Poitnina platana t gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. 'it Merkurja«. Naj bi postal manifestacija zavesti našega trgovstva in njegove popolne solidarnosti! In z lahkoto bo potem slovensko trgovstvo rešilo vse svoje naloge in si tudi priborilo v javnosti ono veljavo, ki jo mora zahtevati Ihv&siid^Ua poUtika SUZOJl-a Kolca {c % očitki Uvz, Uoff*naHHa V zadnji številki »Jugoslovenskega Lloy-da« je objavil inž. Teodor Hoffmann pod gornjim naslovom članek, v katerem ostro nastopa proti investic. politiki SUZOR-a Ker je tudi slovensko gospodarstvo nad vse zainteresirano na poslovanju SUZOR-a zato moramo zahtevati, da se uradno ugotovi, če odgovarjajo navedbe inž. Hoff-manna resnici. In če bi se njih pravilnost potrdila, potem pa tudi zahtevamo, da se vse ugotovljene napake odpravijo in da se že enkrat reformira naše socialno zavarovanje v smislu zahtev delodajalcev in delojemalcev. Decentralizacija socialnega zavarovanja postaja vsak dan bolj nujna zahteva. V informacijo slovenske gospodarske javnosti objavljamo članek inž. Hoffman-na v celoti. Članek se glasi: »Na površno ali nemogoče zdravljenje bolnikov pri OUZD v Zagrebu sem že dostikrat javno opozoril, ravno tako pa sem tudi na vsaki seji ravnateljstva navedel nedostatke glede zdravljenja, ki so v nasprotju s prvobitno nalogo te humane in socialne ustanove. V tem svojem prizadevanju pa nisem našel razumevanja pri članih uprave OUZD, nisem našel pri upravi altruizma in humanosti niti najbolj priproste ljudske obzirnosti. Nisem pa niti v ravnateljstvu našel ljudi, ki bi po svojem znanju in inteligenci mogli vsaj do neke mere razumeti'svojo nalogo. Po treh letih zaposlenja z vprašanji delavskega zavarovanja sem prišel do prepričanja, da je reševanje in izvajanje socialnega zavarovanja izročeno ljudem, ki tej nalogi niso dorasli niti s svojo naobrazbo niti & svojo strokovno pripravljenostjo. Ti ljudje sprejemajo vodstvo socialnega zavarovanja brez potrebnega znanja in potem takem tudi brez možnosti, da s stvarnim vzgledom vplivajo na birokratsko uradništvo, da se omili splošno nezadovoljstvo nad delavskim zavarovanjem, ki vlada tako med delavci ko med delodajalci. Ti ljudje so vedno pripravljeni dati svoj placet ha vse, kar jim servira uradova birokracija, in sicer iz enostavnega razloga, ker niso zbog pomanjkanja znanja in razumevanja socialnega zavarovanja sposobni za kakšno kritiko in iniciativnost. To so splošne konstatacije, to pot pa bom govoril o investicijski politiki delavskega zavarovanja, ki je nad vse važna tako za samo poslovanje ko tudi nad vse značilna za gospodarjenje z denarjem socialnega zavarovanja. Važnost investicijske politike socialnega zavarovanja postaja zlasti vidna', če se ve, da je delavsko zavarovanje v zadnjih 12 letih zbralo vsoto približno B in pol milijard Din. Dve tretjini tega denarja je zbrano od prispevkov, ki jih plačujejo delodajalci, ki so zaradi tega zelo interesirani na tem, da se uporabi ta denar za svoj pravi namen. Zato bi se morali delodajalci v svojem lastnem interesu baviti z vprašanjem, kako in v kakšno svrho so uporablja ta njihov denar. Vsak poslovni človek se mora vprašati, če se more še nadalje trpeti, da se s tem ogromnim premoženjem razpolaga birokratsko, kakor dosedaj. Vsak poslovni Človek pa se mora tudi vprašati, če so ljudje, ki razpolagajo s tem denarjem, dorasli svoji nalogi in če jo tudi pravilno izvršujejo v interesu delodajalcev in delojemalcev. Zakon o delavskem zavarovanju določa, da se morajo nalagati prispevki za primer nesreče ti prispevki znašajo v zadnjih 12 letih _ približno 1 milijardo Din — v investicije, ki se kapitalizirajo s 7% obrestmi. Drugi nabrani prispevki (v zadnjih 12 za sebe, ne le v interesu naše trgovine, temveč vsega našega narodnega gospodarstva. letih približno 2 in pol milijarde) naj služijo za plačila v primeru bolezni. Kako je razpolagal SUZOR s tem denarjem? Ta kapital za primer nesreče je deloma naložil v nepremičnine, ki nimajo stalpe vrednosti, odnosno katerih vrednost je labilna. To so sanatoriji in drago sezidane reprezentativne palače, v katerih namešča SUZOR pisarne svojih okrožnih uradov. Vsakemu poslovnemu človeku je jasno, da tako drago sezidani objekti ne morejo niti v velikih mestih, kaj šele v malih, dati po zakonu predpisanega 7 odstotnega obrestovanja. To je zlasti nemogoče tudi zato, ker se po proračunu določena gradbena glavnica do končnega obračuna zvišuje za 30 do 50*/o, kakor je to dosedaj bilo pri vsaki gradnji SUZOR-a. SUZOR tudi ne more doseči po zakonu predpisanega obrestovanja niti v onih primerih, ko je kupil nepremičnine za dvakratno ali trikratno njih vrednost (Klenovnik, okrevališče »Zagreb« itd.), katere je bilo treba adaptirati z zelo dragimi investicijami, da so mogle vsaj nekako služiti svoji s vrhi. Toda poslovna birokracija je našla način, da je v knjigah izkazala rentabilnost teh predragih investicij. To je storila na ta način, da je investicije, izvršene na račun dohodkov zavarovanja za primer nesreče, plačala z nabranimi prispevki zavarovanja za primer bolezni. Ali je potem čudno, če ogromni zneski, ki se pobirajo od zavarovanja za primer bolezni, ne zadostujejo za vse dajatve, ki so predpisane v tej panogi zavarovanja?« Tako inž. Hoffmann. Ali so njegove navedbe pravilne? Čakamo odgovor na to vprašanje. iuttOHfa tc$wUva Sto/falske unije Od popolne izoliranosti v prvih revolucionarnih letih do gospodarskega sodelovanja s kapitalističnim svetom Novo razmerje Rusije z ostalim svetom se mimo velike oktobrske revolucije, ki je iztrgala njeno veliko ozemlje iz kapitalistične celote, polagoma — toda vztrajno vrača na črto mednarodnega gospodarskega sodelovanja. Značilno je, da se je gospodarski stik Sovjetske Rusije z mnogimi državami ojačil še pred ureditvijo političnih razmer in davno pred njenim vstopom v Društvo narodov. 