P osam e zn e Številke* Na vadne Din —-‘75, ob nedeljah Din 1’—. TA BOR* ishaja v»«k dan, rarven Sed* lic in praznikov, ob 18. uri z • . Jma Im* aV.rt«* Poštnina 'plačana v gotovini Caio danaln"2 Slav- 'TJ 3 j Ji j ©eavi|c •» r » — -------- datu nom naslednjega dne ter atane mestčno po poki D 10*—, za ino-zomrtvo D 18- , dostavljen na dom I) 11*—, na izkaznice D10’—» inserati po dogovora. Naroča ae pri upravi .TABORA** M/RIBOR Jurčičeva ulica Stav- *• Naslov TAB vli^iSŠsP mm | Posamezne številke: | Nšvadne Din —'75, ■j ob nedeljah Din 1*—, UREDNIŠTVO .e o.h.;. , Mori-boru* Jurčičeva «1. at. 1, L nadstropje. Tclefoo intarurb. «t. 276* UPRAVA sv anhnja v Jurčičevi ulici it 4, pritličje, desno Tele* ton st. 2i. — SHS pOHtnočnkovnl račun štev. 11.787. Na naročila brc* denarja sc n« oairu. ■*’*' Rokopisi Se ne vračajo* t. Knjižnica liceja Ljubljana Maribor, nedelja 21. decembra 1924. Leto: V. — Številka: 291. ffiSSEEEa Borza. CURIH, 20. dec. (Izv.) Sklepni tečaji. Pariz 27.83. Beograd 7.7250, London 24.207 Praga 15.63. Milan 22.05, Newyork 510.20, Dunaj 0.007275. Albanske spletke proti mali državi. Albansko-boljŠevlški monsignor obtožuje Jugoslavijo. skem parlamentu. ŽENEVA, 19- decembra. Generalni tajnik Društva narodov je prejel od predsednika in zunanjega ministra albanske vlade, monsignora Fan Nolija brzojavko, v kateri Fan Neli obtožuje kraljevino SHS, češ. da je bila albanska vstaja organizirana na jugoslovanskem ozemlju. Monsignore Noli prosi generalno tajništvo D. N., da naj ^intervenira Pri jugoslov. vladi, kajti če ne bo temu konec, bo balkanski mdr resno o-grožen. Besedilo brzojavke je bilo Lončeno jugoslov. poslaniku v Bernu, članom sveta Društva narodov pa jo bilo odposlano obvestilo o zadevi. RIM. 19. decembra. »Popolo d’ Italia«. javlja, da je posl. Dudan interpeliral ministra zunanjih del v sledečem smislu: Ali je res, da je ob istem: času, ko je jugoslov. zunanji minister proglasil, da se Jugoslavija ne bo vmešavala v albanske notranje spore, jugoslovanska vlada organizirala in oborožila tolpe, ki so v polni vojni opremi vdrle v Albanijo! Kaj namerava italijanska vlada storiti, da obrani svoje interese ob Ad-riji, ki so neločljivo združenj z neodvisnostjo in integriteto Albanije. RIM, 19. dece. Albansko poslaništvo demontira beograjske vesti o begu Fan Nolija.. Listi prinašajo vesti, da so tudi na gršVi meji zbirajo albanske tolpe. — Nekateri listi ostro napadajo jugoslovansko vlado, češ, da se nekoliko preveč zanima za dogodke v Albaniji in da pošilja na mejo mečne vojaško oddelke. Včeraj sta pripluli k albanski obali dve italijanski vojni ladiji. Prebivalstvo Interpelacija v lim- jih je — vsaj po rimskih vesteh — navdušeno pozdravilo. Dogodki v Albaniji, ki so reakcija prebivalstva na nesposobno vlado katoliškega monsignora in italofila Fan Nolija in njegovih muslimanskih trabantov, so vzbudili odmev po vsej Evropi. Vlada Fan Nolija je dolgo podpirala in oboroževala razne tolpe kot na pr. Bajram Curovo, ki so ropale na jugoslovanskem ozemlju. Da bi še bolj oškodovala Srbom in jugoslovanski državi vebče, je hotela napraviti v Tirani boljše viško centralo za Balkan. Ta divja politika katoliškega monsignora Pa ni zadovoljila niti nemirnih Albancev in so se tik pred volitvami uprli. Ker je vstaja u-spešna, je zašla vlada Fan Nolija v neprijeten položaj in sicer prav v trenutku, ko je prispel v Albanijo sovjetski major Krakovjeckij, da boljševizira albansko vojsko. S. perfid n ostjo, ki je lastna monsignora Noliju, zavrača ta mož vso krivdo na Jugoslavijo in sicer radi tega, ker se je vrnilo v Albanija več beguncev, ki so se morali kot nasprotniki Fan Nolija zateči na naše ozemlje, sicer bi ne bili varni pred boljševiškim monsignorjeim. To je dalo albanski vladi povod za protest proti Jugoslaviji in pok r vit el j ero italfilske vlade v Rimu za besno gonjo proti tisti državi, ki ji Mussolini neprestano zagotavlja svoje prijateljstvo. Slično interpelacijo je vložil Noel Buxton v angleški spodnji zbornici, pa je dobil od Mac Neibla pravilen in krepak odgovor. Kakor je videti, se spletke nadaljujejo. Ninžič proti Fan NolUu. Albanski ministrski predsednik sple-iri na podlagi izmišljenih trditev. PARIZ, 20. dec. Pred svojim odhodom London je dr. Ninčič izjavil, da sta se igoslavija in Italija izjavili za strogo vtralnost napram