GOSPODARSTVO
LETO XIX. ŠTEV. 567
Deželni proračun zasluži
večje zanimanje
V svojem pregledu dosedanjega delovanja deželnega odbora je predsednik dr. Berzanti pozval prebivalst vo Furlanije -Julijske krajine, naj z večjo pozornostjo sledi delu deželne uprave in naj se bolj zaveda pomena samoupravnih pravic. Ko prelistamo debelo knjigo, ki vsebuje proračun dežele za leto 1966, in se vsaj za trenutek u-stavimo pri proračunskih podatkih, moramo dati prav predsedniku deželnega odbora. Deželni odbor in deželni svet imata sicer mnogo opravka z osrednjo vlado, ki prerada zavrača zakone, izglasovane v deželnem svetu, ter tako skuša čimbolj zožiti deželno avtonomijo toda proračun skoraj 30 milijard (29,7 milijarde) lir in pravica deželnega odbora, da razpolaga s tem denarjem, že nekaj pomenita! Moramo si samo dati ča-s? , to priporočamo zlasti občinskim upravam in raznim našim političnim, gospodarskim in kulturnim ustanovam — in posamezne postavke dobro pretehtati, pa bomo po vsej verjetnosti našli v njih tudi možnost za kako pobudo v korist naših ustanov.
Proračun je uravnovešen, se pravi, da predvideva 29,7 mili jarde dohodkov in prav toliko izdatkov. Dohodki izvirajo predvsem iz davkov, ki jih država odstopi deželi (29,425 milijarde lir). V celoti znašajo davčni dohodki dežele 29,195 milijarde lir, izvendavčni pa 505 milijonov lir. Davčni dohodki, ki jih odstopi država deželi bodo v letu 1966 za 1,840 milijarde lir višji, kakor so bili v letu 1965. Država odstopi deželi 9/10 zemljiškega davka, 9/10 hišnega, 6/10 dohodnine — RM, 6/10 davka na družbe in obveznice, 5/10 poslovnega davka, 4/10 davka na tobak in 9/10 davka na porabo plina in električne energije,. Naj takoj pripomnimo, da vrže največ davek na poslovni promet, in sicer 12,5 milijarde lir v letu 1966 in 11,9 milijarde v letu 1965.
Seveda se davčni obvezanci najbolj zanimajo, zakaj bo deželna uptava porabila skoraj 30 milijard lir v letu 1966. Največ denarja pojde za deželne pose-f fn nffl gospodarsko področje <18,063 milijarde lir ali 60 82 odsto vseh izdatkov), in sicer predvsem za kmetijstvo in gozdarstvo (7,193 milijarde), za industrijo in trgovino (5,455 milijarde), za prevoze in turizem (1,762 milijarde) in javna dela (2,550 milijarde). Pri izdatkih na gospodarskem področju je bila torej dana prednost kmetijstvu in gozdarstvu ki površinsko zavzemata večje predele dežele, a po svojem davčnem donosu ne dosežeta industrije in trgovine. Za vzgojo (šole) in znanstvene raziskave Pojde 2,425 milijarde lir, a za deželne posege na socialno področje nič manj kakor 5,257 milijarde lir, za samo stanovanjsko akcijo (ločeno) 240 milijonov lir. Vzdrževanje deželnega odbora in deželnega sveta (vstevsi honorarje) stane 429,5 milij°na lir, medtem ko bo fi-
jard™ireS°r pobral 2-470 mili-
GENA LIR 35
POST. PLAČ. V GOT.
SPED. IN ABB. POSTALE GR. II
TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933
Obsežno sodelovanje med sovjetsko in italijansko industrijo
Predstavniki italijanske druž- strani družbe Edison; njene del-be Montecatini so v Moskvi te j niče se prodajajo v razmerju bnl,POdS!iaiLSp°razUm- ki pred/ I 7 Edisonovih delnic za 10 Mon-
videva dobavo opreme za šest kemičnih tovarn v vrednosti 70 milijard lir. Predsednik upravnega odbora družbe dr. Carlo Faina je v Moskvi izjavil, da gre za eno izmed najvažnejših evropskih transakcij med zasebno
tecatinijevih. Delnice obeh družb so razdeljene med veliko število malih delničarjev. Državni holding IRI ima šest odsto delnic družbe Montecatini. Pobudo za pogajanja za spojitev je
družbo in sovjetsko državo. Po- stranp^prrt,■ Ital.iai?a gajanja a, „ sp— so
Sejmi Gospodarskega razstavišča
mejniki rasti slovenskega gospodarstva
dolga; treba je podpisati še podrobnejše sporazume. V ta namen bodo prihodnje mesece prišla v Italijo posebna sovjetska odposlanstva. Sporazum ne predvideva samo pogojev za zgrad-njo omenjenih tovarn, temveč tudi njihovo izkoriščanje, izmenjavo končnih izdelkov in surovin; predvideva tudi tehnično-znanstveno sodelovanje med i-talijansko družbo in izvedenci sovjetske industrije.
Predstavniki družbe Montecatini so se večkrat sestali z ministri za zunanjo trgovino Patoli-čevom, za kemično industrijo Konstandovom, za petrokemično industrijo Fedorovom in Nobelovim nagrajencem Semionovom. Ministrski predsednik Kosigin, ki ni utegnil sprejeti italijanske delegacije je izrazil zadovoljstvo nad doseženim sporazumom.
Omenjeni sporazum predvideva tudi skupno izkoriščanje kemičnih postopkov in široko teh-
Bastogi je bila ustanovljena kot železniška družba 1862, a se je vzpela do velikih kapitalov. Z njo so povezane velike italijanske družbe kakor FIAT (p0 družini Agnelli), Pirelli in Pesenti (cementarne), deloma tudi vatikanske koristi. Bastogi ima tudi mnogo delnic družb Edison in Montecatini. Kakor rečeno, bo no spojitvi prevladovala E-dison, ki razpolaga z velikimi kapitali; njeno premoženje se je povečalo z odškodnino, katero ji je izplačala italijanska država po nacionalizaciji elektrarn. V zadnjih dveh do treh letih se je družba Edison vrgla na petrokemično področje.
Glede na spojitev med Edisonom in Montecatinijem niso pri družbi Shell, ki je stopila v sodelovanje z družbo Montecatini in z njo ustanovili Monteshell Petrolchimica. posebno zadovoljni.
Ni dvoma, da ne bo za spoji-
nično in znanstveno sodelova-1 .	------
nje. Italijanski izvedenci bodo tev na P°ti nikakšnih ovir. ker odhajali v Sovjetsko zvezo, sov-1 vtaaa v smislu najnovejših za-
jetskih izvedencev pa je že kakih 50 v Italiji, po izvedbi omenjenega sporazuma pa se bo število teh dvignilo na več sto. Družba Montecatini je leta 1932 prodala Sovjetski zvezi opremo za dve kemični tovarni, ki sta še v obratu. Po letu 1959 je bilo zgrajenih s sodelovanjem te družbe še kakih deset kemičnih tovarn.
OLIVETTI — ZSSR
Predstavniki italijanske družbe za izdelovanje pisalnih in računskih strojev Olivetti dr. Pec-cei ie v Moskvi podpisal s podpredsednikom sovjetskega komi-te ja za znanost in tehniko sporazum o sodelovanju. Gre sicer samo za sporazum v načelu, ki ga bodo pozneje dopolnili s podrobnimi dogovori. Sovjetska zveza bo nabavila v Italiji večjo količino pisalnih in računskih strojev, kakor tudi teleprinterje. Dogovor ne zadeva nabavo elektronskih računskih strojev, ker Olivetti teh ne izdeluje več. Dr. Peccei je izjavil, da bo za izvajanje tega sporazuma potreben velik napor Olivettijevih tovarn.
Spojitev Edison-Montecatini
konskih določb pospešuje takšno koncentracijo, da bi velika podjetja laže konkurirala tujim podjetjem pod okriljem Evropske gospodarske skupnosti.
Ljubljana, decembra. Ko letos po prvih mesecih jugoslovanske gospodarske preosnove prireja Gospodarsko razstavišče v Ljubljani petletnih sejemskih prireditev, se sprašujemo, kakšen imajo pomen sejemske manifestacije v Ljubljani, na kakšni kakovostni in razsežnostni ravni se gibljejo na razgledni ravnini pred vencem Kamniških Alp na vzhodni strani Ljubljane njeni velesejmi m po čem se ravnajo pobudniki različnih razstav na njenem razstavnem prostoru za Bežigradom?
Celoleten program sejemskih razstav preseneča vsako leto po svoji izvirni usmerjenosti in domiselnosti in daje misliti na široki krog osebnosti iz gospodarskega življenja Slovenije, ki odloča, kakšne naj bodo vsaxo leto razstave. Po pravilih same razstavne ustanove, odločajo najvidnejša, najbolj dir.amični in tudi najbolj domiselni predstavniki raznih slovenskih gospodarskih panog, katere razstave naj bi v predstoječen. letu najbolj odsevale zmogljivost posameznih industrij In morebitne njihove nove usmeritve.
Prav zato, ker uprava Gospo darskega razstavišča J me raz > prisluhniti željam gospodarskih operaterjev, so sejmi v Ljubljani nekoliko drugačni od navad nih velesejmov, kjer gre za razkazovanje najrazličnejšega blaga na tržišču z velikim kupnim potrošniškim zaledjem. Slovenija je majhno in povrhu še prehodno prometno ozemlje z močno industrializacijo, ki ii najbolj ustrezajo številne specializirane razstave v manjših razstavnih razsežnostih. Obiskovalci Gospodarskega razstavišča v
Afriški zemel ski plin za Evropo
Za Alžirijo in Libijo še Nigerija - Francija, Anglija in Amerika vlagajo velike kapitele
dolgem cevovodu iz orjaškega vrelca zemeljskega plina Hassi R’Mel, katerega zaloge cenilo na 800 milijard kub. metrov.
žalost ne moremo sami razčlemb, posameznih postavk posvetiti kaj več prostora P<> rotilo odbornika ca finance dr Trapanija vsebuje v tem pogledu mnogo zanimivih ugotovitev. Navedli bomo samo nekatere-recimo 700 milijonov lir pokrajinam in občinam za preureditev tehničnih (strokovnih) in Poklicnih šol (poslopij), 1,220 milijarde javnim ustanovam n zasebnikom (gostinskim obratom) za razvoj turizma, 900 milijonov za nujna javna dela, kakor za napeljavo elektrike, vo-dovodov, izsuševanje itd.; 1,5 milijarde občinskim konzorci-jem in drugim krajevnim usta novam za udeležbo pri industrijskih podjetjih, 1,3 milijarde za bolnišnice, 255 milijonov za sejme, razstave, sestanke kongrese itd.; 1,2 milijarde po^ krajinam in občinam za podpo re revnim in potrebnim, 270 milijonov za razvoj zadružništva, kar 2,03 milijarde za živinorejo, čebelarstvo in ribolov itd. ter za samo osebje, (uradništvo) in delavstvo) 3,017 milijarde lir.
Kakor vidite, je v proračunu mnogo postavk, ki zadevajo tudi naše ožje — slovensko gospodarstvo v deželi, med temi zlasti v kmetijski in zadružni dejavnosti, turizem (gostinski dejavnosti) pa tudi v šolstvu. Postavka za preureditev in dopolnitev šolskih poslopij za strokovne in kmetijske šole bi lahko zajela tudi ureditev po-slopja za slovenske strokovne šole; po uvedbi enotne nižje srednje šole smo Slovenci zgubili vse strokovne šole razen trgovinskih prav tako še nimamo kmetijske šole.
Naši predstavniki v deželnem '»vetu, pa naj pripadajo tej ali drugi politični skupini, bodo med proračunsko razpravo prav gotovo ponovno opozorili deželno upravo na zahteve slovenskega prebivalstva in potrebe našega gospodarskega in kulturnega življenja.
Kaže, da so pogajanja za spojitev dveh največjih italijanskih družb — «Edison» in «Monteca-tini». ki se vodijo v Milanu, dovedla do zaključka. V načelu je bil sporazum že dosežen in nanj so pristale tudi potrebne oblasti, in sicer ministrski odbor za kredit in štednjo. Zdaj je treba samo še, da na to pristanejo delničarji na občnih zborih. Upravna odbora obeh družb sta prišla do zaključka, da so lahko samo velike kemične tovarne donosne. Spojitev obeh družb pomeni največjo industrijsko koncentracijo, ki so jo doslej doživeli v Italiji.
Gre za družbi z velikanskim kapitalom. Tako znaša delniška glavnica družbe Edison 375 milijard — glavnica se lahko dvig. ne na 437,5 milijarde lir z izdajo zamenljivih obveznic; pri tem niso vštete rezerve. Glavnica družbe Montecatini doseže 257 milijard lir. Nova družba, kj
,'nastala bo po spojitvi torej lahko razpolagala z vplačanim kapitalom 632 milijard lir. Tovarne družb Montecatini in Edison predstavljajo 70 do 80 odsto vse kemične proizvodnje v Italiji. V okviru Evropske gospodarske skupnosti predstavlja proizvodnja teh družb 10 do 15 odsto. Italijanski strokovnjaki računajo, da bo nova družba prav zaradi tega svojega obsega in svoje finančne moči lahko konkurirala drugim velikim kemično industrijskim skupinam pod okriljem EGS.
»Financial Times» poroča ‘.z Rima, da so razgovori o spojitvi družbe Montecatini in Edison ^Pffdovah. Delnice družbe Montecatini so v rokah 215.000 delničarjev, družbe Edison pa v 205.000 delničarjev Prve no-tirajo na borzah v Londonu New Yorku, Parizu Bruslju že^ nevi in Frankfurtu; to velja tudi glede delnic Edison, ki sicer ne notirajo v Londonu
MONTECATINI PRODALA
POLOVICO DELNIC V
FERRARI IN BRINDISIJU
Lani je Montecatini prodala 50 odsto delnic svojih petrokemičnih tovarn v Ferrari in Brin. disiju družbi Shell. S sodelovanjem te družbe je bila ustanovljena nova družba — Monte she 1 Petrolchimica katere delnic® so razdeljene med obe družbi.
Premoč po spojitvi med Edi
Kot dobavitelji zemeljskega plina za Evropo prihajajo do zdaj v poštev tri afriške dežele: Alžirija, Libija in Nigerija. Trenutno prevažajo le alžirski zemeljski plin iz Sahare v vteko-činjeni obliki v Veliko Britanijo in Francijo. Tudi Libija, kjer pridobivajo ta plin v nasprotju z alžirskim le kot stranski proizvod petrolejske proizvodnje, bo lahko kmalu izvažala ta proizvod. Gradijo že velike naprave za vtekočinjenje plina, ki bodo dograjene v treh letih.
Velika Britanija kaže živahno zanimanje tudi za izkoriščanje ležišč zemeljskega plina v Nigeriji, od kjer upajo dobivati plin po nižji ceni kot iz Alžirije. Nadaljnji evropski deželi, ki bosta uporabljali afriški zemeljski plin kot cenen vir energije, sta pred vsem Italija in Španija. Do sedaj znana ležišča zemeljskega plina izkoriščajo sedaj le še v neznatnem obsegu, predstavljajo pa za dolgo vrsto let dragoceno zalogo energije; vendar je njihovo odprtje združeno z velikimi stroški.
Samo v velike alžirske naprave za utekočinjevanje plina v Arzevvu pri Oranu, ki so začele obratovati v septembru 1964 v režiji Compagnie Algerienne du Methane Liguide «Camel», so morali vložiti okoli 89 mil. dolarjev! Pri tem gre za mednarod no podjetje, pri katerem je udeležena ameriška Conch International Methane Ltd. s 40 odsto. državna alžirska Caisse Algerienne de Developpement z 20 odsto in francoski kapital. Naprava za utekočinjevanje plina, ki predela letno okoli 1,5 milijarde kub. metrov plina, dobiva zemeljski plin po 500 kilometrov
Ker lahko zemeljski pijn v Alžiriji sami izkoriščajo le v mali meri, so navezani na izvoz, ki bi ga pa glede na velike zaloge lahko še v znatni meri povečali Britanski državni Gas Councii se je obvezal, da bo 15 let uvažal letno eno milijardo kub. metrov in sedaj prevažata dve metanski cisternski ladji redno ta nizko hlajeni plin do izliva Temze, od koder je izpeljano britansko omrežje plinovodov. S saharskim plinom krijejo sedaj približno eno desetino angleških potreb. Francoska državna Gaz de France je z dolgoročno pogodbo prevzela obvezo, da bo na leto prevzela 450 mili j. kub. metrov plina iz Alžirije. Plin vozijo do Le Havra, od koder vodi plinovod v Pariz. Tudi Italija in Španija se zanimata za dobavo alžirskega zemeljskega plina. Med drugim proučujejo možnost cevovodov po dnu Sredozemskega morja, vendar dosedanja pogajanja še niso pripeljala do konkretnih sklepov Španija se je pa angažirala tudi že v Libiji, kjer gradi Es^> Libya Inc., podružnica Standard Oil Comp. iz New Jerseya na koncu plinovoda v pristanišču Fort Brega še večje naprave za utekočinjevanje plina kot so v Arzevvu. Te naprave bodo lahko na leto utekočinile 4 milijarde kub. metrov zemeljskega plina, stale pa bodo nad 200 mil. dolarjev. Španija se je obvezala, da bo od tu na leto prevzela 500 mil. kub. metrov plina, ki ga bo-
(Nadaljevanje na 2. strani)
Ljubljani niso kakršnikoli obiskovalci, ki jih privlačijo predvsem želje ogledati si nove artikle na tržiščih, ampak predvsem ljudje, ki so v proizvodnem procesu in ki morejo kritično o-cenjevati in primerjati ekspona. te ali pa pri tem najti pobude za nove rešitve. Povedano na kratko, razstave so bolj intenzivnega kot ekstenzivnega značaja.