2e doslej se pa v tem razvoju sodelovanja opažajo nekatera ostro začrtana razdobja, ki bi jih morda najbolje označili s potezami sovjetskega načrtnega gospodarstva. Zlasti za ostalo Evropo je pomenila prvo dobo novega gospodarskega vpliva Rusije gospodarska petletka; drugo dobo je uvedel znameniti dumping ruskih sirovin, posebno lesa in nafte; tretjo dobo pa smemo po vseh zadnjih sovjetskih intervencijah sodeč označiti že kot sodelovanje s kapitalističnimi državami, ki sta ga deloma povzročila Hitlerjeva zmaga v Nemčiji in vstop Rusije v Društvo narodov, deloma pa je moralo to sodelovanje nastati naravno za-Tadi velikega pomena, ki ga ima Rusija kot trg za blago industrijske zapadne Evrope. Pomen velikega ruskega trga se dviga tem bolj, čim višji postaja življenski standard ruskega kmeta in delavca. Interesi ostalega sveta na tem trgu so se pokazali že zgodaj in le ti interesi so pomagali bolj-ševiški vladi, da je dosegala uspeh za uspehom kljub svoji agresivni politiki in izolaciji. To nepogodbeno sodelovanje sovjetov s kapitalističnimi državami se je pa moralo in se je izpremenilo v sistem pogodbenega sodelovanja v tistem trenutku, ko je bila sovjetska država prisiljena zavarovati si hrbet za utrditev svoje pozicije nasproti Japonski. Kakor prej vojna in gospodarska kriza Evrope v gospodarskem, tako je v zadnjih dveh letih evropska politična zmeda omogočila Sovjetski uniji preokret v političnem pogledu. Ureditev diplomatič-nih stikov z večino držav je zakrila umik sovjetov iz agresivne v sporazumsko politiko. Seveda pa ta nova politika ne bi bila dolgotrajna, ako je ne bi podpirali gospodarski temelji pogodbenega razmerja. Ruska zunanja trgovina v zadnjih 6 letih Gospod.-politično sliko dosedanjih smeri sodelovanja Sovj. Rusije z Evropo nam še bolj pojasnjujejo številke ruske zunanje trgovine iz zadnjih šestih let. Lete obnovitve po vojni in po veliki revoluciji so prisilila Rusijo na visok uvoz blaga, ki ga je nakupovala od leta 1922. dalje večinoma od Nemčije in Anglije, deloma pa tudi že od Italije, Češkoslovaške in Amerike. Njena trg. bilanca je bila še vso dobo prve petletke in prav do 1933. leta pasivna. Z dograditvijo svoje težke industrije in z organiza- cijo svojega izvoza pa si je Rusija v zadnjem letu kljub avtarkičnemu kurzu in svetovni gospodarski krizi v splošnem zagotovila aktivno trgovinsko bilanco. Njena zunanja trgovina se je gibala takole (v milijonih zlatih rubljev): leta uvoz izvoz ■- 1929 880‘6 9237 1930 1.058-8 1.036-4 19S1 1.105'0 811 ‘2, 1932 698-7 563’9 1933 384‘2 495‘6 1934 272"4 418'3 Od leta 1931. dalje se sovjetska zunanja trgovina trajno zmanjšuje. Drugi njen znak pa je nepričakovano členovit in rastoči uvoz v letu 1935., ki ga izkazuje že prvo letošnje četrtletje. V teh mesecih je bil zunanji promet (v milijonih zl. rubljev): januar februar marec skupaj 1934 uvoz izvoz 16"87 23-42 14‘57 31'36 18‘04 29'59 49-48 84'37 1935 uvoz 1475 18'63 20-66 49’04 izvoz 33'58 9-98 2374 67-30 češkoslovaško-sovjetska trgovina Vztrajno okrepitev ruskega uvoza potrjujejo posebno podatki češkoslovaškega izvoza v Rusijo, ki je letos po treh letih prvič spet presegel uvoz iz Rusije. Bilanca Češkoslovaške v tem prometu je bila 1931 še visoko aktivna (za 271 milijonov Kč), nato pa je ob naglem padcu uvoza in izvoza ostala v vseh treh letih pasivna (za 42, 35 ter 63 milijonov Kč), dokler se ni letos razmerje spet obrnilo in je v treh mesecih dosegla presežek 0-4 milijona Kč pri sicer zelo omejenem prometu Toda to aktivnost bilance smatra Češkoslovaška kot dobro znamenje, da se utegne promet v njeno korist izboljšati. Zato je izkoristila ugodno priliko po sklepu rusko-francoskega pakta za ureditev svojih gospodarskih stikov z veliko slovansko zaveznico in se izjavila pripravljeno za sklenitev trgovinske pogodbe. To je bilo tembolj potrebno, ker so si že mnoge države (Švedska, Italija, Nemčija, Anglija, Francija) zagotovile uvozne prednosti, dočim je imela Češkoslovaška doslej le provizorični dogovor iz 1. 1922. Kakor je znano, sta obe državi podpisali te dni v Moskvi trgovinsko pogodbo, ki je bila sklenjena že 25. marca letos in ki ureja trgovinski promet do podrobnosti ter zagotavlja Češkoslovaškemu uvozu večino doslej običajnih prednosti. Pa tudi v pogledu uvoznih in izvoznih predmetov je češkoslovaško-ruski promet splošno značilen. Saj je Češkoslovaška kot pretežno industrij, država predvsem odjemalka sirovin, kakor vse zapadne države, in dobiva iz Rusije zlasti nafto, čreva, sirovo usnje, kožuhe, premog, les, konopljo itd.' oddaja pa železo in železne izdelke, stroje, tekstilije, usnje, električne naprave, kemične snovi, volnene izdelke itd. Razen teh predmetov je Rusija izvažala v drugeMrža-ve predvsem še rastlinska olja, manganove rude, v azijske dežele tudi tekstilije itd. Sovjetska trgovina z drugimi državami Kot drugo značilnost ruske zunanje trgovine moramo upoštevati dejstvo, da vodi v ruskem uvozu še vedno Nemčija, ki je tudi drugi največji odjemalec, ter v izvozu Anglija, ki je hkratu drugi največji dobavitelj. V prvem letošnjem tromesečju izkazuje rufcka. ztitianja trgovina v primeri z isto dobo v letu 1934. naslednji promet: uvozile so iz Rusije (vse v milijonih zlatih rubljev: 1934 1935 14T5 19'53 13'64 7'58 2'65 4'29 3'13 3-49 4-30 4'12 5'49 276 4'22 1*02 6'61 2'54 5'30 2'58 Izvozile so v Rusijo (vse v milijonih zlatih rubljev): Nemčija Anglija Irak Ut S. A. Belgija Francija Nizozemska Mongolska Italija 1934 Nemčija Anglija Irak U. S. A. Belgija Francija Nizozemska Mongolska Italija 8'70 279 312 1*86 1'69 3'26 4-33 2'63 je' razvidno, da se je It*' lnlnn l rt 1935 3'34 9-61 6'68 5'23 2'05 2'94 3-52 1'89 1'35 Iz gornjih — ------- *-----. bilanca Nemčije v ruski trgovini letos iz-premenila v pasivno. Istočasno ko je njen izvoz v primeri z lanskim tromesečjem padel za 4'64 milijona rubljev, je morala zaradi pomanjkanja sirovin (kljub političnemu sovraštvu) povečati svoj uvoz iz Rusije za 5'4 milijona rubljev. Koristi od padca nemškega izvoza v Rusijo imajo ostale pogodbene države in Amerika, ki so razen Italije, Mongolske in Nemčije svoj izvoz v Rusijo leto6 znatno povečale, in že zaradi tega je bila Nemčija prisiljena skleniti letos novo trgovinsko pogodbo (9. aprila 1935). Nasprotno s padcem nemško-ruske trgovine je Anglija letos prvič dosegla aktiven saldo enega milijona rubljev, čeprav se je promet znatno zmanjšal. Padel je uvoz iz Rusije, narasel izvoz v Rusijo. Večji dvig uvoza so dosegle Združene severoameriške države (2 mil.), ki pa imajo dejansko le neznaten ruski promet. Glavni ruski izvozni predmeti so dosegli v prvem letošnjem četrtletju (v oklepaju številke v lanskem) te količine: nafta 