Albaniji. Obdolžit-ana Nolija zavrača z vso odločnost-zlasti še popolnoma izmišljeno vest ugoslovanskih regularnih četah, ki je operirajo onstran albanske meje. Pred odločilnim bojem v Albaniji. BEOGRAD, 20. decembra. Po vesteh iz Albanije so so vstaši morali umakniti iz Kruma. Osvojil jo je BairamJlur. ~ Pravijo, da je med vladnimi častniki veliko takih, ki ne razumejo besedice albanski in so torej inozennei. Tekom včerajšnjega dne so čete Ahmed Beg Žoge zasedle svoje postojanke, tako, da je pričakovati odločilnega boja med vstaši in vladnimi četami. Boj utegne izbruhniti tekom noči ali tok cm jutrišnjega dne. Pravice slovenskega Jezika pred sklrn parlamentom. RIM, 19- decembra. V debati o budžetu prosvetnega ministra je včeraj govoril slovenski poslanik Besednjak, ki je imel oster besedni spopad s fašisiovskim poslancem Bcllelijem- Njegov govor je izzvenel v zahtevo: »Zahtevamo, da nam daste vsaj tiste pravice, ki jih Italijan: zahtevajo za svoje sonirodnjake v Tunisu « Besednjaka so fašisti ves čas presiniah s sovražnimi klici proti Slovencem. Danes je govoril v podobnem smislu kot včeraj nemški poslanec Tinzl, ki J e ostro kritiziral Oentilijevc šolske reforme. .-Po-minjal je na besede generalisimusa Ga-dorne, ki je dejaj, da učitelji, katerih otroci ne razumejo, ne morejo tujerodne rim- otroke naučiti italijanskega jezika. Tudi Tinzlcv govor je izzval penečo jezo fa-šistovskih šovinistov. Pašič in Žerjav v avdijenei. * BEOGRAD, 20. decembra. Danes med U. in 12. uro je bil sprejet v avdijcnco ministrski predsednik Pašič. To je bila prva avdijenca po kraljevem povratku v Beograd'. Popoldan bo sprejet v avdi-jenco minister dr. Žerjav. Po atentatu na Ninčcvu. SOFIJA, 20. decembra. Ninčev, proti kateremu je. bil povodom njegovega povratka v mesto storjen atentat, je podlegel ranama. Vladni kroigi so mnenja, da so atentatrji bodisi zem!joradniki bodisi komunisti. Prehlajenje mehurja, sopil in dihal ozdravite z uživanjem Radenske vode! zaloga Radenske mib. vode. iištenje esq Uniatskem. Maribor, 20. decembra. Žarišče naših notranjepolitičnih problemov, od katerih zavisi tudi zunanja moč države, je nedvomno Hrvatška. — Vsled tega so politični dogodki tamkaj velevažnega pomena za vso državo. Posebne politične razmere so zakrivile, da so Hrvati boljinbolj odhajali z dela pri izgraditvi močne in napredne jugoslovanske države, države, Ki je v sedanji konstelaciji evropskih političnih sil tudi za hrvatsko politično in socialno indiviualnost največje jamstvo razvaja in bodočnosti. Tako je vodstvo države prehajalo boljinbolj v roke Srbov oziroma Srbijancev in sanjavi politiki med Hrvati in Slovenci so zagnali krik o srbski hegemoniji. Politična zgodovina nas uči. da je vsaka hegemonija posledica: 1. brezbrižnosti podrejenega, 2. večje spretnosti, sposobnosti, prestiža tistega, ki vlada nad drugim. Šestletna politična zgodovina. Jugoslavije je to znova dokazala. Če lahko govorimo o kaki hegemoniji, je to posledica z ene strani pasivne, z druge strani pa premalo spretne politike onih, ki se čutijo prizadete. Najboljši politik je pač le mož, ki lahko najbolj spozna tako?,vano politično realnost, t. j. ki se ne da voditi od nobenih napačnih predsodkov in sklepov in ki vidi jaisno pred sabo ne samo cilj, ampak tudi najuspešnejša sredstva za dosego tega cilja. Da je bila zlasti hrvatiska politika v tem oziru zgrešena, to leži na dlani in to*priznavajo celo tisti hrvatski politiki, ki so absolutno nezadovoljni s sedanjim stanjem, ki pa se- ne dajo preslepiti s peskom, katerega siplje v oči demagog Radič. Nedavno smo na tem mestu zabeležili, da so se začeli zla.sti gospodarski krogi na Hrvatskem zavedati, da je boj proti Beogradu popolnoma brezuspešen. Gospodarski krogi so v vsaki državi imjinvanj čustveni in najjasneje vidijo realnost stvari in pojavov; ni tedaj čudno, če jim začenja polagoma presedati neprebavljiva politična kaša, ki jo vari v Prpičevi palači čuden izrodek hrvatske demokracije. Najnovejši pojavi le potrjujejo dejstvo, da -se ljudem odpirajo oči in da začenjajo gledati čisto kritično na politične dogme, ki so jih bili sprejeli v debi, ko se je razsodnost umikala plemenskim strankarskim in partHcukmiaičnim strastem. Pojavi v Radičevi stranki so dovolj značilni. Našlo se je nekoliko treznih ljudi, ki so se začeli upirati Radičevi tiraniji in začel se je