Organizacijsko zahtevajo te razstave silno pripravljenost in selektivnost od poklicnega organizacijskega aparata Gospodarskega razstavišča. Kot vsakokratni. tako tudi sedanji ravnatelj Gospodarskega razstavišča Karlo Kušar (človek, ki ima za sabo dolgoletno izkušnjo v e-ni izmed najpomembnejših industrij Slovenije, lesni namreč), lahko v posvetovanju z glavnimi aktivnimi predstavniki raznih panog industrije soodloča, katera razstava bo dala najbolj učinkovite spodbude celotnemu slovenskemu gospodarskemu mehanizmu ne samo po obsegu sejemskih poslovnih zaključkov, ampak tudi po tehničnih napredkih in možnostih sodelovanja na zunanjih tržiščih. Vsaka specializirana razstava na Gospodarskem razstavišču odseva stanje določene industrijske ali katerekoli gospodarske dejavnosti v Sloveniji.
Prvi sejem v novi sezoni je sejem konfekcije, modnih tkanin, pletenin, usnja, izdelkov usnjarsko predelovalne industrije in raznih modnih artiklov «Moda 1966» (od 15. do 23. lan. 1966), ki ima za sabo 11-letno tradicijo zaradi nakopičenih industrijskih objektov konfekcijske in tekstilne industrije v Sloveniji in pa. ker so se prav takrat v letu 1955 široko odprle meje nasproti Italiji, s katero se je spočetka nekoliko kolebliivo. toda v zadnjih letih čedalje hitreje razvilo sodelovanje, ki je od nje prav slovenska konfekcijska industrija dobila mnogo estetičnih pobud.
Peti mednarodni sejem blagovne izmenjave «Alpe-Adria» (Od 14. do 22. maja) s svojimi vezanimi posli potrošnega blaga razširja na določeno regio v srcu Evrope proizvodno tehniko in okus primeren množicam na tem prostoru in sili prav spričo svoje vezanost; na iskanje proizvodnih rešitev, ustreznih tem alpskim in mediteranskim potrebam.
Slovenska industrija z industrijsko izdelanim pohištvom, ki je nujno vzklila na robu velikanskih gozdnih kompleksov z gozdovi pokrite Slovenije, nujno potrebuje strojno opremo za večjo racionalizacijo v proizvodnji, hkrati oa tudi različen reprodukcijski material okrasnega ir; praktičnega pomena za izdelavo res sodobne stanovanjske o-preme. Sedmi mednarodni sejem (od 4. do 12. junija) si je postavil prav specialno to nalogo.
Ljubljana v svoji sicer klimatsko neugodni kotlini združuje vinske okoliše severnih žlahtnih trt z vinogradi iz mediteranske cone v bogato izbiro, ki je hvaležno področje za vinske strokovnjake predvsem klasičnih dežel vinogradništva pa tud' novih vinogradniških področij v svetu Na že 12. mednarodnem vinskem sejmu od 26 avgusta do 4. septembra 1966 bodo prav v najbolj vidni obliki vidne izredne organizacijske vrline osebja Gospodarskega razstavišča pri organiziranju ocenjevanja tako rekoč velikega dela vin na svetu.
Zadnja letna razstava je najbolj specializirana in zanimiva, pa tudi najstarejša. 13. razstava elektronike od 4. do 9 oktobra 1966 «Sodobna elektronika* iz področja elektronike, telekomu-
nikacij, avtomatizacije, nukleo-nike, sestavnih delov, merilne tehnike, opreme za elektronsko industrijo in strokovno literaturo je dolgoletna potreba slovenske industrije, ki se hoče prav na tem področju dvigniti do raven elektronskih industrij zahoda. še bolj kot na vseh drugih razstavah Gospodarskega razstavišča v Ljubljani so pomembna pogostna posvetovanja in simpoziji domačih strokovnjakov s tujimi.
Prireditve na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani iz leta v leto so odsev prizadevnosti vsega slovenskega naroda v mejah slovenske republike. V primerjalnih mednarodnih razstavah naj pokažejo, česa so zmožni slovenski gospodarski in tehnični krogi najvišje slovenske znanstvene raziskovalne ustanove, veliki industrijski kolektiv ali pa vinogradniške plantaže, kod in kam pelje pot slovenskega človeškega ustvarjalnega dela in kakšne sile notranje ustva-ritelne moči in oplajanja po tujih zgledih plemenitijo njegove proizvode.
Zamejski Slovenci naj bodo na razstavah objektivne priče slovenske rasti.
Francija sprosti uvoz iz socialističnih držav
Industrijski izdelki ne bodo več kontmgentirani
Francoska vlada se je odločila napraviti nasproti vzhodnim državam novo politično potezo.
Tako se začenja poročilo londonskega «Ekonomista» iz Pariza. Odpraviti namerava enostranske kontingente na uvoz mnogih industrijskih proizvodov iz evropskih komunističnih držav. Ta ukrep, ki bo pričel veljati — tako domnevajo — v začetku prihodnjega leta ,se ne bo verjetno uporabil za Vzhodno Nemčijo, ker nima Francija di-	,,
plomatskih stikov z njo; vendar soaoe bo Francija pozneje raztegnila te ugodnosti tudi na Vzhodno Nemčijo z dvostranskimi pogajanji. Tudi Kitajska Sev. Koreja in Sev. Vietnam ne bodo deležne te sprostitev, in sicer iz gospodarskih razlogov: francoski industrije! ne bi namreč ra di videli, da bi Kitajska vrgla na francoski trg kolesa, trar.si-storje in druge cenene proizvo de.
in kemične industrije. Francoski industrij ci bi radi preprečili sprostitev uvoza orodnih strojev, avtomobilov, opreme za ustekleničeni e in raznih kemikalij. Ni še gotovo, v kakšni meri bodo uspeli. Vsekakor hoče francoska vlada v trgovini z vzhodnimi državami prehiteti druge zahodne dežele. Velika Britanija ie npr. še vedno ohranila sistem kontingentov za potrošno blago, glede katerega sklepa z vzhodnimi državami dvostranske po-
Prosta cona Velika Britanija-Irska
Velika Britanija in Irska nameravata uvesti skupno svobodno trgovinsko cono. Ministrski
predsednik Wilson in irski mi- .	___ __ ______ ________v_.
n istrski predsednik Lemass sta j Precejšnje število" industrijskih podpisala sporazum, ki predvi-1 proizvodov, katerih uvoz v Fran-
Sprostitev bo zajela približno 80 odsto carinskega spiska in verjetno okoli polovico izdelkov ki jih Francija zdaj uvaža iz komunistične Evrope. Uvoz mnogih surovin je že zdaj sproščen (ni kontingentiran), toda osta lo bo še naprej kontingentira-nje premoga in mineralnega o-lja.
V začetku bo sprostitev veljala samo za dve leti. Franciji naj bi bila medtem dana možnost, da bi za privolitev v nadaljnjo sprostitev lahko od drugih držav izposlovala kakšne nove prednosti za svojo industrijo.
Vesele božične praznike voščita vsem bralcem in oglaševalcem uredništvo in uprava « Gospodarstva »
deva obsežno izmenjavo blaga, cijo ne bo več kontingentiran
poleg tega velike ugodnosti za izvoz irskih kmetijskih pridelkov na britanski trg Na drugi strani bo Irska olajšala uvoz angleških industrijskih izdelkov z znižanjem carin Podrobnosti o tem sporazumu še niso bile objavljene. Predsednik Wilsor. je napovedal podpis širšega spora zuma v poslanski zbornici. Z Irci so se dogovorili da bodo carine na industrijske izdelke zniževali postopoma, in sicer vsako leto za 11 odsto. Irska si mnogo obeta od tega sporazuma ker bo odslej laže izvažala svoje kmetijske pridelke v Veliko Bri tanijo, ki sicer močno ščiti domače kmetijstvo, predvsem živinorejo.
Več jekla v Italiji
Italijanske železarne so novembra proizvedle 1,135.000 ton jekla (4,4 odsto manj kakor meseca oktobra). Novembra lanskega leta je proizvodnia znašala 879.000 ton. V vseh 11 mesecih leta 1965 je proizvodnja jekla znašala 11 481.000 ton to je .	______ ,vco.lclllll Vlaa.cu
T66 kakor lani (8 mil-1 kovinske opreme, usnjenih izde’ 854 000 ton).	' kov. vrste izdelkov mehaničnr
bo mogoče uvažati v Francijo proti uvoznemu dovoljenju; ven dar bo to izdano avtomatično v kratkem času (v dveh ali treh dneh). Tako hoče Francija preprečiti, da bi podjetja iz vzhod nih držav že v naprej prodajala voj e izdelke po prenizkih ce nah. Hkrati hočejo vladni kro gi s tem premagati upiranie francoskih poslovnih krogov O koli 150 proizvodov bo še vedno kontinger.tiranih. Francoski in-dustrijci se upirajo sprostitvi u-voza proizvodov strojegradnje zlasti orodnih strojev prav tako kemičnih proizvodov za katere uporabljajo vzhodne države ta ko pravi poročilo angleškega lista. pogosto edumoing* Vzhod ne države so včasih svoj e pro izvode prodajale na Zahod Deželo nizkih cenah Tako so Po ljakj nedavno postavili na fran coski tre ročno orodje do polo vični ceni a so s tem takoj nre nehali kakor hitro so bili opo zorjeni na to netaktnost
Po vsej verjetnosti ne bod< več veljali kontingenti za uvoz strojev za sejanje, mopedov boj lerjev, ogledal, steklenih vlaken
ncise
111
HGflJB
Tudi v vesolju še vedno ljudje
Po dveh mesecih bolniškega počitka na posestvu v Texasu — po hudi operaciji na žolču — se je predsednik Združenih držav Lyndon Johnson vrnil v Wa-shington. glavno mesto ZDA. Državne posle je vodil vsaj v omejenem obsegu seveda že iz Texasa, vendar so Američani odlašali z velikimi odločitvami v mednarodni politiki, kakor zlasti glede Vietnama, do časa ko bi se predsedniku popolnoma vrnilo zdravje ter bi lahko neposredno posegel v zapleteni mednarodni položaj Takoj po prihodu v Washington so ga čakali sprejemi nekaterih tujih državnikov, kakor Mohameda Ayu. ba Kana, pakistanskega predsednika, angleškega ministrskega predsednika Wilsona in nazadnje tudi zahodr.onemškega kanclerja prof Ludviga Erhar-da
ČEDALJE HUJŠI PRITISK
AMERIŠKE JAVNOSTI
V ameriški zunanji politiki o-staja tudi spričo drugih važnih mednarodnih problemov, kakoi vprašanja organizacije Atlantske zveze (NATO) in oborožitve Zahodne Nemčije z jedrskim orožjem ter v zvezi s tem odnosov do Sovjetske zveze, v ospredju še vedno vietnamsko vprašanje, in to ne samo kot zunanje politični problem temveč tudi notranji; nadaljevanje vojne v Vietnamu. ki zahteva od Amerike čedalje več človeških žrtev na tudi dolarjev, ima čedalje bolj ob
Vietnam zahteva kri in dolarje
Johnson bi se rad otresel pretežkegn bremena - Ženevski sporazum iz leta 1954 - Severni Vietnam odbija zaradi pritisku Kitajske
sonom in Montecatinijem bo na čutne posledice tudi na notra-
nje politični razplet, saj se javnost vedno bolj upira nadaljevanju vojne v Vietnamu.
Ni dvoma, da je treba zadnja « sondiranja* ameriške vlade v Hanoju, glavnem mestu Severnega Vietnama, spraviti tudi v zvezo z razpoloženjem ameriške javnosti. Gotovo ni slučajno prišlo na dan, da sta italijanska profesorja La Pirra in Primice-rio zaprosila predsednika Severnega Vietnama Ho či Minha za sprejem, da bi poizvedela iz najbolj neposrednega vira. pod kakšnimi pogoji bi Sev. Vietnam bil pripravljen na pogajanja za premirje in končno za sklenitev miru.
Te pogoje ie bivši florentinski župan prof La Pirra sporočil i-talijanski vladi in minister za zunanje zadeve Fanfani ki je začasno predsednik glavne skupščine OZN, je nato o njih obvestil ameriško zunanje ministrstvo oziroma Belo hišo. Ameriška vlada hoče očitno svojo javnost prepričati, da ne opusti nobene priložnosti, ki bi utegnila dovesti do sprave na Daljnem vzhodu. Prav zato je sporočilo italijanskih profesorjev in italijanskega zunanjega ministra dala objaviti La Pirra je sporočil, da je Ho či Minh izjavil, da
je pripravljen pogajati se za mir z vsakomur, želi samo, da bi sovražniki (Američani) poprej ustavili ogenj ter bi za pogajanja sprejeli ženevski sporazum 6 rešitvi vietnamskega vprašanja iz leta 1954. Ameriška vlada se je tega sporočila razveselila. ker je že večkrat naglasila, da je pripravljena ustaviti o-genj v Vietnamu, ako se ta pogoj postavlja za pričetek pogajanj za mir. Toda Ho či Minh je v veliko razočaranje Američanov v dolgi izjavi zanikal sporočilo prof. La Pirre, češ da se-vernovietnamska vlada ne zahteva od Američanov nič drugega, kakor da ustavijo ogenj in priznajo sporazum iz leta 1954. V svoji izjavi naglaša predsednik Severnega Vietnama, da morajo Američani najprej zapustiti Južni Vietnam, šele nato bi se lahko z njimi pogajali Za sklenitev miru je potreben tudi pristanek Američanov na ženevski sporazum iz leta 1954.
La Pirra je nato ponovno zatrdil. da je njegovo prvo sporočilo povsem resnično in da ni Ho či Minh v svoji izjavi ki jo je dal njemu in prof. Primice-riju. postavil pogoja za pogaja nja, da morajo Američani nopol noma sprazniti Južni Vietnam,
preden bi se lahko začela pogajanja za mir
O ČEM SO SE DOGOVORILI
V ŽENEVI LETA 1954
Francozi, ki jih je boj za o-hranitev Indokine v 8 letih stal 5 milijard dolarjev in nič manj kakor 172.000 človeških žrtev, so se leta 1954 končno vdali in pristali na sporazum, ki je bil sklenjen leta 1954 v Ženevi. Na konferenci v Ženevi so se dogovorili;
1. Vietnam se razdeli po vzporedniku 17. na dva dela, v Sever, nega, kjer so vladali pristaši Vi-etminha. ki jih je vodil Ho či Minh, in Južnega, v katerem vladajo nasprotniki tega levičarskega gibanja. Volitve v letu 1954 naj odločijo o združitvi o-beh delov. 2. Nobena tuja sila ne sme izkrcati v Vietnamu novih čet. 3. Ustanovi naj se mednarodna nadzorna komisija, v kateri bodo Kanada. Indija in Poljska in ki naj nadzira izvršitev dogovorov glede premirja.
Glede na danšnji položaj je važna okolnost, da t= Združene ameriške države niso pridružile temu sporazumu v Ženevi, pač on so svoje stališče obrazložile v posebni izjavi. (Pogajanj v
Ženevi so se udeležili predstav niki Francije. ZDA. Vel Brita nije- Sovjetske zveze, Kitajske Kambodže, Laosa in Vietnama) Američani pravijo v tej izjavi da ne bodo uporabili sile s Ka tero bi razbili ta dogovor ven dar bodo smatrali vsak nov na pad in prekršitev teh dogovorov za dejstvo, ki utegne imeti hude posledice na mednarodni mir ir» varnost.
DO VOLITEV NI PRIŠLO
Do volitev ki naj bi leta 1956 odločile, ali naj se oba Vietna ma združita, ni prišlo. Tedaj ie Ho či Minh pričel pripravljat; združitev n0 drugi poti; organi zirano socialno revolucionarno gibanje .razširjeno tudi v Južnem Vietnamu naj dovede do enotne države. Hkrati pa je dvignil zastavo odpora proti vmeše vanju tujcev (Američanov) v notranje zadeve Vietnama. Američani so se medtem po vsem usidrali v Južnem Vietna mu, katerega vlado in odoor pro ti načrtom Ho či Minha so pod pirali s politično in vojaško po močjo. Na drugi strani je posta lo očitno, da Ho či Minha pod pirata Kitajska in Sovietska zveza.
DESET MILIJARD
DOLARJEV NA LETO
Ameriški finančni minister je izračunal, da stane Ameriko vojna v Vietnamu — Američani sicer trdijo, da ne gre še za pravo
(Nadaljevanje na 2. strani)
ženi ameriških astronavtov Walterja Schirre in Thomasa Stafforda sta skakali od veselja, ko sta po televiziji sledili izstrelitvi vesoljske ladje «Ge-mini 6», s katero sta njuna moža vzletela v vesolje za ladjo «Gemini 7». «To je veličastno», je vzkliknila Schirrova žena časnikarjem.
Res je, da so Američani rar di veseli in politik, ki se na fotografiji ne smeje, ne uspe, pa naj bo na govorniški tribuni še tako spreten. Mislim pa, da sta ženi obeh astronavtov od veselja skakali še više, ko sta prav tako po televiziji sledili pristanku astronavtov po «sestanku» z «Ge-mini 7» v vesolju. Njuno veselje je moralo biti še večje, ko je nekaj dni nato neki strokovnjak ustanove NASA (agencije za raziskovanje vesolja), ki organizira vesoljske polete, napovedal Američanom bridko resnico, da bodo morali verjetno žrtvovati enega ali več astronavtov, preden bodo z vesoljsko ladjo dosegH Luna... Kateri bodo ti astronavti, se gotovo sprašujejo a-meriške žene in dekleta, ki jih bo treba žrtvovati?