841.831 ton (1.022.481) v vrednosti 10'27 milijonov rubljev (15'19), lan 24.779 ton (33.826) v vrednosti 772 milijonov rubljev (6-4), bombaževine 4'32 (4'49) milij. rubljev, oljne pogače 414 (3'87) milij. rubljev, kožuhovina 5'98 (8'98) milij. rubljev, les 183.306 (354.923) ton v vrednosti 2'66 (473) milij. rubljev, žito 72.487 (364.953) ton v vrednosti 3'13 (7'9) milij. rubljev, semena 279 (0'97) milij. rubljev, maslo 1*51 (0'91) milij. rubljev, sladkor 1'66 (113) milij. rubljev, stroji in priprave 1‘59 (014) milij. rubljev (tekstilni stroji Turčiji), premog 132 (181) milij. rubljev, čreva in siredka 0'96 (111) milij. rubljev, rastlinska olja 0‘69 (l’6i) milij. rubljev, manganova ruda 078 (111) milij. rubljev, obleka in perilo 074 (072) milij. rubljev. V uvozu so bili tudi letos na prvem mestu »kotli, stroji in priprave«, vendar pa so po vrednosti že padli od 9 34 na 7 29 milij. rubljev. Še bolj se je zmanjšal uvoz električnih strojev na 1'05 (2) milij. rubljev, železa in jekla za dvig produkcije je padel od 117.646 na 75.191 ton v vrednosti 7'25 (9'88) milij. rubljev, ostale kovine pa so sVoj uvoz povečale od 4 87 na 575 milij. rubljev. Povečal se je tudi uvoz kavčuka na 4 (3'01), sirovih kož 176 (1*17), riža, rib, ovčje volne, bombaža, mehanike in ladij (od 0-38 na 1'22 milij. rubljev). Padec ruskega izvoza dokazuje, da so se ovire za oddajo sovjetskega blaga na svetovnem trgu povečale, deloma pa se je zaradi nižjih cen zmanjšala njegova vrednost. Neugodni razvoj njenega izvoza v zadnjih dveh letih sili Sovjetsko Rusijo k sklepanju pogodb za redne gospodarske odnošaje. Vsekakor pa je za evropske države razveseljivo td, da se ruski uvoz ne zmanjšuje v enaki meri kakor izvoz. Ruski trg se torej popravlja in kaže, da se je nekako že naslonil na industrijske države. Kljub veliki industrializaciji vse države bo ogromni ruski notranji trg še dolgo potreboval velike množine izdelkov, ki mu jih domača produkcija še ne more v zadostni meri dobaviti. Verjetno pa je, da bo ruski uvoz še narastel, tembolj ker je računati, da bo trajala naselitev ruske Azije še najmanj sto let, drugič pa že zaradi velikega naravnega ljudskega prirastka, ki se zdaj ceni na 4 in pol milijona letno pri 164 milijonitj vsega prebivalstva. Z druge strani je razumljivo, da zanimanje kapitalističnih držav za rusko trgovino ni padlo, temveč da še narašča, ker se je izkazala Sovjetska Rusija tudi kot dober plačnik. To pa ji omogočajo veliki naravni zakladi, posebno še pospešena produkcija zlata, s čimer nadaljuje boljševiška vlada svoj poskus, da bi izsilila razpad svetovnega kapitalističnega gospodarstva, čeprav doslej pri tem ni imela kljub velikim žrtvam posebne sreče. Trošarina Elektrotehnični material in električni apaTati: žice, kabli, krožki, porcelanasti material, izolatorji in podobno 0-40 Din za kg; modeli za senčnike, stikala in druga oprema svetila 0'40 Din za kg, vsa druga svetila, viseče in namizne svetiljke 3°/o vrednosti; svetiljke za poulični promet: male avto-, mobilske 5, velike 10, motorne na olje ali karbid 4, motorne električne 6, za kolesa 3, za kolesa električne 5, za Vsa druga vozila 5, avtomobilne ogrevalne pečice 5 Din od kosa; električni aparati 3% od vrednosti. Električne žepne svetiljke brez baterije 0'25 za kos, baterije za žepne svetiljke 0'25 od kg, druge baterije 2 Din od kosa, električni motorji 0'40 za kg, akumulatorji in njih deli 0*10 za kg in mrežice vseh vrst 1 Din od kosa. Glasbila in aparati precizne mehanike: klavirji: harmoniji, orkestroni in podobni instrumenti 2 Din od kg, gramofoni in plošče 4 Din od kg, fotografski aparati in stativi 6 Dih od kg, vsi drugi predmeti precizne mehanike ko pisalni in drugi stroji za pletenje tfer njih sestavni deli po 2 Din za kg, pletilni stroji za industrijo pd 1 Din za kg, traki za pisalne srtoje po 1 Din za kos. Vozila: novi osebni ih tovorni avtomobili, avtobusi in nove šasije po 400 Din za kos; motorna kolesa in priklopni vozOvi 200 Din! za kos, posamezhi deli motorjev, avtomobilov in koles 0'50 Din za kg* motorni Barve: v suhem stanju in prirodne 0'20, barve z oljem ali mešane z drugimi prirodnimi snovmi, anilinske in za grafično stroko 0 50, kreda, kit in lojevec, vsi drugi rudninski proizvodi za industrijsko predelavo 0'10 Din, akvarelne in oljnate umetne barve in v tubah 2 Din, vse za kg. Mavec, zmlet in v kosih 0'03, izdelki iz mavca kakor kipi, plakete 1 Din. Cement: vseh vrst 0-01, cementni izdelki 0'03 za kg. Marmor neobdelan 0'05, obdelan 0'50 Din za kg, kamen neobdelan 0'01, fino obdelan 0'03 za kg. Porcelan ih glinasta posoda: sirovo izdelana 0 03, glinasta pos&da, posteklenjena, keramični izdelki, porcelanasta kuhinjska posoda, porcelanasta za gospodarske in obrtne svrhe, namizna porcelanasta, galanterijski izdelki iz gline 0'40 Din za kg. (Dalje prihodnjič.) priklopni sedež 50 Din za kos, kolesa vseh vrst po 4 Din za kg, otroški vozički 1 Din za voz. Kavčukovi izdelki: za motorna vozila, otroške vozičke, cevi za škropljenje, gumeni izdelki za obrtno in industrijsko potrebo, s kavčukom natopljene tkanine 1 Din za kg, žoge, igrače in drogerijski predmeti 3 Din za kg, galoše in snežni čevlji in druga obutev 6 Din za kg, plašči in obleka 4 Din za kg, arabska guma 0 50 za kg, sirova guma, mehki in trdi kavčuk, sirovine iz teh predmetov, ovratniki in lasne igle iz celuloida brez zveze z drugo tvarino 2 Din od kg, raztopine gumija 1 Din, obrtniška lepila vseh vrst 0'50 in gumene pete, gumeni podplati 2 Din od kg. azbest, sirov in zmlet, v ploščah ali v vlaknih 1 Din za kg; zagoščila vseh vrst 0 50 za kg: Bencin in bencol: nafta za pogon in sirovo olje 0'03, karbid za razsvetljavo, obrt in industrijo 070 Din za kg. Olja vseh vrst za tehnične svrhe: olje za mazanje, nečisto ribje olje. terpentin, firheži in laneno olje, karbol in slično 0"20, olje antracensko, karbolno, kreoZOtno, kamforno, anilinsko 0 50, fina eterska, rožna in dišeča in slična olja 5 Din za kg. Mast: za mazanje za industrijske svrhe, neužiten lOj, neizdelana presna in suha čreva domačih živali 0'05, tuja čreva 1 Din, vse vrste voščil in čistil 1 Din za kg. XXXV. redni občni zbor Trgovskega društva »Merkur« za Slovenijo v Ljubljani bo v torek dne 18. junija t. 1. ob 7. uri zvečer v posvetovalnici Združenja trgovcev v Trgovskem domu, Gregorčičeva ul'. 