173. ttevlho.
v mvmi v soim«. 29. imao nu
XU0. leto.
.Slovenski Narod* velja:
v Ljubljani na dom dostavljen:
celo leto.......K 24 —
pol leta .......   . 12 —
četrt leta    ....... 6*—
na mesec......,   2*—
v upravništvu prejeman:
celo leto.......K 22 —
pol leta........11*—
četrt leta....... 5-50
na mesec....... 190
Dopisi naj se frankirajo.   Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica št 5 v pritličju levo), telefon *t 34.
Izhaja vsak dan zvečer izvzemal nedelje In
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari.
- Posamezna številka velfa 10 vinarjev. -
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna" telefon st 85.
.Slovanski Narod" velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko:
celo leto....... K 25 —
pol leta ....«•  . „ te—
četrt leta    ...... . 650
na mesec   ...... - 2*?0
za Nemčijo: celo leto.......K 28-
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.......K 30••
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. UpravniStvo: Knaflova ulica St. 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon št. 85.
V kronovini Kranjski je vlada kratkim potom uveljavila razmere, ki se jih da najbolje označiti z besedama, postavljenima na celo teh vrst. V deželi betvarjev se sliši ta klic po-gostoma, a udomačil se bo tudi pri nas.Razloček med Ogrsko in med našo državno polovico je le ta, da grme na Ogrskem »ex Iex«, kadar državni zbor ne dovoli davkov in rekrutov, med tem ko se pri nas s spretno interpretacijo spravljajo lepo iz veljave stari in novi zakoni, kadar se gre namreč za pravico narodno napredne stranke,
Ex lex! To stanje nastopi vselej, kadar je treba narodno-napredni stranki storiti kako krivico in klerikalni stranki izkazati kako uslugo. Pri vsaki kravji kupčiji med vlado in med klerikalno stranko doživimo kako posebno interpretacijo zakonov in vselej tako. da vpliva, kakor zdrava pameti prizadejan udarec s kolom.
Ex lex! Nobena stvar ne kaže tako jasno, da se nase stanje res lahko in po vsi pravici označuje s tema -Mama, kakor usoda ljubljanskega obč. sveta.
Po razpustu obe. sveta je bila stavna dolžnost vlade, da razpiše in izvrši nove volitve tekom štirih tednov. A vlada se je s posebno interpretacijo postave temu ognila, je hitro spravila pod streho novi obč. volilni red in je potem mesece in mesece zavlačevala volitve, toliko časa, kakor so potrebovali klerikalci, da se za volitve pripravijo. Ex lex!
Volitve so prinesle drugačen rezultat, kakor so ga pričakovali klerikalci in kakor ga je želela vlada. Klerika k-i niso dobili večine in zdaj se je začela nova igra. Pegan je vložil pritožbo proti obč. volitvam. Zakadi te popolnoma neutemeljene pri-rožbe je vlada zopet več tednov zavlekla vso zadevo in ker je morala TVganovo pritožbo že odbiti, je pa morebitni novi Peganovi pritožbi r>riznala odložimo moč. Tako je zdaj ljubljanska občinska avtonomija že eelo leto suspendirana in vse kaže, da "ho suspendirana še mnogo mesecev.
Iz pritožbe, ki jo je spisal v tej stvari dr. Tavčar in ki je bila v našem listu objavljena; in iz tudi že natisnjene interpelacije dr. Ravni-harja, je slovenska javnost podučena o pravni strani tega vprašanja in ve, da je vladno postopanje popolnoma
neutemeljeno in očitno protipostav-no.
Zdaj leži cela stvar pri ministrstvu in čaka na rešitev. Mi se pa ne bomo nič čudili, če bo kak dunajski Schwentner odločil, kakor želita Schwarz in Šusteršič. Ex lex!
Klerikalna nnsilstva.
Klerikalna večina v kranjskem deželnem zboru je, kakor znano, z najhujšo strahovlado, s tiranstvom, ki bi bil v drugi konstitucionelni državi popolnomn nemogoč, zavladala v naši deželi. Zakon nima v naši deželi prav nikake veljave več. JHr. Šu-steršičeva in dr. Lampetova volja je najvišji zakon v deželi, kojemu se preponižno klanja sam dež. predsednik baron Schwarz, ki bi moral biti kot zapriseženi cesarjev namestnik prvi branitelj resnice in pravice v deželi.
Največji trn v peti so našim klerikalcem napredni občinski odbori in njihovi napredni župani. Ker klerikalci prav dobro vedo, da so te napredne občine neupogljive in da se jih zakonitim in poštenim potom ne morejo polastiti, so začeli delovati z nasilstvi. Ce kak napredni župan le nekoliko postrani pogleda kakega klerikalnega matadorja, tedaj je v nevarnosti, da ga deželna vlada na nasvet klerikalne večine deželnega odbora odstavi. In če bi prišel domišljavi deželni glavar pl. Šuklje v kako napredno vas ter srečal župana, ki bi ga ne pozdravil — tedaj je prav gotovo, da bo ta napredni župan odstavljen radi »laesae majestatis«.
In tako je danes na Kranjskem cela vrsta naprednih občin, ki imajo na nasvet klerikalne veČine dež. odbora kerikalne gerente, ki na znan klerikalni način, a la Štefe - Kregar delajo priprave za bodoče občinske volitve, ki naj izpremene te prej napredne občine v trdnjave klerikalne misli.
Taka usoda čaka tudi napredno občino Kostanjevisko in njenega dela v ne era in zavednega župana g. Bučarja. 18. t. m. je namreč klerikalna večina dež. odbora sklenila, predinprati c. kr. vladi, naj odstavi župana g. Bučarja, ker se je upal ugovarjati kot svoboden državljan lažem deželnih odbornikov dr. Lainpeta in dr. Zajca. Zgodilo se je to na shodu, ki ga je sklical sedanji drž. poslanec Hladnik za časa volilnega gibanja v kostanjevisko   župnišče.   Shodu je
LISTEK.
Pisarnisno imia.
Kako slavna je pisarna gospoda dohtarja Rožmarina! Kako slavna je! In koliko gospodov uradnikov, diumistov in drugih pismoukov, deluje v tej čestiti pisarni! V resnici, koliko gospodov! In kako so vsi gospodje učeni, prebrisani, dostojni, leni in prekrasni! Kako so lepi in prekrasni! In koliko imajo plače, cekinov, tolarjev in petič! O, koliko! Res, kako, svetli, slavni gospodje!
I, kdo so pa ti veliki in učeni gospodje? Kdo so? Jaz vam bom povedal, vse vam naštejem po vrsti. Izvzamem samo gospoda dohtarja, ki ni vreden časti, da bi se valjal po papirju in bi se njegovo ime glasilo rod zlatim solncem, in tudi nočem delati reklame skopcu bahatemu, piškurju podkovanemu. Evo vam slavne in Čestite družbe:
Rdečenosi in dolgi gospod — odkrijte se mu — ki dela zelo velike korake, zlasti kadar gre k Fajmoštru, ki bistro gleda, kadar ni vinčka sit, je gospod — odkrijte se mu — Blaž Povej. On sedi v pisarni pri durih, in ker je urnokrak, skoči vsako uro trikrat h Krajčevi točajki, ki je — mimogrede omenjeno — že dv<e> in pol
leta v Ljubljani ter ima črn predpasnik, lepe zobe in jedra nedra ter fanta v kloštru, kar sem si dobro zapomnil.
Brezlasi in malo manjši gospod ■— odkrite se mu — ima jako okrogel in prijazen trebušček, ima l>olj kratke noge, tenke prste in velike čevlje. Piše se Feliks Kondorlak. Njegova lastnost je: Dosti govoriti, malo ali nič povedati. Zelo ljubi dobro večerjico, rad ima kračko, ako ni premajhna, potem klobaso, safalado in štruklje.
Tretji gospod sedi pri levem oknu in gleda v pisarniških urah najrajši vrabce, kako se ženijo na bližnji strehi. Postave je drobne, bolj majhne in je zelo častitljiv gospodek ter zna zelo lično pisati. Časih se vse dopoldne divi črki K, ki jo je zapisal. Piše se Ambrož Kobacaj. Odtod njegova ljubezen do kardinalov, ki imajo isto začetnico kakor on.
Ura je pet. Gospodje Blaž Povej, Feliks Kondorlak in Ambrož Kobacaj sede v pisarni in pišejo. Zakaj tam v kotu zde h a sam gospod doh-tar in sivo gleda s svojimi hudobnimi očmi.
Oh, gospoda moja, oh, čestiti državljani, ali še niste slišali, kako nebeški in bajno pojejo peresa, kadar korakajo zmagovito svojo pot po belem papirju, po tej plodni njivi t Ali ne bi radi slišali te čudovite melodi-
predsedoval dični nadporočnik Sever, govorili so pa psevdo - profesor Dermastija, kandidat Hladnik, dr. Lampe in dr. Zajec. Na ta javni shod sta prišla kot volilca in svobodna državljana tudi kostanjeviški župan Bučar — ne kot uradna oseba — in pa napredni kandidat Ribnikar. Prišlo je pa tudi nad dvajset drugih naprednih volilcev, klerikalnih je bilo kakih 40. Ko je začel dr. Zajec na surov način smešiti navzočega naprednega kandidata Ribnika rja, so začeli napredni volilci ugovarjati temu, vsled česar so navzoči klerikalci izzvali kraval. Navzoči župan Bučar je začel miriti ljudi in dvema je celo obljubil f>o en liter vina, če mirno zapustita shod. Za to je na razpolago dosti prič. Ta odločen korak županov je preprečil, da ni bil shod razbit, kar so si klerikalci vsled slabe udeležbe silno želeli. Ko so se ljudje vsled intervencije županove pomirili, je dr. Zajec še vedno smešil in zbadal navzoče naprednjake ter oeividno iskal zopetnib kra valov. Bučar je moral braniti svojo čast in čast svojih somišljenikov ter je s par krepkimi medklici temeljito zavrnil laži in natolcevanja klerikalnih govornikov. Tedaj pa napade kar naenkrat med govorom dr. Lampota klerikalec Janez Cola rič iz Orehovea župana Bučarja ter inu očita, da ne vrši v rcdn svojih županskih dolžnosti in da vse delo prepušča tajniku itd. Colariču je pridno seknndiral predsednik shoda Sever. Ko je dr. Lampe izvedel, da je župan Bučar navzoč, ga je še on napadel z besedami: »Cndim se, da se župan nahaja med takimi ljudmi. Namesto, da bi skrbel za. mir. je udri na shod in daje potuho razgrajačem. »Po]>olnoma razumljivo je, da je moral župan Bučar reagirati na te neumestne opazke dr. Lampeta, ki ni imel drugega namena nego povzročiti kraval. Razumljivo je pa tudi, da so se navzoči napredni volilci potegnili za svojega župana ter ga branili pred nizkotnimi napadi organiairanih klerikalnih napadalcev. Toda do-čim so rabili kleirikalci razžaljive besede, ni župan Bučar izrekel niti ene žaljivke, temveč se je držal v mejah, v katerih se mora gibati dostojen človek.
Po klerikalnem shodu se je vršil napreden shod. ki je bil izborno obiskan, kar je še bolj razburilo klerikalce.
I»i že takrat je dr. Lampe sklenil, da odstavi s pomočjo c. kr. dež. vlade župana Bučarja. Sploh je pa najbrže
celo stvar aranžiral dr. Lampe edino le v ta namen, da dobi vsaj eno navidezno orožje proti županu kostanje-viškemu.
Kmalu po državnozborski volitve i se je gostobesedni dr. Zaje nekje izrazil: »Za Zgornjo Šiško pride Kostanjevica.« In ta grožnja se je v seji dež. odbora dne 17. t. m. tudi udej-stvila. Kostanjeviški župan naj se na predlog dež. odbora odstavi zaradi »nespodobnega obnašanja« samo v ta namen, da postane gerent po županskem stolčku hrepeneči Sever.
V naši deželi so nastale torej take razmeri4, da se napredni župan kot svoboden državljan ne sme na javnem shodu braniti pred surovimi in lažnjivimi napadi klerikalcev.
Radovedni smo, če se bo upal dež. predsednik baron Schwarz tudi v tem slučaju ugoditi dr. Lampetu. Imamo državni zbor — in treba bo pred vso javnostjo v drž. zboru povedati, kakor tudi na vseh merodajnih mestih razložiti, da za naprednjake pod sedanjim dež. predsednikom in za vlade sedanje deželnozborske klerikalne večine ne velja za naprednjake zakon, da so naprednjaki z eno besedo — »vogelfrei«. Treba bo pa tudi pojasniti, da je občinska uprava na Kranjskem nekaka igrača, s katero se igra klerikalna stranka lahko popolnoma svojevoljno.
Pomanjkanje učiteljev.
Na vsem Kranjskem je bilo koncem leta 1010 nastavljenih 465 učiteljev in 533 učiteljic in 380 katehe-tov. Letno poročilo deželnega šolskega sveta v Ljubljani (izdano samo nemški) piše: »Fine unerquickliche Erscheinung ist die rasehe Abnahme der Zahl der Lehrer und das unver-haltnissmassig rasehe Anwachsen der Zahl der Lehrerinen in den letzten zwei Jahren.« V letu 1908 je bilo namreč 17 učiteljev več nego učiteljic, 1. 1909 sta bila 2 učitelja manj in ob koncu leta 1910 je bilo 68 učiteljic veČ, nego učiteljev. To razmerje je v raznih šolskih okrajih različno. Tako izkazuje ljubljanska okolica 46 učiteljev in 98 učiteljic, tedaj 5*2 učiteljic več, Craomeljski okraj pa je v razmerju 25 učiteljev proti 26 učiteljicam. Nemško poročilo pravi dalje: »Infolge des grossen Lehrer-mangels mussten zahlreiche Lehr-stellen selbst an einklassigen (letos tudi na dvorazrednicah) Volksschu-len entgegen den   gesetzlichen Be-
stimmungen (!) ausnahmsweise mit Lehrerinen besetzt werden.« Zanimivo je tudi, da poučuje na Kranjskem 31 moških in 1 ženska brez predpisane usposobljenosti. Med temi je 28 duhovnikov in 3 organisti. Poročilo pravi o teh: »Diese Lehrpersonen oh ne vorgeschriebene Befahigung wirken zumeist an entlegenen Ge-birgssehulen. die meisten weisen ei-ne geringe praktisehe Erfahrung und methodisehe Schulung auf, so dass der Unterricht darunter empfindlich leidet.«
To je žalostna slika sedanjega stanja učiteljstva in se bolj žalostna perspektiva za prihodnjost. Učiteljev manjka, to prizna c. kr. šolska oblast, mi pa vidimo in vemo, da jih bode še bolj manjkalo. Kdo je temu kriv?! Tega odgovora ne dobimo v poročilu. Pač pa |ra hočemo tukaj mi v kratkih stavkih napisati. Glavni vzrok so sramotno nizke učiteljsko plače, drugi ne manj važen vzrok pa' je nepopisno šikaniranje učiteljstva od strani duhovščine, tedaj tistih ljudi, ki jim c. kr. šolska oblast daje testimonimu paupertatis, da imajo »geringe praktisehe Erfahrung und methodisehe Schulung«. Tudi šolske oblasti same ne postopajo tako, da bi mlade ljudi vabilo stopati k ueitelj-stvu. Nekateri šoski predstojniki in tndi par nadzornikov izvršuje svojo službo bolj »polizeimiissig«, kakor pa. šolniško. Nam in vsakemu, ki želi našemu narodu boljših časov, ni vseeno, ako pojde učiteljsko število in k val i-teta šol tako naprej. Ako ne dobimo več moškega učiteljskega naraščaja, bodemo imeli tekom nekaj let skor» eno četrtino šol, kjer bodo poučevale same ženske učne moči. Ti kraji bodo večinoma tam, kjer ljudstvo najbolj potrebuje vzgojnega delovanja učitelja. Mi ne podcenjujemo učiteljic prav nič, ali izkušeni šolniki nam lahko potrdijo, da šole s sami učiteljicami ne dosežejo tega, kar je potrebno in koristno. Posebno na kmetih ne bodo učiteljice v stanu ljudstvu podajati potrebnega kmetijskega pouka in tiste možate vzgoje, ki je potrebna vsakemu narodu, ce se hoče vzdržati in napredovati. T>a-nes stojimo na razpotju, ko prehaja vzgoja našega ljudstva v ženske roke. Mi se tega ne veselimo, vesele pa se tisti, ki hočejo ohraniti naše ljudstvo na tisti stopinji, kjer je bilo pred desetletji. Povedati moramo, da so učiteljice kot voditeljice na kmetih in tudi v nekaterih večjih krajih, popolnoma marijonete duhovniku. Ti
ke, te krasne ritmike'? Kakor bi pele rožice, kakor bi vriskali solnčni žarki, kakor bi orglali ščurki. Fej!
Torej gospodje sede in molče. Molče z grobnim vriskom.
»U—n—n!«
Oho, oho, kaj pa je to? Kdo si upa dramiti sveti mir tega veličastnega hrama? Ali si to ti, Blaž Po-^«j, ki si se razodel na ta način str-mečemu svetu? Ne, to ni Blaž Povej, ampak to je bil njegov vinski trebušček, ki je dokazal svojo muzikalič-nost in hrepenenje po rožui kapljici.
»O—o—o—u!«
Kaj. kaj? Ali je to zopet drugi nezadovoljnež, ki je planil na svet, kakor zmagujoča in divja ideja, plamen in geslo stoletij? Molči, Feliks Kondorlak, molči in piši, kar ti narekuje tvoj dohtar! Izpred tvoje mize je prišel glas! Ampak gospod Kondorlak molči, da devetim odgovori, pač pa se je pobunil njegov ve-lerodni trebušček, ki se mu je zahotelo kračk in štrukljev. O, pozdravljena, Heba, nebeška kuharica!
In zdajle je na vrsti tvoj trebušček, o gospod Ambrož Kobecaj! Kakšno pesmico bo zapel, da bo dovolj prelepa, da je bo vesel, kdor jo zasliši? Ali bo silna kakor grom in puška, da bo donela in se lomila go-Tat Ali bo veličastna kakor pesem nebeških orgel j, da se trese solnce in zvezde? Ali bo mila kakor pesem sa~
ljubljene žabice, kadar pričakuje svatov v zeleni luži?
In res, že se oglaša trebušček tankega in dostojnega gospoda:
»Ii—i!«
Led je predrt, minila je svinčena ura in začne se veselo in duhovito kramljanje.
»Oh, oh. oh,« zaječi želodček gospoda Blaža Poveja. »Nocoj mi bo pa že zopet treba ves ljubi večer piti in kuhati salamensko kislo kapljico, ki jo moj gospod zliva vame. Gotovo mi bo čepeti do polnoči zgrbljen za mizo in poslušati pijano govorico ter za nameček duhati grenki dim čevljarskih kub! Oh — oh!«
»Kaj se boš pritoževal,« vzdihne milo milo želodček gospoda Feliksa Kondorleka. »Blagor se tebi! Ti piješ samo kislo kapljico, jaz moram pa sprejeti vase celo velikansko skledo štrukljev in latvico kislega mleka in cel paternoster safalad! Oj—oj—oj! Strašno milo je zajav-kal želodček gospoda Feliksa Kondorleka.