In vendar je drugi strokovnjak NASA ravnatelj James Webb prepričan, da pomeni ta podvig (uspelo srečanje ameriških astronavtov v vesolju) ne samo stovnjo više proti Luni, temveč tudi snaproti srečnejšemu življenju vseh». Ali bo to res? Ali smo srečnejši danes, ko ie tehnika tako napredovala, da z bombnikom lahko nesemo atomsko bombo tuui 9.000 daleč, ko pa lahko, recimo. Mao Ce Tun-gu nenadoma pride na mise', da jo spusti na ameriške «im-penaliste» v Vietnamu?
Človek si danes upa mnogo. Astronavti se pozdravljajo in fotografirajo 300 km nad Zemljo, kakor si na Zemlji mahamo z robcem v pozdrav. Nad pravljičnimi Havajskimi otoKi so leteli s hitrostjo 28.000 km na uro. Ameriški satelit «Pio-nir 6», sicer brez ljudi, se bliža Soncu s hitrostjo 102.000 km. Rusi so že pred osmimi leti poslali okoli Zemlie svojega «Sputnika», a v Morju viharjev na Luni se je razbil že njihov osmi satelit «Luna 8», ki je do zadniega oddajal vesti na Zemljo. Tudi Francozi so ponosni na svoj satelit «Fi-I», ki sicer ne tehta več kakor 60 kg in je po svojih dragocenih aparatih 40 odsto ameriški, a vendar leti v imenu de Gaullove Francije; prihodnji mesec pošljejo v vesolje še drugega.
Čudno je to, človek je izumil tako popolne stroje in vozila, da mu je Zemlja s svojimi razdaljami postala pretesna, in z elektronskimi računali premagal svoje lastne možgane, tako da lahko izračuna, kdaj se bosta vesoljski ladji srečali v vesolju. Nečesa pa ni mogel nikdar, da bi namreč z vso gotovostjo izločil smrtno nevarnost. Še tik pred izstrelitvijo ladje «Gemini 6» se je nekaj zataknilo in skoraj bi se bila raketa z vesoljsko ladjo razletela, kakor se ti lahko med vožnjo po trdni cesti splaši konj. Zato se bodo ljudje pred odhodom v vesolje ali na Luno prav tako pozdravljali m poljubljali, kakor se danes, ko stopijo v avto. na vlak ali letalo, iz strahu pred nevarnostjo in smrtjo smo o-stali in bomo le ostali ljudje k sreči tudi do svojega bližnjega.
-Ib —
Iz življenja
Najmanj zadovoljen partner v -akonu je tašča.
Optimist je človek, ki v ponedeljek ko pride na posel, pravi: sPojutrišnjem bo ie sreda ..»
Kadar včasih človek obsodi samega sebe, stori to vselej samo pogojno.
Hvali — in uspel boš!
Z življenjem, je kakor z jedilnim listom. To ,kar je najboljše, je prečrtano.
•	ŠE POLEMIKA O FANFANI-JEVEM POSREDOVANJU V VIETNAMSKEM. SPORU. Več pristašev poslancev v rimskem parlamentu je napovedalo interpelacije v zadevi neuspelega posredovanja italijanskega zunanjega ministra in predsednika OZN Fanfanija v vietnamskem sporu. Sporazumno z njim je La Pira poskušal dognati stališče Ho Či Minha glede pogojev za pogajanja z Američani. (Glej naš daljši članek o Vietnamu na prvi strani). Italijanska opozicija je namreč mnenja, da bi se bil Fanfani ne smel vmešati v to zadevo. Pred odhodom na božične počitnice se je Fanfani sestal z ameriškim zunanjim ministrom Deanom Ruskom. Rusk je naglasil, da je Amerika vedno pripravljena na pogajanja, in to brezpogojno, da bi našli pot do miru v Vietnamu. Predstavnik ZDA in OZN Arthur Goldberg je izjavil, da še ni bilo dokončno zaključeno Fanfanijevo posredovanje zaradi Vietnama.
e SOCIALNI DEMOKRATI PROTI ENOTNEMU SINDIKATU. V Italiji so tri glavne osrednje sindikalne delavske organi zacije: CGIL, v kateri so komunisti in socialisti, CISL — orga nizacija katoliških delavcev in UIL (Unione Italiana del Lavo-ro), v kateri so socialni demc-kratje. Sedanji predsednik republike Saragat je socialni demokrat. Glavni tajnik CISL Storti je v zadnjem času sprožil misel, da bi vse delavstvo organizirali v enotnem sindikatu. Senator Viglianesi, glavni tajnik UIL, zavrača odločno ta predlog, pač pa se zavzema za združitev vseh socialistov v e-notnem sindikatu do tega naj bi toliko lažje prišlo, ko se bosta socialistična in socialno demokratska stranka združili.
•	VPRAŠANJE DEŽELNE PODPORE INDUSTRIJI V GORNJEM POADIŽJU. V deželnem svetu za Tridentinsko-Gornje Poadižje v Tridentu se je razvila zelo ostra razprava o predlogu, naj bi dežela s podporo 375 milijonov lir rešila iz krize nekatera industrijska podjetja, kakor «Ferroleghe». Pripadniki krščanske demokracije so zagovarjali predlog, medtem ko ga je Južnotirolska ljudska stranka zavračala še posebno zato, ker bo deželni odbor odločal, katerim industrijskim podjetjem naj se podeli podpora. Pri glasovanju je prišlo do majhnega škandala. Za predlog je bilo oddanih 23 glasov, toda prav toliko proti njemu, ena glasovnica je bila bela. Vodja krščanske-demokrat ske skupine Bolognani je ugotovil, da se je udeležilo glasovanja 46 svetovalcev, iz skrinji ce pa so izvlekli 47 glasovnic Vsa zadeva je bila odložena.
•	PREOSNOVA KONGREGACIJE SV. OFICIJA. V duhu sklepov vesoljnega cerkvenega zbora je bila preosnovana kongregacija sv. oficija. Dobila je novo ime: kongregacija za verski nauk. Njeno delo naj bi prevzel nov duh. Pazila bo sicer da ostane krščanski nauk čist, vendar ne bo obsojala morale in naukov drugih, ne da bi jih poprej zaslišala. Preden bo to storila bo vprašala za mnenje tudi škofe. V kongregaciji bodo delovali tudi svetovalci, pripadniki vseh narodnosti, ki jih bodo pritegnili iz vrst bogoslovcev, živečih v Rimu. Reševanje upravnih zadev bo strogo ločeno od pravnih. Pre-osnova je bila izvršena v smislu predloga, ki ga je postavil kardinal Frings novembra 1963, da bi namreč kongregacija zaslišala prizadete, preden bi jih obsodila in da bi se pravne zadeve ločile od upravnih ter bi se duh njenega delovanja prilagodil današnjim časom. Pre-osnova je tudi v duhu navodil papeža Pavla VI., da je treba ljudi na zgrešeni poti pridobiti s prepričevanjem in ne z obsojanjem.
•	PO FRANCOSKIH VOLITVAH NOTRANJE POLITIČNE SPREMEMBE? Na nedeljskih volitvah je prodrl dosedanji predsednik de Gaulle proti' kandidatu Mitterrandu. V volilne imenike je bilo vpisanih 28,820.909 državljanov, glasovalo je 24.378.401 volivcev, to je 84,30 odsto, in sicer za de Gaulla 13,085.407 (55,20 odsto), a za Mit-terranda 10,623.247 (44,8 odsto) Glede na to, da ni velika razli ka med številom glasov odda nih za de Gaulla in za Mitterran da, računajo, da bo gen. de Gaulle prisiljen v marsičem spremeniti svojo notranjo politiko Splošno je francosko javnost presenetilo navodilo krščanskega demokrata Lecanueta, ki je tudi ustanovil novo politično stranko »demokratičnega centra«, naj ne volijo za de Gaulla. Svoje zunanje politične smeri de Gaulle ne bo menjal. Na zasebni sestanek je povabil dr. Adenauerja, ki se je vselej zavzemal bolj za sodelovanje s Francijo kakor z Anglosaksonci. V Bonnu so bolj zadovoljni, da je bil zopet izvoljen de Gaulle, ker se bojijo, da bi po zmagi socialista Mitterranda prišli na vlado v Franciji tudi komunisti. De Gaulle je po izvolitvi čestital tudi predsednik Tito, prav tako zahodnonemški predsednik Luebke.
•	ZAHODNA NEMČIJA ZAH TEVA POLOŽAJ JEDRSKE SILE. Po povratku kanclerja prof. Erharda iz Washingtona so v krščansko demokratski stranki, kateri pripada tudi sam kancler, izjavili, da je Erhard zadovoljen z izidom svojega potovanja v Ameriko. Ameriška vla-
da je v načelu sprejela zahtevo Zahodne Nemčije, naj se tej v krogu zahodnih zaveznikov prizna »primeren položaj« v jedrski obrambi. V tem pogledu ni bilo z ameriške strani izda\o nikakš-no uradno sporočilo. Vsekakor je gotovo, da je bil dosežen sporazum za vzajemno raziskovanje vesolja. S tem naj bi bilo dano veliko zadoščenje Zahodni Nemčiji, ki hoče vsekakor zavzeti položaj enakopravnega člana med zahodnimi zavezniki. Da je bilo doseženo močno zbližan j e med VVashingtonom in Bonnom, dokazuje tudi dejstvo, da bodo Belo hišo (kjer uraduje predsednik Johnson) telefonsko povezali z zvezno pisarno-kjer dela zahodnonemški kancler Erhard. Gotovo je tudi. da noče Amerika s prevelikimi koncesijami nasproti Zahodni Nemčiji razdražiti Sovjetske zveze, kar bi utegnilo še bolj zaplesti položaj v V etnamu.
•	DVA VIDNA NEMŠKA POLITIKA SE UMAKNETA. Dolgoletni zahodnonemški kancler dr. Adenauer je izjavil, da se bo umaknil z mesta predsednika krščansko demokratske unije, češ da ima vsaka reč svoj konec. Po vsej verjetnosti bo za predsednika izbran kancler prof. Erhard. — Zahodnonemški listi napovedujejo, da se bo Walter Uibricht, državni poglavar Vzhodne Nemčije, umaknil iz političnega življenja, ko bo junija prihodnjega leta dosegel starost 73 let. Njegov naslednik naj bo postal Erich Honecker, ki je na zadnji seji delavske stranke napadel delo komisije za načrtovanje. Tej je predsedoval podpredsednik vlade Apel, ki je, kakor znano, izvršil samomor. Ministrski predsednik Willy Stoph, ki je bil prvotno na strani podpredsednika Apela, naj bi se spoprijatelji z Ul-brichtom.
•	ZOPET PRELOM LONDON-KAIRO. Vlada Združene arabske republike je prekinila diplomatske odnose z Londonom. Naser hoče očitno ostati na čelu Afrikancev, organiziranih v Organizaciji afriške edinosti, ki zahtevajo od Velike Britanije odločnejše ukrepe proti vladi belcev v neodvisni Rodeziji. Sicer so bili odnosi med Anglije in ZAR že tako hladni zaradi Naserjeve podpore osvobodilnemu gibanju v Adenu.
e AJUB KAN ZOPET NA AMERIŠKI STRANI. Pakistanski ministrski predsednik Ajub Kan se je te dni sestal s predsednikom Johnsonom. Ta obisk pomeni važen preokret v zunanji politiki. Pgk^tana, ki je bi! čez tri leta rta strani Kitajske. Pakistan je potegnil s Kitajsko tudi v vietnamskem sporu. A-meričani so prepričani, da so Pakistanci, ki jim je Amerika pošiljala orožje, tudi povzročili spopad z Indijci zaradi Kašmi-ra; tja so tajno pošiljali gverilce, ki naj bi organizirali upor proti Indiji. Verjetno je posredovanje Ajuba Kana v Wa-shingtonu, da bi namreč Amerika poslala Pakistanu gospodarsko in vojaško pomoč, uspelo tudi zato, ker sta Johnson in Kan dobra znanca že iz časov, ko je bil Johnson podpreti sednik Združenih ameriških držav. Po Kanovem obisku je a-meriško ministrstvo za kmetijstvo zopet sprostilo pošiljanje žita v Pakistan. Amerika bo zopet dajala gospodarsko pomoč Pakistanu, ki je poprej znašala 400 milijonov dolarjev na leto. Američani so pomoč prekinili, ko so Pakistanci v trenutku, ko je Kitajska napadla Indijo, stopili na stran Kitajske. Pakistanci upajo, da bo Amerika vplivala na indijskega ministrskega predsednika šastrija, ko bo ta obiskal Washington. Za rešitev kašmirskega spora so bila napovedana pogajanja . v Taškentu, in to s posredovanjem Sovjetske zveze.
•	»PRAVDA« PROTI UKRAJINSKEMU NACIONALIZMU. V dol. gem članku je moskovska »Pravda« nastopila proti ukrajinskemu »partikularizmu«; ta naj bi se bil razširil v. zahodni Ukrajini, ki se upira zamisli »sovjetskega patriotizma«. Pisec je obsodil pristaše in zagovornike neodvisne zahodne Ukrajine, ki so leta 1918 rovarili okoli Lvova. Kakor znano, je bil Lvov po prvi svetovni vojni priključen Poljski in šele po drugi Ukrajini, oziroma Sovjetski zvezi.
MEDNARODNA TRGOVINA Stiska v preskrbi z bakrom
ZSSR zahteva zvišanje cen zlatu
Sovjetska zveza je te dni v Ženevi pred posebnim strokovnim odborom Svetovne trgovinske konference Združenih narodov uradno predložila povišanje cene zlata. Povišanje naj bi povečalo mednarodno kupno moč, dalo novih pobud svetovni trgovini in s tem pomagalo deželam v razvoju. Predlog je predlagal vodilni uradnik sovjetskega ministrstva za zunanjo trgovino Majorov. Uradniki ZN so izjavili, da je to prvič, da se je Sovjetska zveza pred mednarodnim gremijem uradno zavzela za povišanje cen zlata. V omenjenem odboru so zastopane tako socialistične države kot tudi visoko industrializirane dežele Zahoda in dežele v razvoju.
Majorov je svoj predlog utemeljil s tem, da je dolarska cena zlata že 30 let nespremenjena (od 1935 unča po 35 dolarjev), medtem ko so se cene v svetovni trgovini več kot podvojile. Sovjetsko zanimanje za povišanje cene je razumljivo veliko, saj velja Sovjetska zveza poleg Južne Afrike za največjega pro-izvodnika zlata na svetu. Potrebo zlata v zahodnih deželah krijejo v glavnem prodaje zlata teh dežel.
Sovjetska zveza financira s svojimi prodajami zlata velik del svoj uvoz blaga iz Zahoda, tako tudi nedavno velike nakupe pšenice. Za vsako spremembo cen zlata je potrebno sodelovanje Združenih držav. S svojo obljubo, ki so jo do sedaj tudi vedno izpolnile, da bodo dolarska dobroimetja inozemskih e-misijskih bank zamenjale v razmerju 35:1 v zlatu, držijo Združene države ceno zlata od leta 1935 nespremenjeno. Do sedaj so se vedno odločno protivile vsakemu poskusu povišanja cen zlata. Tako povečanje bi avtomatično spremenilo tudi pariteto dolarja, to se pravi, da bi bil dolar razvrednoten. Prav ta posledica s podražitvijo zlata povezane spremembe ameriškega deviznega tečaja je dovedla Združene države do tega, da se odločno borijo proti vsem takim namenom. Zanimivo je, da korakajo v tem vprašanju Sovjeti roko v roki z Južno Afriko, ki se že več let zavzema za povišanje cen zlata in ki utemeljuje to zahtevo s povečanimi stroški izkopa zlata.
(n)
Američani odbijajo
sovjetski predlog
"V. v
Jz Wsshingtona poročajo, da so visoki funkcionarji v ameriški vladi povsem hladno sprejeli predlog Sovjetske zveze glede zvišanja cene zlata. Predstavniki Sovjetske zveze so sprožjli to vprašanje trdeč, da bo znižanje cene zlata ugodno vplivalo r.a razvoj svetovne trrovine in rešitev vprašanja financrianja. v ameriških krogih trdijo, da ni slučajno, da se za zvišanje cene zlata potegujejo nrav drža e ki proizvajajo največ zlata.
no zahodno smer, katera naj bi bila povezana z dogovorom o ukinitvi preferenc. Vendar A-meričani niso uspeli niti s tem in so se morali končno zadovoljiti z neobvezno študijsko skupino.
Ostra ameriška kritika se je nanašala zlasti na načrt Evropske gospodarske skupnosti, ki naj bi raztegnil preferenčni sistem za surovine na Severno Afriko in Nigerijo. Washington se boji. da bi potem tudi dežele Latinske Amerike zahtevale od njih enake preference (carinske prednosti). Združene države tudi v okviru konference za svetovno trgovino nočejo državam v razvoju priznati posebnih o-lajšav za izvoz njihovih industrijskih izdelkov. Pri tem jim gre za zaščito svojega lastnega trga. Proti tem ameriškim tezam so nastopile, čeprav ne popolnoma soglasno, dežele EGS in Velika Britanija.
