa razgovori za novo trgovinsko pogodbo, veljavno za idobo treh let. Uvodnik v glasilu Sovjetske Komunistične partije Pravda v Moskvi je te dni trdil, da obstoja dejansko osnova za tesnejše sodelovanje s Francijo.. Diplomati tukaj mislijo, da bi Moskva rada raztegnila sodelovanje s Parizom tudi na politično področje.
Francoski finančni minister
ni ugovarjala tej rekla, da bi priznala
Smithov “sporazum” s črnci
Tith Si je “sporazum” zami-je* na originalen način. Povabil ta mesec poglavarje črnih d ernen> naj izjavijo, ali so za-j v°|jni, da obdržijo beli prise-ppoi oblast v svojih rokah, t k^Hski poglavarji so seveda °j pritrdili Smithu. Kaj so So rn°®^ napraviti drugega, saj de Vr- oc*v*sni Smithove vla-b0|. ^ Rh redi in podpira. Smith b^lg	5- novembra pozvati
bo{. ,priselience, naj povedo, kaj da C^°. ^asovali bodo naravno, naj oblast ostane v rokah 11ovih voditeljev.
hondon zavrača tak črni pristanek
do ^h je mislil, da se bo lon-
y s a vlada s tem zadovoljila.
cla 0n^onu so pa že sedaj rekli,
da-na /Smithov plebiscit” ne
R n’aesar in da neodvisnosti node ■
Srnith 211, da ,
kar D° Pr°glasll neodvisnost bo ,iajsv°jo roko, čeprav ve, da stv0
ski, v britanski imperij alni
aPnosti.
Šk0P01, me^ Smithom in angle-^friSiT	zadel v živo vse
le j „e P0litike. S Smithom drži dr^ U/‘na Afrika, proti so pa vse razene’ ki mejii0 na Rodezijo, hjj Sev®da portugalskih kolo-slu» .ako se je dogodil čuden p° ai’ da je londonska vlada lorda 9. ^Unakinja dneva; pravi-
stroške.
hovno federalno sodišče si je,tcmsko eksplozijo in da bodo a-sedaj privoščilo 10 dni počitnic, | zijske države vedele, da je akoravno ima na dnevnem redu Amerika tudi še na Tihem oce-vse polno važnih obravnav. Ni anu, je naša narodna obramba pa hotelo o njih razpravljati, še objavila, da je poslala na naše manj pa soditi, ker bi sodbe lah- oporišče na otoku Guam 15 ko postale predmet volivne bombnikov B-52 s primerno za-kampanje. Te taktike se vrhov- ’ogo atomskih bomb.
e 2 1 j e ne bodo proglasili. Je seveda tudi že zagro-
•fppf seveda zmeraj steber p ll.ializma in knlnniializma
,a tak, afrSških
naa in kolonijalizma. a nedoslednost ne moti Politikov.
v°zij<) 'dri Petine vsega vina iz-stanp. 'Z naae dežele preko pri-Sca San Francisco.