proces razkrajanja. ki je neizogiben celo tam. kjer surova sila vzdržuje disciplino in avtoriteto (na pr. v ruski komunistični stranki). Ti nezadovoljneži niso opazili samo jalovosti Radičeve politike, ampak tudi nje očitno škodljivost, protislovja itd. Sedaj se. žc, začenjajo čisto načelni in celo moralni obračuni. Tako jo Lovrekovič dokazal Radičevo korupt-nost in sorodnik najmogočnejšega gromovnika edino zveličavne stranke Ivan Radič je moral stamjte pede skozi vrata republikanskega paradiža. Potem se je pobunila dolga vrsta, poslancev IIRSS radi dnevnic. Med njimi je namreč več ljudi, ki so videli v politiki ne samo kn-rijero, ampak uprav ekzistenco. Radič pa je zaukazal, da morajo oddati dnev nice v celoti njemu, da se izplača kupnina Prpičeve palače, ki se v rji ^bani« predsednik s številno družino. Ker pa se mnogi poslanci niso pokorili ukazu gromovnika v Prpičevi palači, jih je Radič kratkomalo črtal z nove kandidatno liste in jih ta kore koč politično zadavil. Ker pa v tem primeru gre za kaj drugega kot so teorije o seljački republiki in niirotvornem narodu, namreč za eksistenčne interese posameznikov, sc zdi, da se pobunjeni angeli ne bodednli tako zlepa posuniti v pekel, tembolj, ker po včerajšnjih izjavah dolže Radiča, da je f slzif iciral pooblastila in mu celo pretijo s sediščem. Vse to je bilo pred dobrim letom nemogoče. Toda socialni, politični in gospodarski zakoni so neiz- prosni in v metežu protislovnih interesov se začenja tisto kresanje in kvaše-nje, ki nazadnje da prav maksimi: »Le, kar je zdravega, obvelja!« Verjetno je, da bo to še bolj pospešilo' čisto načelen obračun v IIRSS in prineslo rezultate, ki jih mora državna politika samo pozdraviti. Še večjega pomena pa bo za usodo HR.SS njena od zgoraj dol vcepljena boljševizaeija. Beograjska »Reč« je objavila porazna razkritja o Radičevi pogodbi s III. internacijonalo. Ni naša naloga, da bi meritorno razpravljali o pristnosti objavljenega akta, povdarja-mo pa to-le: Ruski sovjetizem preživlja težko in zapleteno notranjo krizo, ki u-tegne prinesti katastrofo kakor dolga in ta.jinstvcna je Leninova bolezen. V oči-gled temu cmagova.nju revolucije _ na ruskih stepah skuša III. internacijo« a-la zanetiti za vsako ceno kar največ nemirov v Evropi in vzdržati mase v tistem razdraženem stanju, ki najbolj lignja revolucijski propagandi. V zadnjem času je boj proti boljševizmu postal splošno svetovno geslo. Kake posledice rodi revolucijska agitacija, se je pokazalo v Angliji; Francija, ki ima zelo svobodoljubno vlado, je začela nastopati z vso strogostjo proti komunistom; v Nemčiji je odpadlo od komunistov več ko milijon volilcev. Značilen primer boljševiške agitacije nam nude znani dogodki v Revalu na Estonskem, Povsod celo med neciviliziranimi narodi — so začeli boljševiki svojo destruktivno agitacijo, pa se ni čuditi, če se začenja dvigati odločen odpor, ki mora zbrati vse, kar je zdravega in klenega v zapadni civilizaciji, ki jo boljševizem v temeljih ruši in zanikuje. Sploh pa tu ne g-rc toliko za rešitev kapitalizma in za prepre-čenjo nove družbe, Iti bo nastopila tudi brez boljševizma, kolikor za odpor zdravega razuma proti azijatsko-barbavskim1 metodam boljševiške revolucije, ki cinično teptajo človeško dostojanstvo in zdravo pamet. Tako tedaj nastaja po vsej Evropi odločno razpoloženje proti boljševizmu. Prav v tem treutku pa si skuša hrvatska politika obleči boljševiški plašč- in sicer od same nemoči, iz gole trme in zahrbtne želje, da prestraši ili zbega političnega nasprotnika z revolucijskim bav-ba-vom. Boljševizacija HESS je sila opas-na igra z nabitim samokresom. Sprožiti se mora: zelo verjetno ph je, da nerodna roka zadene samega sebe, no pa nasprotnika. Vsak resen človek dvorni, da bi si hrvatski državni separatisti pridobili simpatije zapadne Evrope, če se bodo igrali boljševike, še manj pa bodo s tem rešili kak notranji problem, ki jih žuli. Vse to so načrti Radičevega duha, ki se niha. kot nihalo med strastjo ’-n zlobo, duha, ki utegne pod nekimi pogoji sprožiti v masah velike pokrete, ki pa ne more dati in ustvariti nic trajnega. Proti temu se tedaj dviga odpor celo med samimi prisla.ši IIRFS in disciplina v tej stranki je bila, odsihdob pa .ie ne bo več. Tako se začenja v političnem! življenju ločiti zrno od plevela in vetrovi, ki pritiskajo od zunaj, bodo neizprosno odpihali vse, kar je bilo rojeno le za trenutek. V tem procesu pa o-stane nepremična in nerazkrojiva državna misel, ki ji je 1. decembra 1. 