štiri manj razvite dežele OE CD, Grčija, Turčija, Španija in Portugalska, so norabile priložnost za uveljavljenje svojih posebnih zahtev za pomoč. Za sedaj so na dosegle le načelno obljubo Zah. Nemčije in omembo njihovih zahtev v zaključnem poročilu ministrov z obljubo, da bodo te zahteve v bodoče dobrohotno proučili.
V gospodarskopolitični razpravi je glavni tajnik OECD Chri-stensen opozoril na enako odgovornost dežel s primanjkljajem in dežel s presežkom za ravnovesje mednarodne plačilne bilance. Poudaril je, da je mogoče zagotoviti zdravo rast le, če se izognemo trem čerem modernega gospodarstva: inflaciji, brezposelnosti in težavam plačilne bilance. Na poziv Christensena deželam s presežkom Francija ni odgovorila, nasprotne je njen predstavnik ostro kritiziral ponašanje deficitnih držav.
Trenutno so na razpolago le zelo pičle zaloge bakra. Ozko grlo se bo pa v prvih mesecih prihodnjega leta še zaostrilo, šele te dni končana stavka od okoli 17.000 čilskih rudarjev je imela po začasnih cenitvah za posledico, da je običajna proizvodnja čilskega bakra zaostala za 50.000 ton .Spričo tega so razni vodilni koncerni bakra, predvsem Anaconda Co„ svoje dobave Evropi močno zmanjšali. Anaconda je celo izjavila, da v januarju in februarju ne bo mogla dobaviti več kot 25 odsto pogodbeno zagotovljenih količin.
Drugo ognjišče napetosti ie Rodezija, ki er ogroža enostranski proglas neodvisnosti Smitho-ve vlade prevoz zarnbezijskega bakra k pristaniščem portugalske Vzhodne Afrike. Atentat na električni vod hidroelektrarne Kariba je k temu za nekaj časa omrtvičil celotno zambezijsko proizvodnjo bakra. Končno je pa še rodezijska vlada zagrozila, da bo v primeru vkorakanja britanskih čet razstrelila hidroelektrarno Kariba.
Bakrena kriza grozi vsemu mednarodnemu trgu in je ne bo mogoče tako hitro odpraviti. Tudi če ne bo nobenih stavk več in če se politični položaj v afriškem bakrenem pasu ne bo poslabšal. je pričakovati izboljšanje položaja šele v drugi polovici leta 1966.
Posledice tega razvoja so vidne seveda zlasti v dvigu cen. Poglejmo si Zahodno Nemčijo: sredi decembra so v Dusseldorfu notirale bakrene katode 590 DM za 100 kg proti 400 markam v januarju 1965. Bakrena žica za takojšno dobavo je celo poskočila na do sedaj nikdar zaznamovano rekordno višino od 615 mark, medtem ko je ta cena v začetku leta znašala 425 mark za 100 kg. Tudi cene vseh drugih bakrenih izdelkov so podobno poskočile.
e S PRVE STRANI
Afriški zemeljski plin za Evropo
do vozili v Barcelono, od koder že gradijo plinovod do Bilbaa, v baskovsko industrijsko področje. Tudi italijanske ustanove En-te Nazionale Idrocarburi (ENI) je sklenilo dolgoročno pogodbo za odkup libijskega zemeljskega plina. Za prevoz v Španijo in Italijo bodo prav tako uporabljali metanske cisternske ladje.
Britanski Gas Council se sedaj pogaja za izkoriščanje zemeljskega plina iz Nigerije, ki so ga tam odkrili vzhodno od Port Harcourta, na področju Enuga in pri Ughelliju. Ta plin izkoriščajo sedaj še v neznatni meri za industrijske obrate v Abi in Port Harcourtu in za pridobivanje električne energije v elektrarni v Alamu. Dobave nigerijskega plina bi prevzela Royal Dutch Shell skupina, ki je ta ležišča odkrila. Čeprav še ni uradnih podatkov, domnevajo, da bi Velika Britanija prevzela do 200 mil. kub. metrov plina na dan, približno dvakrat toliko kot ga dobiva iz Alžirije. V Bonngju v Vzhodni Nigeriji že pripravljajo gradnjo naprav za u tekočin j e-vanje plina, ki bo stala 18. mil. funtov šterlingov. Pri teh načrtih so udeležene USA Continental Oil s 40 odsto, Royal Dutch Shell skupina s 40 odsto in U-nion Stock Yard and Transit Comp., Chicago, z 20 odsto.
(n)
Posledice angleškega bojkota Rodezije
Premog zavzema za azbestom, I Združene ameriške države: u-zlatom in bakrom četrto mesto | radna obrestna mera (pred zadnjim poviškom za 0,5) 4 odsto, povprečna 4,7, državnih obveznic 4,17, industrijskih pa 4,7 odsto .(Podatki veljajo za oktober leta 1965).
Romuni
na celovškem sejmu
7
Gospodarsko združenje v Srednji in Južni Ameriki
Latinskoameriški nasprotek k EFTA in EGS je združenje svobodne trgovine »ALALC«, katerega članice so po eni strani pretežno južnoameriške države, po drugi pa »Skupni trg Sred nje Amerike«. »Associacion Lati noamericana de Libre Commer cio« (ALALC) je bila ustanovljena v Montevideu februarja leta 1960; v njej so včlanjene Argentina, Brazilija, čile, Kolumbija, Ekvador, Peru in Urugvaj Združenje, katerega tajništvo je v Montevideu, namerava do leta 1972 postopoma odpraviti carine. »Splošno pogodbo o gospodarski integraciji Srednje Amerike)» so skupno s pogodbo o ustanovitvi tudi Srednjeameriške banke podpisali v decem bru leta 1960 in velja danes za integracijo srednjeameriških držav Gvatemale, El Salvadorja, Hondurasa, Nikaragve in Kosta-
Iz Bukarešte poročajo, da se bo odprtja 15. avstrijskega lesnega sejma v Celovcu udeležila tudi romunska delegacija, ki jo bo vodil minister za industrijo in gozdarstvo. Prihodnjega sejma v Celovcu se bodo Romuni udeležili z obširnejšo razstavo svoje lesne industrije. Pri tem bodo njihovi lesni strokovnjaki navezali stike z avstrijskimi lesnimi izvedenci.
Na 15. avstrijskem lesnem sejmu bodo še posebno pozornost posvetili tehniki žaganja lesa. Vse zadevne tehnične pridobitve bodo prikazovali praktično.
IZRAELSKE POMARANČE IN
ITALIJANSKI AVTOMOBILI
Že zadnjič smo poročali o sklepu izraelske vlade, da napravi diplomatske korake proti nameravanim poostritvam proti u--vozu pomaranč iz Izraela v dežele Evropske gospodarske skupnosti. EGS namreč misli uvesti nove minimalne uvozne cene, ki bi onemogočile uvoz iz Izraela. Zdaj so se Izraelci sprli z Italijani, ki menda nočejo pristati na znižanje cen, ki ga zahtevajo Izraelci. (Italija izvaža mnogo pomaranč in drugega kiselkastega sadja v dežele EGS). gato so se Izraelci odločili, da bodo bojkotirali prodajo italijanskih avtomobilov na domačem trgu. kjer je povpraševanje po italijanskih vozilih zelo veliko, ako ne bodo sprejete njihove zahteve .
Amerika odločno proti preferenčnemu sistemu
Konferenca ministrov Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) v Parizu, ki se je končala nedavno, se je ukvarjala v glavnem z dvema vprašanjema: narodna gospodarska politika s posebnim pogledom na položaj plačilne bilance in preference v korist dežel v razvoju. Proti pričakovanju glavnega tajnika Organizacije je Amerika ostro nastopila proti vsem obstoječim ali načrtovanim preferencam, za katere je hotela doseči izrecno prepoved.
Ko je naletel ta poskus na
v rudninski proizvodnji Rodezije. Prihaja pa iz edinega premogovnika Wankie, ki je last an-glo - ameriške družbe in leži 130 km jugovzhodno od Viktorijinih slapov ob železniški progi Livingstone - Bulawayo. V Rode-zijfso tudi še druga ležišča premoga, ki jih pa ne izkoriščajo, ker niso tako donosna kot Wan-kie. Prav danes igra Wankie veliko vlogo, čeprav je mnogo premogovnih elektrarn ustavilo o-brat, čim je začela obratovati hidroelektrarna Kariba. Wankie oskrbuje rodezijsko industrijo in rudarstvo kot tudi bakreni pas v Zambiji s premogom. Če bo Zambija resno izvajala sankcije proti Rodeziji, ji lahko ta odreže dovoz premoga iz Wankieja in električno energijo iz Karibe.
Iz premogovnika Wankie so v zadnjem poslovnem letu z zaključkom 31. avg. 1965 prodali 3,34 mil. ton premoga (v prejšnjem letu 2,89 milj.), kar je največ i a količina po letu 1961. Domnevajo, da se bo ta količina v tekočem poslovnem letu še dvignila, Prodaja koksa se ie dvignila od 135.000 na 191.000 ton, prodaja katrana od 574.000 na 587.000 galon, in prodaja a-moniaka od 750 na 1.100 ton. Wankie proizvaja sedaj z oglene-njem pri nizki temperaturi tudi «char», ki je nad vse dobrodošel za industrijo železnih zlitin. Sedaj proučujejo nove načine izkopa premoga, nove naprave bodo pocenile proizvodnjo koksa in povečale kakovost. V kratkem bodo poleg dveh premogovnikov odprli še dnevni kop. Wankie je imel v zadnjem letu 1,2 milijona funtov šterlingov čistega dobička in financira vrsto industrij in podjetij ter ustanov v Rodeziji.
Premog Wankieja je za Južno Afriko neobhodno potreben in zato svojega gospodarskega pomena ne bo izgubil, pa naj pride še do tako velikih političnih sprememb, življenjsko dobo teh premogovnih ležišč cenijo na nadaljnjih sto let!
PETROLEJ ZA ZAMBIJO
PO ZRAKU
Angleška vlada se je sporazumela z vlado Zambije, da bodo Angleži z letalskimi cisternami dovažali petrolej Zambiji, da ne bi ostala brez goriva zaradi bojkota Rodezije. Rodezija je namreč preprečila dovažanje nafte v Zambijo čez njeno ozemlje. Prevozne stroške je prevzela Velika Britanija, ki bo tudi financirala delo na zboljšanju cest v Zambiji z zneskom 3,500.000 funtov šterlingov. Angleška letala so že pričela prevažati petrolej iz Dar Es Sala-ama, glavnega m^sta Tanzanije.
rike. Tajništvo ima svoj sedež ’ močan odpor, so Američani v mestu Honduras.	predloždi imenovanje študijske
(n) skupine, ki naj bi izdelala skup-
Francija: uradna 3,5, povprečna 5,7, državnih obveznic 5,88, industrijskih 5.75 odsto.
Zahodnonemška republika: u-radna 4 odsto, povprečna 6,1, državnih obveznic 7,3, industrijskih 7,16 odsto.
Vel. Britanija: uradna 6 odsto, povprečna 6,6, državnih obveznic 6,92, industrijskih 7,29 odsto.
Japonska: uradna 5,48, povprečna 7,1, državnih obveznic 6,43, industrijskih 7,55 odsto.
Zbuja pozornost, da je v Zahodni Nemčiji v primerjavi z uradno obrestno mero zelo visoka obrestna mera državnih in industrijskih obveznic. Po vsem tem bi moral biti dotok tujega kapitala v zahodno nemško industrijo izredno velik, v resnici pa ovirajo ta dotok v veliki meri visoki davki, kakor ugotavlja neki nemški list.
tudi ta poskus pogajanj. Zakaj je dal ameriški zunanji minister Rusk objaviti Fanfanijevo pismo predsedniku Johnsonu in odgovor ameriške vlade Fanfaniju? Na to vprašanje ni mogoče vsaj zdaj točno odgovoriti. Nekateri domnevajo, da je ameriška vlada to storila, ker hoče pred ameriško javnostjo pokazati, da si prizadeva, da bi prišlo do sporazuma in miru, drugi zopet so mnenja, da so v vladnih krogih zmagali tisti, ki nočejo v tem trenutku pogajanj s Severnim Vietnamom.
Ni to prvi poskus posredovanja, ki je bilo zdaj italijansko. Posredovati je skušal poprej že de Gaulle. V spominu je tudi poziv 17 nevezanih držav, ki so ga v Pekingu prav tako odbili kakor vse dosedanje. Beograjska »Borba« je tedaj zapisala: «Kitajska hoče biti Združene ameriške države do zadnje kapljice vietnamske krvi». V resnici ne gre za boj med Američani in Vietnamci, temveč za začetek obračunavanja med Združenimi ameriškimi državami in Kitajsko, ki rine v ospredje Vietnam. Sovjetska zveza je prisiljena podpirati tudi vojaško Vietnam, da bi preprečila, da bi se ta popolnoma vdal Mao Ce-tungu.
Rekordna proizvodnja jekla v Ameriki
Strokovna revija «Iron AG Magazine« poroča, da bo letos proizvodnja jekla v Ameriki znašala okoli 130 milijonov ton, medtem ko je lani dosegla 127 tisoč 75 milijonov ton. Poleg tega je Amerika letos uvozila o-koli 10,5 milijona ton jekla iz tujine ter plačala zanj 1 milijardo dolarjev; lani so ZDA u-vozile 6,7 milijona ton jekla.
Več jekla tudi na Angleškem
Letos so tudi angleške jeklarne proizvedle več jekla kakor prejšnja leta .čeprav so se v nekaterih obratih v zadnjem času odločili da skrčijo proizvodnjo. V tem letu so v Vel. Britaniji pridobili 27 milijonov ton jekla, medtem ko je lani proizvodnja znašala 25,8 milijona ton. Letos so jeklarne prekoračile napoved Britanske železarske in jeklarske zveze (British Iron and Steel Federation) za 500.000 ton.
Vietnam zahteva kri in dolarje
vojno, temveč, da pošiljajo v Vietnam samo svoje »svetovalce« — 10 milijard dolarjev vsako leto. Tudi za bogato Ameriko je to lep denar. Minister za narodno obrambo McNamara skuša na dragih področjih prištedi-ti nekaj denarja, zato je napovedal odpravo 149 vojaških o-porišč v Ameriki in tujini. Tako bo prihranil 410 milijonov dolarjev. Ker ne preti več tako velika nevarnost s strani sovjetskih bombnikov, tako je dejal McNamara, bo tudi Amerika svojo zračno obrambo skrčila. Namesto 80 nadzvočnih strateških bombnikov B-58, ki jih bodo do leta 1971 potegnili iz zračne sile, bodo uvedli razne druge tipe (SAC, oziroma B-52 ter NIKE Hercules), ki bodo stali manj. Zgradili bodo 210 letal novega tipa FB-111. Ta letala bodo lahko letela neprenehoma 6.000 milj. Cenejša bodo kakor letala tipa B-52, stala bodo samo (!) 1.750.000.000 dolarjev (G bilion 94 milijard lir) .
ZAKAJ NI PRIŠLO
DO POGAJANJ
V pariških diplomatskih krogih so mnenja, da je Ho Či Minh ponovno zavrnil posredno ameriško ponudbo za pogajanja, ker je ameriška vlada dala objaviti Fanfanijevo sporočilo o sprejemu prof. La Pire pri Ho či Minhu in predsedniku republike Fam Van Dongu prezgodaj in je bila tako Kitajska obveščena o novih poskusih za premirje. Kitajci so nato vnovič pritisnili na Ho či Minha ter tako preprečili
Obrestna mera po svetu
Schweizerische Bank Gesell-schaft (švicarska bančna družba) je sestavila pregled obrestne mere nekaterih držav v Evropi pa tudi na Japonskem. Pregled vsebuje še podatke o povprečni obrestni meri (poleg podatkov o uradni obrestni meri), pa tudi podatke o obrestni meri državnih in industrijskih obveznic. Ta pregled omogoča primerjavo med obrestnimi merami v posameznih državah. Tako imajo Švicarji najnižjo obrestno mero, in sicer uradno 2,5, povprečno 4,2, obrestno mero državnih obveznic 3,96 in industrijskih obveznic 4,81 odsto.
LADJE SPLOŠNE PLOVBE JADRAN — ZAHODNA AFRIKA
Ladja »Bled« se je 18. decembra zasidrala v Benetkah, od koder je nadaljevala plovbo proti Kopru in Reki. »Bočna« je odplula 18. dec. iz Teme proti Takoradiju in Abidjanu. »Bohinj« je pristala 18. dec. v Marseillu, nato pa je nadaljevala plovbo proti Genovi in jadranskim pristaniščem. »Bovec« je te dni zapustil Temo, namenjena proti Port Harcourtu in Lagosu/ Apaui. »Pohorje« je zapustila 18. 12. Benetke, namenjena proti Splitu. Reki in Pločam. »Zelen-gora« je 18. dec. zapustila Benetke.
NAPOVEDANE LADJE JUGOLINIJE
Odhodi iz Trsta
Proga Jadransko morje — Severna Evropa: »Pobjeda« 27. dec., »Ivan Mažuranič« 2. januarja;
Proga Jadransko morje — Zaliv ZDA:	»Makedonija« 25727
dec.;
Proga Jadransko morje — Južna Amerika: »Ljubljana« ko nec decembra;
Proga Jadransko morje — Ciper in Izrael: »Labin« 1./10. jan.;
Prqga Jadransko morje — Per zijski zaliv: »Treči maj« 1./10 januarja, »Trepča« konec januarja;
SLOVENIJALES
EKPORT ■ IMPORT
LJUBLJANA, Beethovnova 11
Veleblagovnica
GIOVANNI



i:::::::::::
::::::::::::::::::

TRST
Via Ghega 6 - blizu postaje Via Imbriani 12
Dežni plašči, vetrni jopiči, bunde, ženska m moška modna konfekcija - vse po najnižjih cenah v Trstu!