»O, vidva sta v nebesih,« zajoče želodček gospoda Ambroža Kobacaja. »Vidva sta v devetih nebesih! Jaz, jaz, ki ne dobim drugega vase kakor gnile kvarglje! Oh — oh! Jaz 'bi prenesel vedro rdečega cvička in tri sklede štrukljev--«
»O—o—o!« Spregovori zamišljeno nekdo.
»O—u!«
»Tiho,« zakriči gospod dohtar. »Kakšna manira je to!«
In želodčki zlezejo plaho pod kožo in umolknejo. Gospodje vzdihne jo, in zopet se čuje samo prelepo petje jeklenih peres.
Ko pa začne biti ura šest, zavlada znova hozana in aleluja v pisarni. Dvignejo se gospodje, zakrulijo trebuščki. O, koliko je dal Bog letos cvička, kako imenitni so kranjski štruklji, o, kako slab okus imaš, gospod Kobacaj!
_j    . l.
Ho male Kavne don.
Po sienografskem zapisniku prvega .vsezverinskega   shoda   na Goljavi spisal Rado Murnik,
(Kanec.)!
Lisjak: Komur ugaja moj predlog, ta pomigaj z repom.
Vsi se obrnejo in migajo z repi, kar se da.
Lisjak: Ker vsi migate, da je veselje gledati, je moj predlog soglasno sprejet. In zdaj od veselja tudi sam lahko malo poniigam z repom. (Se obrne in miga.)
Prav tak o izborno so govorili in nič novega niso povedali: gospod Volk,   gospodična Kuna, gospa
imajo faktično vodstvo sol y rokah. Imamo celo vrsto izgledov, kjer napeljujejo in vzgojnjejo učiteljice šolsko mladež   naravnost   blazno - pobožno. Tako   vzgojeni   otroci bodo tpravi Slabi«! v   življenju, pristopni vsakovrstnim nazadnjaškim naukom* iO. kr. vlada vidi   rapiduo padanje moškega nčiteOstva, a ne ©tori ničesar v izboljšanje teh razmer. Ne briga se, da gasi osnovne državne zakone s tem, da nast u tja na taka mesta učiteljice, kjer postava izrecno ukazuje vporabljati samo moške moči. Izgovarja se  z   besedo »ausuahms-weise«. Mi pravimo, da bi tega ue bilo jK>treba. Vlada ima moč pritisniti na vJadnjoče stranke. Tudi naše -klerikalce bi lahko pritisnila, da bi izboljšali plače, a ne stori tega. Baron Schwarz že ve, kje ga čevelj žu-3i. Lahko trdimo vsied tega, da je naša vlada posredno   kriva   90%, da mladi ljudje ne marajo iti k učitelj-■sstvu. Ona gleda mirnodušno učiteljsko mizerijo, zraven pa še izroča vči-rteljstvo klerikalnim rabljem, da počnejo stvari, ki niso vredne kulturnega človeka. Baronu Schwarzn povemo v obraz, da je on kriv, da kle-j*ikalci tako nečloveško postopajo z ■učrteljstvom. On daje   blagoslov k .pristranskemu podeljevanju boljših 'mest, on pusti, da pridejo v preiskalo učitelji, ki berejo napredne liste, on pusti, da kratijo petletnice učite! jstvu, z njegovo   protekcijo predstavljajo zaslužne učitelje, z njegovo vednostjo so klerikalci spravili učitelje v tak suženjski položaj, da ima tvsak božji pastir več svobode, kakor jjucitelj. Pod njegovim predsedstvom «e odkloni prošnja učitelja za podporo in se podpora da frančiškanu. Ta-^iko. kakor na Kranjskem, ni nikjer drugje, tudi na Tirolskem so že na* boljšem. Zato bomo zbrali vse te in se druge podatke in priti morajo pred vso avstrijsko javnost —   v parlament.
Klerikalci pri koritu.
(Dopis- iz Žirov^'
Mnogo se je že pisalo in dokazovalo od različnih strani o popolni pristranosti klerikalnega deželnega odbora na ogromno škodo davkoplačevalcev. Poročalo se je svoj čas že tudi od nas, da je bila ponudba Ži-rovsike mizarske zadruge za razpisana mizarska dela pri deželni bolnici v Ljubljani odbita samo zategadelj, ker mizarska zadruga ni strogo klerikalna, dasi je bila sicer za okroglo 1500 K cenejša, kakor klerikalna ponudnika.
Navedel je sicer deželni odbor nekake vzroke radi zavrnitve ponudbe, kateri so pa tako niče vi, da ni niti vredno jih omenjati in tako se je zgodilo, da so dobili mizarsko delo in T!wsa druga dela sami klerikalci.
Še mnogo hujše in pristransko je pa postopal dež. odbor glede izpeljave nove ceste iz Rov t na Žire. Navzlic temu, da so se vsi strokovnjaki r(inženirji) izrekli za progo, katera bi prišla po levem bregu čisto po ravnem, brez vsakega mostu in brez drugih zaprek ali kakršnihkoli večjih stroškov naravnost v osrčje Ži-rovske doline, to je pri glavni farni cerkvi, šoli in pošti — ter bi bila v korist celi občini enakomerno — odločil se je iz same strankarske hudobije in pristranosti cestni referent dr. Lampe, da naj se gradi cesta po nasprotni strani, po nekem močvirju kjer bode treba delati 2 ali 3 dolge mostove, ter cesta, ako se bode hotela sploh tudi v deževnem vremenu rabiti, — skozi in skozi proti Žirom
kake 2 metra vzdigniti, napraviti na obeh straneh radi nastopajoče -voda močne škarpe in ograje kar bode stalo po mnenju inženirjev najmanj krog 40—50.000 več, kakor po levem bregu.
Tu zakaj vse tof Izključno samo radi etrankarstva dr. Lampeta, ker boče s tem ugoditi eni klerikalni gostilni in eni kler. trgovini na škodo celi drugi občini in vseh davkoplačevalcev.
Da se lahko pokaže celemu svetu kako pristransko, samo par klerikalcem na ljubo, hoče dr. Lampe pri gradnji te ceste vreči brezpotrebno deželnega denarja proč, hočemo progo še enkrat po obeh straneh pustiti privatno natančno izmeriti in napraviti proračune, da se s popolnoma čistimi številkami dokaže pristranost klerikalnega deželnega odbora, Dr. Lampe namreč se je javno izrazil tukaj kakor deputaciji v Ljubljani, da z ljudmi, kateri čitajo »Slov. Narod« in »Jutro« nima nič opraviti, torej je s tem jasno in javno priznal, da on ni nikak zastopnik dež. odbora, temveč samo zastopnik kler. stranke, zoper kar moramo najodločnejše protestirati, ker tistih 6000 K letne plače gre tudi iz naših žepov, ne samo iz blagajne kler. stranke.
Kakor se je pristransko postopalo z oddajo vseh del pri razširjanju dež. bolnišnice, (vseh 22 razpisov dobili so klerikalci) in pri projektiranju tukajšnje nove ceste, rav-notako prihajajo tudi zanesljiva poročila iz Dolenjskega, da je deželni odbor oddal kar čisto pod roko, brez vsakega razpisa svojim podrep-nikom za krog 100.000 K deželnega dela. kar je za davkoplačevalce ogromna škoda, ker je delo brez razpisa navadno za polovico dražje.
Kako pa klerikalci za deželni denar delajo, naj služi dokaz, da se namreč javno govori, da je lansko leto kler. LonČarič v kamniškem okraju delal neke večje Škarpe za drag denar davkoplačevalcev, katere so se pa podrle, da jih je bilo treba že naslednje leto z novimi nadomestiti in mesto da bi bil to napravil Lonearič na svoje stroške, mu je deželni odbor poveril delo zopet na deželne stroške.
Po takem gospodarstvu potem ni prav nič čudno, ako se uboga Kranjska dežela vsaki dan bolj bliža propadu. Izčrpane so vse deželne blagajne in drugi za važne naprave namenjeni fondi in poleg tega pa še ogromni dolgovi, kateri se še vsaki dan množijo.
Res srečna Kranjska dežela pod slavno vlado nemškega Schwarza in slovenskega škofa Bolne nature.
Glas 13 Litlle.
Kakor nadležne muhe, tako se zaletavajo prismojeni klerikalci v litijske naprednjake. Pripeljali so toli-krat obečano vojsko pred napredno litijsko trdnjavo in sedaj mečejo bombe v podobi nočnih posod, iz svojega taborišča pri »Angeljčku« na Ustji, napadajo s kolmi mimoidoče mirne ljudi, med svet pa poročajo, kot pristni vojski ni poročevalci v svojih revolver - žurnalih o strate-gičnih vrlinah svoje armade in o genijalnosti svojih generalov, proti katerim je Lil Radeekv prava muha.
V vsaki vojski skrbi za duševno razpoloženje godba, ki hrabri in navdušuje vrle vojščake k vstrajnemu delu — do zmage. V litijski vojski slišiš pogosto ponosne fanfare, ki iz »Društvenega doma« naznanjajo svojim vernim sinovom o vsakem napadu na neverne litijske derviše, roteč
»Sova, prodajalka gramofonov, vdova Vidra, Mače k, profesor petja, in drugi in še drugi.
Bis: Gospod Krokar se vrača.
Krokar: Pol ure sem imel počitnice v gostilnici. Gospod predsednik, ali smem govoriti 1
Medved: Prosim.
Merjasec: Zdaj utegnemo slišati kaj posebno krasnega. Jako sem radoveden.
Krokar: Prijazni poslušalci! Čarobne poslušalke! Sedaj, ko so se naklobasali že vsi drugi, naj bleknem vsaj jaz kaj pametnega. (Klici: Oho!)
M e r j a s e-c~ Saj sem vedel. Za-'četek je dober.
Krokar: Slišal sem od daleč, da hočete človeka, lovca, ugnati v kozji rog. Pa vas hudo zebe. (Nemir. Klici: Kaj! Kaj! Vzemite mu besedo! Naj gre zopet na počitnice!)
Medved: Prosim, potrpi te malo, gospoda!
Krokar: ... hudo zebe. Kdor nizko leta, visoko pade — ne — kdor visoko pade, nizko leta — par don! — kdor nizko pade, ta visoko leta--
Divji maček, profesor petja: Miau, prijatelj, narobe!
Krokar: Kdor narobe leta • Kajne, kdor —
Posluša Lci: Do^u, dosti Brcnite ga no! "~ '~^fr
Krotka rs
Začniva spet od začetka, sta rekla Janez pa Metka.
Ris: Danes ga ima pa pošteno y, glavi.
Krokar:
Začnimo zopet od kraja, dasi nam jezik nagaja.
Merjasec,   profesor estetike: Meša se mu. V verzih se mu meša! Krokar:
Začnimo zopet od konca, na sredi praznega lonca!
D e h o r: Kaj prežvekuje?
Ris: Pijan je, pijan. Zato klobasa tako bedasto in nerodno, kakor bi krpucal kritiko o umetniški razstavi. ^
Merjasec: Že na vse zgodaj je pijan, kakor človek! Fej!
Sova: To je pa že .vendar od sile. O demon alkohol!
Merjasec: Nobenega pametnega stavka ne more ziniti.
Lisjak: Dajte mu Štefan črne kave in rieinovega olja!
Medved: Podelimo mu ukor prvega razreda in ga podcrtajmo y zapisniku z rdečim svinčnikom!
L i s j a k: To ga ne iztrezni. Dajte mu rajši kos ledu na betico!
Volk: Zapodimo ga iz mile naše domovine proti bližnjemu me-ridianu!
Krokar : Mala domovina pih- j ne na svoje preroke, ali, kakor bi re-
»ilobri in .verni narod«, da povzdigne roke k nebu, pav moli, da krščanski
vojŠčaki Čimpreje zatro in ngonobe nalezljivo liberalno prikazen, ki po sodbi geueralisima tudi drugega ne zasluži. Sag pa je v Litiji vas polno grešnic in grešnikov, ki se ne marajo spokoriti. Sokoli in Sokol ioe si drznejo — križ napravite g. Bric — ponosno korakati mimo generalnega štaba, ki dirigira vse poteze v »Društvenem domu« Cirilmetodarji skrbe, da niso puščice po gostilnah prazne, včasih, če ni drugače, se celo zasuče-jo, — na kolena padite gdč. Oražem, tam ob obali sinjega morja v krasni Opatiji. Ubogi g. dekan! V vseh hišah je razgrnjen »Narod«, »Slovenski Dom« itd. Pa čemu bi še naštevali drugih pregreh, ko vendar te zadostujejo za vojskino obleganje.
Litija mora pasti — pa mirna Bosna. Kaj ne g. Krisehe! Litijanom se pa pri vsem obleganju dobro godi. Sale zbijajo, pa kakšne! V tej vročini se jim dobro godi pri svežem pivu, drugi tarokirajo ali igrajo škat; Sokoli telovadijo, pevci pojejo, kegljači kegljajo; stare ženice pa vas preklinjajo, ker ste jim pod pritiskom hudiča izciganili pooblastila. Tako je torej razpoloženje v pregrešni Litiji. Da bi se mi razburjali, nam ne pride na um. Mirni smo in potrpežljivi. Zato pa vojskovodje iz Smartna, ki vam vroča kri po vaših žilah teče, le streljajte; vaše krogle so le žoge, a še te ne zadenejo. Pomilujemo samo še nepotrjenega župana, peka Brica, to pa že človekoljubnosti. ' Revež je pred izvolitvijo županom napekel vsak dan za nekaj krone žemelj, od kar pa mu smrde roke po vsebini iz nočne posode, ne mara nikdo več jesti njegovega kruha. No, pa on ima. kakor pravi, zveze z visokimi osebami; mu bodo že preskrrbeli čast deželnega in državnega poslanca.
Pri tem razmišl je vanju bi bili kmalo pozabili glavno reč in to so minule občinske volitve. Sedaj, ko vpijejo klerikalci kakor hodže iz nii-naretov o slavni zmagi, je potrebno, da na podlagi skrutinija spregovorimo o razmerju glasov. Kakor je »Slovenec« že sam priznal in to je edina resnica, ki jo je spregovoril o litijskih zadevah, se ni v Litiji prav nič agitiralo za napred. listo.kar bodi še enkrat pribito. In če bi se bil kdo poklicanih našel, ter bi bil vsaj samo v Litiji osigural vse glasove izvzem-ši Bričevega in par drugih, bi bila tudi v tretjem razredu popolna zmaga, pa če ste g. pek Bric tudi vse uradnike, ki stanujejo v Gradecu pri Litiji izreklamirali.
Nasprotno pa, kar se je storilo za napredno listo, to vse so oskrbeli kmetje iz okolice iz svojega nagiba in teh ljudi je toliko, da vas bo pred njimi strah. Sami so sestavili listo in so jo poslali v Litijo, a Še to prav v zadnjem trenotku. In ta lista bi bila prav lahko prodrla, da ste opustili vaše nočne hoje po vseh bajtah. Vo-lilci in volilke bi bili po svojem prepričanju volili.
Oglejmo sedaj izid volitev. V prvem razredu je prodrla napredna lista z vsemi 6 kandidati, v drugem je zmagala klerikalna stranka z ve-f-ino 45 glasov. Bric je dobil 111 pri-beračenih glasov, naš kandidat pa 66 odločno narodnih glasov.V tretjem razredu so dobili dekanovi kandidat-je po 188 in neodvisni kmetje po 154 glasov. Razlika je torej le 34 glasov. Le prst bi bil kdo v Litiji dvignil, pa bi bil samo v Litiji nabral 18 pooblastil, in bila bi tudi v tretjem razredu 7>opolna naša zmaga. In na ta izid ste tako ponosni? Pojdite rakom žvižgat, vi generali brez armade! Ljudje vse vam po pravici smejejo. In
kel dober Latinee: nemo propheta in paprika.
D e h o r : Naposled bo gobezdal še japonski.
Krokar : Japonski pa ne. Ni-karte ne zahtevajte preveč od mene!
Medved : Prosim, stvarno!
Krokar : Mila domovina pihne na pesnike, pisatelje, umetnike in druge genialne berače; mila domovina ljubi in spoštuje samo praktične modrijane, oderuhe in bogate sleparje, ki si znajo polniti malhe in počivajo na tisočakih.
Divji maček, profesor petja: Res je taka.
Lisjak: Muc, tiho! Gospod govornik je že v četrti dimenziji in klobasa kar se mu ljubi.
D e h o r : Kakor bi bil na volilnem shodu. Gospod predsednik, odtegnite govorniku besedo in dajte mu eno okoli ušes!
Krokar: Preden me prežene-te, počakajte še malo, prijazni poslušalci in ljubeznive poslušalke, da vam povem še kaj lepega in novega. Jazbec me gleda že ves čas tako grdo, kakor pastir muho v močniku.
Jazbec: Prosim, nisem navaden Jazbec, ampak gospod doktor Jazbec.
Krokar: Ojej! Doktor, doktor! Kar pojemam od samega spoštovanja! Ich krepiere vor Ehr-fureht!  Kar  gagam in umiram od
t
vi še nepotrjeni g. Bric, kaj pravite k vaši prisiljeni izvolitvi županom 1 Vaši voditelji so vaši grobokopi. Prisilili so vas, da krivično mečete polena pod noge g. komisarju Svetecu. Ljudje, ki poznajo naravnost vzorno vedenje tega gospoda, se zgražajo nad tem lopovstvom. 'Pošten odgovor dobite o pravem času, na pravem mestu.
Glavarstvo hočete imeti za eks-posituro vaših klerikalnih mahinacij. Misel ni slaba za vas. Ker to ni mogoče, napadate tudi g. glavarja Parmo. Sprejmite Greuterjev fej!
Končno še nekaj. V Št. Jurju pri Litiji so obhajali letos februarja sva-tovščino neke klerikalne neveste. Vsi gospodje iz farovža so bili pri sladkem vincu. Vstopi tudi Kobilčarjev Jurče. Kaplanoma se zasvetita obraza in v živioklicih se je pridružil Jurče. Sedaj pa govorance. Krisehe »ta bledi kaplan« napiva- JnrČetu kot bodočemu litijskemu župariu. Ko pa je prišel čas volitev/ je dekan uvidel, da z Jurčetom ne bo Šlo, kajti vse je bilo proti njemu. Na pritisk svojih pristašev je dekan dal moško svojo besedo, da Bric ne bo župan. Ko pa je zaznal o klaverni zmagi, je brž snedel moško svojo besedo. Povabil je trikrat v farovž odbornike II. in III. razreda pa jih pri jedi in pijači steroriziral tako, da so mu obljubili glasovati pri županovi vol it vi za Brica.
Težko je pregovoril odbornike, saj so bili vsi proti Bricu, ali pomagala je zopet »preganjana« vera.
Možje so prodali možatost za skledico leče. Sedaj pa se muzajo ljudje dekanu in zbijajo šale o njegovi častni besedi.
Kaj porečete g. dokan k taki sodbi in obsodbi. Mi Litijani pa ostanemo, kakor smo Vli.
Iz Leskovco pri Krškem.