27, pritličje, levo. Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo preglednikov računov. 5. Volitve odbora, društvenega razsodišča ter dveh preglednikov računov. 6. Določitev ustanovnine, članarine in pristopnine za leto 1935. 7. Samostojni predlogi. Samostojne predloge je naznaniti pet dni pred občnim zborom pismeno društvenemu predsedstvu. Občni zbor Društva absolventov državnih trgovskih šol za Dravsko banovino v Ljubljani Pretekli teden je polagala obračun svojega dela organizacija, pri kateri so včlanjeni absolventi državrtih trgovskih šol in katero sedež je v Ljubljani, s pddodbori v Celju, Mariboru in Novemu mestu. Občni zbor je bil v prostorih Državne dvorazredne trgovske šole v Ljubljani in so mu prisostvovali tudi delegati pododborov. Otvoril ga je predsednik centralnega odbora Bebor in prešel po pozdravu na poročilo odbora. Vsa poročila so dokazovala, da se je odbor društva trudil, da čim bolje zastopa interese absolventov na vseh poljih in da doseže upoštevanje njih teženj. Poročali so nato še delegati pododborov, od katerih je posebno celjski jako iniciativen in delaven. Zahteva absolventov naših državnih trgovskih šol v Dravski banovini, ki jih je približno 3000, je, da se upoštevajo pri razpisu javnih in samoupravnih služb, da. se jim ne zapira pot v te službe. Zanimanje za stanovsko organizacijo je dokajšnje, vendar bi bilo želeti, da bi se predvsem mlajši absolventi (nje) bolj oprijeli svojega društva, ker jim nudi poleg zastopanja stanovskih koristi tudi priliko izpopolnjevati svoje znanje v panogah, ki jih zahteva današnja doba ih ki jih učni zavodi radi svojega učnega reda ne morejo nuditi. Sprejete so bile tudi primerne resolucije, ki so se poslale na odločujoča mesta. Udeležba Jugoslavije na jesenskih velesejmih Trgovinski mužej v Beogradu obvešča, da se bo naša država udeležila naslednjih jesenskih velesejmov: V Pragi od 30. VIII. do 8. IX., v Bariju od 6. do 21. IX., v Solunu od 8. do 20. IX. 1935. Podrobnejše informacije dobijo interesenti neposredno pri Trgovinskem muzeju ministrstva za trgovino in industrijo, Beograd, Miloša Ve-likog br. 29. XV. vzhodni mednarodni sejem v Lwowu na Poljskem bo v dneh od 31. avgusta do 15, septembra 1935. Morda bi nam izložba naših produktov na tem sejmu mogla prinesti kaj koristi. Interesenti, ki bi hoteli razstaviti svoje proizvode, naj se obrnejo za nadaljnje informacije na naslov: »Poljsko-jugo-slovenski privredni koinitet«, Beograd, Kraljev trg 5/II. Zunanji ministri držav Male antante se sestanejo dne 20. junija na Bledu. Istočasno bo tudi konferenca novinarjev Male antante. Na Bled pride okoli 50 češkoslovaških in rumunskih novinarjev. Po francoskih vesteh se pripravlja ru-munsko-ruski pakt, ki bo popolnoma podoben češkoslovaško-ruskemu paktu. Atensko časopisje objavlja odprto pismo tajnika grškega kralja Jurija, ki izjavlja, da je takoj pripravljen vrniti se v Grčijo, kakor hitro ga pokliče narod. Kralj pa noče priti kot zastopnik te ali one politične stranke, temveč samo kot zastopnik vsega naroda, ki naj razsoja o vseh notranje političnih sporih. Predsednik ukrajinskega sveta narodnih komisarjev Ljubčcnko je povabil Beneša, da obišče Kijev. De. Beneš se je .povabilu odzval. Med Nemčijo in Anglijo dogovorjeni pomorski sporazum velja le, če ga sprejmejo tudi druge velesile in če se zakonito iz-premene sporazumu nasprotna določila versajske mirovne pogodbe. Pariški listi komentirajo izjavo angleškega prestolonaslednika v tem smislu, da nima izjava nobene politične osti in da je govoril prestolonaslednik le iz vljudnosti in brez politične tendence. Italija je izjavila, da je pripravljena na miren način poravnati spor z Abesinijo, če ji Abesinija prizna pravico do gradnje železnice, ki bo po abesinskem ozemlju vezala Eritrejo s Somalijo. Obenem pa bi ji morala Abesinija odstopiti tudi ves pas ob novi železnici, ki bi ga Italija upravljala tako, kakor je Rusija upravljala pas ob vzhodno-kitajski železnici. Vse kaže, da bo Anglija na ta italijanski predlog pristala in obenem pa bo zahtevala za sebe protektorat nad ozemljem okoli jezera Tan. Mesto da bi Italija okupirala Abesinijo, bo prišlo do razdelitve Abesinije med Italijo in Anglijo, dočim bi osrednja Abesinija ostala še svobodna. Seveda pa ima o vseh teh načrtih odločati tudi — Abesinija. Kdor je torej videl v angleškem nastopu proti Italiji zaradi Abesinije idealne motive, ta se je zelo zmotil. V kolonialnih vprašanjih ne pozna Anglija sentimentalnosti. Koncentracija angleško-sudanekih čet ob abesinski meji je silno razburila italijansko časopisje, ki odkrito piše, da se bo Italija po zgledu Japonske in Nemčije z izstopom iz Društva narodov oprostila vseh obveznosti. Popolo dltalia piše v uvodniku o Društvu narodov ter pravi, da je Društvo narodov samo še zavarovalna družba ze velike imperije. Statut Društva narodov postaja mrliški list za druge narode. Mladi narodi zato Ženevo zapuščajo, ker nočejo, da bi postala njih grobnica. Italija je mobilizirala tri nove divizije fašistične milice. Transporti vojske, delavcev in fašistov v Afriko se nadaljujejo. Kongres francoskih socialistov v Mulhau-senu je zlasti razpravljal o prevzemu oblasti. Kongresu so bile predložene tri resolucije. V najradikalnejši se zahteva, da prevzamejo socialisti oblast le z revolucijo. Obe drugi resoluciji pa sta mnogo bolj pomirljivi. Pričakuje se, da bo končno sprejeta kompromisna resolucija. Tardieu ni hotel vstopiti v novo francosko vlado, ker je še nadalje prepričan, da s parlamentarnim režimom ni mogoče rešiti sedanje gospodarske krize. Kitajska je gladko sprejela vse japonske zahteve ter je s tem vsa severna Kitajska prišla pod Japonsko, odnosno pod mand-žurskega cesarja Pujija. Tudi Peking bo japonski. Vsa Kitajska je sedaj razdeljena na štiri dele; na Mandžurijo, ki je dejansko Japonska, na severno Kitajsko, ki je enako odvisna od Japonske ko Mandžurija, na sfed-njo Kitajsko, ki jo obvlada nankinška vlada, ki pa se bo tudi težko ubranila gospodarskega prodiranja Japoncev in na Južno Kitajsko, ki je pbd kantonsko vlado. Od drugih kitajskih provinc je del Mongolije pod sovjetskim, del pa pod japonskim vplivom, zapadne province pa so deloma že čisto samostojne, ali pa