SUPER RIFLE
najbolj prodane kavbojke na svetu!
jfeliee
J AN NO NUOVO suita Riviera diAbbazia
dove vi attendono ccnoni di Capodanno, diverlimenti, balli e sorprese.
Azienda alberghiera «KVARNER»
ABBAZIA

Alberghi
Caffe
Night-club
ABBAZIA; «Kvarner»
«Central»
«Jadran»
«Atlantik»
Motel «Ičici»
«LOVOR»
Night-club <$Central» LAURANA; «Beograd»
Caffe «Jadran»
MEDEA . DRAGA Dl MOSCHIENA
Sulla Riviera di Abbazia pote te festeggiare e attendere l’An-no Nuovo approfittando dei grandi ribassi negli Alberghi
Pensione completa negli Alberghi di Abbazia e Laurana da lire 1.400 a 2.500; cenoni di Capodanno da lire 1.800 a 4.000. Nel prezzo e compreso il biglietto d’entrata e la prenotazione del tavolo).
VISITA TE LA RIDENTE ABBAZIA PER LE FESTE D! CAPODANNO
SLOVENIJALES, PODJETJE ZA UVOZ, IZVOZ IN NOTRANJI TRG NUDI SVOJIM POTROŠNIKOM V PRODAJALNAH POHIŠTVO, KI GA IZDELUJEJO RENOMIRANE TOVARNE POHIŠTVENE INDUSTRIJE. OBENEM PA SI PRIZADEVA V LASTNEM PROJEKTIVNEM BIROJU IN OB SODELOVANJU Z ZUNANJIMI SODELAVCI. ZLASTI INŠTITUTOM ZA LESNO INDUSTRIJO, OBLIKOVNO POPESTRITI USTALJENE FORME, DOSEČI, DA BO STANOVANJSKA OPREMA ŠE BOLJ FUNKCIONALNA IN NOVA — MODERNA.
VSEM NAŠIM POSLOVNIM PRIJATELJEM SREČNO NOVO LETO!
Na političnem obzorju
Dr. Rinaldini za sodelovanje in medsebojno spoštovanje
V ponedeljek je deželni svet imel zadnjo sejo v tem letu. Na dnevnem redu je bila obravnava o dveh zakonih — o zakonu, ki pospešuje strokovno izobraževanje delavcev in drugem, ki predvideva gradnjo bolnišnic in drugih zdravstvenih ustanov — ki ju je rimska vlada vrnila, češ da niso povsem v skladu z vsedržavnimi zakoni. S potrebnimi popravki sta bila zakona odobrena. Komunistični svetovalec Šema je zahteval pojasnilo glede najdbe velikih količin orožja in razstreliva pri desničarskih skrajnežih. Izpustitev teh ljudi na svobodo predstavlja gotovo nevarnost za javni red in varnost državljanov. Predsednik deželnega odbora Berzanti je odgovoril, da se dežela ne more vmešati v sodne zadeve. Dr. Berzanti ni utegnil odgovoriti na interpelacijo dr. šiškoviča, naj bi osrednja vlada izdelala smernice za izvajanje člena 3 deželnega statuta o pravicah narodnostne skupine, ko že rimska vlada zavrača pristojnost deželnega sveta glede manjšinskih vprašanj.
Predsednik deželnega sveta dr. Doro de Rinaldini je spregovoril zaključno besedo o letošnjem zasedanju deželnega sveta. Naglasil .je ,da so svetovalci z vnemo delovali za skupni blagor prebivalstva dežele, vsak po svojem prepričanju glede r.a svojo ideološko in nolitično pripadnost. Svetovalci so si prizadevali, da bi rešili razna resna vprašanja, ki tarejo prebivalstvo. Z velikim zadovoljstvom je dr. de Rinaldini ugotovil ob zaključku letošnjega delovanja deželnega sveta, da so predstavniki naše dežele ostali tesno povezani z življenjem ljudstva ter sodelovali zanj. To je vsekakor velika pridobitev ,«Pri tem ni važno, da razlagamo nravičr^ potrebe na razne načine ter skušamo reševati razna vprašanja po lastnih poteh. Važno je, da se pri tem vsakdo ravna po svoji vesti.*
«V teh dneh, ko je vsak človek nagnjen k mislim na svoje drage ter pozablja na vse grenkobe in sebičnost, skušajmo tudi mi svetovalci biti kakor ena sama družina; saj pride tudi v družini večkrat do sporov, a se končno ti poravnajo. Medsebojno spoštovanje lahko rodi le do. bre posledice'. Vsi gojimo v svoji duši upe, da bi se odstranile številke krivice po svetu in da bi se ustvarila bolj pravična in svobodna družba ter si prizadevamo, da storimo kaj dobrega ljudstvu, kateremu sami pripadamo, in vsem ljudem na svetu.
Kam se izseljujejo iz naše dežele
SVET SLOVENSKE SKUPNOSTI ŽELI VSEM SLOVENCEM NA TRŽAŠKEM, GORIŠKEM, V BENEŠKI SLOVENIJI IN V KANALSKI DOLINI VESEL BOŽIČ IN VELIKO USPEHOV V letu 1966,_______________
Predsednik je ob koncu svojega nagovora naglasil, da si je pri svojem delu po svojih močeh Prizadeval ,da bi bil nepristranski. Letos se je med prebivalstvom okrepilo prepričanje o koristi in nujnosti deželne samoupravne ureditve. Na svetu naj vlada mir, ki si ga vsi želimo.*
POČASTITEV SPOMINA U-STRELJENIH BORCEV. V nedeljo je bila na nekdanjem stre. lišču na Opčinah svečana proslava obletnice ustrelitve slovenskih borcev proti fašizmu Tinka Tomažiča, Vinka Bobka Ivana Ivančiča, Simona Kosa in Ivana Vadnjala, ki so bili ustreljeni 15. decembra 1941. Komemoracijo so pripravile organ4 zacije bivših partizanov in" političnih preganjancev. Sprego-vorla sta občinski svetovafec Dušan Hreščak in deželni svetovalec Paolo Šema. — V Čedadu !ie bila isti dan slovesna počastitev spomina na osem partizanov — od teh so bili štirje Italijani in štirje Slovenci, ki so jih pred 21. leti ustrelili Nemci na športnem igrišču v Čedadu. Proslavo je organiziralo združenje bivših partizanov v Čedadu. Prisostvovali so tudi predstavnik Slovenske kulturno-gospodarske zveze Izidor Predan, predstavnik slovenskega prosv. društva «Ivan Trinko* v Čedadu, odposlanstvo Združenja borcev iz Nove Gorice, medtem ko je jugoslovanski generalni konzulat v Trstu zastopal konzul Ljubo Gačnik.
Večno zavlačevanje nerešenih vprašanj slovenskega šolstva , »Odbor Sindikata slovenske v Trstu ugotavlja, da je i ?vka osebja na slovenskih šo-r7, ’ Napovedana na občnem zbo-,„.očiie 12. t.m., uspela blizu 100%, udeležba pri stavki kaze) kako močno je osebje prizadeto zaradi zavlačevanja nerešenih vprašanj v slovenskem solstvu m kako ogorčeno je bilo zaradi žalitve, o kateri je izvedelo na občnem zboru.
Odbor je vesel, da je prejel ob stavki solidarnostno brzojavko slovenskih šolnikov iz Gorice, Slovenske skupnosti in Poslanke Marine Bernetičeve, ki poleg tega obvezuje, da se 9? zanimala za čim prejšnjo in boljšo rešitev problemov
Slovenskih šol.
Odbor se obvezuje, da bo ponovno poslal pismene zahteve o nerešenih vprašanjih ministrstvu za vzgojo v Rimu in krajevnim šolskim oblastem.»
Sindikat slovenske šole v Trstu
Pristojni zavod je sestavil statistični pregled o izseljevanju delovnih moči iz dežele Furlanije - Julijske krajine v tujino v letu 1963. Med izseljence spadajo vse osebe, ki odidejo v inozemstvo na delo, tiste, ki gredo z njimi (npr. sorodniki) in slednjič še one, ki si nameravajo urediti v tujini stalno bivališče (tudi na vpoklic sorodnikov, ki so se bili izselili poprej).
Leta 1963 je odšlo iz dežele Furlanije - Julijske krajine v inozemstvo vsega 9.180 ljudi, od tega 8.623 iz videmske pokrajine, 332 iz tržaške in 225 iz go-riške. Na vsakih 1.000 prebivalcev vse dežele se jih je odselilo 7,6 odsto (proti vsedržavnemu deležu 5,4 odsto). Samo iz videmske pokrajine se jih je odselilo na vsakih 1.000 prebivalcev kar 11,2 odsto, dočim znaša ta delež 1,6 odsto v goriški pokrajini in le 1,1 odsto v tržaški. Ob vsem tem pa je treba naglasiti, da se je leta 1963 ponovno vrnilo domov (namreč v deželo Furlanijo-Julijsko krajino) 8.918 oseb, ki so se bile prvotno odselile tako, da se je pravzaprav izseljeništvo v zadevnem letu omejilo na 262 oseb.
Kam pa pretežno odhajajo? Največ izseljencev, in sicer 93 odsto je odšlo v ostale evropske dežele, teh je bilo 8.556. Na prvem mestu je v tem pogledu Švica, kamor se je odselilo 4.778 ljudi; sledijo pa Zah. Nem. čija (1.374), Francija (1.165), Luksemburg (809) in med drugimi Belgija (106). Po celinah sledi Evropi Amerika (411, od tega 250 za Kanado in 122 ZDA), Oceanija (172), Afrika (29) in Azija (2).
Značilno je, da so 1. 1963 v Švici, Zah. Nemčiji, Belgiji in Vel. Britaniji zabeležili več vrnitev Italijanov domov, kakor pa naselitev iz Italije (vedno namreč naše dežele). Nasprotno pa so v Luksemburgu, Franciji in na Nizozemskem ugotovili več naselitev.
Povezava Trsta z Benetkami po prekopu - 14 milijard lir
Kot smo poročali že v zadnji številki ((Gospodarstva«, je priredila videmska trgovinska zbornica prejšnji teden sestanek, na katerem so razpravljali o vprašanju izkoriščanja vodnega prekopa, ki se vije od Portogruara pa do Benetk. Naglasili so, da bi uporaba prekopa silno koristila gospodarskemu, zlasti še industrijskemu razvoju naše dežele. Prekop je dolg. 134 km in ga bo treba seveda zboljšati, s primernimi deli v smislu pravilnika, ki je bil sestavljen pred enajstimi leti na evropski konferenci ministrov za prevoze. Pravilnik določa, da lahko plujejo na vodnih prekopih ladje do 1.350 ton. Zadevna dela bodo stala okrog 14 milijard lir. Na sestanku je predstavnik beneške trgovinske zbornice dr. M. Bernardo omenil je možnost sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo pri izkoriščanju «no-tranjih» vodnih poti in je pri tem mislil na povezavo stičišča Save in Donave v Jugoslaviji z notranjim vodnim omrežjem v naši deželi.
Pomen športnih organizacij
športne organizacije čedalie bolj pridobivajo na splošnem kulturnem pomenu za našo narodnostno skupino glede na to, da privabljajo zlasti mnogo mladine. Za organizacijo rušega športa gre velika zasluga športnemu združenju BOR, ki je imelo v ponedeljek svoj 6. redni občni zbor.
Na občnem zboru, ki se ga je udeležilo lepo število ljudi, so prikazali letošnje delovanje združenja, ki je bilo vsekakor zelo uspešno. Poročilo sta prebrala predsednik združenja D. Košuta in tajnik O. Kalan. Predstavniki prosvetnih društev in drugih ustanov so čestitali združenju za njegovo plodno dejavnost in uspehe. Tajnik Slovenske kulturno - gospodarske zveze B. Samsa je v imenu obolelega predsednika zveze B Raceta po-
udaril, da bo ta ustanova še nadalje po svojih močeh podpirala delovanje združenja BOR, tako bo med drugim tudi ustanovila posebno komisijo za šport in mladino.
Značilno je, da so občnemu zboru prisostvovali tudi vidni politični predstavniki manjšine kakor deželna svetovalca dr. K. šiškovič (KPI) in dr. J. škerk (Slovenska skupnost) ter pokrajinski svetovalec inž. J. Pečenko (PSI), čestitali so združenju za njegovo uspešno udejstvovanje in naglasili, da bodo s posegi pri pristojnih oblasteh skušah, kolikor mogoče, podpreti dejavnost športnega združenja BOR (npr. v duhu zakona št. 23 o pomoči športnim organizacijam).
Sledile sp volitve novega odbora, ki je zdaj sestavljen takole: Predsednik: Dušan Košuta, podpredsednik: Odo Kalan, tajnik: Milan Tavčar, blagajnik: Bruno Križman, zapisničarka: Nadja Kriščak, gospodar: Anton Dougan, odbornika: Vojko Cesar in Stojan Sancin. V nadzornem odboru so Jože Cesar, Stanko Pertot in Franko Vitez.
kronika
Obisk kardinala Berana
Na povabilo tržaškega nadškofa A, Santina je prišel iz Rima v Trst praški nadškof kardinal J. Beran, ki je sporazumno med češkoslovaško1 vlado in Vatikanom zapustil Prago. V nedeljo je pred cerkvijo sv. Antona blagoslovil štiri zvonove, ki so namenjeni novi cerkvi na Vejni nad Tržaškim zalivom. Med obiskom v Trstu ga je spremljal češkoslovaški duhovnik. Na postaji ga je pozdravil predsednik deželnega sveta dr. Doro de Rinaldini v češčini. (Rinaldini je namreč študiral na praški univerzi, potem ko so je za časa fašizma zatekel r;a češkoslovaško). Kardinal Beran je tudi prisostvoval zborovanju kat. akcije, v svojem nagovoru o pomenu vesoljnega cerkvenega zbora se je izogni: vsakršnemu namigovanju na politiko. Ogledal si je tudi cerkev na Vejni. Na škofiji je sprejel predsednika deželnega odbora dr. Berzantija in tržaškega župana dr. Franzila. Pred svojim odhodom je obiskal hudo bolnega bivšega češkoslovaškega konzula v Trstu dr. Bartoša.
C SPOROČILO TRGOVCEM. Lastniki javnih lokalov in trgovin morajo najkasneje do 31. t. m. plačati letno pristojbino za licence javne varnosti, za higiensko licenco in za licence na hladilnike.
Razlaščencem pravično odškodnino!
Svoj čas smo v našem listu izrazili željo, da bi oba konzorcija za zaščito pravic naših posestnikov, ki jih bo tako hudo zadela speljava naftovoda, nastopala skupno v obrambi pravic naših ljudi. Zato nas toliko bolj veseli, da je te dni prišlo do skupnega nastopa konzorcija razlaščencev in odbora za pomoč razlaščencem pri političnih oblasteh, in to na podlagi sklepov skupnega sestanka v Dolini. Posestniki zemljišč, ki bodo morali odstopiti svojo zemljo za graditev naftnih rezervoarjev v Dolini, so na skupnem sestanku ugotovili, da jim petrolejska družba SIOT ponuja še vedno prenizke cene za odkup zemljišč. Ta odškodnina je toliko bolj nizka, ako upoštevamo, da bodo nekateri lastniki zaradi razlastitve pravzaprav prišli ob vso zemljo in tudi zgubili pravico do pokojnine in socialnega za varovanja, hkrati pa bo razlastitev povzročila tudi podražitev parcel. Zborovalci so pozvali vse organizacije, politične stranke, javne ustanove in posameznike, kakor tudi vso slovensko javnost in slovenski tisk, naj podprejo njihove zahteve po pravični odškodnini. Tržaški prefekt naj odbije morebitne nove zahteve Ustanove za pristanišče ali katerekoli druge ustanove za nadaljnje razlaščanje zemlje slovenskih kmetov.
Te želje razlaščencev je oblastem sporočila posebna delegacija, v kateri sta bila Lucijan Volk v imenu konzorcija razla-
V
Prosvetnim društvom, številnim prosvetnim delavcem, zvestemu občinstvu in vsem, ki gojijo in spremljajo slovensko kulturo v Italiji, želi prijetne praznike ter vso srečo in uspehov v novem letu
SLOVENSKA PROSV. ZVEZA Trst	Gorica	Čedad

VIZUM MED ITALIJO IN JUGOSLAVIJO ZA ZDAJ ŠE OSTANE. Jugoslovanske oblasti so bile pripravljene odpraviti vizum na potne liste za potovanje v Italijo, in sicer začenši od 25. decembra 1965; vendar italijanska vlada še ni pristala na odpravo vizuma za potovanje iz Jugoslavije v Italijo, čeprav je bil zadevni sporazum že dosežen med obiskom italijanskega ministrskega predsednika Mora v Beogradu vsaj v načelu. Vizum za potovanje (za čas več kot tri dni) v Jugoslavijo je torej še vedno potreben.
VIZUMI MED JUGOSLAVIJO IN AVSTRIJO ODPRAVLJENI. Na Dunaju so v ponedeljek podpisali sporazum o ukinitvi vizumov med Jugoslavijo in Avstrijo. Ta je pričel veljati 21. decembra. Sporazum sta podpisala veleposlanik Vjekoslav Prpič in avstrijski zunanji minister dr. Bruno Kreisky. Dr. Kreisky je izrazil prepričanje, da bo ukinitev vizumov precej olajšala sicer že zelo živahen promet med Avstrijo in Jugoslavijo. Ta sporazum je dokaz prijateljskih odnosov med obema državama. Sporazum o ukinitvi vizumov bo pomagal ustvariti še ugodnejše ozračje ob bližnjem obisku pred.