Nekoliko neprijetneje, kakor kuti patra Ladislava, je predla »Gospodu Froncn«. Gospod kaplan so se pri neki posestnici malo predolgo zamudili, in ker je bilo precej snega in temna noč, prenočili 'so tam. Moža ni bilo doma. Popotne ljudi prenočiti je slovanska gostoljubnost in »gospoda« se vendar ne more tebi nič, meni nič iz hiše pognati, posebno, če je ena postelja prazna. Ko je bil v hiši že dolgo mir, prilomasti enkrat popomoči mož domu in gospod so takoj uvideli, da bo treba gospodarjevo posteljo zapustiti. Da ne bi motili predolgo utrujenega kmeta, pobrali so naglo vso obleko in čevlje, kakor jim je prišlo ravno v roke; skečili so skozi okno, tam so hoteli pa čevlje obuti. Ali naglost ni nič prida. Zunaj so šele opazili, da čevljar ni vzel mere po njihovi nogi, ampak najbrž po kaki ženski. Ker je bilo pa zelo mrzlo, ni kazalo stati dolgo na eni nogi in začeli so obe prav urno premikati proti farovžu, kjer jih je čakala gorka soba. Tik pred farevškim durmi opazili so drug čudež. V žepu so iskali ključ od farovža. a niti žepa niso mogli pogoditi in ko so pregledovali natančneje obleko, opazili so. da so postale hlače v enem kraju neusmiljeno na dolgo razparane. Kaj storiti? Tn ni druge pomoči, kakor poklicati sosedovega »Anzika« in postaviti s trudom precej dolgo lojtro k oknu drugega nadstropja. — »Jutri dobiš pet goldinarjev, pa živi duši ne povej,« so rekli, predno so zaprli okno. Od liberalskih »cajteng«. ali pa od hudiča niso niti ene besede izgovorili. Na lojtri se menda ne sme omeniti kaj takega, posebno, če je človek bos in po noči v beli   obleki. Kako
hudega veselja, da smem govoriti s tako visoko nadzverino!
Jazbec : Gospod Krokar ima predsodke zoper doktorje.
Krokar : Prav nobenih predsodkov ne. Priznavam, da je tudi med doktorji nekaj nadarjenih glav. Pomilujem pa vsakega, ki se napihuje in si domišljuje, da je nadživina, ker je doktor. In tale žalostni doktor si res utvarja, da je nekaj posebnega, ker je doktor. Zaštudiral je vso pamet in zdaj je bolj trapast kakor takrat, ko je prilezel na svet.
D e h o r : Tale Krokar ima pa kaj hudoben kljun.
Krokar : Jazbec, par don, doktor Jazbec kar puha od jeze. Vsakih pet let je v potu svojega života naonegavil po en rigoroz, vsak dan se je nagulil pol strani, več ni šlo v njegovo leno in počasno pamet. Dolžan je petim posojilnicam, čevljarjem, krojačem in pericam, pa se postavlja s svojim žalostnim doktoratom kakor petelin na gnoju. Čudno, da ne nosi zvončka na cilindru, da bi ga bolj gledali in občudovali. Nervozni profesorji so ga v hipni blaznosti promovirali za doktorja.
Jazbec (puha in se davi): Saj pa ti ne boš nikdar doktor!
Krokar: Bog ne daj, da bi naredil svojim staršem in svoji žlah-ti kdaj tako sramoto! Dandanes, ko je že vsak mulec rektor, je tudi vsak
lahko bi ga zagledal hudobec in potem z bogom kranjska dežela. Mi liberalci še ne vemo, kako hudoben je ta patron. Naš filozof Kopitar ga je pretečeno nedeljo malo omenil; on ve gotovo njegove hudomušnosti. Zareklo se mu je in zblebetal je prilično: »Kdor da en vinar za druge časopise, kakor za naše, tisti da hudiču aro, da bo prišel po njega.« To je vendar strašno in mi ubogi ljudje nismo tega vedeli. »Narod« stane pa kar celih deset vinarjev, vsak se zaara torej celim desetim hndičem. Ker duhovni in klerikalci napredne časopise ravno tako čitajo, kakor drugi, bomo cve-reli tam tudi v enem kotlu. Niti v večnosti se ne bomo znebili bisag in farovškili kuharic. Radovedni smo, če obstoji za ženo krilnega adjutanta kalfa izjema, ali bo prišla za nami kot zadnja v procesiji, ker je šepasta. Sreča za te preklicane »liberalne caj-tnge«, da imajo na vsaki'strani kakega maziljenega moža opisanega. Ko bi ne bilo tega, bi jih rogati pe-bral že med pošiljatvijo, kakor je naredil z zadnjim »Domoljubom«, ko je požrl cel dopis iz Leskovca. Otrobe ima peklenšček zelo rad, s tiskanimi lažmi bo pa dokazal svoj čas smrtne grehe, ko bi se hotel dopisnik kaj izgovarjati. Dolžilo se je nadalje liberalce, da ne pustijo v miru mrtvili. Tu se je šlo menda za prečastitega. dekana Strochena. To bi bili lepi nt-uki. Kdor zasluži mir, naj ga ima. \. slišati od murnov take nauke, je naravnost smešno. Papež Bonifacij VT. (806) je preklel mrtvega papež;; Formoza (891—890), potem je pusti! vlačiti mrtvo in nago truplo po rimskih ulicah, nakar so ga vrgli v Ubere Pa saj nam ni treba tako daleč segati, ker imate slično svinjarijo na domačem starem pokopališču. Gospod Schweiger! Zopet srno primorani vas poklicati. Ali niste videli nikdar, kaj se je godilo z grobovi naših pradedov potem, ko ste dovolili g. Pfeiferju kopati na pokopališču jamo za apno? Ali je vam tudi neznano o človeških kosteh, t. j. o ostankih naših očetov in mater? Tudi ne vidite nikdar škandaloznih kupov na njivi večnosti? Ali je ta blagoslovljeni prost okrog farne cerkve za tako vporabol Na tem svetem kraju ne pustijo varani mrtvih v miru, četudi preporođuje § 306. k. z. grobove odpirati. Lahko bi se bilo izgovarjati, da je pokopališče že 40 let opuščeno, potem pride pa še vseeno farna cerkev v poštev. Ali tudi z mrtveci ua sedanjem pokopališču se godijo čudno stvari, posebno v bližini križa. V predpisi, postave, določbe itd. so za mačka plašiti, kadar se gre »gi -dom« za peneze. Tu ni nobenega turnusa in nobenih sanitarnih postav, četudi so se mrliči baje že z lopato presekali, ker niso bila trupla Še razkrojen a, n. pr. v sedanjem grobu nekega nadueitelja. Natančni podatki na razpolago. — Oglejte si pokopa1 šče domačega konjača, boste vide1!, v kakem redu ima. on to reč in poten boste priznali, da smemo kot mrtveci zahtevati vsaj toliko od vas, kolikor se dovoli svinjam in konjem. To d da ni prevelika zahteva za drag denar v lastni domovini, za katero ne dolžni kri preliti. — Nadalje! K Jo se je brigral za ostanke pokojnih v sv. Križu pri Kostanjevici takrat, ko se je podrla stara, in zidala nova * kov? Prav nobeden in kosti so bile razmetane, koder jih je hotel kdo \ i-deti: tu res ni bilo nobenega razločka med plemenitaškimi in beraški Zelje: »requie^ea (n) t in pace, t. j. počivaj (te) v miru« pridejo res iz dna srca, če je le dosti cvenka za pogrebe. Poglejte ljudje božji! Kopitar io\ stric prepovedujejo zato »Eberalski
osel lahko doktor. Kadar nastavijo za rektorje in dekane pametne Šivali in nehajo promovirati večinoma le bike, osle, kozle, kamele, opice, tek ta in celo zabite zajce, jazbece, takrat dovolim, da promovirajo tudi mene; sicer pa ostanem vse žive dni lionoris causa Krokar, kakršnega nie je ustvaril ljubi Bog.
Jazbec (silno razburjen in razjarjen) : O ti . . .
Krokar: No, kaj T Herr Doc-tor, sind Sie des Teufels! Pazi, da M ne razletiš od jeze! Ubogi tvoji ži-rauti!
Jazbec: Molči!*
Krokar : Bolje je, da skoči> samo iz kožuha!
J a z b e c :    Izgubljeni študent!
Krokar: Izgubljeni doktor! Doktor na puf! Diplomirani falot!
Jazbec (plane proti Krokarju in škriplje z zobmi): Čakaj!
Medved : Nehajta, mirajta, pobotajta se izlepa! Namreč, zdaj je že dosti te komedije. Saj nismo v avstrijskem parlamentu! Kajneda ne, slavne zverine!
Ris: Naj se malo pretepežkata. Saj utegnemo gledati. Kam pa se nam mudi*
Krokar : Jazbec! Doktor na puf! (Zleti na drevo.) Kvaražugon!
Jazbec eksplodira od jeze in na ta žalostni način razžene prvi vse-zverinski shod na male kavke dan.
cajrnge«, ker pišejo resnico. Hudiča se tudi »gospod« ne bojijo, pao pa gole resnice in pa tega, da bi trpin-kmet in delavec kaj izvedela in znala. Mari jim je hudič in malo jih briga Kristusova vera, da so le »moji fanti fejst«, kakor so se pohabali ponosno čurinkavčevemu »rekvizitenmaj-stru«. Oh, pa kako so »fejst« fantje, najboljši iz cele fare, vsaj so rekli »gospod«, ki se razumejo na »fejst«. Predno gredo na čukarsko »štelngo«, se morajo menda zglasiti pri specijalistu v Krškem, posebno, ker Irec Štrajka in se noće več v uniformo obleči, ter se pred zrcalom ogledovati. Če ni strokovnjaka doma, razume tudi bivši frančiškan pater Metod v Novem mestu nekoliko iz »foršrifte za Stelngskomesjone«. Boljše »sove« bi pa odbiral spretneje bivši trapi-stovski tajnik, kateri je bil v tem oziru zelo praktičen in uren: on bi samo pomignil in bila bi »tavblih«.
Kaplan je predbacival baje zadnjo nedeljo liberalcem, da ne razumejo nobene olike. Inteligenca vojvodine Kranjske! Blagovoli se potruditi v farovže, da se boš naučila pri »murnih« vsaj trohico »manire«. Izpit prideš lahko narediti k dekanovi sestri, katera pokaže drage volje vsak trenutek ped dolgi jezik, dasi-ravno ji visi spodnja ustnica, kakor slonu uho. Toliko zna v obnašanju. V razgovoru opazuje dvorne etikete, posebno, če jo pride obiskati visoka gospoda a la Matevž, Starčevka in druge tretjerednice. Takrat si namaže jezik in »prokleti črni Kranjci so sami tatovi, te hudičeve duše nam vse pokradejo, ko bi jih strela ubila« — zna že na pamet. Kako se zna posloviti, je znano dekanu Sehweigorju. Enkrat ni smel vzeti svojega vina za delavce in tudi kruha mu ni dala, ampak moral je oboje skrivni kupiti. To pa stri »hratovska« ljubezen. »Liza« je še hujša, kakor župnikova sestra v Cerkljah, ali pa mati sveto-duške fare, tista znamenita »Mojce«, ko ni dala kaplanu jesti — pa vsaj pride to pozneje na vrsto — da ne zmešamo tvarine. Samo ob sebi je umevno, da morajo po farovžih nositi hlače tudi kuharice, drucrače bi kmetavzarji bog ve kaj ugibali. Sicer je »murnom« znan »Urngang mit Menschern«, svetovali bi pa, naj bi >i naročili »Knigge's Unurang mit Mensohen« — res zlata knjiga za le-menatarje in Jegličeve podivjance. Omenjena knjiga se k sreči ne nahaja na »Index librorum prohibito-nim«.
K verouku spada seveda tudi dekanovo poročilo raz prižnieo, da je bilo zaslišanih že 41 prič v neki kanonski zadevi. Gospod Schvveiger! Kazenske stvari spadajo v kompe-renco sodnije, kakor pripada uradna tajnost na leskovški pošti temu uradu. Zapomnite si vsi. da v »Zaljkini hiši« ni anončna pisarna, ampak e. kr. poštni urad, kar je razvidno na tabli imenovanega urada. Kdo je dovolil pregledati vse »Domoljube« zadnje izdaje? Gospod Pfeifer! ali ne
este, da se ne sme povedati niti najmanjše stvari nepoklicanim? Tega bi nam še manjkalo in zagotovimo vam, da se bo pečal državni zbor z najmanjšo pritožbo, katero zasledimo, pa če se prevrne stolec takratnega nvcrovskega ministra, kakor se je prevrnil pod gosp. Latscherjem oni za 'kmiobranstvo. Pa tudi. ko bi ne bilo
radne tajnosti, je skicirano postopanje za vsako moško osebo nedostojno. Poizvedovati in potem naprej klatiti je navada neizobraženih starih bab. Mnogo boljše se tudi »murne znajo obnašati. Ko je prinesel pred volitvami »Slovenec« o Hra-stenčanu iz Amerike notico, bil je dekan Schweiger prvi, ki jo je raznese! po vasi. Avtentičnih poročil, da Hra-^tenčan ni umoril svoje hčere, se mu •ip ljubi povedati. Pretečeno nedeljo je kvasil zopet v omenjeni kazenski zadevi. Oprostite nam vprašanje: Kdo je pa vendar kriv v prvi vrsti, da se kaj takega godi, če je sploh dejanje resnično? Gotovo tisti, ki ne i»ijo za blagor človeštva in tisti, ki zapirajo vse vire k zadostni izobrazbi, in to so sami   ljudje vašega
alibra, kdaj pa je še kdo razkladal na prižnici državne in druge postave, ki ljudstvu gotovo več hasnile, kakor
ste neslane pridige o politiki itd. Ko h\ bili povedali v nedeljo: Kdor najde eez goldinar vrednosti, mora naznaniti, drugače dobi toliko in toliko kazni radi goljufije, bilo bi več vredno, kakor cela pesem od 41 prič. Čudno se nam zdi, če pripovedujete tako radi napake drugih ljudi in da ne raztolmačite nič, kdo je moril otroke v Ipskovškem farovžu, kdo je rekel jih odstraniti in kdo je skrival mrtve v knstenici pod zvonikom, kdaj in kje jelnl pogreb, kako so orožniki se- , (lanjo celo čukarno prevrnili, kdo je nesel v varstvu orožnikov mrliČka v Krško itd. Kolikor se nam zdi je bula papeža Urbana V., ponovljena po papežu Piju V. (1567) in Urbanu VIII. Hf)27) »In coena domini« še vedno v T^ljavi in vi stanujete v taki pregreš-ni hiši, v hiši, v kateri se je godilo že toliko najgrših stvari in kjer so zače-
li dubovi kričati po maščevanju celibata. Ne čudimo se, če se govori, da je smrten greh napredne časopise čitati in če vpije Kopitar od zaaranih hudičev, kajti »Domoljubu« in »Slovencu« ne kaže tako lepih stvari pisati. »Kšeft« bi se preveč pokvaril in prava vera bi se preveč dvignila. Vseeno pa tudi Kopitarjeve grožnje niso brez pomena. Zadnjo nedeljo je bil že dopoldan ves »Narod« v Krškem razprodan, ker so ljudje čutili, da mora biti gotovo nekaj notri, drugače se ne bi »gospod« tako bili za duše.
Gospod Kopitar, le domislite nas £e na ^kaj, da bomo vse raztolmačili. Nam ne pride obenem vse na misel, zaradi prevelike množine materijala. V Avgijevem hlevu ni pri nas še nikdar nobeden pometal, dokler ni vzel metle v roke nove vrste »Besendi-rector«.
Če bosta par dni pridna, bomo šli prihodnjič malo Jakata obiskat, ker mu ne da žilca miru. Definitivno se pač še ne mislimo v Krško in tja gori preseliti, ker je doma preveč dela sedaj o ajdovi seji.
(Dalje prlhodnjt&J
Politično Kronika.
Državni zbor.
Splošno se je pričakovalo, da bodo že včeraj rešili bančno predlogo in pa drohobiško afero. Toda pozno zvečer se je pokazalo, da je nemogoče končati drohobiško debato, ker se je priglasilo preveč govornikov iz Galicije in Bukovine.
Bančna predloga.
Govorili so poslanci Kuran-ria, Schraffl, Modraček in K o 1 i s c h e r , na kar je govoril finančni minister dr. M e y e r, ki je izrazil svoje veselje, da smatra večina zbornica bančno predlogo kot narodno - gospodarsko koristno naredbo. Zahtevo po demokratizaciji kredita smatra za opravičeno. Bančno vodstvo je sporočilo vsem svojim fi-lialkam, da je smatrati podpise kake zadruge in njenih članov kot dva različna podpisa, ne pa, kar se je prej dogajalo, kot identične. Ravnotako ni nikakega principielnega zadržka zoper eskontiranje akceptov rajf ajznovk z žirom njihove zveze, v kolikor so ti akcepti za dobrine in denarnega posojila, ki jih je zveza faktično sprejela. Visokost kredita v eskontnem prometu bo odvisna pred vsem od kreditne zmožnosti tistega, ki da menico v eskont. Da pa more banka popolnoma zadostiti vsem zahtevam in potrebam, je treba organizirati zadružništvo v večjem zavodu in minister upa, da bo mogel v najkrajšem predložiti tozadevno vladno predlogo.
Posl. M a 1 i k je protestiral, da se je bančna predloga tako hitro predelala. Med njegovimi izvajanji ga je kar naenkrat vprašal poročevalec odseka dvorni svetnik K uran da: Kaj pa veste o obrestni meri v Nemčiji? — Na to vprašanje pa veleučeni Malik ni mogel odgovoriti.
Nato je bila debata končana.
Generalnih govornikov ni bilo, ker se je Fuchs odpovedal besedi, generalnega kontra - govornika pa ni bilo.
Predloga je bila na to v drugem in tretjem branju sprejeta.
Drohobiška afera.
Na to se je nadaljevala debata o nujnih predlogih zaradi krvavih volitev v Dr oh obvezu.
Posl. Wityk (rusinski soc. demokrat) je očrtal razpoloženje pr^d volitvami v Drohobyczu. Streljalo se je brez povoda, zadeti so bili pa nedolžni ljudje.
Posl. dr. D n i s t r i a n s k v je provoril o volilnih sleparijab v Galiciji in je naglasa!, da vporablja vlada vsa sredstva, da zmagajo njeni kandidati.
Notranji minister srof \V i -c k e n b u r g je obrazložil, da se da iz različnib okolščin sklepati, da so se vršili volilni ekscesi. Ustreljenih je bilo 25 oseb, ranjenih pa 55. Brez-dvomno so tudi oblasti grešile, vendar ni moglo to povzročiti onega velikega razburjenja na dan volitve. Minister se je izrekel zoper to, da bi se izvolila parlamontarična komisija, in je obljubil za žrtve državno podporo.
Domobranski minister G e o r g i je zagovarjal vojaštvo, da je popolnoma korektno postopalo, vendar je pa priznal, da se je streljalo brez tozadevnega povelja. Toda tudi to je po njegovem mnenju odpustljivo.
Posl. dr. L i e b e r m a n n je natančno opisal dogodke pri drohobiški volitvi.
Nato je bila debata končana. Za generalna govornika sta bila izvoljena poslanca Nemec in Scliger.
Za zvišanje obrtno-pospeševalne-ga kredita je govorila deputacija drža vnozborske obrtne zveze pri ministru za javna dela. Minister je obljubil, da bo storil, kar bo mogel.
m \
-V ogrsko - hrvatskem državnem zboru nadaljujejo opozicija svojo tehnično obstrukcijo. V vsaki posamezni prošnji za dopust poslancev se glasuje po imenih. V včerajšnji seji je predlagal grof A p p o n y i , naj 6e zasedanje odgodi do 25. septembra. Predlog je bil pa odklonjen.