1918. udaril betonske temelje. Soma in po svetu. — Razkritja beograjske »Reči« glede Radičevih svez s III. internacijonalo so postala tistim politikom, ki so šli Radiču na limanice, jako neprijetna in vpijejo, da je vse to fnlzifikait. Kako pa! Ali jo nemara falzifikat tudi »soglasen sklep« hrvatskesa narodnega zastopstva, da IIRSS vstopi v kmečko m-ternaci jonalol Izmotavali je, češ, da .10 kmečka internimijonala neodvisna od ITT, internaeijonale in sovjetske vlade, sodi k večjemu pred krog bralcev »Slo- Stran S, »TARO E«. V Mariboru rine t” Stroji za ostrenje svinčnikov in luknjači (Massenlocher) ANT. RUD. LEGAT & CO. , Maribor, samo Slo v en ? r tul. 7 , , ' telefon 100. bodnega doma«, ne pa pred politično ponošene ljudi, ki vedo, da ima vse, kar u-i stanove sovjetski državniki, samo en riij-: razširiti idejo komunistične revolucij^. Celo znanstveni zavodi, vseučilišča'itd. morajo imeti v Rusiji političen značaj, ker samo tako jih sovjetska vlada trpi in podpira. Radičeve grožnje • s Čieerinom in ozke zveze njega in nje- ■ gOve kaimarile s sovjetskimi eksponenti na Dunaju in drugod so najbrže tudi samo falzifikat?! Ne glede na besedilo iJdgodibe, ki ga je objavila »Reč« je danes vsakemu treznemu človeku jasno, da je TTRSS v boljševiških službah in je že zadnji čas, da se ž njo postopa po ob-sfoječib zakonih. Izmotavali so se tudi v 'Moskvi, ko so Angleži zasačili Zinovje-vo hujskaško pismo, vendar pa bi se ‘ JZinovjev najbolj režal v pest, če bi mu ljudje verjela Sreča je. da nimamo v Beogradu na državnem krmilu lutk. ki bi se dale voditi na niti, ki jo je spletel Radie sporazumno s sovražniki naše države.' Radie.kot ponarejalec podpisov. — ■Bivši jladičevei, ki so sedaj od’ njega šli • stran in osnovali novo stranko, so izne- • sli, v .javnost že marsikak greh g. Radj- • da. Nnj,novejšo senzacijo tvori sledeče -razkritje.:..Radič je od vseh svojih po- . slaneev zahteval, da morajo dnevnice ■ zp celo jeto dni. kar so lepo doma čepeli, .izročiti- njeimu v strankine svrbe. Temu ■ .diktatu jso je uprlo krov 25 poslancev. A . kaj je,napravil Radič1? On je enostavno potvoril niihove podpise na pooblastilih • in dal po svojem odposlancu dvigniti v Beogradu ves denar. Ker mu sedaj ti • poslanci groze s tožbo jim on grozi z iz- ■ ključi!vn iz stranke. Tudi nobenega iz-' . med,,njijh ni več na njegovih kandidatnih listah. Tn tak navaden goljuf je varal ljudstvo s svojim »bojem proti korupciji«!! — »Oesterreichische Grenzvvacht«, mana kloaka radgonskega dr. Kanini-kerja, ne smo več prihajati .in še širiti v naši državi, ker piše proti interesom naše državo. — Dr. Ninčič in dr. Beneš o priznanju- sovjetske Rusije. Dr. Beneš je imel .v češkoslovaškem parlamentu ..velik govor, v katerem je glede Rusije izjavil, da ni resnica, da bi bila tretja interna- . .čijohalak.rieodvišna od sovjetske vlade ln' da 'bi njena propaganda ne imela nobenih zvez š sovjetsko vlado. Znano je, da sovjetska vlada financijclno in tudi sjcer, ppdpira tretjo internacijonalo, _ z druge strani pa zopet tretja internacijo-nala porablja službene telegrame in' kurirje sovjetske vlade v svoje svrhe. Dr-ičfinčič pa je v Parizu izjavil so-, trudniku. »Matina«, da je on poprej bil za .priznanje sovjetske vlade, danes pa je mnenja, da je treba to priznanje od-goditi. Danes priznati sovjetsko vlado bi pomenilo priznati tretjo internaci jo-nalo.. Tpga pa hočemo. Sovjetske vlade , ni:vec. Ljudski komisarji so po Ljeni-' novi smrti pokorni sluge Zinov.ie^a, in Če se. ne pokore, jih zadene usoda Trockega, ki, je dobil — uradni zdravniški hiljten, Tnicijatorji tretje internacijo-‘ nale poznajo samo en princip, princip sistematske destrukcije doma in v drugih državah. Nikdar ni Rusija toliko tr-' pela kot. danes. Beda je zagrabila vse . driMgbne-slbje V Ženevi je bila silua-’ feija. še dfruka. Tam smo imeli pred seboj ngcljtphalno Rusijo. či Čerin je na konferčnci v Žehevi predstavljal Pavez socialističnih sovjetskih republik in razlaga! tradicijonaino politiko Rusije. — Govoril ‘nam ' je o panslavizmu enak.o dll;j? nekoč govoril bivši carjev ’ mthisteri/Ljehin je razumel, da je treba'po'rhŠen ju zopet, zidati. Anarhisti .tretje internaci jon a le po hočejo živet’ n:a .razvalinah. — Med vodilnima diplo-'#aibpj.a, Male antante vlada torej popolno sdglasje glede sovjetske Rusije. V , i y.’: '*i : • , v#i ... rr Macdonaldove skrivne kupčije z Rusijo.. Londonski listi poročajo, da so razkrito kupčijske zveze Macdonaldove vlade s sovjetsko Rusijo. Značilno je. da je pod vlado tega pacifista in z njegovim: dovoljenjem odposlala neka an-,. gleška: tovarna v sovjetsko Rusijo —600 strpjnic. Orožje jo bilo natovorjeno na skrivaj po noči in odposlano v Rusijo. Sedanja angleška vlada je odredila da se no-sme več zalagati boljševikov z o-rožjem.