Vremenski
prerok
pravi:
Pold,fe i °blačno in dež> P°-
nitev ZVečer Postopna zjas-Perat hladnejše. Najvišja tem-n°či 32ra danos 52, najnižja po-
Vrhovno federalno sodišče šlo za 10 dni na počitnice
WASHINGTON, D. C. — Vr-
Naše zaloge atomskih bomb so se pomaknile proti Kitajski
WASHINGTON, D.C. — Da se kitajski 'komunisti ne bodo preveč bahali s svojo prvo a-
SALT LAKE CITY, Utah. — Predsednik L. B. Johnson je danes zgodaj zjutraj priletel sem in je tu prenočil, danes pa bo nadaljeval volivni boj. Včerajšnji dan je Johnson posveti! večji del južni Kaliforniji, kjer so pristaši republikanskega kandidata sen. Goldwaterja najštevilnejši. Predsednik Johnson je bil povsod prijazno sprejet od nenavadno velikih množic in je te na poti v mestno dvorano v Los Angeles, kjer je bilo zborovanje napovedano, nagovoril desetkrat kar iz avtomobila, v katerem se je vozil. Ob njem sta bila kalifornijski guverner Brown in sen. Salinger. ki je kandidat za senatorja pri volitvah 3. novembra.
L. B. Johnson je bil v Albu- -m ......... -- ■
ciuerque, v San Diego, San Ber- Zveilta vlada SlO S&Stf nardino, Riverside in se ustav- ,	, j i j ^	n
Ijal v drugih krajih južne Kali-j DaVKOV »813 OrZaVam?
i-!
Valery Giscard D’Estaing in ru- forrii3e na intenzivni kampanj-: WASHINGTON, D.C. — Pred-
ski poti v južnem delu Kalifor-j sednik Johnson je v načelu nije, kjer je pri primarnih vo-j sprejel in odobril načrt, po ka-litvah letošnjo pomlad sen. B. |terem naj bi zvezna vlada dolo-Goldwater pokazal svojo izred- čen del dohodninskih davkov no moč. Predsednik se je na vož. j določila za avtomatično razdeli-nji skozi množice preselil izsvo-Tev med posamezne države vla-jega avtomobila, ki ima streho‘de, ki so v stiski za redne do-iz neprebojnega stekla, v avto-;hodke. Na ta način je urejeno mobil Secret Servica, iz kate- v Kanadi, kjer zvezna vlada po-rega je lažje pozdravljal in go-|bira davke v imenu pokrajin in voril množicam, ki so ga prišle J farn nat° odstopi njim pripada-
sprejet in pozdravit.	1°^ dek
Načrt je po
ski minister za zunanjo trgovino Nikolaj Patoličev sta razgovore končala in nova trgovinska pogodba je pripravljena za podpis, ki je predviden za konec tega tedna.
V okviru nove pogodbe bo Francija dala Sovjetski zvezi sedemletni kredit do 350 milijonov dolarjev za nakup industrijskih naprav in težkih strojev. Doslej je bilo v veljavi načelo v svobodnem svetu, naj se komunističnim državam ne dajejo krediti za dalj vcot pet let. To načelo so v junij;, prelomili Angleži, sedaj so jim sledili Francozi.
Iz Clevelanda in okolice
Zopet doma—
Mrs. Jennie Strnad, ki se je zdravila pri svoji hčerki v Brecksvillu, O., se je vrnila na svoj dom na 1191 E. 61 St. — Obiski so zaželjeni!
Seja—
Društvo Glas Clevelandskih delavcev št. 9 SDZ ima v nedeljo ob devetih dopoldne sejo v SND na St. Clair Avenue.
Molitev—
Članice Društva sv. Ane št. 4 SDZ so vabljene jutri, v petek, zjutraj ob 8.30 v Želetov pogreb, zavod na E. 152 St. k molitvi za pok. Gertrudo Mulig (Ne Mulid, kot nam je bilo včeraj ime pokojne napačno sporočeno).
Združeni poziv—
Danes je zadnji dan nabirke za Združeni poziv. Nabranega in obljubljenega je $10,900,000 in manjka do postavljenega cilja še $3,015,000.
Izgredi v Boliviji
LA PAZ, Boliv. — Skupina študentovskih demonstrantov je v Santa Cruzu pretekli terek vdrla v ameriški informacijski
Na vsej svoji poti je govoril o ohranitvi miru in blagostanja v deželi, za katera se trudimo vsa leta po drugi svetovni vojni. Razlagal je potrebo po trezni in odgovorni politiki doma in v mednarodnih vprašanjih in opozarjal, da komunizem in atomsko orožje nista edini brigi vlade Združenih držav.
Predsednik je poln samozavesti in prepričan, da bo zmagal z veliko večino, kot napovedu-
urad in tam zažgala ameriško zastavo. V spopadu demonstran- jejo tudi ugotavljalci razpolože-tov s policijo je bila ena oseba nja volivcev, pa je odločen nada-mrtva, 10 pa ranjenih.	Ijevati intenzivno volivno kam-
Študentje so demonstrirali panjo vse do zadnjega trenutka.
zamisli W. Kellerja, predsednikovega gospodarskega svetovalca, izdelala posebna privatno-vladna komisija in ga bo predložila predsedniku sredi prihodnjega meseca. Predvidoma naj bi bilo sedaj določeno, da se avtomatično razdeli med države 2 do 3 bilijone dolarjev letno, ta vsota pa bi avtomatična rastla z napredkom in rastjo narodnega gospodarstva.
Washington se že pripravlja na avguracijo
WASHINGTON, D.C. — Wa-shingtonska mestna uprava že misli na inavguracijo, čeravno se bo vršila šele 20. januarja.
no federalno sodišče redno po- Otok Guam je 2,000 milj da-
služuje. Taktika je ravno letos	’eč od rdeče Kitajske, bombniki	proti vladi predsednika Estenso-	da ne	bi njegov nasprotnik	zatem bolj utemeljena, ker bi	B-52 lahko brez sitnosti doseže-	ra. ki je prišel v hud	spor s ko-	radi premale	vneme demokra-
sodišče moralo obravnavati te	jo ves vzhodni del rdeče Kitaj-	munisti in drugimi	levičarski-	tov le	dosegel	kak uspeh.
dni pritožbe proti veljavnosti	ske. Letijo tako hitro, da jih no-	mi skrajneži. Trdijo,	da so de-	-o-
ederalnega zakona o civilnih be kitajski lovec ne more do- monstracije in izgrede organi- — Sintetični Jmrtizon prido-l^e Prejšnjih let, kakšna nad-pravicah.	hiteti.	zirali komunisti.	bivajo iz premoga.	| Uga s° za občinstvo, ki gleda
i parado, vrabci in ostali ptiči, j Zato jih vsako četrto leto začenja preganjati že v pozni jeseni. Tudi letos je uprava poverila to nalogo posebnemu podjetju, ki ima že nekaj skušnje v tem poslu.
Podjetje bo šlo že prihodnji
_ . .	,	teden na delo. Namazalo bo ka-
Polozaj je kot nalašč ustvar-|kih 100 dreves. Maža se je v
prejšnjih letih obnesla. Njen u-činek traja namreč lahko tudi do 12 mesecev.
Angleški zunanji minister na ogledih v Washingtonu
CLEVELAND, O. — Ni nava-ine presegajo običajne meje, Mo- ška javnost niti ne ve, v kakšne Je torej v istem položaju kot
da, da novopečene vlade poši-jajo že prve dni svojega mandata svoje zunanje ministre po svetu. Zunanji ministri so za ministrskimi predsedniki najvažnejši člani kabinetov in ne hodijo brez potrebe po svetu. Tudi ni navada, da bi kdo prišel na obisk s politično misijo k vladi, ki se nahaja sredi voliv-nega boja.
Eno in drugo tradicij onalno pravilo je kršil zadnji obisk angleškega zunanjega ministra v Washingtonu, ki povrhu tudi ni bil nič pripravljen. Ako smemo verjeti poročilom iz Evrope, so dali zanj povod le telefonski razgovori med londonsko vlado in našo administracijo. Angleži so morali torej imeti nek izreden razlog, da so poslali svojega zunanjega ministra v našo prestolico. Razlog lahko iščemo v mednarodni politiki, gospodarstvu in političnem položaju nove Wilsonove vlade v njegovi domovini.
Na obzorju mednarodne politike ne vidimo nobenega takega oblaka, da bi bilo osebno posvetovanje med našo in angleško diplomacijo potrebno. Pre-Ipiri med evropskimi državami
jen za nova trenja med Londonom in Washingtonom. Do tega pa ne sme priti, angleška soci-
skva si želi samo mir in ničesar zagate je prišlo angleško gospo- Anglija. Čemu naj si torej nalo-drugega kot mir, Kitajski ne darstvo. O tem priča tudi ne- ži na svoje rame še skrb za an-diši trenutno nobena večja akci- pričakovano in nenavadno zvi- gleške gospodarske težave? ja za ogrožanje miru, Japonska šanje agleških uvoznih carin za je v politični krizi. Političen 15% za vse uvoženo blago razen razvoj v Afriki in južni Ameri- hrane.
ki pa tudi ne napoveduje večjih Srž angleške gospodarske kri-mednarodnih kriz. Ako je torej ze je obupno stanje angleške .....	.
Walker prišel v Washington sa- pjačiine bilance. Ako bi upniki	^	^,P°!!1 ‘Cn° ,Pre'
mo radi zunanje politike, potem Anglije dvignili ves svoj denar je morala biti cilj njegove poti v angleških bankah in ga spra-v Washington samo potreba, da vib domov, bi Anglija ostala pove osebno nekaj novic iz Mo- brez zlata, angleški funt pa bi skve ali Peipinga, ki jih previd- moral takoj devalvirati. Do tana politika ne sme zaupati niti ko drastičnega položaja ne bo običajnim diplomatičnim kana- prišlo, toda angleški funt se lom. To je bil na primer tekom lahko zaziblje tudi iz manj dra-
zadnje svetovne vojne razlog, da stičnih razlogov. Anglija potre-
je Churchill parkrat neutegoma buie torej nujno, da ji Amerika jna^ 1 na ‘ ! 1 s s'a3° z|Jrian-l0 obiskal Roosevelta. Walkerja je zagotovi pomoč, ako bi prišel:	1‘ ^ v t^tjhvprasanjjh, k i ci-
pa težko prignala taka potreba funt v nevarnost. Amerika se-v Washington. S predsednikom1 veda nima posebnega veselja za Johnsonom je namreč govoril tako operacijo. Zvišanje angle-
šibka, da bi mogla kaj takega |	_ Nesreče na hodu ko
prenesti. Zato Je moral Walker železnic s0 najpogostejše ob ne_ neutegoma v Washington, da dejja}1
pridobi našo deželo za začasno '_________________________
rešitev, ki je iz angleškega sta-' lišča sila preprosta:	Amerika
naj obljubi, da bo pomagala Angliji, kadar pritisnejo nanjo go-j spodarske stiske, Amerika pa
vsega skupaj komaj 45 minut. ških carin bo močno zadelo a-
meriški izvoz in spravilo v ne-Zato je verjetno, da je prišel jevoljo naše izvoznike. Na dru-Walker k nam z namenom, da'gi strani namerava Anglija pod-poizve, kako bi Amerika poma-'preti komunistične režime, med gala Wilsonovi vladi na gospo-'njimi tudi Kitajskega, s posojili darskem polju. Wilsonova via- do 15 let. Počemu ji je pa treba da je namreč podedovala po posojati denar na tako dolge ro-konservativni velike težave v ke, ako je sama v finančnih
ne vlada soglasje deželama.
med obema
.SINGAPUR, Mal. — Vlada trdi, da sc je izkrcala na polotoku Malaka skupina indonezijskih gverilcev, ki bodo skušali po načrtu predsednika Indonezije Snkarna “streti” Malezijo. Ta uživa v sporu z Indonezijo vso podporo Velike Britanije. Avstralije in Nove Zelandije.
Kaj je mogla odgovoriti naša administracija? Volitve so pred STOCKHOLM, Šved. — Danes
vrati. Vemo, kdo bo po vsej verjetnosti prišel v Belo hišo, ne' vemo pa, kakšen bo novi Kongres. Zato pristanemo na angle-1 ški predlog, toda samo do preklica.
Za Walkerja je to majhen u-speh, ako ga gledamo z naše
angleškem gospodarstvu. To je škripcih. Glavno pa je: tudi A- strani, velik pa, ako ga gledamo
potrdil v Londonu tudi trgovski merika je obremenjena s pri-j z angleške. Tako je ostala ovca minister Jay z izjavo, da angle-jmanjkljajem v plačilni bilanci, j cela, volk pa sit.
jc bilo razglašeno tu, da je bi-1 la Noblova nagrada za fiziko podeljena dvema ruskima pra-feserjema v Meskvi in ameriškemu znanstveniku na visoki tehnični šoli v Bostonu. Skoro istočasno je prišla v javnost vest. da je prišlo do hude eksplozije v tovarni nitroglicerina v srednji Švedski, pri čemer so bile 4 osebe mrtve.
Zadnje vesti
BELLEVILLE, 111. — Sen. Barry Gcidvvater je včeraj odletel iz Clevelanda v Ohiu v Illinois, lc\vo in Wisconsin in povsod navduševal za republikanske kandidate ter napadal demokrate. V Oshkoshn v Wiscon-sinu je zahteval, naj “se odpovedo podpori Komunistične partije,’ pa previdno dodal, da s tem ne mara trditi, da so demokrati komunisti. Ostro jc prijemal tudi duhovščino, ki da posveča preveč časa drugovrstnim vprašanjem, namesto da bi skrbela za moralo v deželi.
HONG KONG. — Predsednik ki tajske vlade Ču-Enlaj je izjavil filipinskim časnikarjem, da upa rdeča Kitajska na pomiritev s Sovjetsko zvezo.
SAN DIEGO, Calif. — Predsednik L. B. Johnson je dejal včeraj tu, da se jc nekaj podobnega kot sedaj z Jenkinsom zgodilo tudi preds. Eisenhower ju, vendar demokrati tega niso marali izrabiti, ker se niso marali “okoristiti s človekovo nesrečo.”