Za odkup bosanskih  kmetov je
bila v Sarajevu ustanovljena posebna pisarna, ki bo začela poslovati najpozneje 1. novembra. Vodja te pisarne bo prezidialni načelnik deželne vlade dr. G r a s s 1, seveda Nemec.
* * *
Prusija bo s 1. septembrom izgnala vse češke rokodelce. Oni češki delavci, ki so se prisilili pred 1. 1909, smejo začasno jse ostati v deželi. Ostali pa morajo do 20. decembra 1911. Prusijo zapustiti. Taka je torej naša zaveznica. Kaj bi se zgodilo, če bi Avstrija izgnala vse pruske podanike.
* m m
Črnogorski kralj je baje sprejel poročevalca budimpeštanskega časopisa »Pesti Hirlap«. Ko mu je poročevalec povedal, da hoče iti na albansko bojišče, je pripomnil kralj Nikolaj: »Našli boste tam mnogo žalosti in veliko bedo. Uporni Albanci so katoliki in so zelo nakazani na podporo. Žalibože se je monarhija od njih odvrnila.« V tem trenotku se je zaslišala skozi okno vojaška godba. »Pridite k oknu«, je rekel kralj, in poglejte te vojake. Vi imate dva milijona takih vojakov, s temi bi se dalo Albancem pomagati.«
O albanskem gibanju poročajo, da je Torghut Šefket - paša iz Skadra v Carigrad odpotoval in da je Effad-paša prevzel poveljstvo. — V okolici Siatiste in Grebene so se pojavile grške čete, ki hitro prodirajo v deželo. Turške čete, ki se tam nahajajo, ne zadostujejo. — Ustaši so predvčerajšnjim zopet napadli Gorico in Argy-rokastro. Prišlo je do krvavega boja. Ustaši so bili odbiti. 200 mrtvecev in 400 ranjencev je ostalo na bojišču.
Grški agitacijski komite je začel s pripravami za listajo v Epiru. Osmim posebno zmožnim voditeljem čet se je poverila specielna misija, namreč da vtihotapljajo in razdele orožje med prebivalstvo, pomore gotove turške uradnike, spuntajo prebivalstvo ter zažgo vladna poslopja in vojašnice. V to svrho se je razdalo že mnogo denarja. Četam so prideljeni tudi grški častniki.
*
O maroškem vprašanju poročajo, da bo sporazum med Francijo in Nemčijo v kratkem končan, ker ste se obe velevlasti v glavnih točkah zedinili in je treba urediti edinole še formelna vprašanja.
Iz Teherana prinaša petrograška »Rječ« sledečo vest: Rusko poslaništvo je sporočilo perzijski vladi, da ne bo dopustilo nikakega boja v okrožju 30 kilometrov okoli Teherana in bo vsak ruski podanik, ki se bo v tem okrožju bojeval zoper eks-šaha, aretiran in iz Perzije izgnan. Rusija se s tem oficielno postavi na stran eks - šaha. Teheranska vlada se namreč sploh drugje ne more bojevati, kakor ravno pred Teheranom. Del njenega vojaštva tvorijo kozaške brigade, katerim poveljujejo ruski častniki in podčastniki. Ti se torej ne Mnejo bojevati za regenta. — Nadalje poročajo iz Teherana: Okoli eks-šaha se zbira vedno več čet. Njegovi konjeniki so tako dobro oboroženi, da bo skoraj gotovo imel uspeh, 710-sebno ker vlada še vedno odlaša, energično nastopiti.
K potrjenju načelstva v Laški okrajni zastop se nam poroča iz Laškega trga: Za volitev v skupini ve-leposestva sta se leta 1909 zlasti potrudila gg. dr. Hrašovec in dr. Kol-šek, ali vsled malomarnosti — ali podkupijivosti? — enega volilca so Slovenci v tej skupini podlegli. Pri volitvi kmečkih občin se je sklenilo, da Slovenci v tej skupini obstruirajo in tako konstituiranje zabrani jo. Seveda se je kmalu uvidelo, da našim klerikalcem ni šla ta želja iz srca, ker bi drugače ne bili v tej skupini — oni imajo od 7 občin razven Trboveljske vse v svojih rokah — izbrali volilnih mož a-la Moser in Urbajs, ki so potem na lastno pest pod patro-nanco komisarja Zoffala tako famozno komisijo sestavili, da se jim je celo upravno sodišče smejalo. G. dr. Kolšek je zoper volitev v tej skupini vložil ugovor in je upravno sodišče volitev razveljavilo. Nadejati se je bilo, da bode kmečka skupina zopet volila, ali naši Nemci so ne glede na to okrajni odbor konstituirali. Kdor je imel priliko v zadnjem času s »politiku jočim Slovencem« govoriti, je koj spoznal, da je našim klerikalcem
zelo žal, da so se pustili od kaplana Končana tako za »radikalno slovensko« stvar zapeljati. Celo zadevo je imel v zadnjem času v rokah dr. Benkovič in se z ene strani vsled raznih spletkarij z Nemci, z druge strani vsled pokorščine naših županov do farovžev ni bilo nadejati, da se bo z okrajnim zastopom drugače zgodilo, kakor se je. Za bodočnost bo treba tukaj vse drugače postopati. Potreba bo dobre organizacije in discipline med veleposestvom, potreba bo naše občinske zastope podučiti, kako se meče kmečki denar v nemškutarsko žrelo, da nemškutarji samovoljno razpolagajo z denarjem za Siidmar-ko, Schulverein, nemške šole, pevska društva in drugo. Toliko v tej zadevi! Naravnost škandalozno je, če se pomisli, da pet laških purgarjev neomejeno komandira celi laški okraj, medtem ko občina Trbovlje, ki plačuje dve tretjini vseh davkov, nima nobenih pravic. Občina, ki šteje 13.000 prebivalcev, se mora slepo pokoriti občini, ki ima 960 prebivalcev. Ali res ni mogoče, tla bi se našli ljudje, ki bi mogli podučiti našo slepo vlado, da so Trbovlje že zdavnaj zrele za trg. Nedavno tega je sicer namestnija vprašala laške komandante, če so oni zadovoljni, da bi se to zgodilo, ali seveda so oni kratko-malo odklonili, ker se boje, da bi si Trboveljčaui potem kruh sami rezali. Tam, kjer je industrija, sposobno zrelo ljudstvo, vendar ni potreba, da bi se mogli ti klanjati zaspanim in vladeželnim ljudem, ki pravzaprav prav nič niso. Če bi se poklicani činitelji resno za to vprašanje potegovali, bi končno mogli delitev doseči, potem bi imeli Slovenci v skupini ve-leposestev 8, kmečke občine 8 in polovico tržkih mandatov 4, tem nasproti bi imeli Nemci skupino najvišje obdačenih 8 in polovico tržkih mandatov 4. Oni bi torej imeli manjšino 12 glasov proti 20 slovenskim. Da se pa to do prihodnjih volitev doseže, bo treba dela!
Vtonil je pretečeno nedeljo pri kopanju v Savi pod Dol. Brezovem Janez Fakin, posestnika sin iz Pečja pri Sevnici. Ker ni znal dobro plavati, je zašel v vrtuljko, katera ga je tirala v globino. Njegova tovariša sta mu hotela pomagati, a bi sama kmalu vtonila; komaj da sta se rešila. Takoj na to, in tudi v ponedeljek in torek so s čolni in drogi iskali vtopljenca delavci od regulacije Save in nekateri posestniki iz Dol. Brezovega, a zaman. Sava je tam zelo globoka. V sredo zjutraj pa je vtopljenca našel g. H. Likar nižje svoje hiše na Blanci; Sava ga je zanesla na neko pečino, pri kateri je obstal. Ponesrečeni je bil nekaj nad 21 let star, priden, črvst mladenič, Tepe postave, mirnega in lepega obnašanja, ter bil v spomladi potrjen v vojake. Škoda takega mladeniča!
Iz Ptuja. Po sokolskem zletu v Središče je znani dopisun »Grazer Tagbl.« prav grdo napadel slovenske sokole. Bojda je bil med ptujskimi sokoli nekdo, ki si včasi krasi prsi tudi z modrižem. To je pobrala takoj maril>orska »Straža« in trdila, da g. dr. Fermevc v Ptuju »daje svoji narodnosti izraza s tem, da krasi svoja velenarodna prsa enkrat z modrižem, drugič pa s slovenskimi znaki.« Sedaj je pa bila »Straža« primorana svoj grd in neutemeljen napad na jr. dr. Fermevca preklicati in priznati, da je dotično notico povzela iz »Tagbl.«, kjer pa ni bilo navedenega nobenega imena. Ta slučaj jasno dokazuje, kako lahkomišljeno krade ta »katoliški« list neomadeževanim narodnjakom dobro ime in koliko so vredni njeni napadi na sokolstvo in njegove voditelje, češ, da niso narodni. Sicer je čudno drzno od »Straže« tako pisarjenje. ko vendar ve, da si mariborski duhovniki niso upali pri zadnjih državnozborskih volitvah voliti klerik, slovenskega kandidata in da se škof Napotnik javno brati z Ornigom ... Tu bi bilo mnogo hvaležnega materijala za opravičeno ogorčenje, ljuba »Straža«!
Slovenska narodna društva v Ptuju prirede v nedeljo, dne 3. septembra t. 1. v Narodnem domu v Ptuju veliko ljudsko slavnost. Sosedna društva se na to opozarjajo ter prosijo, da za svoje prireditve določijo druge dneve.
Iz Gomilske. Dne 21. julija t. 1. se je vršila na Vranskem kazenska razprava o tožbi Gomilskih naprednih fantov zoper one obrekovalce, ki so si izmislili in širili laž o Vovko-veni križu. Bilo jih je 14 obtoženih, med njima kot najhujša Alojz Bol-din in Franc Cater. Tožitelji so v svoji dobrodušnosti — in ker se jim je samo za to šlo, da pride resnica na dan in se dokaže laž, kar se jim je popolnoma posrečilo — obtožencem, ko so ti prosili za odpušcenje, odpustili proti temu, da javno in v časopisih razglasijo, da so to laž le izmislili in jo namenoma širili in da ni na tej laži pieice resnice ter da bodo plačali vse stroške (okoli 200 K). — Tako se je torej pred sodnijo dokazalo* da ao naši »Korošci« grdo lagali ,
ter obrekovali poštene ljudi. Sram vas bodi! Koliko sovraštva ste napravili s to lažjo, da, celo rodbino z več nepreskrbljenimi otroci ste s to lažjo spravili v grozno nesrečo, če ste res tako dobri »katoličani« — saj na zunaj se take kažete — imejte sedaj usmiljenje s to ubogo rodbino ter ji pomagajte, če imate kaj srca in vesti, katera vas gotovo peče. Saj ste vi krivi te nesreče; pri sodni ji se je to dokazalo! In vi Alojz Boldin, kolar in posestnik v Gomilskem, ki ste to laž na vse zgodaj nesli v farovž, bodite tudi sedaj tako pogumni, pojdite v Kovačkovo hišo ter pomagajte ubogi ženi! Sedaj se je izkazalo, s kakimi umazanimi sredstvi, s sleparijo in lažmi ste Korošcu pomagali do zmage.
Iz Šoštanja. Iz naSega trga se sedaj malo sliši, saj si redko kdo še upa povedati svoje mnenje, posebno ako je Slovenec. Ker vam ni nikdo pisal, vam bom danes jaz sporočil, kako se na pr. pri nas voli. Občinska oblast da volilne papirje delavcev in Woschnaggovih uslužbencev, ki imajo v trgu večino, ' v Woschnaggovo pisarno. Tam obleže do dneva volitve in se izpolnijo z imenom nemško-nacijonalnega kandidata, ne da bi se koga kaj vprašalo. Na dan volitve se postavijo delavci v dolgo vrsto in dobe legitimacije in glasovnice. Potem gredo pod vodstvom uradnikov v dvostopih na volišče . . . Manjka res samo še bič in človek bi mislil, da je v časih suženjstva. Seveda tudi z ostalimi volilci, ki so od Woschnag-gov, Siidmarke in nemških denarnih zavodov gmotno odvisni, ni dosti drugače. Živela splošna in enaka volilna pravica, živel zakon o volilni svobodi!
Ljubno v Savinjski dolini. Napad na poštno ekspeditorico. Pred štirinajstimi dnevi je prišla na Ljubno nova poštna ekspeditorica, da na-domestuje na dopust odišlo poštari-co. Njeno začasno stanovanje je bile v pritličju gostilne A. Žmavc. 25. t. m. zvečer je legla rano k počitku tei vsled hude vročine zaprla samo žalu zijska vnanja okna. Ob 12. uri zvečer pa se priplazi neznanec, otvori zunanja okna ter se splazi na tihoma do njene postelje. Kmalu nato začuti speča gospdč. moško roko na svojem telesu. Prebudi se, a v tem momentu je bil že nepoklican nočni gost na njeni postelji. Seveda je pričela gdč. takoj klicati na pomoč toda neznanec jo je pričel obdelovati z nožem. Njena svest in hrabrost sta pripomogle do tega, da je pahnila hudodelca raz svojo posteljo in si priborila pot do sobnih vrat Tu se je pričel pravcat boj. Slednjič so sosedje čuli klice na pomoč in ko je napadalec videl, da je že prepozno, pustil je svoje zapričeto delo in popihal skozi okno. Kljub temu, da je gospdč. odteklo toliko krvi, bila je še v stanju, da je razložila sosedom in domačim, kaj se je pripetilo. Orožniki so imeli to pot srečo, kajti napadalec je pozabil svoj klobuk v sobi, obuvalo pa pustil pod oknom. Takoj so se napotili v njegovo stanovanje, a ga niso dobili doma. Gotovo se potika kje v bližini in upati je, da ga roka postave še o pravem času pripelje v gornjegraj-sko temnico. Občudovanja vredna je pač hrabrost in jakost gospodične poštne ekspeditorice, ki je kljub svojim 6 ranam (4 na licu in čelu. 2 pa na glavi) se tako neustrašeno borila za svojo čast.
Najprej nemškutarji. potem Slovenci! Prav ginljivo je čitati poročila o blasroslovljenju zvonov v Rogatcu. Na kolodvoru so pozdravili »njeerovo eksceleneo« dr. Napotnika nemškutarji; ker je župan Fersehnig iz Ornigove sorodščine, je dr. Napotnik gotovo z vsem navdušenjem odgovoril in izrazil svoje veselje nad pobožno vdanostjo svojih »nemških« ovčic. četudi niso volili zadnjič krščanskega moža. Pa Nemcem se kaj takega odpusti in »narodno« klerikalno časopisje to mirno prezre, saj se ne gre za Slovence! Po nemšku-tarjih je smela svojega bojda slovenskega vladika pozdraviti slovenska večina rogaških fara nov . . . Najprej nemški gospod, potem slovenski kmet, tako je prav in v redu. Zato pričakujemo, da bo prinesel tudi napredni »Štajerec o rogaški slavnosti lepo poročilo. Kaj se ve, če ne bodo kedaj protestant Rauter zopet rabil pomoči katoliških duhovnikovi
Iz Ljutomera smo dobili dopis o neki »zabavi« pri Strasserju dne 22. julija, ki se tiče e. kr. sodnika in c. kr. rezervn. častnika dr. Bicka, davčnega upravitelja Ulma, c. kr. poročnika na dop. Nestelbergerja, davčnega uradnika Urschitza, neke gospodične Namessnigg ter se par drugih oseb. Ker je vsebina tega dopisa zelo zanimiva, smo se obrnili še po nadaljne podrobnosti, da bo cel svet videl, kaki ljudje so pri nas mogoči v državni službi. Za sedaj še prosimo radovedno javnost nekolika potrpljenja.
Obe podružnici sv. Cirila in Metoda v Ljutomeru priredita dne 6. avgusta   veliko   ljudsko veselico x
Se rše novem logu. Sodelovanje sta obljubila Murski »Sokol« (proste vaje, vaje s kopjem in na orodju) ter »Slov. pevsko društvo« v Ljutomeru. Prvič se bodo naši malčki — sokolski naraščaj — postavili v službo dične družbe. Svirala bo belatinska godba. Običajni bufeti in srečolov bodo skrbeli za krepila in razvedrilo. Vabimo torej vse prijatelje družbe v naš log, da ji donese vsak kamen po svojih močeh. Vstopnina: za log 20 v, za plesišče 10 v in za sedež pri telovadišču 40 v.
Drobne novice. Iz poštne službe. Imenovani ste gospdč. Ana Sternad za poštno oficijantinjo v Trbovljah 1 in Matilda Ferenčak v Pliberku. — V C e 1 j u so zaprli uslužbenca cirkusa Villand Adam-skega zaradi tatvine. Okradel je pri cirkusu nastavljenega jestvinarja Heinzla za večjo množino jestvin. — Iz dežjapodkap. V klerikalnem časopisju čitamo, da so bili na zadnjem občnem zboru zadruge trgovcev za celjski okraj v odbor izvoljeni prvič sami Slovenci. Načelnik je ostal Polanc iz Petrovč. Možu so se svoj čas očitale zveze s »Siidmarko«, ne da bi vedel na to kaj povedati. Pa za »Stražo« in dr. Benkoviča bo že »Slovenec«, da je le klerikalec! — Velik požar so imeli v Pekrah pri Mariboru. Na podstrešju dr. Rei-serjevega paromlina, katerega ima v najemu neki Grossauer, je izbruhnil nenadoma ogenj, ki se je z veliko brzino razširil po mlinu, zavzel zalogo moke in pa parno žago. Vsi trije objekti so zgoreli do tal; škode je kakih 200 tisoč kron. Hiše v bližini so rešile požarne hrambe, ki so došle iz 5 krajev. Vzrok ognja še ni natančno dognan. — Iz finančne službe. Prestavljen je davčni asistent Franc Gril od davčnega referata v Miirz-zuschlagu k davčnemu referatu v vSIoven j gradeč; davčni praktikant Adolf Pristolič iz Ptuja v Laško in davčni asistent Anton UršiČ iz Onno-sa v Ljutomer. — Težkanesre-C a. V torek se je peljal iz Slov. Bistrice veleposestnik Anton Rečnik domu v Dobrišo ves. Med potjo so se konji splašili in Rečnik je pade« tako nesrečno na tla, da je obležal na mestu mrtev. — Zgodba iz kozjanskega o k ra j a. Kmečka fanta Kunej in Sandri sta po nekem pretepu v Trebičah napravila gostilničarju Rozmanu veliko škodo. Potrla sta mu okna, razbila vrata in metala kamenje v gostilniško sobo. Orožniki so ju že djali pod ključ. Umrl je podpredsednik staj. na-mestnistva v pok. dr. Karel Konig v 69. letu. Pravijo da je bil izvrsten uradnik. — V p o k o j j e s t o p i 1 zaradi bolezni dr. A. Jerovšek, profesor vecronauka na mariborski realki.