ščencev in oškodovancev in deželni svetovalec dr. J. škerk v imenu odbora za razlaščence. Odposlanstvo, ki je obiskalo podprefekta dr. Pasina, je vodil pokrajinski tajnik socialistične stranke Arnaldo Pittoni. Pod-prefekt je pokazal razumevanje za upravičene zahteve razlaščencev.
NAŠE SOŽALJE
Dr. IVAN GORJUP. V Trstu je nenadoma umrl v 66 letu dr. Ivan Gorjup. Rajni je dokončal srednjo šolo v Trstu, kjer je prav tako diplomiral na gospodarski fakulteti. Nato se je zaposlil pri tržaški podružnici živ-nostenske banke, pri kateri je bilo več slovenskih uradnikov. Pozneje se je izselil v Jugoslavijo ter živel delj časa v Beogradu. Kot strokovnjak v gospodarskih zadevah je večkrat prisostvoval tudi maturam na trgovski akademiji v Trstu. Njegov oče izhaja iz rodu, ki je v naši okolici posedoval še obširna posestva in parcele, ki pa so zaradi urbanizacije polagoma prešle v druge roke. Tudi v samem mestu je rajni za očetom podedoval večjo stanovanjsko stavbo. Tako je iz kavarne «Fa-bris*, kjer se še vedno zbirajo naši starejši poslovni ljudje, zo-
KULTURA IN ŽIVLJENJE
Novo življenje med našimi pevskimi zbori
že nekaj let prireja Slovenska prosvetna zveza vsakoletno revijo zborov, ki delujejo na ozemlju naše narodne manjšine, čeprav taka prireditev nima značaja tekmovanja, kakor so tista, ki jih organizira zbor Seghizzi v Gorici, vendar istočasen nastop vseh zborov posredno le vzbuja tekmovalni duh. Saj se vsak zbor ženi predstaviti, v primerjavi z drugimi, v čim dostoj-nejši obliki. S tem revija pospe šuje marljivost zborov in jim daje možnost nastopa na veliki prireditvi. Obenem pa širšo javnost seznanja s položajem in zmogljivostjo naših zborov.
Na prireditvi, ki je Dila 19. t. m. v Kulturnem domu v Trstu je nastopilo šest moških in štirje mešani zbori. Radi nepredvidenih tehničnih zaprek pa so izostali trije zbori, ki so na prejšnjih revijah nastopali in ki so še vedno aktivni. Pač pa sta se to pot predstavila dva zbora, ki sta šele pred kratkim spet obnovila svoje delovanje. To sta mešana zbora iz Nabrežine in Slavko Škamperle od Sv. Ivana. Kljub kratki pripravi sta nastopila prav zadovoljivo. V nabre-žinskem zboru je skoro izključno mladina, ki se pod vodstvom prof. Ambrozeta to pot prvič seznanja z zborovskim petjem. Stopnja, ki jo je zbor dosegel v tako kratkem času, nam vzbuja najlepše nade za bodočnost.. V zboru Sl. Škamperle pa močno prevladujejo pevci, ki so peli še pod vodstvom pok. pevovodje Frana Venturinija; vendar je pod vodstvom mladega pevovodje Ivana Sancina dosegel lepo izvajalsko raven, posebno v pogledu dinamike. Temu zboru želimo le, da bi mogel pritegniti v svoj krog še kaj več svežih sil.
Ostali nastopajoči zbori so javnosti že poznani: zbpr Brečko Kosovel* iz Ronk pod vodstvom Pavle Komel; zbor «Slo-venec* iz Boršta pod vodstvom Sveta Grgiča; «V. Vodnik* iz Doline* pod vodstvom Ignacija O-te; «Vesna» iz Križa pod vodstvom Vojka Devetaka in Frančka Žerjala; «Slovan» iz Padrič pod vodstvom Sveta Grgiča in «Kras» iz Dol-Poljan pod vodstvom Pavle Komel.Vsi so pokazali lep napredek in mnogo prizadevnosti za estetsko, kulturno petje. Posebno je presenetil zbor iz Dol-Poljan, ki je podal svoji dve pesmi zelo muzikalno in pokazal odlične glasovne kvalitete svojih trinajstih pevcev. Nastopila sta seveda tudi naša prvaka Prosek-Kontovel in J. Gallus, ki sta le potrdila svoj sloves, katerega sta pred kratkim uveljavila na mednarodnem tekmovanju v Gorici.
Na koncu so še združeni nastopili mešani zbori Nabrežina Fadriče in Gallus, ki so zapeli’ Vrabčevi Bilečanko in Slovensko pesem. Vsi ostali moški zbori so pa združeni zapeli narodno Meglico. Gobčevo partizansko Kosec koso brusi in Adamičevo Zdravico.
čeprav odziv javnosti ni bil ravno zadovoljiv in so na galeriji zijali premnogi prazni sedeži, lahko to revijo prištevamo med uspele prireditve naše Pro-
sednika Tita v Avstriji ,je dejal", bolehal ni prekinil svojega ple-dr. Kreisky.	'	1 menitega dela.
pet zginil reden gost.
BORIVOJ KRANJC. V sredo _	,	-	-	. „	—--- ---
so na Opčinah pokopali 42-let- zbor?6.	Saj 80 nastopajoči
nega Borivoja Kranjca, ki je 1 lzPo rn i vsa pričakovanja, umrl v tržaški bolnišnici. Rajni	vu
se je rodil avgusta 1923 v Pragi.
Realno gimnazijo je dovršil v Trstu; tu se je tudi vpisal na ekonomsko fakulteto. Dolgo let je bil nameščen pri anglo-ame-riški vojaški upravi kot tolmač za angleščino, in sicer najprej v Sežani in nato v Trstu.
VALENTIN ŠVAB. Te dni je v Trstu umrl zaradi bolezni v starosti 79 let Valentin Švab s Kolonkovca. Pokojni je bil predsednik Zveze malih posest nikov vse od njene ustanovitve, pa tudi ustanovni član Kmetijske zadruge. Temeljito je poznal probleme in potrebe naših kmetovalcev in se vztrajno boril za njihove pravice. Tudi v zadnjih časih, ko je že hudo
Škocjanskim jamam na svetu ni para
V zbirki »Kulturni in naravni spomeniki Slovenije)), ki jo izdaja Konservatorski zavod LR Slo-v eni j e, je izšla drobna knjižica »škocjanske jame», ki jo je napisal^ Pavel Kunaver. Knjižica je izšla kot ena izmed mnogih, ki jih izdaja navedeni zavod v »zbirki vodnikov» in zato delo Pavla Kunaverja, o katerem je govora, nima drugega namena kot biti vodnik mnogim turistom in drugim, ki obiskujejo navedene jame. Vendar ni čisto tako.
Pavel Kunaver je kljub svo-
V mestu Soedertaelje, ki se nahaja južno od Stockholma na švedskem, je bila pred sodiščem prva razprava v pravdi, ki bo gotOVO Zbudila SVetOVno pozor- I skem ie 77 tnksnih n trni- p ni nosi. Mati štiri Mnesa dečta, to očž tako™to=n«= fehat
Nesrečne matere tožijo
ki se je rodil ohromel, ker je med nosečnostjo uživala zdravilo «Neurosedyn» — v Nemčiji mu pravijo Contergan, drugod po svetu pa je znano pod imenom Thalidomid — da bi pomirila svoje živce. Tožbo je vložil pravzaprav dečkov oče Lars Ny-man iz Nyekoepinga.
Rekli smo, da se bo za ta proces zanimala vprav svetovna javnost ,saj je samo v Zahodni Nemčiji 4.000 ohromelih otrok ki so jih rodile nesrečne matere. katere so jemale omenjeno zdravilo, misleč, da je res pomirjevalno sredstvo; na šved-
ljer.i deček, toži bogato švedsko tovarno «Astra», češ da je njena nemarnost kriva strašne nesreče, ker ni tovarna dala zdravila preizkusiti, preden ga je spravila v prodajo. Dolžnost tovarne je tudi bila, da bi zdravilo takoj potegnila iz prodaje, kakor hitro so se po svetu razširili prvi glasovi ,da je prav to zdravilo krivo ohromelosti otrok. Marsikatera mati bi bila morda preprečila nesrečo s splavom pod zdravniškim nadzorstvom.
Tožilčev odvetnik je ostro napadel tovarno «Astra>), pa tudi zdravnikom je očital površnost
in nemarnost, češ da niso pravočasno nastopili proti zdravljenju s takšnim zdravilom. Ugotovil je, da so v Združenih ameriških državah že leta 1954 z zakonom zapovedali, da je treba vsa zdravila, ki jih jemljejo noseče matere, registrirati. Vodstvo tovarne bi bilo lahko že v svoji knjižnici našlo v medicinskih časopisih podatke o takšnih zdravilh, kakor je «Neuro-sedyn». Za to se nihče ni zmenil, ker se vodstvo pač ni zavedalo, da bi bila dolžnost tovarne, da s svojimi proizvodi pospešuje zdravje in podpira zdravstvo, ne pa da ogroža zdravje prebivalstva.
švedsko združenje za ohromele otroke je izračunalo, da znaša škoda — ako se sploh da popraviti — za vsakega pohabljenega otroka 500.000 kron (okoli 62 milijonov lir). Računajo, da je po vsem svetu okoli 10.000 otrok s pohabljenimi udi, ki so bili pravzaprav z zdravilom Thalidomid (Neurosedyn) zastrupljeni že v zarodku.
Branitelj švedske tovarne, ki je izdelovala to zdravilo, je v zagovor podjetja potrdil, da je bilo zdravilo pripravljeno v skladu z znanstvenimi dognanji in da tedaj ni nihče prišel na misel, da bi preiskoval učinek katerega koli zdravila za zarodek, škoda, ki jo je povzročilo uživanje zdravila Neurosedyn je približno takšna, kakor nesreča, ki jo povzroči naravna katastrofa, je trdil branilec.
jim nad osemdesetim letom e-den izmed tistih, ki bi mu lahko rekli, da je zaljubljen v naš kra-ški svet in v njegovo podzemlje, ki ne zamudi ure, da ne bi z mnogo mlajšimi preživel v njem ure in ure svojega prostega časa, če že to ne pa, da ne bi zbiral okoli sebe mladih fantov in jih navduševal za podzemne krasote, jih učil in vodil pri njihovem začetnem delu. Kunaverjevo drugo zanimanje je posvečeno tudi zvezdoslovju, za katerega je prav tako navdušen, a to nas v zvezi s tistim, kar mislimo reči o njegovem «vodniku», ne zanima toliko. Reči namreč hočemo, da njegove «Škocijan-ske jame» niso samo navaden vodnik po teh jamah, temveč, rekli bi, pesnitev o njihovih lepotah tako, da bodo njegove besede vsakogar, ki jih bo preči-tal, prevzele in ga takoj napotile tja v Škocjan pri Divači, da si jame tudi ogleda.
Svoj «vodnik» začne P. Kunaver z besedami enega največjih sodobnih raziskovalcev in poznavalcev podzemnega sveta Norberta Castereta, ki je zapisal dobesedno «... škocjanskim jamam pa na svetu ni primere.)) To nam P. Kunaver na komaj tridesetih straneh drobne knjižice žepnega formata tudi dokaže z besedami, pa tudi z veličastnimi slikami, ki pa seveda v črno-beli reprodukciji niti od daleč ne povedo in ne pokažejo prave resnice, ki jo predstavljajo njihovi izvirniki v jamah.
Vodnik vsebuje kratko zgodovino o nastanku jam in o njihovem današnjem stalnem snovanju in spreminjanju, kratek opis raziskovalnih naporov, pri katerih so težo nosili domačini Mohorčiči, Mariniči, Tominci in drugi, katerih potomci gredo še danes po sledi svojih očetov in se dan na dan spuščajo s turisti po jamah. Poleg domačih pa so bili tudi razni tuji zanesenjaki, kot Hankeji, Schmidli in Muellerji, ki teh krajev še mrtvi niso hoteli zapustiti in sedaj počivajo nad jamami pri Glo-bočaku v Škocjanu.
Pisec v drobni knjižici opiše vse poti, ki pripeljejo turista
mah je opisana slikovito, pa še tloris vse poti je prikazan tako, da lahko dobimo pravo predstavo o tem podzemnem kraljestvu. Ta opis je tudi najdaljši in zavzema glavni del knjižice, kar je tudi razumljivo, saj je vodnik temu tudi namenjen.

«Jugoslavija 1945-1964» Ob letošnji proslavi dneva republike je Zvezni zavod za statistiko izdal pod naslovom »Jugoslavija 1945-64» publikacijo s 350 stranmi. Kakor je izjavil rav. na-telj statističnega zavoda Miloš Macura, je knjiga posvečena 20-letnici socialistične izgraditve države. Vsebuje podatke in-grafikone o 20-letnem gibanju prebivalstva ,o zaposlenih in njihovem osebnem dohodku, nato o razvoju vseh gospodarskih področij, življenjski ravni, potrošnji itd. Publikacija bo seveda dobrodošla vsem. ki stikajo za statističnimi podatki o gospodarskem in socialnem razvoju Jugoslavije.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
jubilejna sezona 1965-66
J. Robert — J. Duvivier — H. Jeanson
MARIE — O C T O B R E
igra v dveh dejanjih
Režija: Branko Gombač Scena: Demetrij Cej Prevod: Bruno Hartman
V	naslovni vlogi nastopa prvakinja ljubljanske Drame
Štefka Drolčeva
V	soboto, 25. dec. ob 16. uri (okoliški abonma)
V	nedeljo, 26. dec. ob 16. uri (abonma nedeljski popoldanski)
V	torek, 28. decembra ob 20. uri (študentski abonma)
V	sredo, 29. dec. ob 21. uri (sindikalni abonma)
V	četrtek, 30. dec. ob 21. uri (invalidski abonma)
V	nedeljo, 2. januarja ob 16. uri
V	sredo, 5. januarja ob 21. uri
V	četrtek, 6. januarja ob 16. uri
Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma.
Vsem svojim obiskovalcem in prijateljem želi vesele božične praznike in srečno novo leto
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
F. & M. Pahor
Moška in ženska oblačila ter konfekcija
TRST . Via Imbriani, 9 • Viale Miramare, 183
Telefon 41.604
'si&rl
TRIESTE-Via Rismondo. 9 - TEL. 30400
želi svojim cenjenim
odjemalcem
vesel božič t
Ekskluzivna
glavna zaloga:
RADENSKA mineralna voda
USTEKLENIČENA ISTRSKA in BRIŠKA VINA - PRŠUT
Pivo: PUNTINGAM in REININGHAUS
Pisec postavlja kot trdno, da je Brkinska Reka, ki teče skozi Škocjanske jame, predhodnica Timava in še nekaterih drugih kraških podzemnih voda. Tako navaja Labodnico pri Trebčah, kjer se Reka pokaže še enkrat na poti od jam do morja. Seveda bi se v to vprašanje ne vtikali in piscu verjamemo, saj proučuje ta svet leta in leta. Nekoliko motijo nekatere napake v knjižici, med njimi na primer ime Mohorčič ali Mahorčič. Verjetno je pravilno Mahorčič, ker je to ime tod bolj razširjeno, vendar tega ne bi mogli dokazati za jamarja, ker je na Krasu tudi več Mohorčičev. Drugo, kar menim, da bi bilo dobro in potrebno je, da bi za vsakim poglavjem ali ob koncu knjižice poskrbel založnik za kratek povzetek vsebine v tujih jezikih. Škocjanske jame obisku je vedno več tujcev in tak ali podoben vodnik bi jim prav prišel. Nič ne bi celo škodilo, če bi Kunaverjevo delo izdali v celoti v nekaterih tujih jezikih, v prvi vrsti pa v italijanščini. Slovenska izdaja stane borih 250 dinarjev, kar da v lirah toliko kolikor marsikak potrosi dnevno za slab časopis. Izdaja knjižice na primer v italijanščini bi bila zato več kot na mestu.
-žj-
SMRT DVEH PEVCEV
Pred kratkim je nenadoma dohitela smrt znanega slovenskega tenorista Janeza Lipovščka — zastrupil se je s plinom, ki je uhajal v kuhinji — člana slovitega Slovenskega okteta. Oktet je večkrat nastopil tudi pri nas in naši ljudje so imeli tedaj priložnost občudovati njegov prekrasni tenor, ki mu ni bila nobena višina nedosegljiva. Za oktet pomeni njegova smrt gotovo veliko zgubo, prav nič manjšo za slovensko glasbeno umetnost.
Te dni ,ie umrl v New Yorku
75-letni italijanski tenorist Tito Schipa, doma iz mesta Lecce. Že kot mlad pevec se je proslavil po italijanskih operah in v inozemstvu, dokler ga niso za stalno namestili v svetovno znani Operi »Metropolitan* v New Yorku. Tu je ustanovil lastno pevsko šolo, ko je prenehal peti v Operi.
MAKEDONSKE IKONE
V PARIZU
Do januarja leta 1966 bo v pa. riškem muzeju upodabljajoče umetnosti odprta razstava šestdesetih makedonskih ikon (pravoslavnih podob in kipcev). Te ikone so iz XII. in XIV. stoletja; pobrali so jih iz ohridskih cerkva in makedonskih samostanov. Za boljše razumevanje so izdali poseben katalog, ki mu je napisal uvod A. Grabar. O tem piše pariški »Le Mond*. da je napisan »briljantno*, čeprav je kratek.