- . -r- Uradni dnevi srezkega" poglavarstva Maribor, levi breg se vrše v Sv. Lenartu, dne 22-•jan., 19. febr., 17. marca, 16. apr., 20. maja, 18. jun., 16 jul., 20. avg. . 34. »ept.* 22. okt., 19. nov. in 17. dec.; v Zg. Gmureku dne 29. jan., 26. febr., 26. marca, 23. apr.. 28 maja. 25. jun., 23. juh, 27. avg., 29. sept., 29. okt., 30. nov. in 22. dec. — Razpisana zdravniška služba. — Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisuje službo zdravnika-uradnika v Hrastniku. Interesenti se opozarjajo na razpis v Uradnem listu. — Samomor na celjskem okoliškem pokopališču. V četrtek, dne 18. im. okrog 13. ure je slišal , neki delavec, ki je bil zaposlen s prfcstrigovanjem grmovja na okoliškem pokopališču, oster strel Skupno z grobarjem sta našla na zgornjem delu pokopališča že mrtvega moža. V roki je držal še samokres. Okrog 17. ure se je posrečilo ga agnoscirati, ko je gostilničar »Pri Jelenu« spoznal v njem gostilničarja Jarčina iz Stranic. Okrog pol 11. ure dopoldne je prišel nesrečni samomorilec v gostilno »Pri Jelenu« in je dal shraniti gostilničarju svojo uro, cigaretno dozo in harmoniko. Ker je gostilničar mislil, da gre morda v zapor, ga ni hotel nadalje izpraševati. Okrog J/>12. ure se je mož vzdignil in naglo zapustil gostilno. Kaj ga je gnalo v smrt, se doslej še ni moglo dognati. Jarčin zapušča ženo in 4 otroke, od katerih sta 2 v Ameriki. — Vlom v pisarno okrajne finančne uprave na Prevaljah. V noči od 17. na 18. trn. je neznan vlomilec odprl s ponarejenim ključem zadnja vrata pisarne okrajne finančne uprave na Prevaljah in odnesel tula uro z 2 zlatima verižicama vredno 10.000 din., zlat prstan, vreden 300 din. in 2 zlatnika, vse last nekega uradnika. Uradnega imetja se vlomilec ni polastil, vsled cesar sumijo, da je moral dobro poznati lokal in razmere v njem, — Božični pozdravi slov. vojakov. Iz Šibenika smo prejeli. Vesele božične praznike ter srečno novo leto. vsem znancem ter domačinom in čitateljem »Tabora« žele slovenski podčastniki »radio mojsterskega tečaja«; Rudy Kosi, Jake Jezeršek. Srečko Centa in Viktor Antonič. — Prošnje za znižano vožnjo na^ železnici za državne uradnike. Učiteljska tiskarna je založila formularje tiskane prošnje za znižano vožnjo v zmislu novega pravilnika o voznih olajšavah. Prošnje so v zmislu pravilnika posebne za aktivne uradnike, posebne za upokojence in posebne za rodbinsko člane ter vdove in sirote drž. uradnikov. Aktivni uradniki imajo zaise in za rodbinske člane vlag' *i prošnje pri svojih uradih, kjer so nameščeni; upokojenci, vdove ii siroti- - potom delegacije financ. — T '/o odvetniških in notarskih uradnikov s sedežem v Mariboru sporoča, da se vrši III. občni zbor Krajevne skupine v Ptuju jutri v nede.jo dne 21. tm. ob 10. uri v restavraciji »pri Zamorcu« v Ptuju in ne v Narodnem domu, kakor je zadnjič Gdvetniška pisarna objavila. Vabimo vse zavedne in iskrene tovariše-ice iz Maribora in 13tuja, da se tega važnega zborovanja udeleže, ker bode ptujska skupina razširila delokrog tudi glede stanovskega^ gibanja v sodnih okrajih Ormož in Ljutomer. — Odbor. — Za reveže — slepce je podarila rodbina Prane Ogorelec v Ljubljani 2(10 D namesto cvetja na krsto g- Karla Zalokarja v Mariboru v roke predsedniku Podponega društva slepih v Ljubljani. Posnemajte plemenite darovalce! — Goreča prošnja! Bližajo se božični prazniki in za njimi Novo leto. Zdi se nam, da je vse pozabilo na nas. So pač hudi časi, a mi trpimo pomanjkanje. — Spomnite se srečni vsaj v zadnjih dneh pred Božičem svojih stradajočih bližnjih in nas po svojih močeh podpirajte. Milcdare za nas sprejema pisarna Podpornega društva slepih v Ljubljani, Wolfova ul. 12. — Radio termalno kopališče Laško je otvorilo zimsko sezono. Uradno konsta-tirana visoka radio aktivnost naravno toplega vrelca 38%° C. Zdravi reurno, ishias. ženske bolezni in nervozo. Popolna oskrba po zmernih cenah v kopa-liščnem domu. Za sobe in kopel ji 50% znižane cene. Zdravilišče je oddaljeno 5 minut od kolodvora Laško. 