vladajo v njih komunistične čete. Razpad Kitajske je popoln. japonska zahteva, da se morajo tudi vse francoske, ameriške, angleške in italijanske čete umakniti iz Tientsina. Ni dvoma, da bodo evropske velesile tudi tej zahtevi Japonske ustregle, ker pač ni nikjer volje za odkrit boj z Japonsko. Na Daljnem vzhodu vlada odslej samo ena sila — Japonska. razprav, pač pa p v /j lirah harT1> p,erir* ** ke* D T ul Ul dll miino snašl obleke, klobuke itd. SkroM In iTetlolika irajee, ovratnike ta m.ni««« Pero, rali, noagi In lika domole perilo xe Telefon it 82-72. (-) 17, Trst (55) 111. Temeljem gornje razpredelnice se je dvignil devizni promet v Londonu za 897 tisoč dinarjev, v Newyorku pa celo za 955 tisoč dinarjev, ali skupno za skoro dva milijona dinarjev. Popustil je promet v grških bonih, v Curihu in Madridu. Praga beleži promet v oficialnem kliringu ca. sto tisoč dinarjev, dočim ni bilo v tej devizi tekom prejšnjega tedna nobenih zaključkov. Malenkostno se je pa popravil promet avstrijskega privatnega kliringa. Največji dnevni devizni promet je bil po spodnji tabeli dosežen na četrtkovem borz- Trgovci! Podpirajte domafo industrijo, zato naro žajte le »Snežinka" milni prašek, k ie zajamčeno neškodljiv ter vsebuj« nad 60% mila IZDELUJE: “Denavstvo švicarska velebanka zaprosila za odlog plačil Švicarski zvezni svet je dovolil Bazelski trgovski banki (Basler Handelsbank) za prošeni delni odlog plačil. Za Švico je odlog plačil novost, ki je mogoča šele nekaj mesecev potem, ko je bil sprejet novi švicarski bančni zakon. Odlog plačil se dovoljuje samo aktivnim zavodom, če so vse terjatve upnikov krite. Tudi obrestno službo mora zovod za časa odloga izvrševati neokrnjeno. Odlok se dovoljuje le po natančnem pregledu zavoda in njegov namen je, da obvaruje zavod pred runom. Bazelski trgovski banki pa je bil dovoljen odlog le za nekatera plačila in ne za vsa. Bazelska trgovska banka je zavzemala med švicarskimi velebankami posebno mesto, ker se je bavila predvsem z mednarodnimi posli. Na švicarskem trgu je bila primeroma le slabo angažirana, zato tudi odlog njenih plačil ne bo napravil na švicarskem trgu posebnih posledic. Zlasti močno je bila banka angažirana v nemških kreditih, in še v zadnjem času so znašali ti zamrzli krediti 177 milijonov šv. frankov. V povojni dobi se je banka silno ugodno razvijala. Še leta 1916. je znašala njena delniška glavnica samo 40 milijonov šv. frankov, dve leti nato je bila povišana na 60, 1. 1926. na 75 in še dve leti kesneje na 100 milijonov šv. frankov. Prav tako se je silno dvignila njena bilančna vsota, ki je dosegla v marcu 1931 svojo najvišjo točko, namreč 897 milijonov šv. frankov. Nemška bančna katastrofa koncem 1. 1931. je zmanjšala bilančno vsoto na 570 in naslednje leto se je znižala na 528 ter nato stalno padala, da je 1. 1935. znašala samo še 373 milijonov šv. frankov. Tudi delniška glavnica banke je bila v tem letu zopet znižana na 75 milijonov šv. frankov. Težak udarec za banko je bila tudi zadeva s francoskimi davčnimi utajami, zaradi katere je banka izgubila velik del svojih francoskih klientov. Zlasti težko dej-sfvo je bilo za banko, da je od njenih 24 zunanjih dobroimetij bilo 155 milijonov v državah s transfernimi omejitvami. Banka se je dolgo energično borila, da /. lastnimi sredstvi premaga vse težave ter je bila njena likvidnost še v zadnjem času precejšnja. Še koncem leta 1934. je izkazovala banka v svojih izkazih 48,5 milijona blagajniških dobroimetij in onih po tekočini- računu, 22,9 milijona dobroimetij pri bankah in 46,5 milijona meničnih. Ta so se v 1. 1935. sicer precej znižala, zlasti ko je zaradi izpada dividende nazadoval tečaj deltiic banke od 300 na 160 frankov. Posebno težaven pa je postal položaj banke zaradi neprestanih napadov socialističnega tiska, ki je dan za dnem napovedoval skorajšnji propad banke. To je seveda ljudi oplašilo in dvigi so se vedno bolj množili. Z odlogom plačil je sedaj banki mirna sanacija omogočena. Stanje Narodne banke Izkaz Narodne banke z dne 8. junija izkazuje te izpreinembe (vse številke v milijonih EHn): Skupna zlata in devizna podloga se je povečala le za 0'05 na 1.357,9, zlato v blagajni je narastlo za 7,3 rta 1.239,5, dfeVizna podlaga pa se je znižala za 7,2 na 18,4, dočim so valute padle za 0-05. Devize, ki ne spadajo v podlogo pa so se povečale za 16,68 na 210,6. Vsota kovanega1 denarja v niklju in srebru se je dvignila za 4,5 na 267,2. Posojila so padla za 15,5 na 1.773,7. Druge aktivne postavke so se izpreme-nile le v manjši meri, razna aktiva pa so se povečala za 1,3 na 375,8. Obtok bankoTeev se je zmanjšal za 9,4 na 4.436,7. Obveze na pokaz pa so se dvignile za 4,02 na 1.243,3. Obveze na pokaz so se povečale za 4 4 na 298. Razna pasiva so se povišala za 8,2 na 280,4. Skupno kritje se je dvignilo od 30'68% na 3072°/«, samo zlato od 27'85°/o na 28‘04#/o. Obrestna mera je ostala nfeizpremenje-na. * Francoska banka je sklenila, da bo odpravila dajanje predjemov na zlato, da tudi s tem prepreči špekulacijo proti franku. Enak korak so storile tudi angleške b&nkie. Po izkazu Švicarske narodne bainke z dne 7. junija se je njena zlata podloga zni- žala za 26.3 milijona na 1.175 milijonov šv. frankov. Po 7. juniju pa se je položaj banke zboljšal in odtok zlata ni le prenehal, temveč je mogla banka zabeležiti celo priliv zlata. Francoska vlada namerava najeti 10 milijardno posojilo pri francoskih denarnih zavodih, da z njimi sanira državne finance. V ta namen je imel Laval že prvo konferenco z guvernerjem Francoske banke. Po izkazu Belgijske narodne banke z dne 6. 