Q
Hotel »LEV*
LJUBLJANA,
Vošnjakova, 1 LiJU V Tel. 310-555
vabi na prijetno in veselo Silvestrovanje
Topli in mrzli silvestrski bife na voljo vso noč, brez omejitve
Lepo okrašeni prostori, darila za slehernega gosta
Orkestri — pevke program — ruleta
CENA SILVESTROVANJA 6.700 DIN
V MESECU DECEMBRU V DANCING BARU ODLIČEN PROGRAM:	NASTOPA MU-
RIEL ASHFORD IZ PARIŠKEGA MOULIN ROUGEA
Se priporočamo!
PRENOVLJENI	Hotel POŠTA
TRST — Trg Oberdan 1 — Tel. 24-157, 35-786 (v centru mesta)	
Udobne sobe s	kopalnico — Telefon v vseh sobah
	Dvigalo — Centralna kurjava
OBIŠČITE
GRAND HOTEL «UNI0N»-Ljubljana
za bližnje praznike
0 Bogat silvestrski menu, samo 2250 lir
0 Igrajo Litijski fantje Hkrati vam želimo srečno novo leto!
Hotel «SL0N» Ljubljana
Titova, 10
v strogem centru mesta
Št
Internacionalna restavracija — narodne specialitete v kletni restavraciji
it
e VELIKO SILVESTROVANJE v vseh prostorih S REZERVACIJE že sprejemamo • INFORMACIJE NA TELEFON: 20-641 do 20-645
Grand Hotel Toplice-Hled
Prvovrsten hotel odprt razen od 15. 10. do 15. 12. skozi vse leto. Moderno opremljene sobe s kopalnicami in balkoni. Termalno kopališče s stalno temperaturo 23 stop. C. Drsanje na jezeru, žičnica za smuk, vsakovrstne zabave in razvedrila. Prvovrstna domača ln medna, rodna kuhinja, odlična vina.
OBIŠČITE
«Park-HoteI»-Gorica
v Novi Gorici - Tel. 21-462, 21-442
Hotel B kategorije z vsemi signalnimi napravami — 74 ležišč — Velika restavracija s kvalitetno kuhinjo — Specialiteta mesa na žaru, soške postrvi — Kavama — Lepo urejen vrt s plesom vsak večer, razen ob ponedeljkih — Na so domača kvalitetna vina — solidna postrežba.
Priporočamo gostilni »Pri hrastu* in »Zvezda
1. .
TEKSTIL KONFEKCIJA - PRODAJNI SERVIS
LJUBLJANA . MARIBOR
10 odst. popusta pri plačilu v tuji valuti
TRZNI PREGLED
Italijanski trg
Na italijanskem trgu z žitaricami skoraj ni povpraševanja ne po pšenici, ne po koruzi, ne po moki; samo riž se dobro prodaja. Od vseh trgov se samo na trgu s sadjem in na trgu s perutnino čuti nekoliko prazničnega razpoloženja, in to zaradi velikega povpraševanja po orehih in lešnikih, ki naj bi jih gospodinje porabile za božično pecivo, in pa velika prodaja ka-punov, pegatk in gosi, ki so postali že tradicionalna božična jed. Za maslo sploh ni zanima-nja, pa tudi pri klavni živini prevladuje vonudba. Na vinskem trgu je razpoložljivost starega kot novega vina vedno velika, toda povpraševanje se je nekoliko poleglo.
KAVA
TRST. Cene veljajo za kg ocarinjene kave. Brazilska kava: Pernambuco 3 17/19 1360, Santos Fancy 18 1470; Srednjeameriška kava: Ekvador extra sup. 1380, Haiti naravna XXX 1430, Kostarika 1550; Arabska in afriška kava: Gimma 1400, Moka Hodeidah št. 1 1450; Indonezijska in malajska kava: AP/1 1230, AP special 1260, Rob EK/1 3-5 odsto 1220. Rob EK/1 special 1240, Rob EK/3 10-12 odsto 1210; Slonokoščena obala 1210 lir kg.
LES
TRST. Cene veljajo za avstrijski rezani les, neocarinjen, dostavljen na mejo. Jelov les: I-n širok 33—35.000, 0-HI 29.000, 0-IV 28.000, III 27.000, IV 21.000, tramovi «po običaju Trst» 14.500 do 15.500: macesnov les: I-II 38.500 do 40.500, I-II-III 28—29.500, III 20.000; borov les: I-II 31—33 000 I-n-IU 25—26.000, III 18—20.000 lir kub. meter.
MLEČNI IZDELKI
LODI. Uvoženo maslo 900 do 910, domače maslo 880—890, e-milijsko 865—875; sir grana pro-izv. 1964 1420—1520. proizv. 1965 1250—1280, sir grana iz Padske nižine proizv. 1964 1370—1410, proizv. 1964-65 1290—1320, proizv. 1965 1210—1240, sir grana svež 980—1010, provolone svež 840—860. uležan 890—940, itali-co svež 580—610, uležan 690—720, crescenza svež 520—540, uležan 590—610, gorgonzola svež 570 do 590, uležan 740—770, taleergio svež 540—560, uležan 650—710 lir za kg.
ŽITARICE
LODI. Fina mehka domača pšenica 6800—7200, dobra mer-
kantile 6750—6950. merkantile 6550—6700, fina domača koruza 6100—6200, navadna 4300 do 4400, uvožena koruza 4450—4500, Plata 5000—5050; neoluščen riž Arborio 8900—10.300, Vialone 10 do 10.500, Maratelli 8600—9400; oluščen riž Arborio 19.200 do 19 tisoč 600, Vialone 20.800—21.800, Maratelli 16.400—16.600; uvožen ječmen 4950—5050, domač oves 4700—5400, uvožpn 4850—4950, domača rž 6000—6100; pšenična moka tipa «00» 10.300—11.800, tipa «0» 9800—9900, tipa «1» 9300 do 9400, presejana koruzna moka 6300—6500 lir za stot.
ŽIVINA ZA REJO
IN KLAVNA ŽIVINA
MANTOVA. Klavna živina: krave I. 280—300, H. 170—180, junci I. 390—420, II. 320—340 bi ki I. 370—390, II. 280—300, teleta 50-70 kg težka 650—750, 70-90 kg težka 600—620; živina za rejo: neodstavljena teleta 50-70 kg težka 800—900, 70-100 kg 700 do 750, krave mlekarice 220—280.000 lir za glavo, navadne krave 180 do 220.000 lir za glavo; prašiči: debeli prašiči 125-145 kg 444, 145 do 160 kg 444, 160-180 kg 440, ne-odstavljeni prašiči 18-25 kg 560, suhi prašiči 25-40 kg težki 530, 40-60 kg 500, 60-80 kg 470 lir kg.
PERUTNINA IN JAJCA
MILAN. Zaklani piščanci 410 do 480. zaklane kokoši 550—750, živi kapuni 1300—1400, zaklani kapuni 1300—1700, zaklane pegatke 1300—1450, zaklani golobi 1400—1800, zaklane domače pure 750—1700, uvožene pure 600 do 1100, zaklani domači purani 600—1100, uvoženi purani 600 do 700, žive dom. gosi 500—550, zaklane 650—850, uvožene gosi 400—430, zaklane domače race 600—800, zaklani domači zajci s kožo 720—800, brez kože 740 do 900, uvoženi zajci 600—700 lir za kg. Sveža domača jajca 42-43 lir za jajce.
VINO
MILAN. Rdeče piemontsko vino 9-10 stop. 750—800, Oltrepo pavese 9-10 stop. 750—800, Barbera 11-12 stop. 900—1000, man-, tovansko rdeče vino 9-10 stop. 740—780, Valpolicella 10-11 stop. 850—900, Bardolino 10-11 stop. 830—880, Soave belo 10-11 stop. 820—880, Raboso 10 stop. 1000 do 1100, Merlot 10-11,5 stop. 850 do 930, Reggiano 9-10 stop. 780 9-10 stop. 720—740, rdeče 9-10 stop. 730—750, toskanski Chiar,-ti 12-13 stop. 480—550 za steki nav. tosk. vina 9-10 stop. 730 do 820, modensko vino 9-10 stop. 780—820, belo vino iz Romagne
do 760, Aretino belo 9-10 stop. 720—750, belo vino iz Mark 10 do 11 stop. 720—750, rdeče 10-11 stop .730—760, belo vino iz Sardinije 12 stop .700—720, rdeče 13-14 stop. 750—800 lir za stop/ stot.
GRADIVO
PIACENZA. Rečni pesek 600 lir za stot, prod 550, opran in presejan prod 660, živo apno v kepah 600, gašeno apno v vrečah 1200, cement tipa «500» 730, tipa «600» 740, tipa «680» 880, tipa «730» 895 lir za stot; dvo-prekatni votlaki 25x12x5,5 cm 7000 lir za 1000 kosov, triprtkat-ni votlaki 30x15x4,5 cm 12.000, štiriprekatni votlaki 24x12x8 cm 8000, šestprekatni 30x15x10 cm 21.000, navadna polna opeka 25x 12x5,5 cm 20.000, tipa UNI 25x 12x5 cm 13.000, dvojna opeka 25x12x12 cm 18.000, strešniki marsejskega tipa 35.000, tipa va-cuurn 28.000 lir za 1000 kosov.
ZELENJAVA IN SADJE
MILAN. Suh česen 100—200, rdeča pesa 63—125, karčofi 50 do 70 lir za kos, korenje 30—72, cvetača 72—96, zelje 30—48, cikorija 50—75, čebula 36—60, o-lupljene čebulice 96—200, dišeča zelišča 200—300, solata endivija 75—150. rdeč radič 125—275, paradižniki 60—420, krompir Bint-je 63—66, peteršilj 100—163, repa 36—48, zelena 60—108, špinača 75—125, bučice 144—384, buče 50—80; banane 220—308, jabolka delicious 108—144, renette 108—180, hruške 156—186, belo grozdje 180—324, rumene pomaranče 120—144, rdeče pomaranče 168—192, limone 132—168, mandarine 228—360 lir za kg.
v
Človeške množice še umirajo za lakoto
Proizvodnja živil bi se morala 4-krat pomnožiti V nerazvitih deželah se kmetijstvo ne razvija
Tik pred zaključkom zasedanja Organizacije za prehrano in kmetijstvo — FAO, ki posluje pod okriljem Organizacije združenih narodov, je Indija opozorila svet na lakoto, ki grozi in tudi že razsaja med neizmernimi množicami indijskega ljudstva. FAO, v kateri so danes predstavniki 112 držav, je imela nalogo, da s pospeševanjem kmetijstva v nerazvitih državah olajša in če mogoče prepreči lakoto, ki jo trpijo v premnogih gospodarsko nerazvitih predelih sveta. Toda denarja za takšno širšo akcijo ni dovolj. Organizacija je sicer poslala v svet mnogo svojih kmetijskih strokovnjakov, ki proučujejo možnosti za razvoj kmetijstva in dajejo tudi nasvete, toda več ni mogla storiti. Leta 1960 je organizirala svetovno agitacijo proti lakoti. Marsikaj je bilo storjenega na to pobudo, toda lakota še vedno razsaja, ker se kmetijska proizvodnja ni dvignila dovolj. Narasla je sicer v že razvitih državah, in sicer v zadnjih trinajstih letih za 15 odsto na posameznega prebivalca, toda napredek kmetijske proizvodnje v nerazvitih državah znaša komaj 1 odsto. In prav v teh državah so dane naj večje možnosti za razvoj kmetijstva, ker je bilo to doslej povsem zanemarjeno in je podnebje v mnogih izmed teh držav zelo ugodno za kmetijske kulture.
FAO obhaja zdaj 20-letnico svojega obstoja. Njen ravnatelj je dejal, da bi bilo treba v 35 letih 4-krat pomnožiti količine
živil, ki so danes na voljo v nerazvitih državah, ako bi hoteli doseči, da bi se povprečni Afri-kanec leta 2000 hranil vsaj nekaj bolje kakor njegov stari oče. V tem obsegu se sukajo predlogi in navodila, ki jih daje FAO nerazvitim državam glede kmetijske proizvodnje, ki naj jo dosežejo do leta 1975 oziroma 1985.
Tudi Indija je zapopadena v tem načrtu za pospešitev kmetijstva. Indijci so se zdaj odločili, da postavijo pospeševanje kmetijske proizvodnje na drugo mesto svojega državnega programa — na prvem je narodna obramba — šele nato naj pride industrija. Vprašanje je, kdaj bodo Indijci v resnici pregnali nevarnost lakote, kajti kmetijstvo se ne da tako hitro urediti kakor industrija.
Kakor je opozoril francoski kmetijski minister Pisani zborovalce FAO, je treba tudi rešiti vprašanje pravilne ozemeljske razdelitve, da bi se uspešno rešil problem povečane proizvodnje kmetijskih pridelkov. Združene ameriške države že v veliki meri pomagajo človeštvu z dobavo žita iz svojih presežkov. Nekateri pariški listi so opozorili de Gaullovega nasprotnika pred volitvami, kandidata Mit-terranda, da bi bil moral v svoj program postaviti tudi to vprašanje, vprašanje namreč prehrane človeških množic, ki še vedno trpijo in umirajo za lakoto. Poznavalci razmer so mnenja, da sta dve tretjini človeštva podhranjeni.
Preveč sladkorja po svetu
Velika švicarska tovarna sladkorja v Aarbergu je zašla v krizo, ker se je pridelek sladkorne pese in sladkorja sploh v zadnjih letih po svetu naglo dvignil in so temu primerno tudi cene na mednarodnem trgu padle. Švicarska tovarna je imela v poslovnem letu (od 1. oktobra 1964 do 30. sept. 1965) 7,2 milijona frankov zgube, od tega je prevzela v svoje breme zvezna vlada 3,3 milijona, ostane torej primanjkljaja 3,8 milijona frankov. Položaj je toliko bolj kritičen glede na to, ako upoštevamo da je tovarna imela lani 1,3 milijona frankov dobička, leta 1963 pa 100.000 frankov. Pri vsej svetovni nadprodukciji v Švici še vedno pospešujejo saditev sladkorne pese (leta 1963 so z njo posadili 4.860 hektarov, leta 1965 pa kar 8.620).
POLOŽAJ
TRGU
NA SVETOVNEM
Proizvodnja sladkorja se je po svetu v zadnjih letih naglo dvignila; v sezoni 1963-64 je dosegla svetovna proizvodnja 54 milijonov ton, v sezoni 1964-65 pa kar 65 milijonov ton. Medtem je potrošnja narasla samo za tri milijone (v sezoni 1964-65 58 milijonov, v sezoni 1963-64 55 milijonov ton).
Vzporedno z naraščanjem proizvodnje se je razvijal položaj na borzi. Na neivgorški borzi je funt surovega sladkorja novembra 1963 stal 12,5 stotinke dolarja, marca 1964 8,5, oktobra 1964 3,5, septembra 1965 pa 1,5 stotinke dolarja za funt sladkorja. V Švici je konec leta 1963 100 kg rafiniranega sladkorja (ocarinjenega) stalo 160 frankov, junija 1964 108 in decembra 71 ter septembra 1965 65 frankov.
Vrtoglava inflacija v Indoneziji
2.000 rupij sa kg riža - Za eno večerjo plača brigadnega generala
Za razvoj in izboljšanje živinoreje
MEDNARODNA TRŽIŠČA
CHICAGO
Pšenica (stot. dol za 60 funtov) Koruza (stot. dol. za 56 funtov
NEVV YORK
Baker (stot. dol. za funt) .
Cin (stot. dol. za funt) . .
Svinec (stot. dol. za funt) .
Cink (stot. dol za funt)
Aluminij (stot. dol. za funt)
Nikelj (stot. dol. za funt)
Antimon (stot. dol. za funt)
Lito železo (stot. dol za funt) . . . Živo srebro (dol. za steki. 76 funtov) Bombaž (stot. dol. za funt) .
Volna (stot. dol. za funt) . . . Kava »Santos 2» (stot. dol. za funt) .
Kakao (stot. dol. za funt)..........
Sladkor (stot. dol. za funt) . , . .
LONDON
Baker čiščen (funt šter. za d. tono) Cin (funt šter. za d. tono) . . . . Cink (funt šter. za d. tono)	,
Svinec (funt šter. za d. tono) . * k Kavčuk (penijev za funt) . . , , t
SANTOS
Kava »Santos D» (kruzejrov za 10 kg)
7.12.6514.12.65 21.12.65
164,—	169 %	166 %
121 %	123,—	125 Vi
642.65 13.12.65 20.12.65		
64,—	64,—	65,—
176,25	173,87	172,75
16,—	16,—	16,-
15.75	15,75	15,75-
24,50	24,50	24,50
77,75	77,75	77,75
44,—	44,—	44,—
63,50	63,50	63,50
540-550	535-540	535-540
31,50	31,45	31,40
172,50	173,—	174,-
43,50	43,50	43,5C
19,03	19,03	19,15
1,95	1,95	1,95
7.12.65 14.12.65 21.12R5		
460,—	485,—	490,—
1.425,—	1.387 % 1.440,—	
108 Ve	111 Vi	111 %
106 V*	107 Vi	108 Vi
20%	20%	20 %
5.700,—	5.700,—	5.900,—
V preteklem tednu so na mednarodnih surovinskih borzah zabeležili podražitev bakra, cina, svinca, cinka, volne, jute, kavčuka in koruze ter pocenitev živega srebra, bombaža, kakava, kave in pšenice. Aluminiju, litemu železu in sladkorju je ostal tečaj bistveno nespremenjen.