WASHINGTON, D. C. — Upokojeni sodnik Zveznega vrhovnega sodisča 76 let siari tl. Burton, nekdanji župan Clevelanda in senator Otiia, je sinoči umrl v Georgetown University bolnišnici.
WASHINGTON, D. C. — Vrhovno zvezno sodišče je zavrnilo pritožbo odvetnikov sen. Gold-vvaterju zaradi zavrnitve zahteve po ‘ enakem času” na televizijskih mrežah, kot so ga te nudile 18. oktobra predsedniku Johnsonu.
SAJGON, J. Viet. — Združene države in Južni Vietnam so priznale, da so njihova letala preletela mejo in streljala na rdeče gverilce, ko so bili ti že na ozemlju Kambodže, pa se opravičile, da se je to zgodilo po pomoti. Kambodžanci so oh tej priložnosti preteklo soboto sestrelili amer. vojaško prevozno letalo C-123, pri čemer je bilo 8 Amerikancev mrtvih.
KARTUM, Sudan. — Vlada generala Abuda je oklicala obsedne stanje, da napravi konec demonstracijam in izgredom proti vladi. Predsednik je razpustil vojaški svet in prevzel vso oblast in vse odgovornosti v svoje roke.
ttllV i>(.. Clair Ave. — HZnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
V ublished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week ox Julv Manager and Editor: Mary A. Debevec
NAROČNINA;
'La Združene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesečo La Kanado in dežele izven Združenih držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 210 Thurs., Oct7297_1984
no se mu za to nudi vsak dan nova prilika. Mao je torej postal previden, kot je bil tudi pokojni Stalin. Tega mu ne svetuje samo vzgled pokojnega Stalina, ampak tudi prikriti nemir v vrstah kitajskih komunistov. 'Mao ne bo spremenil svoje taktike tudi sedaj, ko je počila prva njegova atomska bomba. Dobro ve, da bo njegova dežela potrebovala desetletja, da dobi zadostno množino atomskega orožja. Od te strani ni torej nevaren za mednaroden mir.
Trenutne težave kitajskega komunizma nas pa ne smejo zapeljati v brezskrbnost. Na komuniste vplivajo težave drugače kot na nas. Lahko jih zapeljejo do korakov, ki pretresejo svet, četudi pri tem pogubijo komunistične režime.
Če smemo črpati iz težav kitajskih komunistov kako tolažbo, je samo ta-le: čas je začel glodati tddi kitajske komuniste in njihov režim. Na Ruskem smo na to čakali 35 let, na Kitajskem pa samo 15. Kitajski komunizem se bo spreminjal, ne v svojem bistvu in v svojih ciljih, ampak v svoji strukturi, kot se spreminja ruski. To ga bo nagnalo, da bo moral bolj vpoštevati mednarodno stvarnost kot jo danes. Šel bo po moskovskih stopinjah, akoravno jih dane zaničuje in obsoja. Ga bo čas nagnal k temu.
Mnenja in vesti
Pred novo čistko na Kitajskem?
L. 1958 je voditelj kitajskih komunistov Mao-Tsetung izvedel prvo čistko v svoji komunistični stranki. Ravno dobro leto pred čistko je še dovolil nekaj več svobode v kritiziranju s svojo izjavo, da je Kitajska dosti velik vrt, da na njem lahko cvete na stotine različnih rož. Kitajska inteligenca zunaj in znotraj komunistične stranke je takoj začela vrtnariti na debelo. Na svojih vrtičkih je gojila najrazličnejše “rožice”, to je kritiko vseh vrst, kar pa voditeljem kitajskega komunizma ni bilo všeč. Slana je hitro poparila vse rožice, dobre in slabe, vrtnarji so pa bili srečni, ako jih je doletela sreča, da so lahko samo umolknili. Precej med njimi jih je moralo romati v ječe, prisilna taborišča in na kmetsko delo radi svojega prevelikega veselja do vrtnarstva.
Nekaj takega se pripravlja tudi sedaj, ako smemo vsaj nekaj verjeti redkim poročilom, ki prihajajo iz rdeče Kitajske. Uradno časopisje toži namreč že dalj časa. da se je med tovariši razpaslo veselje do “revizijonizma”. Te bolezni so se menda nalezli celo najboljši pismouki med kitajskimi komunisti. Režim je radi tega moral javno posvariti celo voditelja rdečih ideologov Yang Hsien Chena in mu dati priliko, da na tihem in v samoti premišljuje svoje napake.
Kaj so pa pregrešili najnovejši kitajski “revizijoni-stf? Nič posebnega in še posebej nič originalnega. So bili samo toliko pogumni, da so trdili, da ni treba, da bi uraden komunizem imel zmeraj prav, da ni greh, ako kdo želi boljše življenje, da ne tiči za vsakim grmom “razredni sovražnik”, ki o njem navadni Kitajec niti ne ve, kakšen je, da je partijska budnost lepa stvar, da pa radi nje navaden človek še zmeraj lahko mirno spi itd. Uradni kitajski komunisti so pa vse to obsodili kot nezvestobo komunističnim idealom in opozarjali, da se vse to že dolgo godi na Ruskem, seveda šele od takrat, ko so tam pokopali Stalina. Zato je za uradne kitajske komuniste Stalin še zmeraj vzor komunista, ki stoji prav poleg Lenina, dočim so njegovi nasledniki navadni rdeči pustolovci, ki hočejo komunizem speljati v kapitalizem.
Mao torej vidi v takih grešnikih v vrstah svojih pristašev tihe oboževatelje ne samo kapitalizma, ampak tudi komunizma ruske vrste, da ne rečemo titoizma. Ti ničvredneži bi radi hodili po sledeh pokojnega Trockega, Buharina itd., na drugi strani pa še zmeraj škilijo v Moskvo-
Greh je torej dognan, grešniki so očitni. Kaj naj se zgodi z njimi, to je sedaj vprašanje, ki se z njim peča kitajska javnost, kolikor jo je še in kolikor upa samostojno misliti. Ali jih bo Mao tako “likvidiral”, kot je Stalin svoje nasprotnike? Ali bo kaznoval vse po vrsti, kot je to delal Stalin? Ali bo poznal kaj usmiljenja, kot ga Stalin ni? Ali pa se Mao ne počuti varnega v svoji okolici in se skuša znebiti tistih tovarišev, ki jim je do sedaj zaupal? Ali se je morda tako zagrizel v svojo vero, da kitajska revolucija če ni končana in da je treba v njenem imenu še zmeraj prelivati nedolžno kri? Ali pa morda hoče samo zastrašiti vse nergače in nejevoljneže v stranki?
Nekateri poznavalci kitajskega komunizma namreč mislijo, da je Mao prišel d6 prepričanja, da se je sedanji kitajski rod tekom 15 let rdeče diktature že tako naveličal uradnega navdušenja, da ne kaže nobene požrtvovalnosti za nobeno stvar. To pa je ravno največja nevarnost za kitajski komunizem. Mao namreč misli, da bo boj za pravi kitajski komunizem trajal najmanj še par rodov. Kam bo pa prišel, ako bo že sedanji rod sit rdečih nebes? Vidi torej v vedno večji apatiji kitajskega naroda največjo nevarnost za bodočnost svojega komunizma. To apatijo je pa treba ubiti z ognjem in mečem.
Če je ta domneva pravilna, potem se nam postavlja samo od sebe vprašanje, ali ne čuti Mao s svojo okolico, da v kitajski komunistični družbi ni nekaj prav, in da se boji, da ravno to slabi ugled in vpliv sedanjega režima tudi v tujini. Če posnema Stalina, kot zmeraj trdi, potem mora Mao priti do zaključka, da svoje napadalnosti na tuji svet ne me prenapeti, ampak jo omejiti na besede. Ako so pa potrebna dejanja, je treba, da najde zmeraj nekoga, ki naj hodi po kostanj v ogenj za cilje njegove zunanje politike. Ta domneva nekako dobro razlaga sedanjo kitajsko zunanjo politiko.
Sedanja kitajska zunanja politika je namreč mogočna v besedah. Kar je pa v njej dejanj, obstojijo samo v podpiranju kitajskih sosedov, kadar ti napadajo svobodni svet. Mao se na primer z besedami vojskuje z Rusi radi Sibirije, miruje pa njegova vojaška akcija proti Indiji. Je tiho, kadar omenja premirje v Koreji ali pa odnose do Čangkaj-ška, to se pravi, ponavlja samo vse že znane grožnje. V Laosu in Južnem Vietnamu pošilja Severne Vietnamce po kostanj v ogenj. Se pa skrbno odmika vsakemu oboroženemu spopadu, na primer z našo deželo. Ne kaže nobenega veselja do novih sporov s Tajsko ali Burmo, akorav-
iz Železnega okrožja
Piše Andrejček.
CZZXZZXZXXXX.SSXZXXXZZXjEXlCXXXTXXXTXXTXTXXT'grYYS-YTYTTry
Duluth, Minn. — Tu gori pri na in sta se kar dobro dajala nas v severnem delu naše Unije | glede kandidatov. Neža se je se zdi, da se zemlja nekako vse kar raziburila in ker je nam pri-drugače suče kakor doli po odpravljala ravno dober zakuselk, srednjih delih in bolj južnih namreč kuhala je lepa, okusna, delih ozemlja Z.D. To se pozna1 prekajena svinjska reberca in v vseh štirih sezonah leta. Po-1 zraven pražila kislo zelje, se mi zimi imamo tu dnevno svetlobo!je zdelo, da kako prevroče deba-veliko bolj kratko kakor pa doli | tiranje bi znalo Nežo še razbu-po južnih krajih. V decembru riti tako, da bi nam vsem vrata n. pr. imamo komaj kakih šest j pokazala in tako bi bili vsi še ur svetlobe. Kadar je močno o-J ob dober zalkusek, po domačem hlačno, se v jutru razsvetli! slovenskem načinu pripravlje-okrog 9. ure, včasih še pozneje, j nem. Potrudil sem se, kolikor Noč je skoro dolga kar celih 18, sem bil zmožen, da sem pogovor ur. Gori bolj severno od nas, v .napeljal na druge zadeve, kar se Kanadi, pa so dnevi v decem-jmi je končno posrečilo, in s tem bru še krajši. Kar zgubimo svet-'sem situacijo rešil. Neža je na lobe pozimi v decembru, jo pa mizo prinesla reberca in skledo nam narava vrne poleti v juni- zelja in zraven dobrega svežega ju, ko je dan najdaljši. Takrat rženega kruha. Tako je lepo di-se pa začne svetlikati po 3. uri šalo, da smo kar z nosovi kima-zjutraj in je svetlo včasih do polhi, v ustih pa jezike premikali
desetih zvečer. V Aljaski pravijo, da imajo v decembru komaj le okrog dve do tri ure svetlobe.
To zato, ker pozimi ubere pot Zemlja bolj pnolti 'severu in o-brne proti Soncu bolj južni del svojega obraza. Poleti pa nastavi soncu, da dalj sije nanj in da ogreva del njenega severnega obraza. Tak red in taka pravila je dal Stvarnik naravi, ta pa hišnikuje po določenih pravilih, včasih je pa tudi malo trmasta in stresa svoj srd kakor kaka stara hišna, ko je vsega sita na svetu in le še čaka, da bi jo sveti Peter povabil v nebesa. To zadnjo pripombo je nam povedal, ko smo v nedeljo pred sv.
Lukežem modrovali o politiki, vremenu in lastnih časih gori v Keewatinu pri Kožuharjevi Neži, njen sosed Anton, ki je še vedno trdna slovenska kost in se ne poda ne zimi ne naduhi in nikomur ne.	,
Letošnje indijansko poletje je nam dalo par lepih jesenskih dni. Noči so bile sicer hladne, pcdnevi pa par prijetnih sončnih ur, da je bilo kar lepo na soncu v kakem zatišju sedeti.
Seveda le par takih dni je bilo.
A vendar boljše je nekaj, kakor nič. Kožuharjeva Neža, ki rada soseda Antona draži, da na denarju sedi, kakor kaka stara koklja na jajcih, je sugestirala Antonu, zakaj se ne poda pozimi v južne kraje, kot v Florido, itd.?
Anton pa, o katerem pravi Neža, da ima s sodraškim Špehom namazan jezik, ji je pa odgovoril, da mu pod nobenim po- Ameriki.
sem in tja. In ko smo dobili od Neže povelje, naj začnemo in si pomagamo, smo si res tako pomagali, da smo Neži obe skledi izpraznili. Seveda smo reberca tudi zalili z dobro kapljico in takega nedeljskega popoldne vsaj jaz že nisem dolgo imel.
Hvala Neži in vsem drugim za res prijetno zabavo!
Tako, vidite, se imamo in zabavamo, kadar pridemo Slovenci skupaj na tem našem koncu sveta.
* POGLEDI NA NAŠO NARODNO POLITIKO. — V teh predvolivnih dnevih slišimo po radiju in televiziji in vidimo v tisku vse polno raznih opazk, takih in takih, o našem narodnem gospodarstvu. Eni kritizirajo in prerokujejo tako, drugi zopet tako in tako. Enim je vse črno, drugim je vse lepo svetlo in rožnato. Kje je resnica glede tega vsega? Najbrže jo že nekaj na eni strani, nekaj na drugi. Ni vse za verjeti ne enim ne drugim. Najprvo moraš vedeti, kdo ti govori in koga poslušaš? Če ti govori republikanec, moraš razumeti in vedeti, na kakih političnih in gospodarskih principih stoji republikanizem. Potem ti bo jasno, zakaj republi kanci zahtevajo, kar zahtevajo. Če ti govori demokrat, moraš tudi vedeti, zakaj ti demokrat govori tako, kakor ti govori. In če znaš še razločevati med barvami, n. pr. kot med črnim in belim, potem bcš našel neko srednjo pot, ki vodi med demokrati in republikanci v tej naši