— Iz finančne službe. V pokoj je stopil finančne straže nadko-misar Henrik Voršie v Šmarju pri Jelšah. Xa njegovo mesto pride Juri Klampfer, finančne straže komisar J. razreda. Imenovani so za nad-paznike: titulama nadpaznika Franc PauTinc in Matej Pokorene. Prestavljeni so nadpazniki Franc Jodl iz Maribora v Slovenjtrralec. Jakob Kaiser iz Ptuja v Celje in Matej Po-goreve iz Laškega trga v Ptuj. — Sirov sin. Rudar Janez Baloh v Rečici pri Laškem trgu se je s svojim starim očetom spri; vrgel ga je na tla in tako pretepel, da je starec otekel po celem telesu. Orožniki so siroveža naznanili. — Zgorela je hiša posestnika Jožefa Lipnika v Rogatcu z gospodarskim poslopjem vred. Zažgal je štiriletni domači fantek, ki se je igral z vžigalicami in vrgel gorečo vžigalico v seno. Lip-nik ima za več tisoč kron škode, ker je zgorela tudi krma, živež in mnogo kmetijsketra orodja. — Obesil se je v Središču živinski trgovec Dečko, po dom. Bengl. Vzrok so bojda domači prepiri. — Iz V u z e n i c e nam poročajo: Blizu Mute je zgorel 26. julija zvečer avtomobil trgovca Scholza iz Gradca. Gospodar sam se je peljal z nekim odvetnikom v Celovec. Ogenj sta gospoda še pravočasno opazila, hitro skočila iz voza in odprla posodo za bencin, da sta preprečila eksplozijo. 0«ren;j je nastal na ta način, da se jo užprala os pri zadnjih kolesih. — Zaprli so v Mariboru 1 kletnega težaka Jakoba Kr. in uradnika južne žel. A rt u rja M. zaradi nravnostnega zločina. Kopala sta
večkrat skupaj v Dravi in zagrešila omenjeni zločin. Stvar je prišla na dan po pismih, ki jih je pisal uradnik delavcu. Ta ni znal citati in si je dal   pisma preči ta ti od drugih.
— Iz Maribora nam poročajo, da se je opažalo pri zadnjem tedenskem živinskem sejmu znatno nazadovanje cen, zlasti pri volih. — Ptujska narodna društva priredijo dne 3. septembra v ptujskem Narodnem domu veliko ljudsko slavnnst. Sosedna društva prosimo, naj se na to prireditev ozirajo. — Umrl je v Smiklavžu pri Slovcnjgradcu včeraj zjutraj posestnik Franc Grobelnik. Bil je znan in spoštovan daleč naokoli. — Zgorel je v sredo popoldne kozolec posestnika Štefana Gabrška
na Ostrožnem pri Celju. Škode je prilično 800 K.
V nekem   razvijajočem se trgu
slovenskega Stajerja bi lahko dobili dober zaslužek spretni rokodelci vseh strok, posebno stavbni in pohištveni mizar, krojač za moške, šivilja damskih oblek, šivilja za belo prtenino, perica in likarica, klepar, sobni slikar in barvar. Pojasnilo se dobi v uredništvu »Slov. Naroda«.
Žalosten konec. Pri deželnem sodišču v Gradcu je bil te dni obsojen na petmesečno ječo umirovljeni stotnik Karel Pistotnik. Obsojen je bil zaradi hudodelstva proti nravnosti in zaradi obrekovanja. Pistotnik je služboval dlje časa v Ljubljani pri pešpolku št. 27. Bil je vesel, a precej lahkomiseln Človek in zašel v zanjke neke starejše škatlje, ki je bila »umetnica« pri nemškem gledališču. Dolgovi in ta ženska so bili vzrok, da je bil Pistotnik prestavljen v Galicijo. Nekaj let sem je bil vpokojen in je živel v Gradcu. Tam se je lotil nekega kavarniškega fantiča in ko je stvar prišla na dan, je fantiča obdolžil izsiljevanja. Preiskava pa je imela za Pistotnika neugoden uspeh in obsojen je bil kakor rečeno na pet mesecev ječe.
Koroško.
K umoru v Volšperku poročajo,
da je sodišče vse, ki so bili na sumu, da so umorili dninarja Leonharda, izpustilo iz preiskovalnega zapora radi nezadostnih dokazov krivde. Sploh je ta umor zavit v tajinstveno skrivnost, in bo težko dobiti morilca, če ne bo pomagal slučaj.
Novorojenček na cesti. Včeraj je našel na državni cesti blizo Krive vrbe neki j>otujoči pomočnik zavoj, v katerem je bilo povito novorojeno dete. Bila je deklica. Otroku se je poznalo, da je bil zadušen. Pomočnik je oddal zavoj z otrokom na občinskem uradu. O storilki zločina še nimajo nobenega sledu.
Požar. V Labudu je pogorelo posestvo mizarja in godca Avguština Tratnika. Pogorelo je popolnoma vse. Rešili so si samo golo življenje. Škoda znaša 5000 K, ki je le deloma pokrita z zavarovalnino.
Primorilio,
Volitev župana v Gorici. V sredo se je vršila seja mestnega sveta goriškega z dnevnim redom volitev župana. Za župana so izvolili zopet Jurija Bombiga.
Porotna razprava radi »Banke popolare« v Gorici. Poklican je bil dr. Ivan Bader. naj važnejša priča v tem procesu. Dr. Bader je zdravnik, star 42 let, iz bogate rodbine. Baderji so imeli svečarao in posestva. Dr. Bader je bil bogat mož, ob premoženje pa ga je spravila »Banka popolare«. Naprošen je bil v letu 1907. vstopiti v banko po odstopu Davida Bolaifio. Ta zid je vinski trgovec in posestnik, bogataš. Ko je slutil, kaj vse se godi, se je odtegnil z vsem svojim denarjem vred. Iskali so torej može, ki naj bi liadomestovali Bolaffia. In našli so ga. Sicer se je spočetka branil, ali ker ga je nagovarjal sam župan Bom-big, naj stopi v upravni sv*-1, se je vdal in vstopil. Bolaffio je bil nadomeščen. Seveda Bader niti slutil ni, kako je bilo že takrat z banko. Ba-derja se smatra tudi za povzročitelja sedanjega procesa. Bader pravi, da glede domačih menic je šlo vse v redu, ali za zunanje kupčije je dajal informacije Colle. On je imel vanj zaupanje in sploh v vse vodstvo, videl je v koresnpondenei, da gre za igre ali trdil je vedno, da se tiče le tretjih oseb. Šele meseca decembra 1908. je izvedel o kupčiji s Conforti-jem. Po odstopu Collejevem je povedal predsednik, da so vse izgube, katere je prijavil Colle, krite s hišami, ki jih je odstopil banki in z 20.000 K delnic. Celo pohvalil je nekdo pri seji upravnega sveta predsednika, da je obvaroval zavod nesreče. Pravi, da sta bila o vsem natančno podučena Lenassi in Luzzatto. Če bi bila poprej naznanila, bi ne bilo take nesreče in bi se ne bilo potrosilo toliko denarja zaman. S hišami Collejevimi so delali čudeže, ker so podvojili in potro-jili njih vrednost, samo da so izkazali nasproti upravnemu svetu neko pokritje. Kupčija s Confortijem je bila nesreča za banko. Omenja, da sta, ko je šlo za likvidacijo, Lenassi in Luzzatto poskrila polovico svojega premoženja. Luzzatto se oglasi pa pravi, da je dal vse, kar je imel. Državni pravdnik: In 240.000 K, kam so izginile!
Iz finančne službe. Višja komisarja finančne straže II. razreda Franc Gašperič in Mat. Dami-j a n i č sta postala višja komisarja finančne straže I. razreda.
Kolera v Trstu. Včeraj so oddali v infekcijsko bolnico dva sumljiva bolnika, in sicer trgovskega potnika Nikolaja Vrančiča in delavca Ivana VerčiČa. ĐakterijologiČna preiskava je dognala, da nimata kolere.
Obolela sta za že včeraj omenjeno, koleri podobno vročinsko želodčno boleznijo. Tudi izmed onih, ki so v bolnici pod zdravstvenim nadzorstvom, ni nobeden na novo obolel. Mornar Manguso, ki je uslnžben na laški trabakuli »Bandiera mora«, je ozdravel. Ostane pa radi varnosti še tri dni v bolnici. Sanitetni oddelek namestništva je izdal včeraj sledeči razglas: Danes, 28. t. m., je preteklo pet dni, odkar so isolirali zadnjo osebo, ki je bila v zvezi z za kolero umrlo Katarino Rusijan. Ker tekom petih dni ni obolel nihče več za kolero, se razglaša mesto Trst glasom mednarodne sanitetne konvencije v Parizu za kolere prosto mesto. Vsi parni-ki in jadrnice, ki odplujejo iz Trsta, dobe od pomorske oblasti takozvani » Čisti patent«.
Letalni teden v Trstu. Kakor smo že svoječasno poročali, se vrši od 30. julija pa do 6. avgusta v Žaljah pri Trstu letalni teden, katerega se udeleži 8 avijatikov. Med temi sta dva, ki sta si pridobila že svetovno ime in sicer Francoz Legagneut, ki je dosegel višinski rekord 3200, in Italijan Manissero, ki se je posebno odlikoval v Turinu in v Rimu. Med tema dvema bo najhujši in najzanimivejši boj za prvenstvo tržaškega letalnega tedna. Dalje se udeleži tekme tudi tržaški avijatik Vidmar, ki je dosegel pred kratkem najlepši uspeh v Avstriji s poletom iz Gradeža v Trst. Pri tej tekmi bo pokazal tržaški avijatik H. Esche*\ ki je študiral avijatiko v tu-rinski šoli, svoj popolnoma nov letalni stroj »Freccia«, to je multiplan s 6 peroti. Letalno polje obsega 210.000 m2. Za gledalce je določen 98.000 m2 širok prostor, na katerem ima prostora nad 30.000 oseb. Zalet na proga znaša 700 m. Na vzhodni strani prostranega polja so postavili 4 velike hangarje, vsakega za dva letalna stroja. Poleg hangarjev stojita paviljon za časnikarje in paviljon za zdravnike in rešilne postaje. Poleti se prično jutri, v nedeljo 30. t. m. ob 5. popoldne. Med prebivalstvom vlada za to izredno prireditev jako veliko zanimanje, }>osebno odkar so videli Tržačani Vidmarjev polet iz Gradeža v Trst.
Polet iz Opatije čez Kvarner. Kakor smo že omenili namerava avijatik Vidmar napraviti polet, ki se je ponesrečil avijatiku Bi eru. Dvigne se po letalnem tržaškem tednu v Preluki odkoder bo plul čez Kvarner. Za ta polet dobi Vidmar, če se mu posreči. 6000 K.
Trst brez vede. Včeraj je počila 1 km od Miramara glavna vodovodna cev tržaškega vodovoda. To se je pripetilo letos tekom 14 dni že tretjič, vendar se cev še ni nikdar tako poškodovala kot včeraj. Da bo mogoče cev popraviti bo treba vso vodo najmanj za en dan zapreti, kar je posebno v tej vrečini in v kolera - nevarnem času za mesto jako neugodno in zna imeti zle posledice.
Nezgode. Vročinska kap je zadela včeraj težaka Antona Peca v Trstu. — 301etni delavec Korene je iz-pil včeraj pomotoma mesto čaše že-n-nja čašo oetove kisline. — Med ko-panjem je sunil včeraj 151et-ni Peter Gabas svojeora tovariša A. Zinka v tržaški ljudski kopelji z nožem in ga težko ranil na levem stegnu. Zinka so odpeljali v bolnico, Ga-basa v zapor.
Vročina v Trstu. Tudi včeraj je vročina v mestu in okolici še vedno naraščala. Obetali so meteorologi, da pride vsaj lokalna nevihta, toda zmotili so se in s tem uničili toliko upov na temeljito ohlajen je. Barometer se dviga, vročina je vedno hujša. Tudi kopel ne pomaga nič, kar je voda popolnoma mlačna.
Tatvina v hotelu. Predsnočnjem se je nastanil v hotelu Bali na Velikem trgu v Trstu neki slabo opravljeni mož. Ker se je zdel uslužbencem sumljiv, so zahtevali, da plača stanarino naprej. Tujec je stanarino plačal. Drugi dan popoldne pa je nenadoma izginil in šele proti večeru so pogrešali, da je ukradel, nekomu potniku, ki je stanoval v sosedni sobi 400 kron!
Povodom vojaških vaj v Dalmaciji pride dne 18. avgusta nadvojvoda Franc Ferdinand v Zader. Inspici-ral bo vojaštvo na suhem in bojne ladje, ki se bodo udeležile vojaških vaj.
Ubegll pasažlr. Parnik Ogrsko-hrvatske družbe »Duna« je bil namenjen iz Pulja v Kotor. Imel je precej pasažirjev. Ko je manevriral že v sredini pristanišča, da bi dobil pravo smer, je skočil iz krova parnika nenadoma neki neznan potnik v morje in plaval proti obrežju. Na pomoč mu je prišel hitro neki čoln, katerega pa je neznanec odločno zavrnil. Plaval je dalje na obrežje in tam izginil izpred oči iznenađenih gledalcev. Kdo je bil potnik in zakaj je to storil, še ne vedo.
Skof Majlath v Rimu. Iz Budimpešte poročajo, da je odpotoval v Rim tamošnji škof Majlath. Majlath je znan kot zaupnik Vatikana. Politični in cerkveni krogi sodijo, da je to potovanje y ozki svezi * vprašanjem
glede reške škofije. Poleg tega pa bo škof Majlath tndi dal pojasnila o več drugih ogrskih prepornih cerkvenih vprašanjih.
Dnevne vesti.
-f- Zopet zaplenjeni! Snočno številko našega lista nam je državno pravdništvo zopet zaplenilo in sicer zaradi notice o ustavljeni tožbi naprednih državnozborskih kandidatov proti ljubljanskemu škofu. S perse-kucijami bi nam radi zamašili usta, pa se jako motijo. Se ne udarno! Proti konfiskaciji se bodemo seveda pritožili.
-[- Ponemčenje kranjskih sodišč. Cesar smo se bali, to se je zgodilo. Ju-stiČni minister dr. Hochenburger je imenoval na mesto odstopivšega dvornega svetnika Andolška za predsednika okrajnega sodišča v Ljubljani zagrizenega nemškutarja dr. Ko-čevarja iz Celja. S tem je mesto predsednika okrajnega sodišča v Ljubljani postalo zopet nemška posest. Tako smo torej srečno pričakali, da stoje na čelu vseh justičnih uradov na Kranjskem Nemci in nemškutarji, kar znači, da je justica na Kranjskem prešla popolnoma v nemške roke. To se je zgodilo v tistem času, ko je na Kranjskem neomejeno gospodarila klerikalna stranka. Še pred par dnevi se je »Slovenec« izgovarjal, da je nemške sodnike pošiljala na Kranjsko tista Bienerthova vlada, katero sta najvnetejše podpirala Ploj in Hribar. Danes ni ne Biener-tha, ne Ploja in tudi ne Hribarja, temveč je dr. ŠusteršiČ najvnetejši prijatelj barona Gautscha, in vendar je bil imenovan za predsednika ljubljanskega okrajnega sodišča ne m skuta r. Radovedni smo, kako se bodo zdaj izgovarjali klerikalci. Se pač ne morejo, ker vsi ti njihovi izgovori ravno dokazujejo, da je edinole zasluga klerikalcev, da so vsa prva mesta kranjske justiene uprave zasedena od Nemcev. Klerikalna stranka ne more trpeti slovenskih sodnikov, ker so nepristranski in ker nočejo justice prostituirati in jo vdinjati klerikalni stranki. — Če bi slovenski sodniki ne kaznovali raznih klerikalnih goljufov in svinjarjev, temveč že a priori oprostili vsakega klerikalca, čeprav bi zakrivil še tako hudodelstvo, tedaj bi bili ti sodniki prijatelji »ljudstva«, reete: klerikalne stranke. In ker ni upati, da bi se v doglednem času med slovenske sodnike zasejal oni čut pristranosti in nemoralnosti, kakoršno potrebujejo klerikalci pri svojem umazanem političnem delovanju, tedaj preganja klerikalna stranka na vse mogoče načine slovenske sodne uradnike. In nepobito dejstvo je, da je neposredno delo naših klerikalcev, da so prišli na odločilna mesta naše politične uprave Flsner, Luschan, Trenz in zdaj dr. Koče var. V prej omenjeni številki sicer »Slovenec« obljubuje, da bo S. L. S. skrbela, da se bodo uradniška mesta tudi v narodnem oziru po pravici zasedla. Toda kdaj bo to? Kadar bo vzgojila dovoljHafnerjev, s katerimi bo pomagala na ta mesta, toda ne v namen, da bi sodili pravično in nepristransko, temveč da bi bili tudi kot uradniki slepo orodje klerikalne stranke in da bi kot taki pustili nekaznovane vse zločine klerikalne. To je želja in namen klerikalne stranke. Ta nova krivica, ki se je zgodila Slovencem z imenovanjem nemškutarja na mesto predsednika okrajnega sodišča v Ljubljani, je pa brezdvomno obenem tudi posledica kake kravje kupčije dr. Šusteršičeve z vlado. In ne motimo se, če trdimo, da je dobil dr. Šusteršič za to imenovanje novi cestni zakon.
+ Krek — pogorel. V poslanski zbornici so včeraj razpravljali o av-stro-ogrski banki. To je zadeva, o kateri dobra polovica poslancev sploh nič ne razume. Nas Janez Evangelist Krek seveda tudi nič ne razume o tej stvari, prav nič več, kakor horjulski svedic ali kak konsumski kaplan. A se je vendar nekdo oglasil. Morda je kaj slišal, da se pri imenovanju cenzorjev avstro-ogrske banke ne postopa, vedno pravično in nepristransko, in hitro se je oglasil s predlogom, naj se cenzorji sploh odpravijo. Seveda so se vsi pametni ljudje Kreku smejali, poročevalec kuranda mu je dal razumeti, da niti ne ve, zakaj se gre, in zbornica je Krekovo resolucijo vrgla pod mizo.