6. se je njena zlata podloga povečala za 490 na 17.628, obtok bankovcev za ‘223 na 20.380 milijonov bel. frankov ter se je zlato kritje povečalo od 65.85% na 65.95%. Finska vlada je sporočila ameriški vladi, da bo tudi letos plačala zapadli obrok vojnega posojila. Tudi italijanska in češkoslovaška vlada sta sporočile washingtonski, da ne plačata dne 15. junija zapadlega obroka vojnih posojil. Devizno tržišče Tendenca nestalna; promet Din 3,887.809*31 Devizna kupčija je bila v tekočem •borznem tednu dokaj živahnejša od prejšnjega tedna, ki je zaključil s skupnim deviznim prometom Din 1.818.000'—. Devize: Amsterdam (minuli teden 100), tekoči teden (vse vtisočih dinarjev) 184, Berlin (—) 2, Bruselj (5) —, Din-deviza (58) 120 avstr. priv. kliring, Dunaj (720) 842 priv. kliring, Curih (79) 32, London (323) 1.220 inkl. priv. kliring, Madrid (87) —, Newyork (234) 1.189, Praga (—) 93, Psiri*7 /tun RR Snlnn H071 honi Qslo se je za 897 za 955 skoro dva mi-v gr-Praga ca. sto devizi te-zaključkov. promet beleži tisoč kom bil po dosegle na prvem in zadnjem borznem sestanku tekočega tedna naslednje tečaje: 7% Investicijsko posojilo dne 11. junija Din 81—83, dne 14. junija Din 80—82; 7% Stabilizacijsko posojilo Din 81—83, 80—82; 8% Blairovo posojilo Din 75—78, 76—78; 7% Blairovo posojilo Din 65—66, 65—66, 7% Seligmanovo posojilo Din 73 do 74, 72'50—73'50, 4% Agrarne obveznice Din 46—47, 46—48; 6% Begluške obveznice Din 63—64, 63—64; 2lA°/o Vojna škoda Din 360—363, 359—362. Že nekaj tednov sem beleži 7% Mednarodno stabilizacijsko posojilo iz leta 1931. na isti bazi kot 7% investicijsko posojilo in je tudi tekoči borzni teden notiralo vseskozi ob istih tečajih. 8% Blair je okrepil svoj denarni tečaj za eno točko, 4% agrarne obveznice p& so včeraj notirale za i točko višje v ponudbi napram torkovemu borznemu sestanku, dočim je Seligman popustil v razdobju tega tedna za pol točke. Tudi Vojna škoda je v tem času oslabela za eno točko. Žitno tržišče Tendenca neizpremenjeno čvrsta V tem tednu je bilo na ljubljanski borzi milni prašek, ki neškodljiv ter vsebuje Richter nem sestanku v višini preko dva in pol milijona dinarjev, najmanjši pa na torkov borzni dan, medtem ko je ponedeljkov borzni sestanek zaradi praznika odpadel. 11. junija Din 291.525'30 Dunaj 12. junija Din 427.460'42 Dunaj—London 13. junija Din 2,575,851'62 Newyork-London 14. junija Din 592.971'97 Dunaj Narodna banka je posredovala v običajnem obsegu ter dala na razpolago Curiha in Amsterdama po eno četrtino, Pariza pa polovico totedenskega deviznega intervencijskega kontingenta. Po daljšem .presledku je v torek 11. t. m. notiral angleški funt v privatnem kliringu rta bazi Din 232*20—233'80. Avstrijski šilingi so se ves tek. teden trgovali, v privatnem kliringu po Din 8'80—8*90 na prvih dveh borznih sestankih, a po Din 875 do 8*85 od četrtka dalje. S primo Narodne banke > _ 11. junija 1935 14. junija 1935 *>ovi*e Povpra- Ponud- Povpra- Ponud- ševanje ba Sevanje ba * .= s * Pin Din Din Din Amsterdam 2951'01 2965'61 2955'30 2969'90 Berlin 1756 08 1769*95 1754'91 1768-78 Bruselj 738'82 743'88 738'47 743'53 Curih 1424-22 1431‘29 1421-22 143129 London 213-55 215'61 21541 217'47 S0rk 4Sn- «F45 436776, Pariz 288 10 289 54 287-89 289'33 Praga 182'20 183'30 18204 18315 Trst 360'39 363'47 359*14 362'22 Od torka do včeraj je poraste! tečaj Ahi-sterdatna za 4'29 točke, Londona za 186 točke in Newyorka za 16*07 točke, med tem ko so tečaji ostalih deViz popustili, ih sicer: Berlin —l‘i.7, Bruselj —0'35, Pariz —0*21, T0;i&j Trst -1*25. Edini Curih je beležil dosledno bfrez izpremertlb. Efektno tržišče Tendenca ^eizpremenjeno stalila Efektnih zaključkov tildi tokrkt rti1 bilo. Izostale s* notice fhdustrljskih ih bančnih papirjev, med tem ko so državne vrednote zaključeno 10 vagonov koruze. V pšenici in moki ni bilo prometa. Cene mlevskih izdelkov go ostale povsem neizpremenjene. Bačka koruza se je podražila za Din 4*— pri 100 kg, banatska koruza za Din 2'— pri 100 kg, dočim je pšenica popustila za Din 1‘— pri 100 kg. Oves je dražji za en dinar pri 100 kg. Lesno tržišče Tendenca mlaftna Zaradi pričetka poletne sezone izvoz v lesu popušča. Prodalo se je le nekaj tramov, običajnih tanjših dimenzij največ 4/4 in 4/5, dalje desk-podmera ter nekoliko Tli. Išče se tudi les, tako javor, oMi, lipa ih v zadnjem času tudi hrastovi frizi. Vendar je pa trgovirta v tem lesu precej otež-kočena. Zbog strOgih izvoznih predpisov je nujno potrebno, da se kupcu blago nudi po seznamu. Zelo težko, skoroda nemogoče pa je pripraviti našle manjše producente, do tega, da bi blago1 večino sortirali ih sestavljali sezname blaga, ker le na ta način je možno plasirati blago. Pri plohih je neob-hodno potreben seznam, sestavljen po debelini, širini in dolžini. Velika važnost se polaga zaradi carirte tudi na težino blaga. Ko se blago zreže, naj se lepo sortira po dimenzijah ter zavaruje proti vriemČhskim neprilikam. Osobito velja to pri hrastovini, Orehu in javorju, ki se radi pokvarijo, ako so izpostavljeni dežju in solncu. Stroški v zvezi s strokovnjevanjem blaga so napram škodi, ki se utrpi zbog slabe manipulacije, tako malenkostni, da sploh ne štejejo. Za dobro oddajo blaga pa je sestava seznalna naravnost potrebna; Časi, ko se je kupovalo blAgo kar v monte kvaliteti ne czii-aje se na sorazmerje dimenzij, so ž8 davhb ihihuli. Kajti cena, ki se danes dose-^ t&fcšiio nesjoftirano blago^ je vpr&v ■ ^ Tudi v toni pogledu, je or- ganizacija nujno potrebna, da še obvaruje producent vsaj nesmiselnih izgub. A tudi HaS pravi domaži izdelek cene dobremu blagu se s tem načinom samo zelo pokvarijo. Povpraševanja: Ca. 3003 smreka-jelka desk, III., IV., suhih, 12 do 38 mm, 17 do 40 cin, 4 m dolgih. Smrekove deske III., 24 in 28 mm. Smreka-jelka, podmera, paralelna, suha, 4 m, 10 do 16 cm, I., II., III., debeline 18 mm. Več vagonov, 18 umi III., IV., 16 cm naprej, konično, jelka-snireka. Trami U. T., 13/16 do 18/24, 4 do 10 ni. Smrekove foderine v različnih merah. Hrastove frize 5, 6, 7 cin, 30 do 50 cm, 27 mm, 1., 11. I. parjene bukove frize, suhe in sveže, 40 cm naprej, 27 mm, 8 do 12 cm. ■lelove deske, III./IV., 12 mm, 4m dolžine. Trami U. T., 11/11-13/16, dolžina 4-7 m. Hrastove frize, 35 cin, od 8 cm naprej. Smreka-jelka, deske, lahko konične, dolžina 4 m, 16—45 cm, 18—58 mm, III. I. jesenov okrogli les in jesenovi boules, belo blago, ’ I. rezana lipovina. I. orehovi hlodi n orehov boules. Morali 97/97, 77/77, 37/77, dolžina 4 m. Par vagonov tramov U. T., 475, 4—10 m in 100 kom. tramov U. T. 5/6; 4 m. 1 rfi o^°^T.n i .^™ROvi> taniši kraj 8/10, 10/13, r, r r’n -e o J krai ,2/15’ 15/18’ 18/21, dolžina o, 0 50 in 8 m. .Tavorjevi hlodi, 2-40 m naprej s precejšnjim (dstotkom od 4 in naprej, cilindrični, ravni, za lurnir. 4_^8°1^0n'a^0V tramov U- T- 4/4, 4/5, 5/6, dolž. Trami U T 11/11-13/16, dolžina 4-10 m. Skurete III./IV., 12 mm, 4 m, 17 cm naprej. Neparjena bukovina I., 60 cm naprej z 10°/o 20 cm naprej 38/63—57/70. _Sk:uKretii 12 bo, III., 4 m, pravokotno očelje-ne, 15—50 cm, medija 25 cm. i lf?