gojem ni mogoče. Prav zgovorno je obrazložil, zakaj ne. Prvič
Kar se tiče civilizacije in kulture, je Amerika še zelo mlad
nima denarja za to, čeprav ga'svet v primeri z Evropo in Azi-glede denarja Neža vedno draži J0- Severni del ameriškega fcon-
in pika. Drugič, osla, da bi za-
tinenta je polagoma začel di-
jahal in jezdil doli na jug, tudi hati z lastnimi pljuči šele pred nima, se mora pač zadovoljiti z dobrimi 180 leti. Počasi je šlo Minnesoto, kjer je in Nežin na- naprej dihanje prva desetletja svet pa, da hvaležno odklanja iz ter še in še potem. Težka so bila podanih razlogov.	tista prva desetletja. Graditi in
Tako smb se po domače raz- ustvarjati je bilo treba, in to iz gcvarjali in zraven obujali sta-J nič. Ko so se pred malo manj re spomine. Govorili smo kaj-'kakor 190 leti otresli jarma an-pada tudi o politiki in kdo beneškega aristokratskega go-izvoljen drugi mesec. Neža je spodstva, so začeli prosteje di-vneta za Goldwaterja. Anton pa hati- Po težki borbi jim ni osta-pravi, da bolj zaupa v Johnso- to drugega kakor prazne roke, v
žepu nič, vse okrog pa sama divjina. Težak in hud začetek je bil to. Desetletja je vzelo, da so se postavili nekoliko na noge. Potem je začelo iti. Prosto je bilo vse, odkrivali so počasi to in ono, Amerika je začela sloveti kot bajna dežela zlatih gora in hribov. Tiste, ki je imel pod svojim vplivom apetit do bogastva, je Amerika kar vlekla nase. Posebno še za tiste, ki so le znali grabiti samo zase, za bližnjega pa imeli malo srca, so bili tu prosti pašniki, na katerih se je neomejeno sitila sebičnost. Po Evropi so bili taki “pašniki” kolikor toliko kontrolirani po oblasteh, pa zraven še izčrpani so bili, na katerih ni bilo več toliko paše. Tu pa vse prosto na rodovitnih pašnikih — vse je tiščalo v Ameriko. Oblast je bila sicer, a je vzelo skoro celo stoletje po revoluciji, da se je dalo zvezni oblasti neko bolj uradno lice. Dolgo še potem je bila večina krajevne oblasti v rokah posameznih držav, ki so se razločevale med seboj.
Leta 1854 se je porodila republikanska stranka v Ripon-u, Wisconsin. Potem se je širila naprej v druge države. Bila je pod vplivom trdega konservativnega duha. Na vrhu so vodili bogataši, ti pa so gledali le zase. Šlo jim je večinoma le za to, da so uveljavljajli le take zakone, ki so njim dajali proste roke nad denarstvom in vsem brez vsakih obveznosti do bližnjega, to je do malih ljudi, ki so garali za nje. Za kake socialne oskrbe in zaščite niso bili nikdar navdušeni, pač pa so take predloge vedno pobijali in pazili, da niso prišli do veljave, vse dokler in kjer so to mogli.
Demokratska stranka je prišla v življenje leta 1836 po sedmem predsedniku Z.D. Andrew Jacksonu, kateri je bil prvotno “Jeffersonian tip” republikanec, a pozneje postal demokrat. Med njim in republikanci se je vlekel vsa leta boj glede kontrole nad denarstvom, glede carin na uvoz in za boljTilperalne delitve in prodajanja zemljišč. Demokrati so kazali vse bolj liberalno stališča do malih farmarjev in malih ljudi, da bi imeli več dela doma mali ljudje, so zavirali uvoz s carinami. Republikanski magnatje, ki so bili gospodarji kapitala, pa so hoteli imeti prosti business z vsem svetom. Dolga desetletja v zadnjem stoletju so bile številne gospodarske krize v Z.D. Kadar je prišla vlada v demokratske roke, so konservativni republikanski magnatje, ki so kontrolirali denarstvo, zadrgnili svoje mošnje in menili: Zdaj si pa pomagajte demokrat j e, če se imate s čim! In res slabo je šlo v takih krizah. Zakonov pa ni bilo v veljavi, s katerimi naj bi preprečevali take nakane. Vzelo je desetletja in desetletja, da so zakone izpopolnili, katprih se lahko zdaj zvezna vlada v takin slučajih posluži in z njimi prepreči take krize. Ti zakoni so prišli do veljave šele s pokojnim predsednikom F. D. Rooseveltom pred 30 leti. Preje jih ni bilo, vsaj tako učinkovitih ne.
Tako so potekale borbe med republikanci in demokrati. Poleg teh je bilo še številno drugih zadev. V bistvu pa je šlo le za to:	Republikanci naj imajo
bolj proste roke v businessu, kako je šlo malim ljudem, jih ni preveč zanimalo, dasi ob kampanjah seveda govorijo drugače, ker ob volitvah hočejo biti pri-kupljivi malim ljudem. Demokrati pa so bili bolj liberalni do malih ljudi, za boljšo socialno oskrbo in zaščito, kar seveda stane, ker brez nič ni nič. Po sredstvih ali denarju za take potrebe se pa seveda sega tja, kjer je denar, obdavčuje se dobiček, ki prihaja od proizvodnje v industrijah — to pa tistim, ki industrije vodijo in v nje vlagajo svoje investicije, ni po godu ne volji, ker bi pač radi, da bi se toki dobička brez vsakih obveznosti izlivali le v j njihove bisage. Vzroki so jasni
1 kakor beli dan!	,
Kdor vse to preštudira in pretehta, ta ve, kje je zanj njegovo mesto v političnem življenju dežele. Tak zna tudi pametno voliti.
Vsak narod ima tako vlado, kakršno si izvoli. To, kakšno vlado si izvoli, mu pa daje spričevalo, kako visoka je njegova politična modrost in zavednost. Na mestu je rek: Vsak tako spi, kakor si postelje ....
Andrejček ------o-------
f@|na riža v Wmlmma
Tram Hanh, Vietnam. — Predragi! Iz Hongkonga sem vam pisal, da ko se vrnem v Tram Hanh, vam malo opišem razmere v našem nemirnem Vietnamu. Ko pa sem zastavil pero, pa kar ne vem, kako bi se izrazil.
2e v Hongkongu so me spraševali, kaj bo z Vietnamom, če bomo kmalu pod rdečimi, ali če se pripravljamo na beg itd.
Kaj je ljubi Bog v svoji modrosti in v svojem nam nedoumljivem načrtu določil, bo res težko uganiti. Imam že skušnjo z rdečimi v Runmingu na Kitajskem in tudi ono v Hanoju ped Hočiminhom. Je marsikaj podobnega tudi sedaj pri nas, vendar pa so razmere zopet popolnoma drugačne, posebno, ker so mnogi že po več let živeli pod rdečimi na Severu — ne samo katoličani, tudi pogani, in teh ni možno več “farbati” z rdečim paradižom, ki so ga že siti! Seveda tisti, ki ga še niso poskusili, posebno južnjaki in budisti manjšega kova, čutijo več rdečkarske simpatije.
Je pač tako, kot je že nekdaj naš Prešeren dejal: Vsak po svoje pesmi poje! Nekako tako je sedaj tukaj. Hočejo ustanoviti nove stranke. Tudi tu je zmešnjava. Evropske teorije strank vtakniti v azijatske glave ne gre, saj je njihova mentaliteta popolnoma drugačna in tudi njihove življenjske potrebe. Kakega veleuma, ki bi znal uganiti potrebe tega naroda in ga voditi, pa le nimajo. Iščejo ga, pa ga ne najdejo. Škoda le, da so Diema lansko leto poslali na drug svet. On je po mnenju mnogih še najbolj odgovarjal, čeprav je tudi on imel svoje napake, pa kdo jih nima?
Hoteti evropslke ali amerikan-ske politične metode vtepsti v azijatske glave pa je po mojem proti naravi teh narodov. Diem se je opiral na svoje osebne teorije, komunisti silijo naprej svojo idejo, katoličani, ki so dobro organizirani, imajo svoje vidike o državi in veri. Večina ljudi pa misli le na svoj vsakdanji kruh in se za vse skupaj nič ne zmeni.
Tisti mitingi, o katerih svetovno časopisje z velikimi črkami piše, pa predstavljajo le peščico ljudi ene ali druge teorije, povečini so to radovedneži, ki sploh ne vedo, za kaj gre! Doslej še nismo našli človeka, da bi te vroče glave malo v red spravil. Katera mentaliteta bo prevladala, je težko reči. Kot vidim, je bolj malo ljudi, ki bi bili za marksistične ideje, pa jih na žalost tudi amerikanska mentaliteta ne navdušuje, kljub tolikim denarnim in ekonomskim ugodnostim!
Zaključek torej je:	Kaos v
glavah! Kot pravi Prešeren: Vsak po svoje pesmi poje!
Kadar Bog ljubi en narod, mu da velike može, da ga modro vodijo. Mi tu v Vietnamu moramo predvsem moliti za dobrega voditelja.
Kaj pa puške in gverilci? Seveda imajo tudi ti svojo besedo. Kdor bo imel najrodovitnejši del Južnega Vietnama in tista neizmerna riževa polja v Me-kongovi delti, tisti bo zmagal. Komunisti vedo, da je ta vojna predvsem vojna za riž. Ce Južni Vietnam z rižem pade v roke komunistom, bo to njihova zmaga. Ves ostali Južni Vietnam bo potem padel v njihove roke kot zrelo jabolko. Komunisti zastavljajo vso svojo gveril-
sko moč v tem delu dežele. Vidite, jaz sem tu v Dalatu, mirno se lahko peljem z avtom 300 km proti Saj gonu, drugi se tu mimo vozijo na vse strani, proti Uje-čanu, Danaugu, Baumetnotu, in to kar mirno. Če tu in tam kak vagon iztirijo, to še ne pomeni veliko. Jaz sem tu kar miren in ravno včeraj mi je dejal gen-darmerijski komandant, da jo povsod vse mirno. Rdeči nimajo toliko moči, da bi bili povsod in vedo, da z orožjem, posebno če Amerikanci pomagajo, ne bodo mogli zmagati.
V Južnem delu Vietnama Pa rdeči počasi, a sigurno napredujejo. Tamkajšnji prebivalci, povečini nekdanji Kambodžani, so komun istom zelo naklonjeni. Tam komunisti zasedejo vas za vasjo ter jo po svoje organizirajo. To metodo sem videl uresničevati že na Kitajskem in v Severnem Vietnamu. V tem je njihova moč in stalnost. Ta počasna prevzgoja počasi, pa gotovo napreduje, tako iz Južnega Vietnama proti centru, pa tudi iz Kvinjona (v trebuhu Vietnama) na vse strani. Ta zadeva je precej nevarna. Diem je to uvidel in je zato tudi on hotel uporabljati to taktiko proti komunistom. V sedanjem stanju je Pa seveda vse to padlo v vodo in komunisti se smejejo v brk!
Jaz oselbno ne morem biti optimist, nočem biti pesimist, pa kot realist vidim velik kaos, z nekaterimi možnostmi, da se končno le znajdejo v neki obliki, ki bi zadovoljila ne vse, pa vsaj mnoge. V tem je naše upanje in upanje tolikih drugih.
Te dni veliko molimo k Fa-timski Mariji, da bi nam pomagala iz teh življenjskih težav.
Sprejmite naj lepše pozdrave od Slovenca, živečega v Vietnamu.	P. S.
—---o----
Tiha Ijsshszen
Cleveland, O. — Kako krasna si se mi zdela. Tvoj pogled, nasmeh me je osvojil že ob prvem pogledu. Vsak prosti čas, vsako nedeljo te obiščem, da navžijem se veselja ob pogledu na te. Kakor da bi te spomladi začaral čarodej, krasota, toliko raznovrstnih rožic je bilo ob pogledu in koliko veselja, zadovoljstva si delita v tem času. Življenje mlado je v tebi. Skozi vse V°' letje si bila v zabavo vsem, ki so te obiskavali. In sedaj? V teJ krasni jesenski barvi, kaka pri' vlačnost te obdaja, vse te obožuje, veseli se ob tebi, ti res si krasota nas vseh. O, koliko vasovalcev si imela. Stal sem strani, opazoval in gledal sem te. Vsakemu si dala nekaj skrivnostnega, nekaj, kar ga spominja na dem, rojstni kraj, g°re in polja. Domislil si se vriskanja in petja na vasi ob kresnih večerih. Zvonjenja, sekanja pirhov žegnjanjske nedelje — hil je praznik! In še nekaj. Vasovanja tam ob šumečem potoku, kmetiški hiši in prvi ljubezni-
“Povej mi Tvoje ime?” “Moje ime hočeš vedeti?” “Ali ga ne veš?” “Da, vem,” slišal bi ga rad od Tebe.” Moje ime je: Slovenska pristava! Povej vsem slovenskim ljudem, ki ljubij0 to sladke materino govorico, da hočem biti vsakemu v veselj6 in oddih. Spomin na dom, kraje, kjer je preživel mladostna Mi-3’ tako hočem ostati, z nikomur se vezati, iz roda v rod bom nosila tp poslanstvo, dokler slovenski človek bo živel na zemlji-S. Vrhovec, taj-
IZNA^illVRST
Wickliffe, O. — Spoštovano uredništvo! List Ameriška Domovina mi zelo ugaja. Vsak dan komaj čakam, da pride. Zelo rada berem dopise g. Resnika in tudi druge. Želim obilo naročnikov in vse naj lepše pozdravljam. Priložen je ček za naročnino.
Mary Kolenc