+ Istrski državni poslanci in klerikalna agitacija v Istri. »Obzor« prinaša iz Istre sledečo informacijo: Vaš dopisnik iz Pazina se v dopisu z dne 18. t. m. čndi, da so dr. Rybar, dr. Gregorin in pa istrski poslanci dr. Laginja, profesor Spinčič in profesor Mandić iznenadoma prestopili v tabor voditelja slovenskih klerikalcev, dr. Šusteršiča. Tega, v resnici, ni pričakovala naša javnost, ki čita samo časopise, toda to dobro razumevajo ljudje, ki vedo, kaj se dogaja v Istri za kulisami. Pisec onih vrst smatra za svoje prijatelje izza mladih let dr. Laginjo, prof. Spinčiča in Mandiča. Ti so bih do zdaj voditelji
istrskih Hrvatov, ki so uživali splošno spoštovanje med Hrvati in Slovenci. Vsi trije so stali na stališču, da zasledujejo v kulturnih vprašanjih   zmerno   strujo, ki se izogiblje skrajnih liberalnih in klerikalnih načel. Do nedavno je to šlo, zdaj to več ne gre. Mlajša struja postaja močnejša in nikdar ni zadovoljna, da se na Dunaju samo interpelira, in nikakor jim ni povšeč, da imajo v javnih zadevah   duhovniki   glavno besedo. Popolnoma je razumljivo,   ker tudi mladi hočejo izpregovoriti, nezadovoljni s počasnim tempom starejše generacije, ki se zdi preveč monotono. V drugi vrsti krepko deluje novi duh duhovnikov, katerim ne ugajajo posvetne ideje,   temveč ki napenjajo vse svoje moči, da postanejo edini gospodarji javnega mnenja.     Gredo za tem, da zavladajo v občini in v saboru, v šoli in v vseh društvih. Ustanavljajo takozvane konsume in posojilnice, da bo od njih odvisen ves narod,    predvsem   kmetje. Državna oblast rada podpira te ljudi in tako njihovo delo dobro uspeva.    Oni postajajo smeli, ker imajo za seboj cerkveno in državno moč. Pri poslednjih državnozborskih   volitvah so duhovniki zahtevali na volilnih shodih, naj se hrvatski kandidati zavežejo, da bodo pristopili k Šusteršičevemu klubu. To se je posebno zahtevalo od Spinčiča. V Časopise to ni vse prišlo, toda Mahničev »Pučki Prijatelj« ni molčal, temveč je na ves glas povedal te zahteve. Zmernim in razboritim rodoljubom ni prav, da se za sedaj zbirajo stari voditelji brez jasne obveze v   tem   zmislu; klerikalci so pa naknadno to vzeli na znanje, da bi bilo protiustavno zahtevati od poslancev, da morajo pristopiti h gotovi stranki. No,   zato   se je delalo med štirimi očmi, tajno. Od klerikalne strani so ]X)sebno   napadali prof. Spinčiča in Mandiča ter pestili škofijske kurije v Trstu, Poreču in Krku, kolikor so mogli.    Ne smemo pozabiti, da ima škof na Krku,   dr. Mahnič vpliv v vsem narodu, kaj še le v Mali Istri! Tako postaja jasno, zakaj so se trije hrvatski   poslanci istrski kar naenkrat   znašli v stranki ambicioznem voditelja     slovenskih klerikalcev, dr. Šusteršiča, kjer po naziranju izbrane hrvatske inteligence ni za nje prostora. Naša prognoza za bodočnost je sledeča: Pri prvih političnih volitvah   v   Istri nastane v hrvatski stranki razkol, kakor obstoji med Italijani.   Dočim 60 poslednje državno-zborske   volitve ustvarjale Hrvatom lepo perspektivo, da si v doglednem času osvoje tudi puljski mandat, ostane to vsled nestrpljivosti klerikalizma samo — krasen sen. Obžalujemo, da je tako, toda klerikalna nenasitlji-vost bo vsekako slabo vplivala na še nedovršeno   narodno   borbo v Istri. Naši poslanci bi morali na vsak način igrati vlogo posredovatelja med klerikalci in liberalci, a ne vpreči m Šusteršičev jarem.«
-f Cevi jaška tovarna »Gospodar-ske zveze«. Klerikalci so se skrili za firmo P. Kozina & Ko. in so pod to firmo, a na stroške »Gospodarske zveze«, začeli zidati v Tržiču tovarno za čevlje. Takrat je imel pri tej firmi Kozina & Ko. Peter Kozina 5000 K, »Gospodarska zveza« pa 95.000 K. Ministrstvo je odredilo, da »Gospodarska zveza« ne sme biti udeležen i pri firmi Kozina & Ko. Zdaj kaže trgovski register, da ima Kozina pri tej firmi naenkrat 60.000 K, Lonca-rič pa 240.000 K. Seveda jih ni vplačal ne Kozina, ne Lončarič iz svojega, že zato ne, ker tega denarja sploh nimata. Oba sta pri tej stvari samo slamnata moža »Gospodarske zveze«. Tako se klerikalci iz ministrske odločbe norca delajo. Sicer pa je jako značilno, da so se klerikalci vrgli ravno na tovarniško izdelovanje čevljev. Vedno zabavljajo na podjetnike in Ščujejo delavce, sami pa so se vrgli na industrijo, ki sloni na najbolj neusmiljenem izkoriščanju delavskih moči in ki mora zmrzniti v tistem trenotku, ko se postavno omeji to izkoriščanje.
-f- »Edinost« priobčuje včeraj nek dopis baje s sto podpisi, v katerem imenuje našo napredno stranko »ostuden frankovski liberalizem«. Mi tem potom izjavljamo, da takih neotesanih Cotičijad ne bomo prenašali Če hoče imeti tržaški list vojsko z nami, jo bode imel. Teh zakritih brc smo že do grla siti!
4- Klerikalci in njih nečedno glasilo »Slovenec« so pravi sleparski mojstri in srditi uničevalci nižjih in delavskih slojev. Tako se zaganja omenjeni umazani list v socijalno demokracijo, ter denuncira in hinavsko obrekuje socijalne demokrate zaradi mizarske stavke v Gradcu, ker so hoteli izboljšati si plačo za par vinar; jev pri sedanji, vedno naraščajoči draginji. Seveda organizirajo tudi klerikalci svoje nevedne in koruptne čete, pa iz drugačnega vzroka kot zavedni socijalni demokratje, ki pozna jo temeljito klerikalno sleparsko in izdajalsko bando. Klerikalne organizacije so nalašč vpeljane od sleparskih voditeljev, da pomagajo potem revni in zaslepljeni klerikalni backi
«
uničevati in odjedati kruh delavcem in svojim stanovskim tovarišem, ter pri tem pomagajo ti zaslepljeni backi klerikalnim kapitalistom in drugim bogatim podjetnikom, da ga še bolj odirajo potom njih škodoželjnega hinavskega denunciranja. Tako torej poglejmo v naslabšo in krumirsko stanovsko organizacijo naših klerikalnih zaslepljenih deželnih uslužbencev na Kranjskem, ki so prisilnič-ni pazniki in sluge deželnega odbora. Ti uslužbenci se ne zavedajo prav nič svojih stanovskih dolžnosti napram predpisom njihove organizacije, ki je prešlo v boj eden za vse, vsi za enega Dejstvo je, da uslužbenci te prežalost-ne organizacije niso sposobni, ker so še duševno nezavedni in politični slepci, da bi izvrševali to geslo, njih geslo je samo, svojemu članu denar vzeti, drugega pa nič. Dokaz temu je, kako sC je lansko leto v tem času godilo v prisilni delavnici, ko se je paznika, ki je služboval že deveto leto, vrglo na cesto za čisto nedolžno stvar, ker je čital napreden list, in brez vsake odpravnine so ga odslovili; tako se mu je zgodilo od kani-balskih klerikalnih mogotcev, od tistih, katerih rep je omenjena organizacija deželnih uslužbencev kranjskih. In ko je mož prosil pri predsedniku stanovskega društva deželnih uslužbencev, da bi se za njega potegnili in prosili pri deželnem odboru, da bi se ga usmilil ter še nadalje obdržal v službi na podlagi omenjene organizacije, in nadalje, ko je tudi prosil pri društvu za kako podporo ob času brezposelnosti, ker je bil dotični tudi član in je plačeval članarino od začetka, ko se je ustanovila omenjena organizacija, a ni bil prošnjik uslišan ne za prvo, ne za drugo. Ravno nasprotno se ga je še denunciralo pri deželnih odbornikih od strani te kru-mirske in škodoželjne organizacije, kar je še bolj učinkovalo na njegovo odslovitev. Ali je to kakšna organizacija po geslu: v boj vsi za vse? Ne! Vsi proti enemu, da ga popolnoma uničijo, prav po krščansko, tako delajo hinavske, sleparske in uničevalne organizacije pod patrouanco dr. Zajca.
+ Na napredne idrijske občinske odbornike se liuduje »Slovencev« sobotni idrijski novičar, ker niso hoteli sprejeti mest v odsekih. Storili so to iz razlogov, ki bi bili lahko tudi »SIo-venčevemu« dopisniku jasni in um-ljivi. Sedeti sknpaj z idrijskimi klerikalci, ki so s svojimi nesmiselnimi rekurzi onemogočali skoraj vsako delovanje občinskega odbora in ogromno škodovali idrijskemu mestu, ni prijetno in še manj častno. Ljndje. ki so hoteli poteptati vsako še tako malo avtonomijo občinskega odbora, vpijejo sedaj po parlamentarnih običajih. Idrijski klerikalci, ki so brez potrebe povzročili razpust idrijskega občinskega odbora, rubežen občinskih odbornikov za deželne komisije, ki so pretili skoraj vsako soboto, koliko bodo morali posamezni občinski odborniki plačevati radi hiš. št. 5»9, se sedaj hlinijo, govoričijo o složnem delu v občinskem odboru. Oswald, ki je brezdvomno še vedno vodja klerikalne delegacije v občinskem odboru idrijskem, sam ni vedel v svoji hudobnosti, kaj bi si vse izmislil in počel v nagajanju in nasprotovanju prejšnjemu občinskemu odboru. Pri tem delu se je pokazal v vsej svoji peklenski zlobnosti. Sedaj naenkrat pa naj napredni občinski odborniki pozabijo vsi; to in sedijo skupaj z ljudmi, ki so jih malo preje hoteli uničiti. Pa, tudi s sovražnikom je moči govoriti, toda ta mora biti pošten in dostojen, idrijski klerikalci pa so vse drugo prej kakor to. Klerikalec Jakob Kristan je besedičil v seji o nedelavnosti narodno-napred-ne stranke. Vprašamo pa tega nekdanjega socijalnega demokrata, kdo pa je izvršil vsa ogromna dela v korist idrijske mesta, ako ne napredni občinski odbor. Dolgo vrsto let so idrijski naprednjak] delali požrtvovalno za mestni razvoj in vse s čemur se more Idrija ponašati in kar ima sploh koristnega za ljudstvo, je napredno delo. Klerikalci pa ves Čas niso dru-iMpra delali, ko zabavljali v svojih klerikalnih cunjah in ogromno škodovali idrijskemu mestu. Za to naj le lepo molče o nedelavnosti narod no-napredne stranke in raje povedo, kaj so sami storili za Idrijo. Odgovor ne bo težak in je izražen v eni sami besedici: nič! Napredni idrijski občinski odborniki pa bodo v občinskem odboru in starešinstvu prej kakor slej pokazali, da jim je na srcu vsestranski razvoj in napredek Idrije v korist vsega idrijskega prebivalstva.
-f Češki agrarni list »Venkov« in naša krajevna imena. »Venkov« prinaša redno poročila o stanju kmeta. Ta poročila daje češka sekcija hme-larske enote v Zatcu. In tu so redna )»ročila iz »Sachsenfelda-Sanntala«. Gospodje uredniki pri »Venkovu« pač ne vedo, da je Sachsenfeld naš štajerski Žalec, Sanntal pa naša Savinjska dolina. Upamo, da bo ta opomba zadoščala.
+ Sodba irskega poslanca o avstrijskem ljudskem štetju.    Član an-
gleškega parlamenta, irski poslanec S. Bol and, ostro kritikuje v velikem dublinskem listu »An Claidhe-amh Soluis« zadnje ljudsko štetje v Avstriji, Pravi, da je to štetje »popolnoma brez vsake vrednosti in neuporabno«. Seveda naši merodajni krogi tega ne vidijo in se bo pri nas delila pravica po teh falsificiranih številkah.
+ Štepauja vas in Bizovik brez maše. Šentpeterski župnik je držal, kar je obljubil. Štepanja vas jutri ne bo imela maše. Če pa misli šentpeter-ski župnik, da je storil s tem kaj pametnega, naj le pride jutri sam pogledat v Štepanjo vas. Takoj po oni uri, ko bi se bila morala vršiti maša, se bo začela pri Brielju godba in nobenega dvoma ni, da bo pohitelo vse, kar ne trepeče pred črno suknjo, k Brielju. Ker v Stepanji vasi cerkev po modrem sklepu šentpeterskega župnika ni za to, da bi se tam brala maša, pravijo štepanjski kmetje, da bodo napeljali v cerkev otepe, da bo vsaj za kako rabo. Za jutri teden je odpovedal šentpeterski župnik tudi v Bizoviku mašo.
— Konkurenčno društvo. Nemški »Volksrat« za Kranjsko je ustanovil konkurenčno društvo slovenskemu društvu za povdigo tujskega prometa na Kranjskem pod imenom: »Deu-tseher I^andesverband fiir Fremden-verkehr in Siidosterreich«. Pravila tega društva je ministrstvo tudi že odobrilo. Radovedni smo, kdaj začne s svojim poslovanjem: to se pravi, s ščuvanjem proti vsemu, kar je slovenskega.
Tivolska glavna promenada in tujci. Skoro dnevno se dogaja, da pridejo tujci ali letoviščarji, pa tudi promenujoči domačini v glavni tivolski drevored, željno ozirajoč se po kaki prazni klopi, da se od poči jejo od nosne vročine. Vendar razne pestunje in dekle okupirajo dan za dnevom vse klopi, tako, da se sploh ne dobi več prostora na klopi v drevoredu, ki se je iz edine ljubljanske promenade napravil vsled komodnosti in radovednosti raznih pestunj v neko otroško igrišče. Ne samo, da se promenada ne sme nikakor motiti vsled gruč igrajočih se otrok in pestunjske dekoracije na klopeh, tudi otroci v cestnem prahu ne najdejo onega razvedrila, kakor nekoliko naprej ali ob robu gozda ali pa v tivolskem parku. Naj bi torej merodajni faktorji jk)-skrbeli, da prenehajo opravičene pritožbe tujcev-letoviščnikov, kakor domačinov.
— Nogometna igra med člani »F. K. Ilirija« in moštvom društva »F. K. Hermes« se vrši jutri na travniku pod Tivoli. Začetek ob 6. popoldne.
— Velik je vpliv trgovca na odjemalca- Med trgovcem in njegovim stalnim odjemalcem se polagoma ustvari nekako zaupno razmerje. Stalni odjemalec svojemu trgovcu popolnoma zaupa. Rad ga vpraša tu in tam za svet in se po njegovem nasvetu ravna. Zato je prav važno, da trgovci sami svojim odjemalcem to ali ono blago — seveda le tako, ki to zasluži — priporočajo. S tem gotovo veliko pripomorejo k temu, da se ono blago med občinstvom razširi. Od kavnih dodatkov zasluži nedvomno v prvi vrsti in edino Kolinska kavna primes, da jo slovenski trgovci priporočajo. Kajti ona je predvsem izborno blago, ki se je slovenskim gospodinjam zaradi izvrstne kakovosti že splošno priljubila. Kolinska kavna primes pa je tudi pristno domače blago, kajti Kolinska tovarna v Ljubljani, ki to kavno primes izdeluje, je edino domače podjetje te vrste na celem našem jugu in delniško podjetje združenega našega trgovstva. Vzrokov je torej na vse strani dovolj, da slovenski trgovci svojim odjemalcem priporočajo — kar se kavnih pridat-kov tiče — edino Kolinsko kavno primes iz Kolinske tovarne v Ljubljani.
Tat na Vrhniki. Na Vrhniki je vlomil v na samem stoječo hišo Ivana Pri stavca neznan tat in ukradel srebrno uro z verižico, dva zlata poročna prstana, nekaj perila in 21 K 60 vin. denarja. Tat je ravno povezal ugrabljeno blago za hišo v kovček, ko sta ga iznenadila Pristave in njegova žena, ki sta prišla ravno domov. Pograbil je blago in bežal proti bilžnje-mu gozdu. Pristave je tekel takoj za njim, toda vjeti ga ni mogel do gozda, v gozdu pa je izgubil sled. Med begom je vrgel tat nekaj ukradenih ter manjvrednih stvari od sebe, obdržal pa je denar in zlatnino. Tat je bil srednjevelik, močan, okoli 30 let star, oblečen v črno obleko in pokrit s širokim zelenim klobukom.
Farški lov na testament. Nekje naDolenjskem, v župniji,ki spada pod Sehweigerjevo dekanijo, je živel prileten mož, ki je imel precej denarja. Ta denar je dišal ondotnima farjema. Kolibo sta hodila okrog dotičnega inoža in kako sta ga obdelavala, se že pojasni. Za danes naj zadostuje, da zabeležimo uspeh, ki sta ga dosegla ta dva farja. Kekli smo: uspeh. Kajti testament je spisal župnik, kot priči pa sta ga podpisala kaplan in mež-nar. In m tem testamenta je določeno,
da dobe zapustnikovi otroci vsi skupaj okroglo 24.000 K, za cerkev in za maše pa je deločeno nad 8000 kron.
»Bodite krotki, kakor golobje, in zviti kakor kače, pa boste pri lovu na testamente imeli srečo in napolnili si boste bi sage in požrli boste sadove truda in znoja zaslepljenih vernikov,« bo zapisano v novem katekizmu, ki ga spisujejo Krekovi somišljeniki in učenci.
Predrznost in nasilnost pod kuto v ljudski šoli. Letos je katehet na deški ljudski šoli nabiral mladeniče za Marijino družbo. Ker se ni hotel skoro nobeden prijaviti, ker so jim tako naročili starši, je zarohnel korajžni mož: »Kdo vas bo pa vprašal1?« Starši imajo popolnoma prav in hvalevredno je njih ravnanje, da ne izročajo svojih otrok zlobnim krempljem, da jih ne puščajo v Marijino družbo, kjer se docela pokvarijo in kjer jim izpulijo zadnjo čednost iz srca. Saj je zadnje leto jasno pokazalo, kako hinavce, denuncijante in špiclje vzgaja ta gnila družba.
Kopališče v Novem mestu. Ker bo morala mestna občina, kadar se bo zidala belokranjska železnica, sedanje kopališče prestaviti na drug prostor, bi bilo uvaževanja vredno, da se zgradi mestnim razmeram primerno kopališče, ker sedanje daleko ne zadošča številu prebivalcev, zlasti pri taki vročini kakor je letošuja. Najbolj neumesten pa je sedaj vpeljani red, da morajo moški čakati, kadar se kopljejo ženske in narobe. Zlasti uradništvo nima vsled tega reda primernega časa za kopelj, tako da so mnogi izključeni od kopelji v vroči poletni sezoni. Če ni temu nedostatku druge pomoči, naj se pregradi kopališče v dve polovici, kakor je bilo urejeno staro kopališče, kajti nejasno je vsakemu, zakaj se ne bi smelo žen-stvo kopati ob istem času kakor moški. Saj nismo v srednjem veku ali pa v srednjih šolah, kjer se dijakom dovoljujejo plesne vaje, a pod vplivom in pritiskom raznih kateheto v in patrov prepoveduje ples z dostojnimi dekleti, za kar jim seveda pozneje pošlje ministrstvo dolg nos!
Na okrajno glavarstvo v Radovljici je naslovljen dopis, ki smo ga prejeli iz Lesec in ki se glasi: »V prvi polovici meseca aprila je bil za občini Begunje in Lesce razglašen pasji kontumac, kar je bilo potrebno in umestno. A ta odredba je še vedno v veljavi, akoravno so pokončani vsi tisti psi, ki jih je stekli pes iz Hraš uklal. Kar je v Lescah Še psov, so vsi priklenjeni ali zaprti. Ti, vsake prostosti oropani psi, lajajo vsako noč strahovito in se tujci, ki jih je polno, po vsi pravici pritožujejo zaradi tega pasjega koncerta. V javnem interesu je, da se že popolnoma nepotrebni pasji kontumac odpravi in apeliramo na g. okrajnega glavarja, naj potrebno ukrene.«
V Kropi so pokopali minuli teden zaslužnega narodnega veterana gosp. Jurja M a g u š a r j a. S pokojnikom je izgubila Ciril-Metodova podružnica za Kropo, Kamno gorico in Dobravo mnogoletnega, marljivega predsednika. Ker ni bilo mogoče v naglici sklicati seje, proslavi podružnica spomin zaslužnega načelnika na dan Vseh svetnikov. Večni spomin plemenitemu rodoljubu!