®, ‘estr°,nov’ 20 mm- 2'25 m, 10 cm napr kvaliteta I., II., HI., monte. " P " Morali: 2000 kom 58/58, 100 kom. 83/83, 400 So S o4M k0nK 34/68’ 100 k°m' 38/83’ 100 111» jel. desk, 24 mm, 10-17 cm, 3-4 m. oo nr inoralov, 3—6 m v razi. dimenzijah. „ iLvčgon rezanega lesa, I., II., (50 odstotkov I., 50 odstotkov II.) V ITa, les’ b ir-> 50-100 mm, event. v debelejših dimenzijah. Orehovina I., 35 cm pr., 1-40 m naprej. 3 vagoni bukovih friz, I., 26 mm, 6-7 cm, ■■Jo—50 cm. ’ 5 vagonov tesanih tramov, 10/18, 4—9 m 240 m» tramov 10/11, 10/13, 16/18, 4-12 m. »/H, 11/13, 13/16, 4-8 m, 170 m». 120 m3 tramov, z medijo dolžine 5 m. Mednarodni borzni indeks Razvoj tečajev je bil v preteklem tednu na velikih borzah neenoten, kakor dokazujejo naslednje indfeksne številke* 18. 5, 25.5. 1. 6. London Pariz Berlin Dunaj Praga Milan Amsterdam Stockholm Newyork 76*8 58*3 357 p'8 2*2 113‘5 39'0 36'5 36'6 15'4 63'7 763 #7 36‘8 30'4 62'2 112*0 39'0 35'9 36*8 15'4 59*8 8.6. 77-3 51*9 37-8 #8 108'9 38'8 38*7 36-3 15-8 61-8 Mednarodni borzni indeks se je na podlagi teh številk znižal od 51*7 na 51*3 odstotka. ^ Borzno razsodišče v Ljubljani Pri razsodišču Ljubljanske borze za blago in vrednote v času od 1. juliia do 1K. avgusta t. 1. ne bo se bodo sprejemale jEtmanfa «. iggcviptt Trgovinska pogajanja z Italijo odložena Italijanska vlada je zaprosila jugoslovansko vlado, da se odlože trgovinska pogajanja, ki bi se morala pričeti že čez nekaj dni. Italijanska prošnja je v zvezi z italijanskimi vojnimi pripravami v Abe-siniji, kakor se zatrjuje. Odložitev pogajanj je naše gospodarske kroge prav nemilo zadela, ker se bliža glavna izvozna sezona, ko postajajo sedanje neurejene razmere zlasti škodljive. Nadejamo se, da bo na prizadevanje naše vlade vendar v kratkem prišlo do pogajanj ali vsaj do omiljenja sedaj veljavnih uvoznih omejitev. * Bolgarske železnice so podaljšale veljavnost za 30 odstotkov železniške tarife za prevoz konj iz Jugoslavije v Turčijo do konca tega leta. Francosko-nemška trgovinska pogajanja, ki so se morala že dvakrat prekiniti, se bodo drugi teden spet pričela v Parizu. Češkoslovaška je povišala carinski dodatek na sirovo maslo od 180 na 420 Kč. Dodatki za živino, prašiče in mast so ostali neizpremenjeni. Češkoslovaška tekstilna industrija zahteva, da isie uvede za tekstilno industrijo nu-merus clausus in stabilizacija cen, ker ni drugače mogoče premagati vedno bolj ostre konkurence na domačem trgu, ki je po izgubi zunanjega trga etdino še ostal tekstilni industriji. Cene bakra in kositra so v Londonu znatno padle, na kar so vplivale zlasti velike izpremembe na ameriškem trgu. Tona bakra se je pocenila za 1 funt in 11 šilingov ter 9 penijev, tona kositra pa za 17 šilingov in 6 penijev. Občni zbori Delniška družba Commerce v Ljubljani bo imela občni zbor dne 1. julija ob šestnajstih, Krekov trg 10. Likvidacije Tiskovna zadruga v Mariboru, r. z. z o. z. je prešla po sklepu občnega zbora v likvidacijo in poziva svoje upnike, da prijavijo terjatve likvidatorju dr. Franu Lipoldu. I===Sa«=====================a=== Dcma in po svatu Načelniki generalnih štabov Male antante so se ob koncu velikih francoskih vojaških manevrov sestali v Parizu na važna posvetovanja o skupnih vojnih zadevah. V Dravski banovini je še vedno okrog 600 brezposelnih učit. abiturientov in abi-turientk, od teh 31 abiturientk iz 1. 1931. Tako je bilo konstatirano na zboru predsednikov sreskih učiteljskih društev. V prvem letošnjem četrtletju je bilo po podatkih Narodne banke ustanovljenih v naši državi 10 delniških družb z glavnico 10'5 milij. Din. Lani je bilo ustanovljenih 12 družb z 13.6 milijona Din glavnice. Tri družbe so povišale glavnico za 3.2 milijona Din. Tudi poviški glavnic so bili v lanskem letu višji. Stavka v tekstilni tvornici »Triglav« v Kočevju je končana ter je podjetje podpisalo kolektivno pogodbo z delavstvom. 500 delavcev je začelo stavkati v tekstilni tvornici Zelenka in drug v Mariboru, ki je last Dunajčana Schonskega. Delavci zahtevajo višje mezde. Binder in Polgar, d. d. za lesno trgovino v Zagrebu je imela v 1. 1932 in 1933 skupno 4,9 milijona Din izgube pri delniški glavnici 5 milijonov dinarjev. Na občnem zboru dne 20. junija bo družba sklenila svojo likvidacijo. Tvornica sladkorja »Bačka« je imela lani 3.5 milijona Din čistega dobička, dočim je imela predlani 3.3 milijona Din izgube. Jugotanin, d. d. v Zagrebu, ki ima tvor-nico tanina v Sevnici, izkazuje za 1. 19B4 čistega dobička 450.000 Din. Izguba iz leta 1933 se s tem zniža na 660.000 Din. Letalskih mednarodnih tekem v Brnu se je udeležil tudi zagrebški, pilot kapetan Mrak, ki je prejel prvo nagrado za natančno pristajanje. Italijanska vlada je prepovedala celo vrsto angleških listov, zlasti onih, ki so poročali o razmerah v Eritreji in Somaliji, ker so poročali tendenčno. Italijanska vlada je nakupila večje število angleških parnikov, ki jih bo uporabila za svoje vojaške transporte. Angleški listi pripominjajo, da je italijanska vlada parnike preplačala. Tri bolgarske parnike, ki so bili stacio-nirani v Brajli, je najela italijanska vlada za prevoz rumunskega žita v Afriko. Med Paragvajem in Bolivijo je bilo podpisano premirje. Argentinski delegat je predlagal, da naj vse južno ameriške države proglase 11. junij, ko je bilo podpisano premirje, kot svoj državni praznik. Nemški prosvetni minister je prepovedal v šolah pouk esperanta, ker bi ta pouk škodoval nemškim plemenskim vrednotam. Aretacije intelektualcev v Gornji Italiji se nadaljujejo. Vsi aretiranci pridejo pred izjemno sodišče. 