LSLSJU
kJL8_5>,
lMa«d EtmD Thursday, f°r the JofoslaT|)
>n Wiscoiula
*
Tedenske priloge za Slovence ▼ Wisconsinu
1	oooooooo tttnnrt
Mm1
hp-'M
THE WISCONSIN YUGOSLAV OBSERVER — AFFILIATED WITH THE “AMERICAN HOME” DAILY
Address
Communications
OBZOR PUBLISHING COMPANY
Marica R. Staut, Publisher 3601 W. Ohio Are Milwaukee 15, Wis. Tel. Mitchell 5-437*
, innnnnnrtt o o 6 o ^ irtnrh

h i || '
M ilwauski zapiski
j jm
sodniki, en zagovornik vere in trije notarji.
Sodniki, ki so določeni, so Msgr. Joseph J. Dunelavy, iz Barka River; Msgr. Arnold L. Casanova, iz Marketa, in Fr. T
,WV!&¥IVWT&9,,F- SUhviW&mZr.
Družabno bodo lahko šli v solo. Učiteljica	gourgeojs> jz Hancock-a,
Slovencev se razvija za nižjo skupino bo zopet Mari zagovornik vere bo Msgr. Ro-v šoli, v cerkvi. V j ca Rozina, višjo skupino ^pa	(]3ert j Chisholm iz Menominee;
Jel-
. Milwaukee, Wis. —
Oljenje
v društvih, v šoli, v cerkvi. V)ca Rozina, višjo skupino pa bo
Jruštvih oblikujejo svoje kul-, vodil župnik fare sv. Janeza-;notarji pa bodo duhovniki Urno življenje, v cerkvi poglab- šola je namenjena vsem otvro_|mes Menpace, Charles Olivier svojo vero in se bližajo ^ kom, ki se želijo učiti slovenšči-^-n ftaymond Moncher, vsi iz v šoli pa širijo svoj p ob-j ne. Če bi bilo kaj takih, ki n*" | ]y[arquette-a. Zaradi vloge, ki Zorje, ki jim pomaga pri delu za majo še nobenega pojma o slo- .ma zag0v0rnik vere, je znan ^akdanji kruh. Včasih so rekli:' venščini, bomo z njimi začeli jmenom “hudičev zagovor-1Jl°likor jezikov znaš, toliko mož'nov razred, da jim bo tako olaj- nik„ 0n ima naiogo sestaviti
Vzbudilo je mojo pozornost, ko sem prebral članek. Videl sem, da se tudi drugi ljudje zanimajo za našega svetega moža. Upajmo, da bo prišel čas, ko bomo Slovenci imeli svojega svetnika, četudi je večji del svojega življenja preživel izven rojstne domovine in izven nje tudi umrl.
veljaš.
vseh področjih, kjer se člo-Vek udejstvuje, je ' v ’
VM’kega pomena. ------------
^šimo: Na zadnjem cerkvenem azarju sem ga srečal ali sre-^ala. Nisem ga videl ali videla 2e več let. Moramo si večkrat Wsati, ali moramo se večkrat o-iskavati, da stare prijateljske ^ezi ne zarjavijo ali celo za-trir2nejo.
Veliko Slovencev boš lahko ^čal prj gv_ janezu dne 7. in • Novembra. V tistih dneh pri-e skupaj vsa fara in še od dru-Že daleč naokrog je znano, a so to dnevi župnij slkega ba-Zaria cerkve sv. Janeza. Če kdo °ae videti ali srečati svoje 2nance, takrat bo prilika. Da
šano. Ker če bi jih Pri'kliučil1 Vpraganja drugim skupinam, bi se preveč, dolgočasili. Pri učenju povdar-| Kolikokrat|jamo dobro voljo in pripravlje-
glava in
srce po-
za spraševanje prič. Naloga sodišča je, soditi o dokazih, ki pričajo o svetosti škofa Barage, ki je veliko let de-v Zgornjem Michiganu in Wisconsinu in katerega so večkrat imenovali “apostola Indi-
,	. v. Tr jancev”. Umrl je v Marquette
Korajže je treba, pa bo s o. Vsa-	sto leti in je bil tudi prvi
ko soboto ob devetih zjutraj bo- gkof marketske škofije do mlade glave posegale v s o- PrV0; ,kar bo sodišče napravi-venski svet in is n e svojega	lbo pregledalo škofova pisma
duha v duhu očetov in ma er. |	pjsanjei kj jjb je ^hral postu-
nost. Odprta	...	r-- l6val
magata k napredku. Otrokom želimo veliko uspeha in jim izrekamo dobrodošlico k pouku.
Milwauški Sentinel z dne 24. oktobra 1964 je prinesel članek o škofu Baragi. Poroča sledeče: Marketska škofija je sporočila, da je določila člane sodišča za proučevanje slučaja o nameravani proglasitvi pokojnega škofa Barage za svetnika.
Sodišče bo kanonično usta-l0ste lahko s svojimi prijatelji novljeno in začelo svoje delova-
yam ne bo zmanjkalo besed, se
°SaH ali v prijateljski igri ali pa sedli h kosilu, ki je tudi na ^r°gramu. Za dobro voljo je do-r° poskrbljeno.
Začeli smo s slovensko šolo. Sako soboto od sedaj naprej se °m° poizkusili v jeziku svoje-2a očeta in svoje matere. Slišal Sena> da so otroci, ko so zvedeli, a bo šola, takoj začeli priprav-Jati svoje zvezke in zapiske iz Pre3šnjega leta in se veselili, da
nje, ko se bo vrnil škof Thomas L. Noa, ki se sedaj nahaja v Rimu.
Zasliševanje, ki bo imelo tri stopnje, je posledica večletnega dela in pripravljanja v zadevi škofa Barage. Podpiratelji te ideje upajo, da bo ta prva stopnja privedla do proglasitve prvega škofa iz Peninsule za svetnika.
Sodišče bodo sestavljali trije
lator (mož, ki predloži prošnjo) in Baragova zgodovinska komisija. Drugo, kar bo sodišče ugotovilo, bo o Baragovi svetosti in če se je zgodil kak čudež na njegovo priprošnjo. Tretje, kar bo sodišče ugotovilo bo, ali je bila Baragu dana kakšna javna čast ali češčenje, ki je prepovedano vsem, razen tistim, ki nosijo naslov blažen ali svet.
Khrushchev wanted the Test Ban Treaty.
He’s out Gromyko signed the Test Ban Treaty.
He’s out.
And China dropped The Bomb. What’s the treaty worth now? Anybody want to trust our enemies?
We need a new beginning for peace and freedom — on November 3rd.
Vote Goldwater-Miller.
"cant see why he hasn’t called tonight”
S posebnim dekretom je Sv. Stolica preko konzistorijalne kongregacije prenesla 16 župnij iz Sekavske in Krške škofije v Avstriji v pravno področje mariborske škofije. To so storili, da se škofijske meje ujemajo z državnimi mejami. Te župnije so prišle pod Jugoslavijo • že po prvi svetovni vojni.
Škof Smiljan Čekada iz Skop-Ija, Jugoslavija, opozarja proti posvetnosti in modernizmu, ki se vriva v duhovniške vrste na mnogih krajih. Navaja nekaj posebnosti in “nevarna znamenja časa”. Med drugimi navaja, kako nekateri duhovniki skušajo reformirati moralno teologijo na svojo lastno pest, posebno kar se tiče šeste božje zapovedi. Omenja tudi slučaje, kako nekateri duhovniki zavračajo sv. spoved in da bi bilo treba odstraniti vse čisto cerkvene zapovedi. Zelo obžaluje razVado, da nekateri duhovniki odlagajo duhovniško obleko in jo zamenjujejo s civilno. Res, da ni di rektne povezave med obleko in svetostjo, vendar je bil duhovniški talar vedno zaščita proti svetu in njegovi zapeljivosti. Škof je naslovil svoj opomin na koncilske škofe, ko je bil govor o duhovništvu. Škof ima slabe skušnje z ozirom na razmere, ki vladajo v njegovi državi: Jugoslaviji.
Slovensko društvo Triglav se pripravlja, da nam poda zopet košček domačnosti, ko pripravlja za na otler komedijo; Stari grehi. Društvo si je nadelo nalogo, da bo vsaj dve predstavi na leto dalo na oder. Tokrat bodo nastopili dne 22. novembra v dvorani sv. Janeza na Deveti cesti. Že težko čakamo, ker se člani odrske družine vedno dobro postavijo.
NAŠ WISCONSIN Poroča ing. Dušan Svetlič.
Prvotno pripravljeno za slovensko kulturno radijsko uro, ki oddaja vsako nedeljo od 9. - 10.
ure na 103.7 valu FM-WTOS, Wauwatosa.
Danes, ko si še želimo toplih sončnih žarkov, vas bom popeljal na sončne trate starodavne indijanske naselbine, nazvane Aztalan. Ta državni park, ki leži tri milje vzhodno od kraja Lake Mills, sicer ne spada v sklop Kettle "Moraine State Forest-a, pa vendar leži tako blizu njega, da se ga mi zdi u-mestno obravnavati z njim.
Naselbina Aztalan je edinstvena indijanska naselbina te vrste v Wisconsinu in najsevernejša naselbina takozvane sred-Aztalan ji je dal sodnik N. F. nje mississippijske kulture. Ime Hyer, ki jo je skupno s Timote-
ši pionirski cerkvici, ob kateri boš tudi lahko videl malo kolibo, ki je prvotno služila osemčlanski družini Penney kot domek, pozneje pa kot šola.
V park prideš po državni cesti 30 v smeri proti Madisonu. Ko boš za državno cesto 26 križal reko Crawfush, bodi pozoren. V kratkem ti bo kažipot “Aztalan State Park” pokazal smer vožnje. Park leži eno miljo južneje od ceste 30. Srečno vožnjo.
Johnson hoče federalni proračun pod 100 bilijoni
WASHINGTON, D. C. — Sedaj veljavni proračun znaša 97.3 bilijonov dolarjev, v resnici pa precej več, ker je Kongres odobril še celo vrsto izdatkov, ki niso vanj vključeni. Vsekakor je Johnson trdil, da ne bo dovolil, da bi vsi stroški šli preko $100 bilijonov. Na podobno stališče se je postavil tudi glede prihodnjega proračuna.
Federalno tajništvo za finance predvideva namreč v prvem na-
črtu izdatke v znesku $103 bili-
jem JohV^nomTdkrilie^alsseJj0116- Johnson Pa Je rekel-
tc ne gre in da naj ga zniza pod
računih zveznega statističnega urada povzpelo do konca tega tisočletja na 15.4 odstotke celotnega prebivalstva dežele.
Belo prebivalstvo je v zadnjih štirih letih poraslo za 6 odstotkov, črno pa v istem času kar za 10 odstotkov. Povprečna starost črnega prebivalstva je 22 let, povprečna starost belega 30 let. Med črnim prebivalstvom je presežek žensk nad moškimi sorazmerno veliko več-
ji-	_ _
-------o--------
Največ telefonov v ZDA
Po biltenu “World’s Tele-hones 1963” je največ telefonskih aparatov v ZDA: 43 na sto prebivalcev. Sledi švedska s 40, Kanada z 34, Velika Britanija s 17, Zahodna Nemčija z 12, Francija z 11 in Italija z 9 telefonskimi aparati na sto prebivalcev. Med velemesti je na prvem mestu Washington z 88 aparati na sto prebivalcev. Sledijo San Francisco z 72, Stockholm s 66, New York z 61, Pariz s 45, London s 43 aparati na sto prebivalcev.
misleč, da je odkril prvotno domovino Aztekov. V resnici ima $100 bilijonov. To se bo verjetno kultura te naselbine svoj izvori zgodilo, toda v praksi ne bo
v azteški domovini Mexico. Kaj je pognalo to pleme Indijancev! tako visoko na sever, ni znano.
Prebivalci tega utrjenega, rekel bi indijanskega mesteca, so se razlikovali od okoli njih po|
imelo dosti pomena. Kot zmeraj bo tudi letos Kongres vključil vanj nove izdatke in tako pognal proračun nad $100 bilijonov in morda še več.
Bolj važno je pa to, da fede-
hostah Wisconsina potikajočihI ralna administracija računa že se Indijancev, tako po kulturni sedaj, da bo v proračunu predstopnji kakor načinu življenja, viden primanjkljaj in ne prebi-Bili so poljedelci in lovci, sta- tek. Če torej administracija lah-novali so v zgrajenih kolibah, ko gospodari z izgubo, zakaj ne gradili v svrho bogoslužja o- bi kongresniki in senatorji zgu-gromne zemeljske terase. Daši be še povečali, saj njih osebno maloštevilni — morda jih je bi- inflacija nič ne boli. Imajo ven-lo okoli 500 duš, so se domnev- til v povišanju svojih dohodkov, no obdržali med sovražnimi jim kadar se zaradi inflacije življe-indijanskimi plemeni okoli sto nje začne dražiti.
SLOVENIAN Citizens
Respect
INTEGRITY and HONESTY ELECT
Leonard P. Richter
COUNTY RECORDER
(Mrs. F. Block, Ch., 710 St. Cloir NE)
let. Bržkone je naselbina pro-1 Računajo, da bo tudi prihod-padla okoli leta 1580. Sledovi! njj proračun predviden s pri-ognja na ižkopanih ostankih hiš manjkljajem najmanj $3-5 bili-in lesene obrambne ograje ne-l jonov.
dvomno pričajo, da je naselbina	-------o------
končala v ognju, verjetno zane- V Jokijll Vladna kHza tek po sovražniku. Kako je kon- TOKI JO, Jap. — Japonska čalo prebivalstvo Aztalana, ni j vladna kriza bi se morala že znano. Morda je bilo poklano in|davno začeti. Da se ni, so bile pcžrto po ljudožrskih sovražni- krjve olimpijske igre. Japonske kih, saj so bili kar je Prese_ j politične stranke so se namreč netljivo spričo njihove višje dc>gOVOrde, da se za časa olim-kulturne stopnje	ljudožrcilpjjs,kjb j,ger ne bodo klale med
Aztanlačani tudi sami.	seboj, pa tudi ne v lastnih
Okolica Aztalana je bila P0- vrstah. Zato je ministrsiki pred-seljena z belci šele leta 1830. sednik Ikeda odlašal z demisijo Obiskovalec parka bo videl do konca iger) akoravno je že tamkaj njemu verjetno doslej vedej davno preje, da ima raka še neznane zemeljske zgradbe jn da bo kmaiu čisto omagal za - ogromne piramidne	politično delo. Postopal je po-
indijanske gomile, ki so jim bi- dobno kot lani grški kralj Pa_ le grobovi, restavrirano leseno vel Imel je tudi rakaj pa tega ograjo, kakršna jim je bila slu- ni dal razglasiti, dokler ni bilo žila v obrambo naselbine. Da dose^eno zatišje v ciprski krizi, boš dobil o zgodovini kraja jas- Grška, javnost je za kraljevo bo-nejšo sliko, ne pozabi obiskati nezen zvedela, ko že ni nihče aztalanskega muzeja, ki ga več mogel upati, da se bo kralj vzdržuje Lake Mills Historical p0zdravji
Society in ki je nastanjen v biv-| Japonska vladna kriza se bo
odigrala ne na področju idej ali
JMALI OGLASI
1081 E. 71 St.
V najem oddamo 6-sobno stanovanje, spodaj. — Vprašajte oskrbnika, zadaj.	(X)
V najem
štirisobno opremljeno stanovanje s kopalnico. Lepe, velike sobe, na 1277 Norwood Rd. zgoraj. Ogled od 4. pop. dalje. Telefon 361-3764.	—(211)
Naprodaj
Enodružinska hiša je naprodaj na 884 E. 73 St., v zelo dobrem stanju. Oglejte predno bo prepozno. UT 1-7223.
— (211)
~ ■ . .	,	•„	■■ H',	■	j y	;	,•
V Broken promises . : . .y High taxes , . . y Industry moving out ... y Job losses . . . y Corruption . . .
■ ■ ' ~	>:V	y. '■
y Bossism ... y Waste
,	'	I?	• •
Authorized and Paid: Goldwater Victory Committee, T. McKay, Chairman, Chicago, 111.
• When you’re away from home, let your loved ones rejoice at the sound of your voice. Long Distance “takes you home” instantly... it reassures... brings priceless peace of mind. Happily, too. Long Distance costs very little. Enjoy it often.
Long Distance is the
next best thing to being there!
Bargain Times!
After 6 p.m.—Most rates are lower.
Sunday—Most rates are lower all day.
On any day—"Family Visit” time !• after 9 p.m. on calls within Wisconsin—you can talk 10 minutes for the price of 5.
WISCONSIN TELEPHONE > COMPANY A
Y
’had enough?
■ w
„ I .
... then vote for the man you can rely on to do what he says
Warren
Serving you
KNOWLES
for Governor
"ELECT KNOWLES ... a Knowles administration would bring Wisconsin whot It sorely needs — a government of dynamic stability” — Milwaukee Sentinel. • “WISCONSIN NEEDS WARREN KNOWLES . . . Is, by any standard of evaluation, eminently more qualified to head state government than the Incumbent governor. His election will restore order and dignity to the executive branch of government." — Wisconsin State Journal, Madison. • “OUR CHOICE IS KNOWLES ... We take pride In this opportunity to endorse Warren P. Knowles for governor ... the legislative and executive experience he has gained througtv . • • •. out the years give him the necessary qualifications to sue-cessfully guide Wisconsin." — Monroe evening Timet.