2659 — Vječni ženski problem. Kako ču o-držati svoju Ijepotu? Svaki odgovor na to pitanje našim damama dobro je do-šao. ali pravo rješenje je svakome pri ruci: največa pažnja treba da se posvje-ti higijenskoj njezi tijela. — »Lisoform« ko ji tijelo stalno osvježuje i drži ga čistim. ne smije manjkati u kupaoni moderne žene. — Kupanje. pranje, dnevna intimna toaleta, liječenje rana, Pa čak i čiščenje stana, sve se to dan as ne može bez »Lisoforma« ni zamisliti. Glavna se odlika toga proizvoda naprama drugim preparatima sastoji u torne, što je on pored svojeg potpunog desinficiranja ootpuuo neškodljiv. Mariborske vesti. Maribor 20 decembra 1944 m Pevci in pevke društva »Jadran«, prirede v soboto ob 8. uri zvečer v prostorih restavracije Gambrinus svoj družinski večer z običajno družabno zabavo in plesom. Naj nihče ne izostane, dogovorilo se bode ob tej priliki tudi glede večjega izleta odnosno pevske turneje. Prijatelji in znanci dobrodošli. Pevski odsek. m Pod oknom našega uredništva nam znani starec najmanj vsak drugi dan enkrat na svojo lajno zaigra vedno ene in iste napeve iz »Treh mla-menk« in »Čardaške kneginje«. V stari lajni iz Koroške ceste »Straži« pa tudi vsak drugi dan čitamo vedno in isto pesem o dr. Pivku. Eno in drugo postane sčasoma dolgočasno, Bog živi! m Posvetitev zvonov v stolnici. Prejeli simo; V nedeljo, dne 21. tm. se vrši v tuk. stolnici pbsvetitev 3 novih zvonov iz livarne »Zvonoglas«. Največji tehta okoli 40 met. stotov ter je bil prelit iz starega počenega. Ima glas b. Tega se je posluževala mestna požarna bramba pri požarih. Nič manj kakor 2451krat je dal tekom 531etnega obstoja požarne bratnbe znamenje gasilcem. Drugi zvon je cis ter tehta okoli 26 met. stotov. Ta bo zvonil odslej vsaki dan opoldne in zvečer. Tretji, najmanjši je as, ter tehta 6 met stotov. Stara dva zvona sta dis in fis, težka 16 in 9 met. stotov. Slovesnost se vrši v nedeljo po sledečem sporedu: ob tj8. uri prevoz iz Vrtne ulice k stolni cerkvi, kjer se dvigajo zvonovi najprej na zato pripravljen oder. Ob '/>10. uri posvetitev, ki jo opravi škof dr. Karlin. Po izvršeni posvetitvi je v cerkvi pridiga in služba božja. V stolp bodo dvignili zvonove med 13. in 16. uro. m Ob blagoslavljanju zvonov e stolni cerkvi je pričakovati, da bo na Slomškovem trgu velik naval občinstva. V interesu reda in cestnega prometa je policija izdala posebne ukrepe, ki se jih bodo morali službujoči organi brzpogoj-no držati. Občinstvo se naproša, da ne dela nepotrebnih težkoč in se ukloni nujnim zahtevam stražnikov. m Večer pravljic v Ljudski univerzi. Na tem mestu smo že opozorili, da ^ je Ljudska univerza v težnji, da razširi svoj prosvetni vpliv na kar najširše sloje, uvedla hvalevredno novost: prireditev za otroke. Otrokom se življenje ne kaže v vsej svoji resnosti, dobra vzgoja mora njegove ostrine ovijati v tančico lepote, plemenitih naukov in čistega veselja. Temu namenu ustrezajo lepe prav ljice. ki so po svojem svetu tako blizu otroški domišljiji in otroškemu srcu. — Ravnatelj naše drame g. Bratina se je odzval želji vodstva »Ljudske univerze« in izbral iz bogate literature nekoliko izbranih pravljic, ki se deloma tičejo tudi božične poezije. Ga Vladimirovna pa bo zapela nekoliko otroških pesmic, tako. da bo ta prireditev v primerno de-korirani dvorani in v pričakovanju Božiča ostala udeležencem v trajnem spominu. Otroški večer bo jutri, v nedeljo ob pol 5. uri popoldne v veliki kazinski dvorani. m Božič v »Ljudski knjižnici«. Za Božične praznike se je vodistvo knjižnice spomnilo zlasti mladine. Nakupilo je vse za praznike izišle mladinske knjige. Zlasti dobrodošle bodo: Levstik; Deček brez imena. Bradač: Kako so se vragi ženili. Modefndorfef:’ Narodne pripovedke iz Mežiške dol.. Islandska Velika noč, Erjavec: Afriške narodne pripovedke ter 2 knjigi: Tisoč in ena noč s krasnimi ilustracijami. Nekaj prav zanimivih novosti je seve prišlo tudi v vse ostale oddelke za odrastle, kot n. pr. II del romana Zadnji dnevi Pompejev v več izvodih, Tarzan in svet, Tavčarjev roman Izza kongresa, ki stane 100 din., par »Slovanov«, »Zvonov« in »Dom in Svetov«, celo nekaj čeških smo zopet nakupili antikvarično. — Za praznike si naj vsakdo preskrbi knjige že to nedeljo, ker/bo knjižnica v četrtek samo dopoldne kratek čaš odprta. m Iz Štndijse 'knjižnice. Mestna študijska knjižnica bo v času od 24. dec. do 1. januarja občinstvu zaprta. Zadnja izmenjava knjig bo tedaj v torek dne 23. tm. od 15. do 18. ure, prihodnja pa šele dne 2. januarja. Izjemoma bo knjižnica dne 27. tm. odprta onim, ki potrebujejo knjige v znanstvene svrhe ali v kak drugi nujen namen. — Določbe o izposojevanju knjig domov v upravnem 1. 