KOVINE
Cena bakra se je na londonski kovinski borzi rahlo dvignila. Londonske zaloge te kovine so se skrčile na 8.425 ton in znašajo 1.975 ton manj kakor
VALUTE V MILANU
14.12.65 21.12.65
Amer. dolar Kanad. dolar Nem. marka Francoski fr. švicarski fr. Avstrijski šil.
623,—
573,—
155,85
127,25
144,40
24,10
623.25 573,-155,85
127.25 144,40
24,10
Avstral. f.(Rim) 1.385,—	1.384,25
Egipt, funt -	765,—	753,—
Funt št. pap.	1.747,—	1.748,—
Funt št. zlat	6.400,—	6.400,—
Napoleon	5.900,—	5.950,—
Zlato (gram)	716,—	716,—
Dinar (100) TRST drobni 3941	debeli	39-41
BANKOVCI V CURIHU
21. decembra 1965
ZDA (1 dolar)	4,31 %
Anglija (lfunt št.) 12,11 % Francija (100 n. fr.)	88,16
Italija (100 lir)	0,6925
Avstrija (100 šil.)	i6,73
Nemčija (100 DM)	108,06
Belgija ,T00 b. fr.)	8,61
Švedska (100 kr.)	83,55
Nizozemska (100 gold.)	119,95
Španija (100 pezet)	7,24
Argentina (100 pezov)	2,20
Egipt (1 eg. funt)	5,30
Jugoslavija (100 din)	0,31
prejšnji teden. Od januarja do konca oktobra letošnjega leta je Zambija proizvedla 558.490 ton bakra ali 34.900 ton manj kot v odgovarjajočem času lanskega leta. Ameriško trgovinsko ministrstvo je podaljšalo do 31. maja 1966 rok za predložitev vlog za prejem izvoznih licenc, ki je veljal prvotno le do 20. decembra t. 1. Izvedelo se je, da so Američani določili najnovejše kontingente za izvoz bakra 24. novembra Tečaj cina se je v Londonu nekoliko znižal. Malajska se je nenadno odločila, da ne bo podpisala nove zunanjetrgovinske pogodbe, ki bi veljala do 1. julija 1966; to je povzročilo povsod veliko začudenje, tembolj ker presega letna malajska proizvodnja cina tretjino svetovna proizvodnje. Cink se je rahlo podražil. Londonske zaloge te kovine so se v zadnjem tednu prvič po več mesecih znižale in znašajo zdaj 1.478 ton.
KAVČUK
Cena kavčuku se je na vseh trgih dvignila sevanje je razmeroma ljivo.
ŽIVILA
splošno
Povpra-
zadovo-
Tečaj sladkorja kaže tako v Londonu kot v New Yorku težnjo za ustalitvijo. Neko ameriško zasebno podjetje ceni svetovni pridelek sladkorja iz sladkornega trsa v sezoni 1965-66 na okoli 37,339.000 ton proti 36,020.000 v sezoni 1964-65; pridelek od sladkorne pese pa naj bi dosegel 26,114.000 ton proti 28,831,000. V prvih 8 mesecih letošnjega leta je izvozila Kuba v Sovjetsko zvezo 1,704,623 ton sladkorja proti 1,219.622 v istem razdobju preteklega leta Tečaj kakava je v New Yorku nekoliko nazadoval,	i
V Indoneziji uvajajo novo rupijo, ki naj zamenja staro v razmerju 1 nova rupija za 1000 starih. Inflacija je bila namreč tako huda, da je stari denar prišel skoraj povsem ob veljavo. Valutna preosnova še ni bila izvedena v celoti, ker še ni bil objavljen obračunski tečaj med novo rupijo in tujimi valutami, vendar bo to storjeno v najkrajšem času. Medtem si vlada prizadeva, da bi preprečila nadaljnje skakanje cen. Objavljamo naslednje poročilo o položaju na indonezijskem trgu, preden so pričeli uvajati novo ranijo. V tem poročilu, ki smo ga posneli iz zahodnih listov, so torej cene navedene v starih rupijah.
Indonezija se je znašla pred naj večjim gospodarskim zlomom svoje dvajsetletne zgodovine. Po prevratnem poskusu z dne 30. sept. se je inflacija dokončno iztrgala iz vladnih vajeti in divja v naj večjem dira naprej. Za eno rupijo (20 lir) že dolgo ni mogoče nič več kupiti. Riž — merilo cen — stane sedaj 2.000 rupij za 1 kg, medtem ko je stal v januarju 150 rupij. Dolar, ki notira uradno 515 rupij, stane na črni borzi 35.000 rupij. Cena bencina se je povišala za 6,250 odsto. Proračunski primanjkljaj za leto 1965 znaša danes 1 bilijon rupij, za leto 1965 pričakujejo, da bo petkrat večji. Ravnotežje med denarjem in dobrinami je ponolnoma porušeno. Za večerjo V Sukarnovem državnem hotelu «Indonesia» v Džakarti je treba plačati uradno mesečno nlačo brigadnega generala. Pred državnim udarom je še zadostovala plača majorja. V tem hotelu pišejo mesečne račune spet na roko: najmodernejši računski stroji nimajo več zadosti ničel.
Popolno razvrednotenje denar, ja je demoraliziralo vso deželo. Ljudje, ki zaslužijo s trdim, poštenim delom le 30.000 rupij na mesec — in mnogo Indonezijcev zasluži manj — skoraj ne bodo imeli moralnih pomislekov pred tatvino ene same avtomobilske pnevmatike, za katero prejmejo
na črni borzi 50.000 rupij. Ministri uradniki, trgovci in častniki že ne bodo več imeli za podkupovanje «denarja za čaj», ker zmedeno gospodarstvo brez te podkupnine že ne funkcionira več.
Tisti, ki se kot zahodna veleposlaništva strogo drži nestvarnih deviznih prednisov, mora za malo avtomobilsko popravilo plačati v trdi valuti več, kot je vreden popolnoma nov avtomobil. Zvitek toaletnega papirja v poslaniškem WC stane v teh razmerah 5 dolarjev — na breme davkoplačevalca doma. Nesorazmerje med vrednostjo denarja in blaga obremenjuje vse življenje. Edina tovarna, ki v Džakarti brezhibno obratuje, je državna tiskarna bankovcev, ki porabi na leto za uvoz papirja 232 milijonov lir. Za to tiskarno bodo sedaj baje zgradili nosebno novo papirnico. Denarni obtok Indonezije cenijo na 2.000 milijard rupij.
(n)
Pol milijona jajc dnevno
Kokošja farma, ki jo v bližini Dtisseldorfa upravlja tovarnar nogavic Fritz-Karel Schulte tako rekoč kot svoj postranski zaslužek, bo povečala svojo zmogljivost od 100.000 jajc dnevno na 500.000 jajc. Trenutno «zapos-luje» Schulte 140.000 kokoši. Donosnost te tovarne jajc dosega najmanj 5 nemških mark za kokoš na leto, je pa sedaj spričo visokih cen jajc verjetno še bistveno večja, čim presežejo kokoši po dveh letih svoj «optimum nesnosti», jih zakoljejo in prodajo v obliki konserv. čim bi farma imela nad 400.000 kokoši, bi se izplačala že tudi lastna valilnica piščet saj stane dobra nesna kokoš 10 in še več nemških mark. Kokošja farma Karla Schulte j a je največja na evropski celini Samo v Angliji i-majo še večjo «tovarno« jajc, z dnevno proizvodnjo 800.000 jajc.
Pokrajinsko kmetijsko nadzor-ništvo v Trstu sporoča, kmetovalcem, da bo s sredstvi, ki so jih stavili na razpolago Urad za kmetijstvo, gozdarstvo in gospodarstvo hribovitih predelov dežele Furlanije - Julijske krajine in krajevne ustanove, izvedlo v prid izboljšanja živinoreje, sledeče pobude:
I. VZREJA GOVEJE ŽIVINE
Nagrade za dobro vzrejo bikcev: Zainteresiranim rejcem, ki bodo vložili prošnjo, bodo dodeljene nagrade za dobro vzrejo bikcev. Pri dodelitvi višine nagrade se bodo upoštevale značilnosti živine in bodo dane izključno za vzrej no živino, ki izvira iz vzrejišč, ki so podvržena nadzorstvu mleka.
Nagrade za dobro vzrejo odbranih telic: Za telice sivo-rjave pasme ali za telice, ki izhajajo iz iste pasme, namenjene vzreji (samo če pripadajo vzrejiščem, ki so podvržena nadzorstvu mleka), bo rejec lahko prejel, ko bo telica dovršila tretji mesec starosti do 15.000 lir nagrade. V ta namen bo moral vložiti prošnjo.
Nagrade za dobro vzdrževanje brejih junic; Z namenom, da se poveča in izboljša vzreja brejih junic bo dodeljena nagrada v naj višjem znesku 30.000 lir. V ta namen mora rejec vložiti prošnjo in ji priložiti skočni list, iz katerega je razvidno, da je junica najmanj štiri mesece breja. Zainteresirani rejci bodo lahko prosili za odmero nagrade samo za junice sivo-rjave pasme in tiste, ki iz nje izvirajo in če pripadajo hlevom, ki imajo mleko pod nadzorstvom.
Prispevek 35% nakupne cene za nakuv racionalne živinorejske opreme: Da bi se čimbolj razširila raba racionalne živinorejske opreme, bo pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo dajalo, dokler ne bo izčrpana v ta namen razpoložljiva vsota, prispevek v naj višjem znesku 35% nakupne cene, za naslednjo opremo : molzni stroji, puhalniki, sušilnice za senike (so koristne, ker z njimi skrajšamo dobo sušenja in zmanjšamo izgubo krmne hranilne vrednosti).
H. PRAŠIČEREJA
Kmetovalci, ki nameravajo izboljšati ali zidati male kmečke svinjake, morajo vložiti v roku do 30. t.m. prošnjo. Po izvršenem delu bo posebna komisija pregledala izvršeno delo in odkaza-la do največ 40% prispevka.
IH. KOKOŠEREJA
Kmetovalci, kokošerejci, ki nameravajo nabaviti primerno o-premo (krmilnike, napajalnike, valilna gnezda itd.) morajo vložiti pri kmetijskem nadzorništvu prošnjo, ki bo po odobritvi nabavljene opreme odmerilo prispevek v naj višjem znesku 30% vrednosti, navedene v računu.
IV.	KUNČEREJA
Kmetovalcem, ki bodo vložili prošnjo na nakup racionalnih kunčnic bo dan prispevek v najvišjem znesku 30% vrednosti, navedene v računu.
V.	ČEBELARSTVO
Zalnteresirancem, ki bodo vložili prošnjo, bo dan prispevek v naj višjem znesku 35% nakupne cene za nakup racionalnih panjev Žnideršič. Ravnotako bo dan prispevek za nakup čebelarskega orodja (trčalnic, okvirjev, satnic, strugal, kadilnikov itd.).
Obveščamo kmetovalce, da je treba prošnje, za prejem nagrade ali prisoevka, oddati pokrajinskemu kmetijskemu nadzor-nistvu Urad za živinorejo v Trstu, Ulica Ghega, 6/1, ob delavnikih (razen sobote). 0d 8.30 do 12.30 ure.
URARNA IN ZLATARNA
Mikolj Karel
TRST
Čampo S. Giacomo 3, lel. 95-881
Ure najboljših znamk, velika Izbira zlatih o-kraskov za vse prilike
adriaimpex $.».«,
TRST - Via della Geppa, 9 Telef. 38.770, 29-135
IM PO RT - E X PO RT industrijskih proizvodov
Tvrdka je pooblaščena za prodajo nadomestnih delov FIAT, OM, RIV v Jugoslavijo
TRIESTE, VIA CICER0NE 8/11
Telefon: 68812, 30214 # Telegram: TRAD — TRIESTE
•	^5?TlALNl STROJI ZA LESNO IN KARTONAŽNO INDUSTRIJO,
•	EKSOTI IN PLEMENITI FURNIRJI
•	POVRŠINSKI IN REPROMATERIALI
RIJ EK A - Jugoslavija
Jadrolinija Je letos uvedla novo progo lz Trsta In Benetk za Reko, Split in Dubrovnik ter Pirej, Aleksandrijo, Port Said, Bejrut, Limassol, Heraklion, Pirej, Dubrovnik, Benetke in Trst. To progo vzdržujejo najmodernejše ladje na Sredozemlju — m/l ((DALMACIJA« in »ISTRA«. — Vse Informacije dobite pri potovalnih uradih ali pri agenciji «V. Bortoluzzi«, piazza Duca degli Abruzzi. 1, Trst.
IMPEXPOBT
UVOZ - IZVOZ - ZASTOPSTVA
TRST — VIA CICERONB 8 Tel. 38-136, 37-725 Skladišče: Via del Bosco 20 Tel 50010
Telegram: Impexport-Trieste
Specializirano podjetje tta vsakovrstne kompenzacije Posreduje po tržaškem in goričkem sporazumu
„QOSPODARSTVO"
Izhaja tedensko • Uredništvo in uprava: Trst, Ulica Geppa 9, tel. 38-933 ® Cena: posamezna številka lir 35.—, za Jugoslavijo din 25.—. Naročnina: letna 1300 lir, polletna 700 lir. Pošt. tek. rač. »Gospodarstvo« št. 11-9396. Za Jugoslavijo letna 1200 din, polletna 600 din. Naroča se pri ADIT, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stari trg 3-1, tek. rač. 600-14-603-86. Za ostalo inozemstvo 4 dolarje letno. Cene oglasov: za vsak mm višine v višini enega stolpca 60 lir • Odgovorni urednik: dr. Lojze Berce. Založnik: Založba »Gospodarstva« • Tiskarna Založništva tržaškega tiska (ZTT) - Trst, Ul. Montecchi 6
AVTOPREVOZNISKO
PODJETJE
A. POŽAR
TRST — VIA BOCCACCIO 3 Tel. 28-373
Prevzemamo vsakovrstne prevoze za tu in inozemstvo — Postrežba hitra — Cene ugodne
TRANS TRIESTE
TRST - TRIESTE, Via Donota 3 - Tel. 38-827,31 906,95-880
Soc, ar. L
UVAŽA:	vse lesne sortmane in produkte gozdne
industrije.
IZVAŽA; vse proizvode FIATove avtomobilske industrije in rezervne dele Vse vrste gum tovarne C E Al in vse proizvode najvažnejših italijanskih industrij.
PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNISKO PODJETJE
mfa.
LA GORIZIAJMA
Gorica Via D. d’Aosta N. 180 TeL 2845, 54-00 Gorica
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo
SP10SNA
PLOVBA
PIRAN
VZDRŽUJE Z MODERNIMI TOVORNO — POTNIŠKIMI LADJAMI REDNO PROGO
JADRAN — JUŽNA AMERIKA
JADRAN - ZAHODNA AFRIKA
REDNO LINIJO OKOLI SVETA
ter nudi ladijske prevoze po vsem svetu z mo derr.imi tovornimi ladjami od 8.000 do 18.000
ton nosilnosti.
Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja: SPLOŠNA PLOVBA, PIRAN. Župančičeva 24, Telegrami: PLOVBA-PIRAN, Telexi: 035-22—035-23, Telefoni:	23-470 do 73-477 in na naše agente po
vsem svetu.
JnbAmhOfia Kopt*,
MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT KOPER • TELEF. 21-830 - TELEX 03517 PREDSTAVNIŠTVO v Trstu, via Roma, 15 • Tet. 37-823
Dodajanje ledu in vskladiščenje hlaga — Kvantitativni prevzem — Poslovanje na mednarodnih sejmih m razstavah — Redni zbirni promet iz evropskih centrov — Mednarodni cestni transport blaga z lastnimi kamioni po kopnem, po morju, po rekah in zraku — Carinjenje blaga — Transportno zavarovanje blaga — booking ladijskega prostora — Kontrola transportnih dokumentov — strokovno pakiranje.
FILIALE:
Koper, Ljubljana, Maribor, Zagreb, Zagreb-sejem, Sežana, Kozina, Prevalje, Nova Gorica, Rožna dolina, Jesenice, Rijeka, Beograd, Novi Sad, Subotica, Celje. Podgorje, Sarajevo, Bar, Zrenjanin, Dimitrovgrad.

Ci u o O l i n i j a •
Gestisce i servtzl merci e passeggeri sulle Unee:
NOKD EUROPA (servizin celerr ed espresso)
v?fjf.n2e da Rt1eka ogni 7 giorni NORU A1V1KR1LA (Norih ot Hatteras) partenze ogni 10 giorni SUU AMERICA
partenze ogni 20 giorni LKVANTB
partenze ogni I giorni IRAN - IKAU partenze ogni „
IN 1)1 A - PAKISTAN partenze ogni 30 giorni
ES TKEMO OKIENTK
partenze ogni 50 giorni
GOLFU MESSICO
partenze ogni 20 giorni
con 57 modeme e raplde navl, 666 cuccette e 372.229 B.R.T.
La kJUGOLINIJA« accetta U crasporto di merci anche in porti fuori delle linee regolari
ADRIATICU
ADRIATICU
ADRIATICU
ADRIATICU
ADRIATICU
ADRIATICU
ADRIATICU
ADRIATICU
30 giorni
v BURMA
TRASP0RTATE LE MERCI E VIAGGIATE CON LA
“—5 tJUGOLINIJA» . RIJEKA _