načel ali programov, ampak med vodilnimi osebnostmi v vladajoči liberalno-demokratski stranki. V stranki sta dva tekmeca, ki se pulita za oblast: Eisaku Šota in Ochiro Komo. Oba imata dosti pristašev, zato bo tekma med njima huda. Ako jih bo zapeljala v slepo ulico, bo stranka morala izbrati kompromisnega kandidata. Tudi za te vrste kandidaturo se potegu jeta dva odlična strankina vodi tel j a. Zato nihče ne more napovedati, kdo bo prihodnji japon ski ministrski predsednik.
V japonski prestolici mislijo, da nova vlada ne bo pomenila spremembe v japonski notranji in zunanji politiki, dasiravno jo nekateri napovedujejo. Tuji diplomatje so na strani tistih, ki ne pričakujejo spremembe politike.
Hiša naprodaj
Izven mesta lastnik prodaja hišo na 18304 East Park Dr., za 2 družini, 5-5, s sobo za zajtrk, velike sobe, velika klet, garaža za 3 kare, blizu trgovin, šole in cerkve. Poizve se na 827 Sable Ave., zgoraj. Tel.: 531-7889.	(211)
V	najem
5 sob in kopalnico oddamo. Poizve se v Somovi restavraciji, 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214.	(x)
V	najem
5 sob spodaj oddamo na 6919 Superior Ave., dvorišče, nov plinski furnez, nov lijak in omare. Zmerna najemnina. FA 1-2651.	—(211)
m
Vote KNOWLES, Tuesday, Nov. 3
t
Aiifk. k N. by Kmw!m M ‘*4	94f L ffik,	Wti* Oum.
Črnci se množe v Ameriki hitrejše od belcev
WASHINGTON D.C. — Le tos 1. julija je živelo v Združenih državah 168.7 milijonov belcev in 22.6 milijonov črncev. Število črncev se je od leta 1950 povečalo od 10.59 odstotkov na 11.8 odstotkov letos in se bo po
Lastnik prodaja
Zidano hišo, katera ima 4 stanovanja, po 5 sob vsako, 4 posamezni plinski fumezi, 3 nove zidane garaže, vse v najboljšem stanju, na E. 140 St., in Lake Shore Blvd. Kličite RE 1-4378.	(213)
V najem
Oddamo lepo štirisobno stanovanje s kopalnico, zgoraj, plinski furnez, na E. 66 St. Za pojasnila kličite EN 1-4021.	(212)
V najem
Pet-sobno stanovanje, spodaj, plinski furnez, v šentviški okolici. Pokličite po 5. uri pop. 391-9418.	—(Oct 23,26,29)
Med naprodaj
čebele so ga nanesle veliko letos. Ako kdo ga želi imeti naj mi sporoči pismeno ali po telefunu 466-3496 in ga prinesem na dom.
Jerry Strojin
R.D. 2
Geneva, Ohio
(211).
Bolgarske, ruske in druge povesti
Tomaž je hotel pomagati, vodo dajati, bombaževe zvitke proč pokladati in druga taka ranocelniška pomožna dela. Ko pa je videl, kako je doktor odvijal nož, ko je duhal hude duhove tistih raztopin in videl zdravnikove hladnokrvne priprave, mu je postalo slabo, da je moral ven na sveži zrak. Mati je šla namesto njega gori, on pa je sedel pod okno, kjer je stala ob zidu lesena klop.
Zgoraj je slišal glas doktorja, ki je pomirjevalno prigovarjal bolniku, in glas matere, ki je podbujala moža, slišal je rožljanje orodja v skledi, kjer je ležalo v kar-bolni vodi, in pljuskanje vode, s katero je zdravnik polival nogo. Potem je čul krik ranjenca, ki ga je zbadal nož, in pritajeno stokanje žene, v katerem je javkanje nad mo-
očmi popadljivega, velikega psa, ki je na skoku, je premeril doktorja, ki si je baš mirno umival roke. Zdravnika ni motilo, da je fant tako surovo in nenadno prilomastil v sobo. Živel je že dosti dolgo na kmetih, zato mu je bilo znano, da ti ljudje svojih čustev ne znajo prikrivati, niti dobrih niti slabih, in da se noža kirurgovega bolj boje nego sovražnikovega. Vedel je tudi, da bo fantove jeze in starčeve bolečine prej konec, kakor je kazalo. Zato je predvsem operirancu lepo prigovarjal, da je zdaj že vse pri kraju in da bo boljše, mu svetoval, naj bolečine še premaguje nekaj časa, ženi pa je rekel, naj mu da požirek vina. Nato pa se je dobrovoljno obrnil k fantu, rekoč :
"No, Tomaž, čemu pa se jeziš? Le poglej očeta, ali ga
osmih dneh te postavim na noge, da boš skakal kakor petelin. Ampak poslušati moraš in zgoditi se mora vse, kakor jaz hočem, sicer ne bo prav.” (Konec prihodnjič)
ževim trpljenjem premagovalo sem res zaklal?
prizadevanje, da bi se ne dala obvladati od sočutja. In potem se je oglasilo skoro živalsko hropenje, ki je bolj kot glasno stokanje pričalo o bolečinah, ki jih je trpel gori operiranec.
Zdaj pa Tomažu ni bilo več obstati spodaj pred hišo.
S par skoki je planil gori po stopnicah, zviškoma odprl vrata in strmel v to, kar je videl. Z bolnikove noge je na več mestih, kjer je bila ubo-dena, tekla kri v belo skledo, ki je stala spodaj. Zdravnik je bil slekel suknjo, srajce bele rokave je imel zavihane čez komolce in roke so mu bile krvave, kakor mesarjeve. Mati se je nagibala čez moževo telo in je držala bolno nogo pri kolenu krepko objeto, kar pa se je slabo ujemalo s sočutnim, preplašenim izrazom njenega obličja. Za njenim hrbtom pa je votlo stokal bperiranec.
Kot tiger je Tomaž planil k postelji.
“Oče, oče, kaj pa dela?— Saj vas bo še umoril!”
In s strupenim pogledom, z
Volite za ».. OLIVER P.
BOLTON
CONGRESSMAN AT - LARGE
Njegova skušnja v sedanjem zastopstvu 11-ega dis-trikta mu daje ozadje za to važno pozicijo!
Službujoč 6 let na njegovem sedanjem položaju, — Oliver P. Bolton je bil eden od najaktivnejših članov Kongresa!
To so razlogi, zaradi katerih naj bi bil Oliver P. Bolton izvoljen za splošnega kongresnika v državi Ohio!
Herbert K. Oakes, Treas.
R.D. #2 Kirtland Rd.
Willoughby, Ohio
“Vaša sreča”, je godrnjal Tomaž ter kakor na stražo stopil med zdravnika in bolnika.
Zdravnik je izprevidel, da se s tem človekom ne da govoriti, zmajal z ramami in molčal.
Potem, ko je bil nogo povezal, dal navodila in obljubil, da jutri pride zopet, je odšel.
“Oče,” je rekel Tomaž, ko so se bila vrata zaprla, “tega konjederca, mesarja, ne pustite več noter! Ne morem gledati, kako vas reže kot živino. Po ovčarja Marka pojdem na hribu. Ta nam je že večkrat svetoval kaj pametnega, boste videli, ta bo zadel pravo. Brez krvi in noža. Ta desetkrat več ve, kot padar. Ako vam Marka ne more pomagati, vam doktor tudi ne bo.”
Dolgo časa je pregovarjal Ambroža.
Ta se je tako živo spominjal, kako ga je vbadal z nožem in mu stiskal rane, da bi bil rajši ozdravljen brez krvi in bolečin. Nazadnje je privolil in smehljaje se in žvižgajoč je šel Tomaž iz sobe. — Pol ure pozneje je bil že na poti na hrib.
Ovčar Marka že dolgo ni več pasel ovac. Bil je čislan in poznan mazač celega okraja, zdravil je z zelišči in zagovarjanjem, to je, s posebnimi, skrivnostnimi molitvicami in j izreki, ki učinkujejo tudi iz daljave. Svojo umetnost je poizkušal ne samo pri živini, marveč tudi pri ljudeh. Drugi dan je stal poleg Ambroževe postelje, ravno ko je prišel doktor.
Žena je z žensko premetenostjo in hladnokrvnostjo, ki ji je sploh bila lastna, Marka predstavila kot “bratranca” in vprašala, ako sme ostati tukaj za pomočnika, češ, da sama tega ne prenese in da je že tudi Tomažu postalo slabo. Zdravniku je bilo to po volji in je nič hudega sluteč pustil, da mu je mazač pomagal pri preobvezavanju.
Ko je bil odšel, pa je Marka prišel na dan s svojo modrostjo.
“Verjamem, Ambrož, da se ne pozdraviš, čisto narobe ravna s tabo. Zdravo kri ti je izpustil; ali nisi videl, kako je bila rdeča, sveža in zdrava? Slabo kri pa ti poganja v telo nazaj. Ga že poznam! A nazadnje bi ti še najrajši odrezal nogo, da boš pohabljen vse žive dni. To ti povem: sreča za te, da se je tvoj fant še o pravem času spomnil name. Boš videl, jaz že naredim. V
Iz urada Balincarskega kluba Slov. del. doma
Cleveland, O. — Sezona piknikov, izletov in športnih aktivnosti v prosti naravi je za nami, zato je čas, da nadaljujemo z njimi znotraj pod streho. Naš balincarski klub se že pridno vadi in pripravlja za tekmo.
Vsem je gotovo znano, da imamo v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Balincarski klub, ki obstoja že tri leta. Klub ima 95 članov in članic in želi, da bi tudi drugi, ki se za ta sport zanimajo, pristopili. Vstopnina je malenkostna, samo $1 na leto, ali manj kot 8% centa na mesec. Finančnega zadržka torej res ni, zakaj ne bi pristopili.
Sklenili smo, da bomo imeli po dve tekmi na leto. Prva v tej sezoni bo 29. novembra 1964, druga pa enkrat pred pomladjo, dan še ni določen. Balinalo se bo ob torkih popoldne, odprto za vse. Pridružijo naj se tudi ženske. Balinale bodo po svoje, kakor si bodo same izvolile. Članarino se bo začelo pobirati prvi teden v decembru.
Na seji je bilo sklenjeno, da pošiljamo voščilne karte članom in članicam v bolnico s podpisi, želeč jim zdravja in hitrega o-krevanja. Klub plača $10 za vsakim umrlim članom in članico, sporazumno z družino kupi venec, da v denarju ali daruje v dobre namene. Za morebitne nezgode ali nesreče pišite ali pokličite tajnika:	John Korošec,
15807 Growevood A ve., telefon IV 1-3794, za vsa nadaljnja pojasnila.
Pridite na sejo prvi petek v mesecu, dne 6. novembra 1964, točno ob 8. uri zvečer v Slovensko delavsko dvorano.
Mihael Jakin, zapisnikar
Kitajski komunisti so zanesli spor tudi v mednarodno zvezo unij
CLEVELAND, O. — Razkroj grozi tudi rdeči Svetovni unij-ski federaciji, znani pod WFTU. Zveza je že od samega začetka trdno v komunističnih rokah, zato so se svobodne unije že davno od nje odcepile in ustanovile svojo mednarodno zvezo. WFTU ima svoj sedež v Parizu, njen glavni tajnik je zmeraj u-gleden francoski komunist. Zveza je do sedaj spadala med najbolj disciplinirane komunistične organizacije, niti spor med stalinisti in njihovimi nasprotniki ni mogel naluknjati njene strnjenosti.
Sedaj se je ta posel posrečil kitajskim komunistom na letošnjem kongresu v Budimpešti. Kitajska delegacija je skupaj z
albansko, laoško, indonezijsko, korejsko in vietnamsko dosledno nasprotovala vsem sklepom in poročilom in seveda glasovala tudi proti vsem resolucijam kongresa, akoravno ji je večina šla na roke, kjer je le mogla.
Nepričakovano so šli po svoji poti tudi italijanslki komunisti, ki so zvezi očitali, da le vse preveč vpošteva želje Moskve in njenih satelitov in da se premalo ozira na interese komunističnih strank v svobodnem svetu.
Italijanski komunisti so šli tako daleč, da niso brezpogojno glasovali za sklepe in resolucije. O nekaterih slučajih so se rajši zdržali glasovanja. Tako so se v tej zvezi prvič pokazale tri struje, kar bo močno ohromilo njeno aktivnost in olajšalo delo tistim protikomunističnim unijam, Iki imajo svoje lastne mednarodne organizacije.
-------o------—
Televizija nudi preveč prilik za pohujšanje mladine
WASHINGTON, D.C. — Poseben senatni pododbor se je pod predsedstvom senatorja
Dodda pečal dolge mesece z vprašanjem, kaj vse je odgovorno za vedno večje število zločincev med mladino. Pri tem je ugotovil, kot se vidi iz njegovega poročila, ki je bilo objavljeno te dni, da televizija nudi žal le vse preveč prilik za pohujšanje.
Televizijske mreže so sicer že 1. 1961 obljubile, da bodo o-mejile število filmov ki obravnavajo zločine, toda v tem pogledu je nekaj napravila samo CBS, nič pa ABC in NBC. Poročilo omenja s skrbjo, da se starši veliko premalo zavedajo, kako škodljivi so razni televizijski filmi za mladino, in da ne kontrolirajo niti učencev iz ljudskih šol, kaj vse gledajo na televiziji.
Poročilo seveda ni moglo predložiti nobenega učinkovite-
Clean up Cuyahoga County
With
Robert B. Knipansky
Y our Nationality Candidate for Prosecuting Attorney
(Mrs. F. Black, Ch., 710 St. Clair NE)
ga sredstva, ki naj bi pomagalo staršem, da bolj pazijo na otroke. Premalo je pa podčrtalo glavno sredstvo: otroke je tre-
ba še pred vstopom v ljudsko šolo navaditi, da bodo gledali na televiziji samo to, kar dovolijo starši.
u'lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllH1^
i	I
j Preberite... bodite dobro informirani ( s	volivec	I
i	i
= 2 Kozmopolitska demokratska liga v Cuyahoga okraju vas =
| poziva, da preberete njeno VOLIVNO VODILO in da volite |
I za vsakega navedenega DEMOKRATSKEGA KANDIDATA |
| ... v torek, 3. novembra 1964... Ne zamudite prilike voliti, g
Volišča bodo odprta od 6.30 zjutraj do 6.30 pop.
— Democratic Presidential Ticket — LYNDON B JOHNSON & HUBERT H. HUMPHREY
— U. S. Senate —
STEPHEN M. YOUNG
— Congress of the United states —
Congressman-At-Large ROBERT E. SWEENEY
i
I
Pre-Election Rally
Sponsored By
32nd WARD DEMOCRATIC CLUB Friday, October 30, 1964
8:00 P.M.
SLOVENIAN WORKMEN’S HOME 15333 WATERLOO
See and Hear
The Leading Democratic Candidates for the Local and County Offices
Principal Speakers
HON. ALBERT S. PORTER
MAYOR RALPH S. LOCHER
HON. AUGUST PRYATEL
CONGRESSMAN MICHAEL A. FEIGHAN
FRANCIS J. TALTY
PRESIDED BY JACK A. BANKO
• REFRESHMENTS • DOOR AWARDS •
Ward Leaders:
Joseph F. Muzic Mrs. Norman Fuerst Dorothea Skelly Secretary .
POLITICAL ADVERTISEMENT
For PROBATE JUDGE
JOSEPH W.
BARTUNEK
J. J. Quinn, Chinn., 5745 Spring Grove Dr.
FRISIAN PROVISION
SLOVENSKA MESNICA 1147 Addison Rd.
STANKO PRISLAN EX 1-1419
Naše posebnosti ta teden:
PORK CHOPS CENTER CUT
79( lb.
SUGARDALE SLICED BACON
59t lb.
RIB
STEAK
79( lb.
SPARE RIBS OR PORK BUTT
49( lb.
20th District
MICHAEL A. FEIGHAN
22nd District CHAT PATERSON
21st District CHARLES A. YANK
23rd District
NORBERT G. DENNERLLJR I
— Ohio State Senate —
JOHN J. CORRIGAN	DAVID T. MATIA
ANTHONY F. NOVAK FRANCIS D. SULLIVAN
— Representatives to the Ohio State Assembly —
ANT. O. CALABRESE JR. JOHN F. CORRIGAN ANNE M. DONNELLY GERALD E. FUERST JOSEPH J. HORVATH CHARLES A. MOONEY JULIUS J. PETRASH ANTHONY J RUSSO MICHAEL A. SWEENEY
JAMES P. CELEBREZZE | HENRY T. DOMBROWSKI | WILLIAM M. FEIGHAN | FRANK J. GORMAN JULIUS A. KRUPANSKY | LEONARD OSTROVSKY § FRANK R. POKORNY CARL B. STOKES
— FOR COUNTY OFFICES —
Clerk of Courts EMIL J. MASGAY County Commissioners
HENRY W. SPEETH	WILLIAM P. DAY
County Engineer ALBERT S. PORTER Prosecutor
JOHN T. CORRIGAN Recorder
MARK McELROY Sheriff
JAMES J. McGETTRICK Treasurer
FRANK M. BRENNAN “
Coroner'
DR. SAMUEL R. GERBER Probate Court JOSEPH W. BARTUNEK Juvenile Court
WALTER G. WHITLACH	JOHN J. TONER
Common Pleas Court CORRIGAN	FELIX MATIA
HUGH A BERNARD FRIEDMAN FRANK D. CELEBREZZE DON DeROCCO
AUGUST PRYATEL WILLIAM E. MAHON FRANCIS J. TALTY
The Cosmopolitan. Democratic League of Cuyahoga County = Samuel D. Canitia, President	Andrew Dono, Secretary ^
^ililliiiiiiliiiiiiiiiiliiiiillilllllllllliiiiililllliiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiimiHiiiiiiillllllllllliuiililliillI11^