1925 lahko razvidite iz objave v Cital-niških prostorih. — Vse knjige, ki so bile izposojene od 2.—3. januarja 1925, se morajo v svrho kontrole v času od 2. do 3. jan. vrniti oz. izmenjati. m Umetnostna razstava kluba »Grohar« v kazinski dvorani. Cenjeno občinstvo ponovno opozarjamo, da je umetniška razstava odprta vsak dan od 10. do 12. uro in popoldan od 4. do 6. ure. — Vstopnina 3 din. m Predavanje o stanovanjskem zakonu. Opozarjamo, da se vrši to nedeljo ob 10. dopoldne v mestnem kinu nadaljevanje predavanj o stanovanjskem zakonu ter sploh o točasno najbolj perečih stanovanjskih vprašanjih, ki morajo zanimati tako najemnike, kakor gospodarje. m Poskus sporazuma med gospodarji in najemniki. Ob zaključku nedeljskega predavanja v mestnem kinu se bo razpravljalo tudi o poskusu najti sporazum med gospodarji in najemniku lau poskus bi moral zanimati ^“^"gar, kdor si po novem letu ne želi popolne anarhije v stanovanjskem vprašanju, m Svinjski sejem ki bi se imel vršiti v petek dne 26. tm., je preložen radi božičnih praznikov na dan ored Božičem, to je v sredo dne 24. dec. 1924. m Za prekmursko centralno ljudska knjižnico sta darovala v našem uredništvu ga Angela Klemenc 6 in g, prof. Jože Pirnat 9 knjig< oz. brošur. m Glasbena Matica. Danes, v soboto, se vrši točno ob 18%. uri skupna vaja za pevski zbor in orkester. m Za Božič in Novo leto so najprimernejša darila knjige. Sokolsko društvo v Mariboru (pisarna: Narodni dom) ima v zalogi raznovrstne knjige za odrasle in mladino ter različne razglednice primerne za vse prilike. N 69 m Za Jugoslovansko Matico je pisarniški ravnatelj Josip Kraševec nabral na prostovoljnih darovih za vstopnice k porotniškim obravnavam v mesecu dec. 1924 znesek 609.50 din. m Državna borza dela v Mariboru bo v sredo 24. dec. 1924 ves dan za stranke zaprta vsled splošnega snaženja uradnih prbstorov, kar daje s tem ravnateljstvo javnosti na znanje. m Vest od Ruške koče. Oskrbnik Ruške koče nas prosi, da objavimo vsem \v i toxxleinor milo /e cfofreo in ueafaa enaka dotma dne 2Y. necemiora 1924. O O S FILMA „JAD A IM “ V nedeljo, dne 21. decembra domačega tamburaškega društva »Bratstvo*. Začetek ob 17 uri Za dobro kuhinjo, meti drugim marinirane morske ribe in za dobro kapljico je preskrbljeno. Za obilen obisk sc priporoča 2861 E£„ MagSIea. Besedilo zaščiteno! Bes d'lo zaščiteno Parite * spalr®m I! Prihranite na kurjavi, času, ne raztrgate perila, če perete z našim patentnim prnln m aparatom * „ K X3. E G K ZV F O TF£“ Dobi se pri zastopst. A.Hydra 28S8 in drug, Maribor, Orožnova! 1. delikatesnih trgovinah Cena zavitka cMPln W0k Dobi se v večjih pekarnah, v specerijskh in Specialiteta za božično namizje! Cenj. občinstvu naznanjam da sem preselil mojo delavnico iz Slovenske ulice št. 28 v toči vso zimo pristna vina od 10 Din naprej Za obilen obisk sc priporoča lastnik ter prosim, da s • pri naročilih poslužujete gornjega naslova " II iiielovateli' decimslDiIi tchfnic ■Š II sJlIl Maribor. Plinarniška ul. št. 17 po izvanredne nizkih c*-nnb t »alo^i pohištva Išče se pridnega,1 zanesljivega, še neoženjenega /% SSt P ® MM za vinogradstvo, kletarstvo in sadjerejo na posestvo v Dližini Maribora. Nastop po dogovoru. Dopisi naj se naslovijo na dr. Vilko Marin, v Mariboru, Razlagova ulica 15. . 2845 Maribor Gespeaica ultca št. 20 a biia) Svoboden ogled Ceniki brezplafitt® i w® Trgovina delikatese In šeseceršf® Vsaka gospodinja ‘ je najboljše postrežena s svežim blagom in konkurenc. cenami pri tvrdki kakor tudi vse vrste kožuhovinaštili garnitur po zelo nizkih cenah se dobi samo pri ft. iPo2;?r 1 Maribor. Gosposka ttlv 4. \ (ko ne »erjamele. poskus iie / potem ga kupite vsled razprodaje po zelo v podružnici Gosposka ulica 7, V smislu § 59 zakona z dne 14. junija 1866 dež. zakonika štev. 19 se s tem javno naznanja,’ da je proračun okrajnega zastopa Maribor za leto 1925 od dne 24. 