Pevci v Kranjski gori prirede dne 13. avgusta veselico. Poslali so nam dolgo notico, ki je pa ni mogoče priobčiti, ker je tako hektografirana, da je ne moremo citati.
Požar v Kozar šah. Pred nekaj dnevi je začelo goreti ob 6. zvečer v Kozaršah poleg Starega trga pri Ložu. Pogorelo je posestvo, hiša in hlev, posestnice Terezije Sterle, in 2 skednja posestnika Barage. Kako je nastal ogenj, ne vedo. Škoda je velika, ker so pogoreli vsi poljski pridelki. Rešili so le živino. Ker so pogorišča sredi vasi, je bila velika nevarnost, da se ogenj razširi po celi vasi. Ster-letova ima 8180 kron škode, zavarovana pa je le za 2760 K; g. Baraga pa ima 7770 K škode in je zavarovan le za 1200 kron.
Elektroradiograf »Ideal«. Pozor! Ob ugodnem vremenu bo poslednja večerna predstava ob 9. na velikem vrtu. Spored za soboto 29., nedeljo 30. in ponedeljek 31. julija: Polž. (Znanstveni naravni posnetek, prav poučen film.) Billvja boli želodec. (Jako komično.) Abrahama Lincolna velikodušnost. (Zanimiva ameriška drama.) Helgoland. (Prekrasen naravni posnetek.) Miss Harry, »kačja deklica«. (Variete v barvah.) Zenit-vanje med klobasami. Dodatek k večernemu sporedu od 7. do pol 8. in od pol 9. do 10., ob ugodnem vremenu zadnja predstava na vrtu. Divja noč. Velezanimiva slika iz življenja v dveh delih, ki jo igrajo člani gledališča Revue v Kodanju in ki nam nudi pogled v nočno življenje velikega mesta. Vsak ponedeljek, sredo in petek igra ob vsakem vremenu oddelek »Slov. Filharmonije« od 8. ure naprej na vrtu ali v dvorani.
Aretacija, Policija je v četrtek dobila od orožništva v Pragerskem brzojavno obvestilo, da sta zaradi tatvine aretirati dva mladeniča, ki
bodeta bržkone prišla s kakim vlakom v Ljubljano. In resnično sta dospela semkaj in si hotela ogledati mesto, koja želja se jima pa ni izpolnila, ker ju je takoj pri izstopu na južnem kolodvoru službujoči stražnik z veseljem sprejel in odvedel k uradu. Tam sta začela začudeno vpraševati, zakaj sta bila pravzaprav prijeta. Legitimovala sta se prvi za Jožefa Supana, roj. 4. decembra 1889. v Bregu pri Celju, drugi pa za Fran Vrečarja, roj. 21. jan. 1892. v Lokrovcu pri Celju, oba delavca po poklicu. Po legitimovanju so ju preiskali in našli pri prvem 105 K 99 v, pri drugem pa 94 K 16 v denarja. Vrhu tega ju tudi sodišče preganja v policijski tiralici. Vse začudeno povpraševanje zaradi aretacije jima ni nič pomagalo in morala sta rada ali nerada v zapor, odkoder ju bodo izročili pristojnemu sodišču.
S ceste Snoči se je na Cesti na južni kolodvor nekega avtomobila ustrašil konj ter se splašil. Pri tem je padel hlapec Mihael Rosani z voza, konj pa dirjal proti Bleiweisovi cesti, kjer ga je ustavil stražnik in izročil hlapcu nazaj. Popoldne je pa prišel Traunov hlapec Edvard Vidmar z vpreženim konjem čez progo električne cestne železnice, kjer je prišel s podkvijo v relz, vsled česar se mu je odtrgala ter je konj pri tem padel z gobcem tako, da je udaril na tla, da ei je izbil zob,se obdrgnil na rebru kožo in tudi oje pri vozu je zlomil.
Pobegnila sta včeraj popoldne od zgradbe Maverjeve hiše na Fran Josipa cesti prisiljenea Fran Haspin-ger in Alojzij Volovčnik.
Prvo grozdje je danes dospelo na tukajšnji trg. Cena je 2 K 40 vin. za kilogram.
Iz Amerike so je včeraj pripeljalo 20 Bolgarov.
Izgubljen je zavitek z raznim no-rinberškim blagom. Postrežnica Marija Aljančičeva je našla kolobar bakrene žic-. Kleparski pomočnik Fran Andlovic je našel pozlačen Šei-palnik.
»Slovenske Filharmonije« popoln orkester koncertira jutri, v nedeljo, v parkhotelu »Tivoli« od pol 4. do 7. popoldne in od pol 8. do 11. zvečer. Pri večernem koncertu dirigira g. kapelnik Czajanek. — Spored: 1. Strauss: »Netopir«, ouvertura 2. Le-har: »Cupido«, valček. 3. Grieg: »Norveški ples št. 4«. 4. Goldmark: Predigra k 3. dejanju »Domači čvr-ček«. 5. Leoncavallo: Fantazija iz op. »Bajazzo«. 6. Rossini: »Viljem Teli,« ouvertura. 7. Evsler: Valček iz operete- »Umetniška kri«. 8. Mo-szkowsky: »Krakowiak«. 9. Czajenek: »Valček intermezzo«. 10. Komzak: »Dunaj po noči.« — Za popoldanski koncert prost vstop, za večerni koncert 60 vin. Vožnja z avtomobilom tja in nazaj z vstopnino vred 1 K.
Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani. Sprejme se: 2 knjigovodji,
1 korespondent, 2 kontorista, 1 poslovodja, 3 potniki, 6 pomočnikov mešane stroke, 1 pomočnik žel. stroke, 4 pomočniki špecerijske stroke, 1 kontorist, 5 prodajalk, 9 učencev. — Službe išče: 2 knjigovodji, 2 kores-pondenta, 3 kontoristi, 4 poslovodje,
2 potnika, 5 skladiščnikov, 25 pomočnikov mešane stroke, 10 pomočnikov žel. stroke, 7 pomočnikov manufakturne stroke, 12 pomočnikov špecerijske stroke, 4 pomočniki modne in galanterijske stroke, 7 kontorist in j, 9 blagajničark, 15 prodajalk, 5 učencev in 4 učenke — Posredovalnica posluje za delodajalce in člane društva brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini.
Narodna obrnm&a.
Družbi sv. Cirila in Metoda je
poslala C. M. ženska podružnica v Ribnici 302 K kot čisti dobiček veselice, prirejene dne 9. julija t. 1. Neutrudne so naše zavedne ribniške Slovenske v delu za prospeh naše prepo-trebne šolske družbe. Slava!
»Priznano izvrsten je čaj »Prve slovenske zaloge čaja« v Ljubljani, Rožna ulica 41, posebno one vrste, ki je zavit v zlat papir. To priznanje so mu votirale soglasno letos ob Jurje-vem na Gradu mnoge slovenske dame, pri katerih pohvala ni poceni. Ima pa omenjeni čaj še drugo dobro stran: del dobička od te prodaje dobi družba sv. Cirila in Metoda. Petič že je prejela naša družba 60 K, kar je drugo dobro priporočilo, da naj se kupuje čaj iz »Prve slovenske zaloge« v Ljubljani.
Čestitajoč g. dr. Miroslavu Vreč-kotu povodom njegovega promoviranja doktorjem vsega zdravilstva izročila je častita rodbina Pirnatova v Slovenjem Gradcu družbi sv. C. in M. 2 K, mesto brzojavne pristojbine. Hvala!
Družbi sv. C. in M. Je poslala gospa Franja Pernatova v Ormožu 25 kron 15 v, katere so nabrale Ormoške dekleta: Nada Kristina, Marta Gomrijeva in Terezija Mežnaričeva. Čestitim rodoljubkam srčna zahvala,    * «   ' v
Hrastniškim Nemcem - Schu 1 vere! novcem na njihov naskok na slovenske Trbovlje odgovoril je g. Fr. Oset in narodni železničarji z zbirko 7 K za družbo sv. C. in M. Zivio!
Gospod magistrata? ravnatelj Iv. Vončina je daroval družbi sv. C. in M. večje število lepih knjig, prav primernih za šolarsko knjižnico. Zahvaljujoč se častitemu rodoljubu za ta dragoceni dar, sporočamo, da bode C. M. družba morala oskrbeti svojim štirim novim šolam štiri nove knjižnice, da se torej za primerne knjige prav vljudno priporočamo.
Društvena naznanila.
Na jutrišnji IV. šentjakobski semenj, ki bo pri Plankarju na Dolenjski cesti ob cerkvenem žegnanju, vabimo pred vsem prebivalstvo šentjakobskega okraja potem pa tudi iz drugih ljubljanskih okrajev ter iz okolice. Na semnju bo vladalo pravo sejmarsko življenje in vrvenje, tako da bo pač vsak obiskovalec dobil dovolj razvedrila. Opozarjamo zlasti na amerikansko fotografiranje, kjer je slika dogotovljena v pol minute po fotografiranju. Ker je pri tej izredni zanimivosti pričakovati silen naval, določile so se posebne varniostne odredbe. Aparat začne delovati ob 5. Vsled razsežnega vrta se je veselični prostor razdelil po ulicah in znamenitih krajih; markirana pota niso, pač pa je upati, da ga bodo obiskovalci sami imenitno markirali, dasi ni noben marki obljubil svoje udeležbe. Opozarjamo posebno na Vintgar, kjer bo tudi javno kopališče. Omenjamo nadalje slaščičarno, tobakarno, vi-narno. pivarno, kavarno, cvetličarno, igračarno, šaljivo pošto in milijon drugih reči, tako da bo zabave res čez glavo. Pevsko društvo »Slavec« zapoje par lepih zborov, godbe-ne točke oskrbi pomnožena domžalska godba. Vstopnina je le 30 vin., otroci v spremstvu staršev so prosti vstopnine. Začetek ob pol 4. popoldne. Ker je zvečer po Dolenjski cesti najlepši in najhladnejši sprehod in smo v Ljubljani že često izmučeni od strašne vročine, zato naj že vsled tega vsak pride jutri k Plankarju, da si ohladi telo in okrepi dušo in srce.
Deželna zadruga dimnikarjev na Kranjskem je bila na svojem letošnjem občnem zboru prav dobro zastopana. Vidi se, da se dimnikarji zelo zanimajo za svoje stanovske interese. Po raznih predlogih in zanimivih debatah o povzdigi socijalnega položaja dimnikarskega stanu se je volil odbor, ki sestoji iz sledečih odbornikov. Načelnik je g. Ivan Kernc in podnačelnik g. Ivan Blaž i č oba v Ljubljani. V upravni odbor so bili izvoljeni sledeči gir.: Franjo Hoge iz Ribnice. Izidor Šoberl iz Jesenic, Anton Rogelj iz Sp. Šiške, Juri Ha-bonik iz Ljubljane, Ivan Kolar iz Postojne in Maks Seidlcr iz Most. Namestniki so gg.: Ivan Koprivnik iz Radeč. Franc Vrhove iz Rožne doline in Ivan Košenina iz Škofje Loke. Po volitvi se je otvorila živahna debata o dimnikarski obrti, pozdravljali so posebno navzoče člane iz dežele, na kar je predsednik zaključil letošnje zborovanje.
Stavbni odsek Sokola »Vič« priredi vvnedcljo, 30. t. m. ob 4. popoldne domačo veselico s telovadbo na vri u br. Novaka (pri Ani) na Viču, pri kateri l>ode svi ral domači šramel. Po končani telovadbi vršijo se raznovrstne zabave in na nalašč za to postavljenem odru bode ples. Čisti dobiček namenjen je prepotrebnemu skladu za Društveni dom. Ker se isto nedeljo praznuje na Viču tudi običajno žegnanje, katero je že od nekdaj jako dobro obiskovano, je upati, da se prijatelji in podporniki narodnih prireditev udeleže te domače priredbe .
Na Vrhniki se je ustanovila okrajna gasilska zveza. Odposlanci gasilnih društev sodnega okraja vrhniškega so izvolili v odbor: Karel Maver iz Vrhnike načelnik, Ivan Šu-steršič iz Verda namestnik, Dragotin Seliškar iz Vrhnike poslovodja, Anton Drašler iz Borovnice, Valentin Rihar iz Polhovega gradca, Ivan Mesec iz Stare Vrhnike in Ivan Stano-nik iz Horjula odborniki ter Josip Brcnčič iz Vrhnike in Anton Vrbovec iz Verda odbornikov namestnika.
»Sokol« v Borovnici. V nedeljo, dne 23. t. m. je bil v restavracijskih prostorih g. Ant. Drašlerja v Borovnici ustanovni občni zbor borovniškega »Sokola«, najmlajšega na Slovenskem. Obnesel se je prav sijajno in tako obilne udeležbe skoro nismo pričakovali. V našo sredo prihitelo je tudi več bratov z Vrhnike in Logatca in iz Notranjih goric. Občni zbor je otvoril g. Anton Drašler, nakar je bil izvoljen soglasno sledeči odbor: Starosta g. Leo Macoratti, podstarosta g. Fran Petrovčič, načelnik g. Rudolf Marin, tajnik in blagajnik g. Janko Ramovš in sedem odbornikov: gg.: Ant. Drašler, Ivan Majaron, Ivan Švigelj, Franc Drašler, Valentin Fortuna, Fran Urh ml. in Kavčič Davorin.«— Kot odposlan-
ca na zvezni občni zbor^ta bila voljena g. L. Macoratti in g. Franc Pe-trovčio in kot zastopnika na župnem občnem zboru g. L. Macoratti in g. R. Marin, za preglednika računov pa g. Al. Jan iu g. Ivan Lebez. — Društvo se priglasi »Slov. Sok. zvezi« in sicer ljubljanski župi. Kot prvi mecen mladega društva, ki šteje že okroglo 90 članov, se je izkazal gosp. Franc Petrovcič, podstarosta, ki je podaril takoj na občnem zboru 100 K, za kar mu bodi izrečena tem potoni najiskrenejša zahvala. Živeli posne-malei!
Moravsko pevsko društvo« in »Prostovoljno gasilno društvo« v Moravčah vljudno prosita vsa cenjena društva, naj blagovolijo pravočasno poslati prijavnice, da se zamore napraviti natančen spored. Ravno tako prosimo večje privatne družbe, katere žele imeti pripravljen obed, naj nam sporoče število udeležencev, da se tudi zanje preskrbi kosilo, kajti, kakor kaže splošno zanimanje za slavlje in dosedanje prijave, bode udeležba zelo velika. Vsak, kdor se hoče prijetno in neprisiljeno zabavati, naj pride dne 20. avgusta t. 1. v Moravče.
Iz Železnikov. V nedeljo 23. t. m. je priredilo naše sokolsko društvo javno telovadbo, katere se je udeležil Sokol iz Kranja, Škofje Loke in Dražgoš. Vspeh telovadbe je bil prav dober in telovadci so želi zasluženo priznanje. Ta vspeh je našim čukom kar sapo zaprl. Posebne vrste zabavo pa sta napravila mnogoštevilno zbranemu naprednemu občinstvu klerikalni župan Renovc in njegov prvi svetovalec Martink. Posetila sta telovadbo kot odposlanca železniške čn-karije. Hotela sta prepovedati Sokolom telovadbo na prostoru pred cerkvijo, češ da je ta svet občinski in da nihče ni dal Sokolom dovoljenja na njem telovaditi. Ker so se jima še otroci smejali, sta bila tako jezna, da sta pretila, da bosta orodje prevrgla. Hotela sta delati nasilje, pa se jima Je dalo primeren pouk, da na ta način ne bosta izvršila tega, kar jima je naročil bojeviti župnik Marčič. Dolgi in suhi Martink se je celo vstopil med bradljo, ko je nekdo telovadil. Sploh se je ta mož ob tej priliki tako obnašal, da bo imelo z njim še opravka državno pravdništvo. Renovc in Martink sta bila kar penasta od jeze. Skušala sta izzvati pretep, da bi tako onemogočila telovadbo; pa sta se le neizrečeno osmešila in nazadnje sta jo morala žalostno odkn-riti. Navzoče občinstvo pa je še bolj navdušeno ploskalo čilim telovadcem. Dotični svet, na katerem se je telovadilo, je javen prostor in kot tak vsakemu avstrijskemu državljanu prepuščen v vporabo. Renovca je že enkrat c. kr. okr. glavarstvo v Kranju o tej zadevi jasno podučilo. Toda klerikalci so dandanes že taka anarhisti, da se sploh na nobeno postavo več ne ozirajo. Po telovadbi se je vršila pri g. Thalerju dobro obiskana ljudska veselica. Cela prireditev je izborno vspela: tako v moralnem kot tudi v materijalnem oziru.
Dnuštvo za povzdigo prometa tujcev na Bledu izdalo je tiskovino na trdem kartonu, na kateri so zaznamovan' vsi sprehodi in izleti ter ture iz Bleda. To tiskovino naj bi imela vsaka soba, kjer biva tujec, da si lahko svoje izlete po tem kažipotu uravna. Upoštevajoč potrebo se je natisnilo to orientacijsko stensko tablo v češkem in nemškem besedilu ter stane en izvod 10 v. Prodaja te tiskovine prometno društvo in B. Lergerporer poleg posle na Bedu.