i
j
1

1
J
p§
3
Volite za
ANTHONY F.
Anthony F. Novak
for State Senator Committee
Anthony Klir, Chairman,
5318 Warrensville Center Rd.
NOVAK
STATE SENATOR
za dobro vlado
PRIPOROČAN OD:
Cleveland A. F. of L. - C. I. O., Cleveland Press, Democratic Executive Committee, Cosmopolitan Democratic League in “prednost” od Citizens League.
X ANTHONY F, NOVAK I
g
ST:
1|
g
si
l
si
If
8
i

Izvolite . . .
JUDGE
ROSE
COMMON PLEAS COURT
PRIPOROČAN OD:	|>
Cleveland Bar Association Cuyahoga County Bar Association War Veterans Bar Association Citizens League “Preferred”
The Plain Dealer	, L,
Cleveland Press

■ Greater Cleveland Weekly Newspaper Assn.
[X] E • M. ROSE
Rose for Judge Committee, V. E. Rose, Sec., 3785 Hillbrook
V soglasju z JUGOEXPORT-om
sprejemamo sedaj
DARILNA NAROČILA '
ZA VAŠE SORODNIKE IN PRIJATELJE
V JUGOSLAVIJI \
COSMOS PARCELS EXPRESS CORPORATION
HITRA, ZANESLJIVA POSTREŽBA • • ZAJAMČENA DOSTAVA Za popolna pojasnila pišite na:
COSMOS PARCELS EXPRESS
CORPORATION
45 West 45 St., New York, N. Y. 10036	Telefon: Cl 5-7711 _
X
VOTE — RETAIN EXPERIENCE — VOTE!
WILLIAM W. TAFT
STATE SENATE (2-Year Term)
B. H. Akers, Chmn., 2531 N. Moreland
Iško i na alijo
IHIIIHi
I
Krompir jemo še vedno največ v Evropi in Ameriki
Sveto
'vna organizacija za pre-^no FAO, s sedežem v Ri-, ’ si je nadela nalogo med 1 storiti vse, da se omeji vlada po mnogih prede-
lh sveta.
2Vezi z akcijo proti gladu ju^0rnvenjena organizacija izdala Dr !)	0 krompirju, ker
stavi j a posebno danes v v deželah važen del člo-es e prehrane. Iz študije smo ko;2eIi nekaj važnejših podat-'j; ki bodo naše bralce zani-t saj je krompir zelo važen 1 2a našo prehrano.
r°nipir so prinesli v Evropo
Kn
Španci iz Južne Ameri-je °1^0^ leta 1550. Iz Španije se It 1ra.S';^na razširila najprej po ^ 'h in kasneje v Franciji in ve .^S^škem. To je najbolj letna verzija glede izvora 0rnpirja. Nemci, ki so kakor
2aan
pirja,
°> veliki potrošniki krom-
q,- ■ e« so postavili v mestecu ^ enburg) blizu Baden-Badena Saarne(nik, na katerem je zapi-• Sir Francis Drake je pri-
tfolii
nesel krompir v Evropo v letu Gospodovem 1580.” Vendar pa v zgodovini ni potrjeno, da bi Sir Dralke napravil to potovanje v Evropo, potem ko je obkrožil svet leta 1578. V Severno Ameriko so prinesli krompir angleški kolonisti iz Virginije in iz Caroline in tudi irski naseljenci v Londonberry (New Ham-shire) so v letu 1719 gojili tamkaj krompir, katerega so prinesli iz Irske, teiaj iz Evrope.
Dolgo časa je bilo pridelovanje krompirja omejeno na Evropo in Severno Ameriko; sedaj pa se je pridelovanje razši-| rilo tudi na druge dele sveta kakor po Afriki, v Aziji in po Latinski Ameriki — odkoder krompir pravzaprav izhaja. Dandanes pridela Evropa sama % celotne količine krompirjevega pridelka na celem svetu.
Po statistikah organizacije FAO so na svetu največji potrošniki krompirja Irci in Nemci; 10% od celokupne množine kalorij, ki so človeku potrebne, da Nemcem v njihovi prehrani krompir. Isto velja približno za
te za .,. OLIVER
P,
buje
manj
samo
kakor
70 kalorij, tedaj krožnik rezancev
Elektrone iz fotokatode naj- stvo in še lastnost, da se slika' prej pospešijo z električnim po-'shrani kot pri fotografskem fil-j
nikdar ne zamrzne.
Visoko, pa vendar ne zamrzne
ali odrezek torte ali pa košček'ijem, nato pa ti pospešeni delci mu, kaže na to, da bodo s to no-j KLAMATH FALLS, Ore. —’ belega kruha. 100 gr zitnega’padejo na tenek in porozen film'vo snemalno kamero odstranili J Jezero Crater v Oregonu je šest'
pridelka ali zelenjave vsebuje'ali na tarčo, kjer izbijejo nove mnogo pomankljivosti starih | milj dolgo, štiri široko in leži je prcdro skozi čeljust in dles-
Rast zob
NEW YORK, N.Y.
Ko zob-
C3KRESSIUK
fiT - LARGE
, Njegova skušnja v seda-^letn zastopstvu 11-ega dis-Ja mu daje ozadje za to Važtlo pozicijo!
v ^U2bujoč 6 let na njego-sedanjem položaju, — Ker P. Bolton je bil eden
najaktivnejših članov Kongresa!
To
rih
so razlogi, zaradi kate-
na3 bi bil Oliver P. Bolton
bika
2v°ljen za splošnega kongres-v državi Ohio!
Herbert K. Oakes, Treas. R.D. #2 Kirtland Rd. Willoughby, Ohio
Irce. Močni potrošniki krompirja so tudi Angleži, katerim da krompir 6%. kalorij, Argentinci (4%) in mi v Združenih državah (3%). V Libiji je zastopan krompir z 1.54% kalorij, v Egiptu z 0.5% in v Indiji z 0.3%. Za Irce je krompir že zmeraj najvažnejša hrana in tako se ni čuditi, če je leta 1854, ko je nekaj bolezen uničila krompirjeve nasade, izbruhnil strašen glad. Mnogo tisočev je umrlo vsled gladu in še več ti-točev pa se je vsled tega izselilo v Ameriko.
Zadnja statistika iz 1. 1959-60 kaže, da se je na svetu pridelalo 276 milijonov ton krompirja. V primeri za deset let nazaj, se je produkcija zvišala za 14%. Ugotovili so, da se je uživanje krompirja kot človeške hrane znižalo, pač pa se je uporaba krompirja kot živilske krme in za druge svrhe precej povišala.
Od zgorajšnje množine krompirja je Evropa pridelala 133 milijonov ton. Od posameznih evropskih držav prednjači Poljska z 35.7 milijoni ton, Zahodna Nemčija z 22.5 milijoni ton, Vzhodna Nemčija z 12.5 milijoni ton, Angleška s 7 milijoni ton in Češka s 6.3 milijoni ton. Na bližnjem Vzhodu se je v zadnjih desetih letih pridelek krompirja podvojil in je znašal 2.16 milijonov ton.
Zelo važho je pri krompirju vprašanje redilnosti. Kar se ti-jče sestave krompirja, vsebuje j 12-20% škroba in krompir sred-jnje velikosti v teži 100 gr vse-
360 kalorij; 100 gr sladkorja vsebuje 400 kalorij in 100 gr masti vsebuje 90 kalorij. Česar ima krompir največ, je voda (75-80%). Krompir še vsebuje druge hranljive snovi, vendar v zelo majhnih količinah, kakor proteine, železo in vitamin C, katere snovi pa pridejo v poštev le, če se zaužije velike količine krompirja, to kar se zgodi pri Ircih in Nemcih, kjer pride dnevno na osebo okoli 400 gr krompirja, tedaj štirje krompirji srednje velikosti na osebo. Glede hranilne vrednosti krompir tedaj ne uživa preveč dobrega slovesa. Prednost krompirja leži predvsem v tem, da se lahko zauživa po enostavni kuhi in da se da iz njega napraviti na stotine jedi, ki so zelo različne po narodih in deželah. Čeravno ne preveč hranljiv, vendar pride krompir vsled svojih drugih kakovosti pri pobijanju gladu zelo v poštev.
V zadnjem času so posebno v Italiji začeli gojiti krompir, kjer so se zdravniki postavili na drugo stališče, kakor FAO, češ, da je krompir zelo hranilen in lahko prebavljiv in zato zelo priporočljiv kot hrana.
.
S kamero v vesolje
Nova cev za televizijsko snemalno kamero.
V r a z vo j n i h laboratorijih družbe Westinghouse Elec trie’predvajal šele, ko v ZDA so razvili novo televizij- vrnil na zemljo-.
elektrone, ki se zato imenujejo cevi. sekundarni elektroni. Ta tarča je napravljena iz trdnega materiala, kr je izredno lahek in porozen, tako da je le 2% njegovega volumna trdna snov. O-stalo je prazen prostor, kjer se brez težav gibljejo elektroni.
Kaj so torej dosegli s temi dodatnimi elektroni? Čeprav pade na fotokatodo zelo malo svetlobe, dobijo zaradi sekundarnih elektronov dovolj močan električni signal, da na zaslonu | sprejemne televizijske cevi vidimo tudi slabo osvetljene pred-] mete.
Poleg te lastnosti (da je nam- ^ reč izredno občutljiva) ima pa; ta kamera vrsto drugih preše- ] netljivo lepih karakteristik.
Ta kamera namreč ni prav1 nič občutljiva za nenadne močne osvetlitve predmetov, ki jih snema, slika bo še, naprej jasna in kontrastna. Poleg tega ustvari sliko zelo hitro in je takoj sposobna posneti novo. Razen tega ne vplivajo nanjo temperaturne spremembe. In še nekaj moramo povedati: sama si lahko “zapomni” sliko za dolgo časa, ne da bi se pri tem spremenila kvaliteta slike.
Vse te odlične lastnosti so kot nalašč primerne za satelite, ki so opremljeni s televizijskimi kamerami. Ta SEC — vidikon bo lahko tako posnel celo tisto stran lune, ki je vedno v temi, si bo to sliko zapomnil in jo se bo satelit
'6,000 čevljev visoko, vendar ni, rastejo le še pri korenini.
sko snemalno kamero. Cev, ki so jo imenovali SEC — vidikon, ima posebne lastnosti, ki so zelo ugodne pri raziskavah vesolja. Pravijo, da takšna kamera “vidi” celo v temi. Zelo zanimiva novost, zato je vredno, da se seznanimo z njo.
Običajna snemalna kamera pretvori vidno sliko v električne signale, ki jih ojačijo in s pomočjo antene oddajajo. Pri tem pade svetloba od predmeta, ki ga snemajo, na občutljivo fotokatodo. Ta fotokatoda je narejena iz posebne kovine, ki ima to lastnost, da se iz nje izbirajo negativno nabiti delci — elektroni, ko pade nanjo svetloba (zato se imenuje fotokatoda). Čim svetlejši je predmet, tem več elektronov se izbije iz te katode. Tako delajo današnje snemalne kamere. Raziskovalci družbe Westinghouse Electric pa so odkrili nov pojav, ki so ga imenovali “prevajanje sekundarnih elektronov” (zakaj tako, bomo takoj spoznali) in ga spretno izkoristili pri izdelavi nove snemalne cevi. Takole so naredili:
Ali pa drugi primer: zemeljski satelit je izpostavljen močnim svetlobnim spremembam, saj potuje enkrat v območju, kjer je tema, drugič pa zopet tam, kjer je dan. Te svetlobne spremembe prav nič ne vplivajo na kvaliteto posnete slike in zato ni potrebno z zemlje popravljati delovanje snemalne kamere, kot so to delali doslej.
Vsemu temu se morajo razvijalci zahvaliti sekundarnim e-lektromom in poroznemu materialu, iz katerega je narejena omenjena tarča. Elektroni namreč potujejo v njem dosti hitreje in enakomerneje kot v običajnih trdnih snoveh. To dej-

with
IK-B41EWED BEER
Vote for
NATURALIZED CITIZENS
*	Joseph Schmidt, Jr.
*	Oscar Radanyi
*	Anthony Ooralski
OHIO STATE LEGISLATURE
(Mrs. F. Black, Ov, 710 St. Clair NE)
OBDRŽITE.
JUDGE
GE6RSE J.
McMonagl
CGKMDia FLEAS GGURT
ENDORSED BY: Cleveland Bar Association, Cuyahoga County Bar Association, The Cleveland Bar Association, Cleveland Press, Plain Dealer, War Veterans Bar Assn., Citizens League, Greater Cleveland Weekly Newspaper Association, DRIVE and ADA.
Ray Martin, Chrmn., 2300 Overlook, Cleveland 6, O.
Jk . v ■ .	- *' '	>. ’ Yv ‘
MAY'S
. downtown

R A
SOUTHGATE	FB Im I
GREAT LAKES MAU.	■ l

RABITE EAGLE ZNAMKE KOT DENAR V VSEH 5 MAY COMPANY TRGOVINAH

s,p . NA TUJIH TLEH — Arabkinja je zašla v Švico, kjer ljl Začasno ustavila s svojo “karavano” v prirodnem oko-in "^a	jo vidimo pri natakanju čaja po “zahodni
Pripravile se sedaj za mnoge mrzle zimske noči!
Lady Peppereli 100^ Acrilan Acrylic
zimske težke odeje
72x90” vel. čc perfektne po 7.99
Zaradi malenkostnih napak Vam nudimo te 100',< akrilske, enobarvne odeje po tej novi, nizki ceni! Tople in lepe čakajo na uporabo v teh mnogih mrzlih nočeh, ki se nam bližajo. Olepšane z najlonskim obšivom, v izbiri modre, rožnate, beige, zelene, bele in zlate barve.
Velika odeja 8« x 90 ....
6.99
Sprejemamo pismena in telef. naročila. Prosimo navedite tudi drugo izbiro barve. Kličite CII 1-3070 KLETNI DOMAČINSKI ODDELEK, THE MAY COMPANY, V MESTU IN VSEH 4 PODRUŽNICAH
■