12. 1924 naprej skozi 14 dni javno razpoložen v vpogled v pisarni okrajnega zastopa Koroška cesta štev. 26/11. Ob enem se razpisuje dobava gramoza za okrajne ceste za leto 1925. Inteivsentje dobijo vsa natančnejša pojasnila v okrajni pisarni. Rok za vlaganje ponudb poteče dne 21, 1. 1925 ob 12. uri. Na zakasnele ponudbe se v smislu zakona ne bode moglo ozirati. Okrajni zastop Maribor, dne 20. decembra 1924. Al 2894 Vladni komisar: a m najcenejsa Božič in Novo leto se dobi samo v galanterijski trgovini 2T. MM pri nakupu od 100 Din dalje 5% popusta 1 mr p©s©ftite trgovissu! ~mi edino strokovno (poprej Slovenska ulica 12) Maribor, Aleksandrova c. 57 priporoča svoje priznano uobre bonbone fetna«. «t AI* n k* V MartfroVn, 'dne Si. creechVlivn 1 994. CMUtf tereplafno ^ ^ E\/ L J I koroška c-19 Najboljše manufakturno blago se dobi pri tvrdki LUŠKIM Maribor, niehsaidrova cesta št. 13. TELEFON STEV. 222. Trgovina z modnim, manufakturnim, suknenim in platnenim blagom, perilom, konfekcijo in pleteninami. rs Na debelo In drobno. = 1715 Volna, trlkotaia, parilo, nogavica, dal* nlka, palica, kovtaka, ročne torbica, parfumerija, galanterija, drobnina. igrala, iolaka potrebšiine itd. Vse potrebščine za šivilje in krojače po najniijlh cenah. GASPARI II FINKIH Aleksandrova cesta štev. 23 Kai kupuje Božiček Na Glavnem trgu štev. 9, pri tvrdki Franjo Majer! Kje kupuje Božiček Razne praktične manufak-turne predmete po zelo •V znižani cenil 2830 ? ID II! r. z. z o. z. Maribor, Frankopanova ul. 2 Obrestuje vloge O dAO/ po dogovoru iO“ Iv /c tudi najmanjše od( fO envent. več. Daje »talne blagovne kredite proti nizki obrestni meri 6—10 •/„ *a nakup robe direktno pri trgovcih. — Odplačila blagovnih kreditov mesečno samo pri zadrugi. 2434 SSK m m m ih steklarska delavnica m tene nlzAe! Postrežba solidna! Edina slovenska tvrdka te stroke v Mariboru. IVAN KOVAČIČ MARIBOR KoroSka ccita It. 10 801 <0\ <# <§ <§■ <8 <8 <§ oWd ^\6^7^X6j(57d6W®/db\bI<>/ -»(/HRN ajoumiuH 0ITMIO k Lepa in praktična božična darila po najnižjih cenah v galanterijski trgovini DRAGO RO/INA - MARIBOR VETRINJSKA ULICA ŠTEV. 26 NAJLEPŠA IN NAJCENEJŠA BOŽIČNA DARILA so slike iz fotografičnega atelje-j a MAKART Samo Gosposka ul. 27 nasproti hotela „Pri zamorcu" m PROSIM ZA PRAVOČASNA BOŽIČNA NAROČILA 2505 Popolnoma zastonj nc dobite nikjer toda po zelo ugodni ceni dobite emajlirano posodo, znamke „Herkules“ težko in lahko, če-Skodlovaškesta proizvoda pločevinasto m lito posodo porcelanasta. kamenito in stekleno robo najboljše vrste edino le pri znani domači tvrdki A. VICEL, MARIBOR Glavni trg št. o. 1716 □ 0 V KAVARNI »EVROPA" izvaja 16 mož vojaške godbe vsak dan od ‘20.—1. ure SINFONIČNE KONCERTE niiiiuiiiiiiiiiiMiiuiuuiiioHniiiiHinimimnniinnmiiiiiiiiiaitiiiiiiiniNiHHiuiijiiiiiiiiiniimuiiiiiiKiiiiiiiMiiiiaMieiiMiuiMMiaKi Za obilni obisk se prijoroča 28o9 KAVARNA „EVR0PA“. □ □ Splošne Mene družbe Maribor, Aleksandrova 12 Vijaki za les vsake vrste in vsake velikosti, zakovice za pločevino iz železa, bakra, medenine in aluminija. 2483 l,f ojačen salonski erkesler z Bar programom. Pt daljšana policijska ura. Najboljša dalmatinska vin« kakor tudi špecijalna vina v steklenicah, po 15‘— 20 — in 3( >'—■ Din. Ccnj. gostom je klubska soba na razpola o. 1707 Z« obilen obisk so priporoča Ivan Kokol. Vsakdo si želi lepa in primerna božična darila in takšna si nabavi najboljše in najcenejše v priznano solidni manufakturnt trgovini 2.49 Grajski trg 1 M. FELDIN MARIBOR Grajski trg 1 PERHAVEC & VAUAK tovarna za izdelovanje likerjev, desertnih vin in sirupov v Mariboru, Melfska cesta št. 3 Priporoča predvsem svojo veliko zalogo naliztoor-nojlega Vermuta, od najslovlte ših zdravnikov kot splošno in najučinkovitejše sredsivo proti r®z-ličnim notranjim boleznim ter zlf konvalescentom in slabotnim pr*Poročenega. Poleg tega se dobe in so vsak časna ^ razpolago najrazličnejši likerji, rum, s'1 g sirupi, vse najboljše kvalitete. Zahtevajte cenike. ^ Sesalni salom MICI SKRABEL. Gosposka ul 11. Dospela zmožna frizerka za dame. Priporočam se p. n. damam za friziranjc. manikiranje, barvanje las. Pride na dom. 2889 Lastnik in izdajatelj: Konsocclj »Tabore. Glavni in odKov^ni jredrrik: Vekoslav Špindler. — Tiska Mariborska tiskarna d. d.