22 uglednih Nemcev iz Južne Tirolske je bilo deportiranih na Liparske otoke. Tirolskim kmetom so italijanske oblasti prepovedale, da bi nosili brade a la Hofer. Na Dunaju je policija tudi ta teden odkrila nekaj nacionalno socialističnih propagandnih central. Komunistične celice so ustanovili komunisti v skoraj vseh oddelkih avstrijske vojske. Zlasti so se pri svoji agitaciji posluževali nerazpoloženja vojakov proti hajm-verovskim oddelkom. Največja ladja na svetu »Normandie« je na povratku iz Amerike potolkla svoj lastni rekord in prišla čez Atlantski ocean v štirih dneh, 3 urah in 28 minutah. Ladja je plula s povprečno hitrostjo 30 35 vozlov na uro. Največja tvornica razstreljiv v Evropi, nemška tvornica v Reinsdorfu je postala žrtev silne eksplozije. V tvornici je delalo okoli 13.000 delavcev. Ogenj je bil tako silen, da ga gasilci sploh niso mogli gasiti. Koliko je žrtev, se še ne ve, že v prvih urah pa so ugotovili že 70 mrtvecev. Resna nevarnost pa je, da se bo to število še zelo povečalo. Prebivalstvo je obupano. Tvornica za kože jc pogorela v Nišu. škodo cenijo na 1’3 milijona Din. Tvornica je bila last Vase Milojkoviča. Nesreča na Donavi se je pripetila parnikoma »Spasoje« in »Avala«, ki sta trčila in sta oba poškodovana. O vzroku nesreče je uvedena preiskava. Ker je francoska vlada odpovedala delavcem v Lilleu pravico posla v Franciji, so ti priredili velike demonstracije pred poljskim konzulatom. »Službeni list« kralj, banske uprave z dne 18. junija prinaša: Odločbo o prepovedi uvoza oljnatih semen — Odločbo o prodaji proizvodov zavoda Obiličevo (s cenovnikom) — Objave občinskih davščin — v prilogi razglase banske uprave, oklice sodišč ter oblastvene in razne objave. flpžna pcfcčila Zagrebški tedenski sejem Promet je bil v preteklem tednu spet slabši in je bil dogon živine: 12 bikov, 468 krav, 112 telic, 129 volov, 34 juncev, 157 telet, 421 konj in žrebet, 472 prašičev in 396 pujskov. Cene so bile: za kg žive teže, biki 2-60 do 3, krave 2'30—2'75, za klobase 1*25 do 1*75, telice za zakol 2'50—2-75, za pleme po 700 do 850 glava, voli I. vrste kg 4-25 do 4 50, II. vrste 3'30—3’50, bosanski 2'50 do 2 75, junci —, teleta 3-50—4‘40, zaklana 6 do 7, pitane svinje 7—7-50, navadne 5—6, zaklane 10, enoletni pujski 9—9'50, od sesca 40—90, zaklani 8—10, jagnjeta in ovce od 80—100 kos, zaklane 8—10, konji od 3500—7000 rep, žrebeta 700—1100, konji za meso 1'50—2. Cene ostalega blaga: detelja q 50—55, otava 55—60, seno 40—45, slama za krmo 35—40, za steljo 30—35, meter drv 55—60, krompir 0‘50 do 1 za kg itd. Dunajski svinjski sejem Dne 11. junija je bilo na trgu 13.589 prašičev, od teh 8767 za meso in 4772 pitanih. Avstrijskih je bilo med temi 5130 mesnatih, iz Madjarske 1965 pitanih, Rumunije 854 mesnatih in 453 pitanih, iz Jugoslavije 378 in 2026, is Poljske 2009 in 328 iz Danske 396 mesnatih. Cene: mangalice prima so se prodajale po 1-27—1‘28 šilinga kg, kmečki prašiči debeli 1*25—1*30, jugoslovanski križani 1 ‘32—1*88, ostali križani 1’45—1-48, mesnati 1’30—1*60. Pri vseh je cena padla za 7 do 10 grošev pri kilogramu in slabem prometu. Nedelja, dne 16. junija: 7.30: Važnost ovčjereje za narodno gospodarstvo (ing. Peternel Mirko) — 8.00: Čas, poročila — 8.15: Prenos iz frančišk. cerkve — 8.45: Versko predavanje (dr. Roman Tominec) 9.00: Idile iz narave (v besedi, pesmi in glasbi — Sodelujejo: Drago Žagar, Joža Herfort, radijski orkester in plošče — 11.00: Mladina se pripravlja na evhari- stični kongres. Združeni mladinski zbori* — 11.40; Obvestila — 12.00: Čas, Kar želite, to dobite, kar imamo vse vam damo: (radijski orkester po željah) — 16.00 Gregorc: Gorenjska, ti kras slovenski (plošče) — 16.15: Zenska ura — 16.30: Mladinske pesmi. (Prenos iz Lilije, kjer koncertira litijski mladinski pevski zbor pod vodstvom g. Maksa Piratka) — Tekom popoldneva prenos iz Sofije: Reportaža II. polčasa nogometne tekme Jugoslavije: Rumunije. (Poroča g. Hrvoj Ma-comovič) Ura pričetka po napovedi — 19.30 Nac. ura 20.00 čas, poročila, obvestila — 20.15: Novo mesto govori: Beseda, petje in glasba iz dolenjske metropole. — 21.50: Čas, poročila, obvestila — 22.10: Ja, ja, ljudje, ni kar tako, ustreči vsem je res težko: Radijski orkester, radijski jazz, harmonikar Kokalj, pevec Je-, lačin, pevka Sokova, spored do 24. ure. Ponedeljek, dne 17. junija: 12.00: Spomini na Joh. Straussa (plošče) — 12.45: Poročila, vreme — 13.00 Čas, obvestila — 13.15: Solnce vzhaja na Havajskem (plošče) — 14.00: Vreme, spored, borza — 18.00: Schumann: Otroški prizori (na ploščah) — 18.20: Zdravniška ura: O lažr jih duševnih boleznih (dir. Bogomir Magajna) — 18.40: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.00: Srbicius polka in druge take (Magistrov trio) — 19.30: Nac. ura — 20.00: Prenos opere iz Beograda. Torek, dne 18. junija: 11.00: Šolska ura Belokrajinske pravljice (Mirko Kugler) — 12.00: Nekaj ruskih skladb na ploščah — 12.45: Poročil, vreme — 13.00: čas, obvestila — 13.15: Venčki narodnih pesmi. Pojo: gdč.. Mišičeva, ga. Nerat-Ramšakova, gg. Gostič in Janko s spremljevanjem radijskega orkestra — 14.00: Vrme, spored, borza — 18.00: Striček Matiček, to vam je tiček — 18.40: Čas, poročila, vreme, spored, obvestila — 19.00: Radijski orkester — 19.30 Nac. ura — 20.00: Sedaj pa na plee! — 21.00: Zvoki iz oper, izvaja radijski orkester — 21.30: Čas, poročila, vreme, spored — 22.00: Plesi — pa ne za ples! Izvaja radijski orkester, konec ob 23. uri. Veletrgovina kolonijalne in Špecerijske robe Ivan Jelafin Ljubljana Zaloga sveže pražene kave, »letih dišav in rudninske vode To&iain soIMm postrežba! Zahtevajte ceniki Minsko-dehnične potrebščine MLINSKA SITA, SVILENA IN VOLNENA I. GONILNA JERMENA BRCAH & (o, LJUBLJANA. Kolodvorska 35 Telefon Ste v. 27-25 KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE reg. zadr. io.nr. LJUBLJANA, KOPITARJEVA 6 I^d^jg^o^l^rediio^^kih^en^^^ald^k^nte^tracej journalejšolskezvezke^i^pe^Ml^n^h^^uiM-žice, risalne bloke itd. ‘Srgovd im mdostrifet/ Trgovsfcž lisi m priporoča to interiranje 1 GRADBENI MATERIJA!.: Trstje za strope lastnega izdelka, Bakula za strope in senčilo za vrtnarstvo, Parketne deščice, Asfaltna strešna lepenka, Lepenka za izolacijo, Izolačne plošče, Bitumen juta za izolacijo, Resitol za izolacijo, Aresit specijalna strešna lepenka, Bitumen meksikanski in rumunski, Asfaltmastiks, Lesni cement, Destiliran katran, Karboiinej, Strešni lak in razna druga izolačna sredstva ter asfaltiranje teras, skladišč itd. — Zahtevajte cenike! JOS. R. PUH, LJUBLJANA, ‘"SSTISi,”- TISKOVINE vseh nrsi: 4rgoi 'S,ke, u; ‘Jdne, rcklnm-ne,časopise, knjige, večian hi Ive in pečeni! TISKARNA MERKUR L1JJB LIANA .GREGORČIČEVA ^23 Jet-2 5- 52 ~Jeleqram .Tkkamii iJh'ikitv. KUiARNACT-DEU CJU B t|ANA- DMMarmevAfI I Ureja ALEKSANDER 7H3.V7.UTg AR — Za Trgovako-industrljsko d. d. »MERKUR« kot Izdajatelja in tiskarja: 0. MIHALEK, Ljubljana.