oo<rz>oo<z>o(><ri>oo<cr>oo<c=>oc<ci>o
Josip Jurčič:
DESETI BRAT
ROMAN
'K
o<^^o<rr>oo<^>oo<r^o<rr><)o<r>oo-
PRVO POGLAVJE
Pripovedovavci imajo, \kakor trdi že sloveči romanopisec Walter Scott, staro pravico, da svojo povest začenjajo v krčmi, to je v tistem shodišču vseh popotnih ljudi, kjer se
povest. To pa menda ne gre, da bi se semtertja enake reči dvakrat pravile.
Pred štiridesetimi leti torej je Peharček koščenega obraza, raztrganega slamnika, oguljenih, z zaplatami oblože-Inih hlač, hodnične srajce in
raznovrstni značaji naravnost odkrito kažejo drug drugemu j	naramnic muham
poleg pregovora: v vinu jelbianil polič vina na vegasti resnica. Ako se torej tudi mi m^zu P1'* poliču je pa slonel poprimemo te pravice, izvira kosmat mož, suknjar, ter pra-iz tega, ker menimo, da naše V1^ krčmarju Peharčku to in slovenske krčme in naši krč- *° neP°ti*ebno reč. marji, čeravno imajo po deželi ( “Prav gladka kaplja se bo veliko preprostejšo podobo, očistila iz letošnjega vinčeca,” niso nič manj originalni ko1.!6 dejal suknjar in zavzdignil staroangleški Scottovi. To se'kupo proti malemu oknu, da ve samo ob sebi, da ga slovenska mati do zdaj še ni rodila, ki bi z isto rezno natančnostjo opisal naša narodna svojstva, kakor je omenjeni nedosegljivi mojster svetu predočil značaje svojega ljudstva. Zato ne bo poizkušal pripovedovavec te vseskozi resnične pripovedi naslikati veselega slovenskega vinotoka Peharčka, in to iz
bi ogleda! pijačo proti luči.
Brž vrže muhalnik iz rok in leti vun.
Peharčkova hiša je stala tik velike ceste. Za hišo pa je držala mala cesta ali bolje kolovozna pot v stran.
I Dva gospoda sta poskakala z vozička in starejši je glasno klical pijače. Krčmar je enega poznal, zakaj pozdravil ga je, stisnivši slamnik pod pazduho: “Bog daj dober dan, gospod Vencelj! Hitro ste prišli iz Ljubljane, kdaj — v petek j ste mimo šli. No, zdaj vem, da ste zopet nakupili mazil, rož, kroglic in vsega in boste zdravili ljudi, da bo strah.”
Govoreč se je krčmar oziral na mlajšega gospoda in ugibal sam pri sebi, kdo je pač to, ki se je pripeljal z okrajnim zdravnikom gospodom Vencljem. Bil je mlad, jako lep gospodek, a Peharčku čisto neznan.
Gospod Vencelj ni pustil, da bi bil krčmar konja izpregel; pila sta na voz naslonjena.
“Peharček,” je dejal.zdrav-
dobiti tu v
odgo-
imajo
‘Bogme, gladka!” pokima nik izpraznivši dočista prvo
krčmar in jezno udari z lese-'kupo, ‘naprezi,
nim muhalnikom po mizi, kjer je srebala tropa te sitne živali razlito vino. “Tega mrčesa je povsod polno!”
“Le stoj, Peharček, pa mene pomni:	tako bo močno to
vince, kadar se cvet do dobre-
da boš peljal Slemenice!
tega gospoda na Saj veš, da moram jaz tukaj v stran.”
da se bo dalo ugrizniti. Postelje res nimam take, da bi se človek v blazino vdrl; pa že posteljem na otavi tako mehko, če je božja volja, da se bo ležalo za silo.”
“Jaz sem obljubil, da pridem danes,” odgovori mladi tujec; ali ne morem voznika nikjer drugje obližju?”
“Bogme, ne izlepa,” vori Peharček, “tod ljudje bolj vole, konja imam samo jaz.”
Zdravnik gospod Vencelj je mislil in mislil, nasvetoval zdaj to, kako bi spravil mladeniča na pot. “Bo že!” reče črez nekaj časa; “ali jezda-rite?”
“š’e nikoli nisem bil n a konju,” odgovori potnik.
“No, na suhem se ni še nihče naučil plavati. Peharček, ali imaš konja napasenega?”
“Bogme, konj je dober, sit ko stopa, ravno poprej sem mu vrgel povesmo detelje; vem, da je že vso potrl in pohrustal.”
‘Že dobro. Jaz imam tu na vozu ravno prav kupljeno sedlo. Pa bova gospodu vsak pol posodila, naj jezdi.”
Peharček se popraska z a
ga usede, da si bodo ljudje, treh razlogov ne: prvič zato,'kadar se ga bodo prav po ker si ni mogoče misliti Pe- božji volji navlekli, lase in harčka takšnega, kakor je v j ušesa pulili ter rdeče nosove
resnici bil; drugič, ker ima pa otekle vratove, prazne mo-1 bo ta ali kateri hoče, jaz ali leta poznanja vredni mož le(šnjice pa krvave butice nosili, j moj fant. Jaz menim, naj bi začasno, hitro minljivo mesto kakor se poje v pesmi.” | ostali mladi gospod pri meni
ne, zaslužka se nisem še nikoli branil — vrag naj vzame če kolesce — pa zdaj ne morem, jutri pač. Kolo se mi je strlo od voziča in ravno otodi ga je nesel moj fant h kovaču. Jutri bi vas pa peljal, naj si
samo v začetku naše povesti,! “Bogme!” pravi Peharček; in tretjič, ker imamo še enega pa preden konča besedo, zas-
krčmarja, Peharčku po duhu lisi, da je pred hišo priropotal Ibobu korenje pleve — bo že sorodnega, vplesti pozneje v voz in da nekdo kliče zunaj. ) vrgla zvečer kaj črez ponev,
CHICAGO, ILL.
ušesi, zaviha ustnice pod nos “Jaz bi to prav rad, zakaj |in pravi. “Nikarte mi ne za_
merite; saj veste vi bolj ko jaz, kaj govori pregovor, k! pravi, da tri reči niso dajati na posodo vsakemu človeku ali pa nikomur: ne žena, ne pipa, ne konj. Pa ker ima moj sireč že stara rebra in je že vsemu vajen, ne rečem, da ga ne bi dal, ko bi — nikar ne zamerite — ko bi — gospoda poznal.”
“O nič se ne boj za konja; jaz sem porok za to, da ga dobiš jutri nazaj,” reče zdravnik.
Trenotek potem je stal Pe-harčkov sireč, ki je stavil rebra že malo preveč na očiten videz in molil glavo bolj v tla
ko nakvišku, osedlan in oče-jen na cesti. Peharček je z všečnim očesom gledal zdaj svetle dvajsetice v roki, ki mu jih je bil dal mladi gospod, zdaj usnjato sedlo, ki tako lepo stoji na koščenem hrbtišču njegove kleke. Mladenič se je malo nerodno skobalil na svojo rosinanto; krčmar pa mu je dal veliko njegovo usnjato torbo na konja in ga podučil, kako mora ravnati s pohlevnim sircem, da bo rajši stopal.
“Torej srečno pot, gospod Kvas!” — je dejal zdravnik. “Pred mrakom boste ravno v gradu. Sporočite moj pozdrav gospodu Benjaminu. Kmalu enkrat pridem tja s svojo hčerjo, da mu voščim srečo, ker je dobil tako korenito izobraženega in učenega mladega moža svojemu sinu za učitelja, kakor ste vi. Zbogom! Prav vesel sem, da sva se seznanila; upam, da nisva bila naprvo in nazadnje vkup. Zahvaljujem se vam za druščino.”
“Prosim, gospod zdravnik, meni se je zahvaljevati vam za dobrotno prijaznost!”
“No, no, kajpak! Greh bi bilo, ko vas ne bi bil vzel na voz; žal mi je, da ne utegnem z vami v stran do Sleme-nic. Srečno!”
Rekši udari Vencelj po konju, in voz zdrdra po stranskem potu. Gospod Kvas — tako je imenoval zdravnik svojega dosedanjega tovariša — tudi spodbudi svojega zaspanega Šarca in odjezdi po veliki cesti, ko si je bil, kolikor se je dalo po nejasni Pe-
harčkovi razlagi, zapomnil, kje mora zaviti v stran, da pride prav.
Dan je bil prijazen; solnce se je bilo premeknilo že na zahod: vendar se je še z vso žarnostjo upiralo potniku v hrbet, kar mu je bilo toliko bolj nepriležno, ker se je iz-1
pod kopit nemarno klavzajO" čega konja vedno vzdigoval oblak cestnega prahu in poln‘1 mladeniču nos in ušesa. Zastonj so bile vse poizkučnjfii da bi pripravil žival do hitrejše stopinje in tako vsaj nekaj prahu pustil za seboj-(Prihodnjič dali®-1
črez noč, saj je že štiri črez poldne. Moja stara — zdaj v
LEPA SEDANJOST
s.
4
W A
'Mr/
.fjm
■ * P'a
n

SE LEPŠA BODOČNOST
Pred štirimi leti... 'se še spominjate?
Viharni oblaki finančnega kaosa so se zbirali nad Illinoisom. Bili smo “na robu prepada.” Brezposelnost je porasla. Industrijski razvoj je bil v nizkem položaju ... gospodarstvo je bilo na mrtvi točki. Naši nesrečni duševni bolniki so bili dejansko jetniki “v kačji jami,” prisiljeni presedeti svoja življenja z malenkostno pomočjo in brez nade.
Potem ste izvolili OTTO KERNERJA za guvernerja!
Danes je naša država plačila zmožna in operira prvič po več kot enem desetletju z res IZENAČENIM PRORAČUNOM.
Danes opravljajo stotine nove povečane industrije dobičkanosen posel v Illinoisu. Zaposlitev je na višku. Osebni dohodek se je zvišal za 21 odstotkov.
Danes ima Illinois prvovrsten duševno zdravstveni program ..., ki polaga važnost tako
na zdravljenje kot na rehabilitacijo... in ni brezupen zapor. Da, danes je res lepo v Illinoisu!
In JUTRI bo še lepše. Pod domiselnim vodstvom guvernerja KERNERJA, v polnem sodelovanju z napredno politiko miru in blagostanja predsednika LYNDONA JOHNSONA, bo naš državni program, ki je bil tako dobro začet, izvajal do še višjih višin. Lahko pričakujemo dejansko polno zaposlenost v Illinoisu v 18 mesecih.. . lahko pričakujemo še večji porast v razvoju našega gospodarstva . .. lahko pričakujemo, da bo guverner Kerner podvzel vse, da doseže nove dohodke, ki bodo pošteno in enako davčno breme za vse... lahko pričakujemo nadaljnje socialne reforme v korist vsega ljudstva.
Guverner Kerner je dal Illinoisu zagon k blagostanju.
OBDRŽIMO GA!
Retain
LYNDON B. JOHNSON
PRESIDENT
★WINNING*
Retain
OTTO KERNER
GOVERNOR
Nationality Citizens
KNOW
jaok mm
VOTE FOR AN
Experienced County Sheriff
(Mrs. F. Block, Gh-, 710 St. Cloir NE)

HsRAttP

.vadiji	čb
ALL SZ CHAMEL 23" TABLE TV
. it	r ' £
ZENITH HANdCRAFTED QUALITY MEANS GREATER DEPENDABILITY
A -Vvi*'	; ■ 0 , ’ -K_• • 'v'
® VOTE DEMOCRATIC
CITIZENS FOR KERNER COMMITTEE
The MARNE • Model M2706U
All new! Distinctive, low, compact styled vinyl clad metal cabinet in Pearl Beige color or White Straw color. New Zenith Deluxe Video Range 82-Channel Tuning System.	*
21,000 Volts Picture Power. Dipole Antenna. ^ a Q|r*95
HANDCRAFTEDI
FOR FEWER SERVICE PROBLEMS
No Printed Circuits! No Production Shortcuts! Every chassis connection in Zenith TV is handwired for the utmost in TV dependability.
r/LERE S EXTRA VALUE IN ZENITH QUALITY!
TRADE IN YOUR OLD TELEVISION EASY MONTHLY PAYMENTS
NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE
6202 ST. CLAIR AVE.
JOHN SUSNIK & SONS
X
VOTE — RETAIN EXPERIENCE — VOTE!
WILLIAM W. TAFT
STATE SENATE (2-Year Term)
B. H. Akers, Chmn., 2531 N. Moreland
TI MOŽJE SO SKUPNO DOPRINESLI VEČ KOT 175 LET PROFESIONALNE SLUŽBE. ONI SO ZMOŽNI, POŠTENI IN IZKUŠENI-
KEEP GOOD GOVERNMENT IN CUYAHOGA COUNTY
THESE MEN HAVE RENDERED A TOTALOF MORE THAN 175 YEARS OF PROFESSIONAL SERVICE. THEY ARE ABLE, HONEST AND EXPERIENCED.
ON NOV. 3rd-ELECT

COUNTY COMMISSIONERS	
X	William P. Day
_x	Henry W. Speeth
PROSECUTING ATTORNEY	
	John T. Corrigan
Clerk of the Court of Common Pleas	
U.	Emil J. SVSasgay
SHERIFF	||	
Xj	James J. EVZcGettrick
COUNTY RECORDER	
X	IVSark H^cEiroy
COUNTY TREASURER	11	
X	Frank M, Brennan
I	COUNTY ENGINEER	
X	Albert S- Porter
CORONER	||i	
m	Dr. Samuel R. Gerber f
E=] TAKE THIS WITH YOU TO THE POLLS

VZEMITE TO S SEBOJ NA VOLIŠČE
Slovend priporočajo v izvolitev
3. novembra 1.1. sledeča kandidata za okrajno sodnijo
[Xj Joseph W. Bartunek
Francis J. Talty
Slovenski demokratski klub v Euclidu, Ohio, je na redni seji meseca septembra 1.1. soglasno INDORSIRAL in v izvolitev priporočil FRANCIS J. TALTY in JOSEPH W. BARTUNEK za okrajno sodnijo CUYAHOGA okraja.
Max Gerl, predsednik
.imiuiiiiiiiiiuiiiimtimumiiiiiiiimi!iiiiiiiiiiimMiiim>Hiii'iiHiiiiiiiuimunid|,!s •• ^
1 JOS. ŽELE IN SINOVI I
POGREBNI ZAVOD
= 0502 ST. CLAIR AVENUE	Tel.: ENdicott 1-0583 g
=	COLLINWOODSK1 URAD
I 452 E. I52nd STREET	Tel.: IVanhoe 1-3H8 s
= Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago 5 Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo	5
...................................iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiii»li,|l>?
EUCLID POULTRY
V zalogi Imamo vedno očiščene piščance, na kose zrezane, popolnoma sveža jajca ter vseh vrst perutnino. Pridite In sl Izberite!
HOWARD BAKER
549 EAST 185 STREET, EUCLID	KE 1-8187