Razne stuarL
* Požar na Dunaju. Veliki požar, ki je izbruhnil na dunajskem Severnem kolodvoru, je zažgal 14. t. m. iz službe pri Severni železnici odpuščeni diurnist Fran Schottek, ki se je še tekom noči sam javil policiji. Schottek je bil vdan pijači in je včasih izostal par dni zaporedoma iz službe. Ko so ga odpustili, ga je to tako potr I o, da se mu je očividno zmešalo. Prišel je pozneje večkrat na ravnateljstvo in milo prosil, da naj ga zopet sprejmejo, ko pa je videl, da vse njegove prošnje nič ne izdajo, je začel groziti. Enkrat je zagrozil, da se bo ustrelil, drugič, da se bo nastanil na stroške železnice v hotelu Bristol in končno je zažgal. Dunajska l>olieija pa je zelo obzirna. Ko se je »Schottek javil na komisarijatu, ga je dal prepeljati nadkomisar Hussak v zapore v Notranjem mestu, zjutraj pa so ga oddali šele v glavni policijski zapor in to na odredbo komisarja, vladnega svetnika Deleischa, ker ni hotel razburjati Schotteka s tem, da bi videl na nebu daleč vidni odsev požara. Požar so mogli pogasiti šele včeraj popoldne. Schottek, ki je doma iz Galicije in neoženjen je imel že prej namen zažgati skladišče. Z doma je vzel s seboj tT/4 1 petroleja in ;šel v skladišče, kjer je polil s petrolejem les in o* zažgal z vžigalico. Nekako ob pol 8. sta zapazila požar paznika Nussbaumer. in Fasching, ga pa-
nista mogla več sama pogasiti. V par
trenutkih se je razširil požar na 200 metrov v kvadratu   tedaj   na kakih
40.000 kvadratnih metrov. Na seve-rozapadni strani pogorišča leži plinarna Severne železnice, na severni strani skladišče lesne trgovine Berg-maiin, na severovzhodni strani petrolejska skladišča in prosta skladišča, na južni strani so skladišča premoga in na zahodni strani je razvr-stilni kolodvor. Sredi notri pa stoji les tvrdk David Furth, Arnold Friedmann, S. Kruli & Co., Josip Popper in Koller. Cez skladišče so napeljane brzojavne in telefonske žice Dnnaj-Berolin ter električne prevodne žice Schuckertove tovarne, ki so v tem oziru tvorile veliko nevarnost za gasilce, ker se pretrganih žic ni smel nikdo dotakniti, sicer bi ga električni tok takoj ubil. Gasilska akcija je bila nekaj nenavadnega in naravnost velikanskega. Šest hidran-tov je bilo gasilcem na razpolago, vendar je imela voda iz vodovoda premajhen pritisk. Na kraj požara so se pripeljale tedaj mogočne lokomotive z ogromnimi brizgalnicami ter bruhale vodo v ogenj. Žvižganje teh lokomotiv, gasilski signali, pokanje in prasketanje ognja, vojaška in policijska povelja in vpitje razburjene množice, vse se je zlivalo v veliko, grozno simfonijo. Vedno novi oddelki gasilcev so prihajali, deloma z azbestnimi ščiti, da se ubranijo žareče vročine, cele kompanije so prihajale v teku in konjeništvo ter policija na konjih je dirjala okrog pogorišča. Naenkrat se vname les pri pe-trolejskem skladišču. Visoki uradniki, častniki, sprevodniki in delavci, vse hiti k skladišču in vali petrolejske sode. Tako rešijo samo prvo vrsto, druge vrste pa pokrijejo s peskom, ki ga pripeljejo v vagonih. Z razvrstilnega kolodvora morajo snraviti vlake, kar pomeni velikansko škodo za železnico. Štiri ambu-lanee prostovoljnega reševalnega društva se pripeljejo na ]>ogorišče in kmalu imajo tudi zdravniki dosti dela, dokaz s kako požrtvovalnostjo in kakim samozatajevanjem so delali gasilci. Okrog 11. ponoči je začel pihati neugoden veter. Sicer so se obnesli nasipi proti ognju, vendar je bila velika nevarnost, da se vname skladišče premoga. Zato so napravili daleč noter v premog 60 do 80 m široke ceste, da na ta način v slučaju, da se vname, del premoga, obvarujejo drugi premog. To je bilo velikansko delo, ki pa je pokazalo, kaj premore moč človeških rok v sili. Proti jutru je morala policija izprazniti neko novo zgrajeno hišo v bližini pogorišča, kamor se je bilo spravilo na ti-soč° ljudi, da gleda ta grozno lepi prizor. Odri so pokali in se majali in bati se je bilo velike nesreče. — Ponesrečilo se je med požarom 19 oseb. Sodeloval je pri akciji tudi voz z živili in okrepčili, ki je pre^krbel moštvo s hrano, ker se gasilci niso mogli odstraniti od pogorišča. Tako se je izkazalo dunajsko gasilstvo v najboljši luči, nasprotno pa je bilo vojaštvo, kjer ni bilo namenjeno samo za kordone, le ovira in je napravila konjenica celo škodo ker so konji raztrgali dve cevi in to ravno na najvažnejših mestih.
* Vročina. Vsled neznosne vročine se je zgodilo včeraj na Dunaju zopet več nesreč. Listi poročajo o 7 obolenjih vsled vročine. Vojaštvo se mora vrniti že ob 10 dopoldne v vojašnice. Stražniki so odložili pruske pik^lhavbe in smejo biti zopet Avstrijci s čepcami. Konsum leda na Dunaju se je dvignil na 1,200.000 kg na dan. — V Bambergu je vsled vročine zblaznela žena nekega vrtnarja. — Na Turinškem je usahnilo več potokov in rek skoro popolnoma. V strugah je vse polno rib, ki vsled hitrega gnitja razširjajo neznosen smrad. — V Labi so se pokazale takozvane skale gladu. — V Monako-vem je zadela vročinska kap dva delavca. — V Draždanih je strela zažgala več hiš. — Pri kopanju se dogaja mnogo nesreč. V Jeni so utonili trije vojaki, na Dunaju je utonil neki pomočnik v Donavi.
* V Carigradu. Dosedaj še nepotrjena poročila pravijo, da so našli v Peri na trgu Taksim, kjer stoji topni-čarska vojašnica, dve bombi. Kdo jih je )>oložil tja, dosedaj še niso mogli dognati. — Nemški cesar je nakazal za pogorelee 20.000 mark. — Policija je konstatirala, da je položil ogenj v trgovskem delu Štambula armenski tiskarnar Bagdadlian, čegar tiskarna je bila zavarovana. Listi poročajo o novem poskusu zažiga. V hiši novega štabnega šefa turških vo-jev v Albaniji, polkovnika Pertev bega so našli razna netila. — Židovski prebivalci predmestja Haškoj so organizirali lastno požarno stražo. Neka taka patrola je videla nekega Turka, ko je ravno hotel zažgati neki plot. Turk je pobegnil, med begom pa mu je padel fez z glave in z začudenjem je spoznala patrulja v poži-galcu preoblečeno turško ženo. kakih 40 do 45 let staro, ki je izpovedala, da je »Članica pravoverne tajne zve-
ze, ki so -oklepa mnenja, da je bila vlada Abdul Hamida za ljudstvo dobra. Tajna zveza ji je zapovedala zažgati to hišo, zakaj — tega ne ve, pokoriti se pa mora.«
* Obsodba zverinskega zločinca. Iz Bologne poročajo, da je bil tam včeraj obsojen zaradi zverinskega zločinca čevljarski pomočnik Emilio Carpeggiani na 13 let in 7 mesece v težke ječe. Napadel je nekega Ogni-benija in zahteval od njega denar; ker pa ta ni imel nobenega denarja, mu je iztrgal obe očesi. Ognibeni je oslepel in je bil tudi več tednov v skrajni nevarnosti, da umre. Vsled neznosnih bolečin se mu je omračil tudi duh.
* Brata ustrelil radi dedščinc. Trgovec Karel Dioscegv v Aradu se že dolgo časa prepira s svojim bratom radi neke dedščine. Ko sta se brata v ponedeljek zopet sprla, je potegnil Karel samokres in ustrelil brata, ki je obležal na mestu mrtev. Morilca so takoj zaprli.
* Morilec svoje žene. Že lansko leto so našli pri Kiistrinu v berolin-ski okolici mrtvo neko žensko, katere niso mogli spoznati. Truplo je imelo na vratu znake davljenja. Sedaj pa je policija dognala, da je bila ta ženska soproga magistratnega uradnika Sternbecka v Berolinu. Živela sta v vednem prepiru. Sternbeck je priznal, da je ženo sam zadavil.
* Ojačenje Bonapartistov na Francoskem. Bonapartisti so imeli do sedaj na razpolago samo list »Auto-rite«. Sedaj pa je kupila princezinja Klementina še dva lista v Parizu in sicer »Eclair« in »Patrie«. — Za nakup »Eclairja« je dala poldrugi milijon frankov.
* Princesinja Chimav. Pariško civilno sodišče je loč'lo zakon prince-sinje Chimav z njenim zadnjim soprogom, bivšim sprevodnikom vezuv-ske železnice, Ricciardijem. Princezinja se je, kakor znano poročila, naj-preje s princem Chimavem. Temu je sledil ciganski primas Rigo Jancsi, katerega je izpodrinil Ricciardi. Ž Ricciardijem je živela princezinja celih 7 let. Ločitev je zahteval že pred enim letom Ricciardi, ker je zalotil princezinjo v intimnem položaju z nekim njenim komornikom. Po tej ločitvi pride najbrže na vrsto ta srečni komornik.
* Neprilike pri psroki Marthe Steinheil. Pri poroki Marthe Stein-heil s slikarjem Perugia v Parizu se je zbralo v cerkvi poleg radovednega občinstva toliko fotografov, da so morali z oboroženo silo delati prostor za svatovski sprevod. Že pred altar-jem tik pred začetkom poročnih ceremonij pa je Martha omedlela. Vendar pa se je kmalu osvestila, nakar se je izvršila poroka.
* Zamenjava mrlieev. Na praš-gkem anatomičnem institutu so zamenjali — menda vpliva tudi tam vročina — dva mrliča in pokopali pomotoma truplo nekega majorja mesto nekega delavca. Ko so prišli pomoti na sled, so morali truplo majorja zopet izkopati in to samo radi tega, da ga s primernim pompom zopet pokopljejo.
* Kolera na Pruskem. Kolera se je pojavila nenadoma v Zahodni Prusiji. Oboleli sta v Marienburgu dve ženski, ki so jih radi sumljivih znakov bolezni peljali v bolnico. Tam so uvedli bakterijologiČno preiskavo, ki je pokazala, da imata obe ženski pravo azijsko kolero V mestu in okolici vlada radi tega silno razburjenje.
* Za blatnikov polet s pasažirjeni. Včeraj se je posrečil koroškemu avi-jatiku Zablatniku lep polet s pasažirjeni iz Dunajskega Novega mesta v Fischamend. Dvignil se je v Novem mestu ob 5. uri 36 minut z inženirjem Huterjem, se sestal v Fischamendu s Szekelvjem in se vrnil z njim in z J Millerjem zopet v Novo mesto.
* Letalni stroj na manevrih. Letošnjih avstrijskih manevrov se udeležita nadporočnika Stohanzel in Miller, ki sta dodeljena vojaškemu letalnemu oddelku. Na razpolago imata dva Etrichova letalna stroja.
* Zmagalca za Daily Mailovo nagrado na Angleškem. Pri angleški letalni tekmi za Dailv-Mailovo nagrado v znesku 240.000 kron je priletel kot prvi na cilj v Brooklandu Beaumont ob 2. uri 8 minut. Kot drugi in edini, ki mu je bil nevaren in vedno za petami, je dospel Španec Vedrines. Beaumont je imel Bleriotov, Vedrines pa Moranov monoplan.
* Odprava praznikov. Konec tega ali v začetku drugega tedna izide papežev ukaz z natančnimi izvršilnimi naredbami k zadnjemu motu pro-prio, ki odpravlja praznike.
* Dvoboj na cesti. V mestu Tra-pani je napadel predsnočnjem sredi na mestnem trgu neki politični nasprotnik brata italijansekga poslanca Dalija z revolverjem. Tudi Dali je potegnil svoj samokres in oba nasprotnika sta se začela streljati, dokler se nista oba mrtva zgrudila.
* Železniška nesreča v Ameriki. Pri Hamletu v Severni Karolini sta trčila skupaj na odprti progi osebni in tovorni vlak. Oba stroja sta raz-
bita. Več voz je poškodovanih. Izpod razvalin so odkopali do sedaj 17 mrtvih in 40 težko ranjenih potnikov.
* Umor   mornarskega vajenca.
Pred kratkem smo poročali, da je umrl na ogrskem parniku »Mathias Kiralv« nenadoma mornarski vajenec Franc. Sumili so, da je umrl za kolero in ga oddali v infekcijsko bolnico. Bakterijologična preiskava jo dognala, da Franc ni imel kolere, pač pa je dognala obdukcija, da je bil deček zavratno umorjen. Uvedli so na parniku strogo preiskavo in zaprli štiri mornarje, ki so na sumu, da so Franca zavratno umorili.
* Dogudek na šviearsko-uemški meji. Iz Bazla poročajo dogodek, ki se je pripetil že pred par dnevi na švicarsko-nemški meji in ki vzbuja veliko vsestransko pozornost. Delavec Ivan Šmid iz plinarne v Bazlu je trgal sadje na nekem obcestnem vrtu, ki leži 20 m od švicarsko-nemške meje. Pri trganju ga je zalotil nemški poljski čuvaj Bohrer in hotel Smida aretirati. Radi tega je nastal med obema prepir, ki se je končal s tem, da je Bohrer na Šmida dvakrat ustrelil. Težko ranjenega je naložil na voz in ga peljal v nemško bolnico pri Ludviku. Šmid je tam umrl. K obdukciji so povabili brzojavno dvakrat nemško sodno komisijo iz Muklhause-na, ki se pa obdukcije ni hotela udeležiti. Šmid zapušča vdovo s štirimi otroci. Za to neodpustljivo ravnanje čuvaja Bohrerja in še bolj obsodbe vreden nastop nemške sodne oblasti v Muklhausenu, se zanimajo posebno izvennemški diplomatični krogi, ki ne bodo pustili, da bi se ta zedeva čisto navadno bagatelizirala.
* Vročina v New-Yorku je grozna Pojavljajo se dan za dnevom kake nesreče. Ljudje padajo po ulicah, deloma od vročinske kapi deloma omedlevajo. Do 13. t. m. je umrlo v mestu radi vročine 270 oseb. Sredi julija so imeli redno vsak dan do 94° stopinj Fahrenheita. Vsak dan umrje vsled vročine poprečno 10 oseb, več sto pa jih oboli. Tudi požari se silno množe v Ameriki. V Detroitu se je vnel na več krajih prostran gozd. Med goreče dele gozda je zavozil tudi neki osobni vlak, ki se je moral ustaviti, ker so pregoreli na progi pragovi na katere so položene tračnice, ki so se skrivile vsled silne vročine. Vlak je stal sredi ognjenega morja. Več potnikov se je vsled gostega dima zadušilo, predno je prišla rešitev. Neki drugi vlak je peljal čez goreč most, ki se je podrl ravno ko je prišel vlak čezenj. V gozdovih je presenetil požar več gospodarjev in uničil veliko farmerjev, ki so se nastanili v odprtih dolinah gozda. Dalje ste popolnoma pogoreli v gozdnem kompleksu sezidani vasi Au Sable in Chebovbon, ter mestece Ose-oda. Na stotine ljudih je poginilo v plamenih. Podobna poročila o vročini, požarih in podobnih nesrečah dohajajo iz cele Amerike. Vročina še ni odnehala. Tudi ameriške setve bodo trpele velikansko škodo, kar bo upli-valo neugodno na ves svetovni trg. —
* Profesor dr. Spiegelberg, spisatelj slovite knjige »Lehrbuch fur Ge-burtshilfe«, piše: Po doseženih uspehih na kralj, kliniki za ženske bolezni v Vratislavi rad potrjujem, da se naravna Franc Jožef ova grenčica y tozadevnih slučajih uživa lahko dlje časa, ne da bi to imelo kakih posledic, in da ne bi grenčica vsled tega izgubila na svojem učinkovanju. 4
Dimilo podporno društvo
,Jtado$o]M.
Zadnji termin za vlaganje prošenj je 15. avgust. Abiturijentje naj prilože prošnjam maturitetno in ubožno spričevalo, iz katerega naj bo jasno razvidno premoženjsko stanje prosilčevo, oz. njegovih staršev, viso-košolec naj pa priloži prošnjam spričevala o prestanem izpitu, oz. kolo-kvijska spričevala in ubožni list. Na prošnje, ki ne bodo imele teh prilog, se odbor ne bo oziral. — Opozarjamo gg. visokošolce in abiturijente, da je letos društveno denarno stanje zelo neugodno. Število podpor društvu se jo namreč letos zelo skrčilo; naravna posledica temu bo, da tudi društvo ne bo moglo dati toliko podpor, kakor v preteklem letu. Apeli na občinstvo, denarne zavode, občinske zastope itd. so ostali večinoma glas vpijočega v puščavi. Prosilcev vsako leto več, denarnih prispevkov vedno manj! Kako bi bilo mogoče dvigniti prispevke društvu t
Odbor je storil v tem oziru, kolikor je mogel, vspehi so bili majhni. Mislimo, da ne preostaja drugega, nego da pomaga dijaštvo samo društvu pri nabiranju podjior. To bi bila lepa, hvaležna in prav koristna naloga visokošolcev in abiturijentov v počitnicah. Dijaštvo naj ne zahteva samo od podpornega društva, temveč naj tudi dejansko pomaga društvu pri nabiranju prispevkov. Abituri-jenti in visokošolci! nabirajte prispevke 2.a »Radogoja« pri privatnih osebah,   prirejajte društvu v korist
veselice, igre itdV; le na ta način se bo dalo najpotrebnejšim dijakom pomagati toliko, da nadaljujejo, oz, končajo svoj visokošolski študij. Pričakujemo, da ta naš poziv najde mnogo odmeva ne le med kranjskim, ampak tudi med goriškim in štajerskim dijaštvom, ki bi v tem oziru lahko storilo mnogo več, kakor doslej.
Na delo tedaj gg. abiturijenti in visokošolci; ne držite v počitnicah križem rok, da ne boste po razdelitvi podpor jadikovali, če društvo ne bo moglo ugoditi vašim željam.
Odbor »Radogoja«.
Telefonsko in nrzolovno
poročilo.
Seja državnega zbora.
Dunaj, 29. julija. V današnji seji državnega zbora je prišlo ob priliki sklepanja o predlogih draginj-skega odseka, da naj se dovoli časovno in kvantitativno neomejen uvoz argentinskega mesa do burnih prizorov, kakršnih v državnem zboru že dolgo ni bilo. Takoj po koncu seje draginjskega odseka, v kateri je bil sprejet sklep, da naj uravna vlada vse potrebno za neomejeni uvoz argentinskega mesa in dodatni predlog, da naj se določi gotov kontingent za uvoz iz balkanskih držav je skušala vlada vplivati na predsednika Mandiča, da naj skliče še enkrat sejo in skuša reasumirati sklep draginjskega odseka. Poslanec Mandič se je temu ustavljal in odločno zavrnil željo vlade. Prišli pa so k njemu še poslanci nemškega »Nationalver-banda«, Poljaki in slovenski klerikalci, ki so se v tem vprašanju pokazali kot najostudnejši priganjači vlade, ter so zahtevali, da naj skliče še enkrat sejo, ki bi iznova sklepala o mesnem vprašanju. Mandič se je tudi tem posredovalcem odločno uprl, ter izjavil, da on nikakor ne more prevzeti odgovornosti za tako neljudsko postopanje, ki ruje proti najvitalnej-Šim interesom prebivalcev in proti sklepom odseka samega. Izjavil je, da je pripravljen sklicati draginjski odsek k seji, če zahtevajo to poslanci pismeno. Pismeno pa si ni upal niti eden poslancev zahtevati obnovitve seje. Tako so prišli predlogi draginjskega odseka danes v zbornico. Ministrski predsednik je še enkrat poživljal poslance v imenu vlade, da naj ne sprejmejo teh predlogov, sicer bi vlada ali ne mogla upoštevati želje zbornice ali pa bi morala kršiti svoje obveznosti proti Ogrski. Poslanec Offner je označil v svojem govoru zahteve draginjskega odseka kot eminentno ljudsko vprašanje ter kot važno državno potrebo, v kateri naj bi pokazala država vendar enkrat odločno voljo. Jarc je skušal strašno nerodno in otročje opravičevati vlado in agrarce, ter se je osmelil trditi, da diktira mestnim poslancem te sklepe edino le lovenje za naklonjenost volilcev in demagogija. Dobil je za svoje neslanosti takoj primeren odgovor od socijalnih demokratov, ki so živahno proti njegovim neslanim izvajanjem. Korošec je čutil potrebo se odlikovati po znani svoji neotesanosti in rovtarskih manirah. Zaklical je nekemu poslancu »Halts Mani«, kar je izzvalo v zbornici občno nevoljo. Pred glasovanjem so zahtevali socijalni demokrati poimensko glasovanje. Pri poimenskem glasovanju se vladne stranke niso upale več glasovati proti predlogom, katere so njih zastopniki sami odobrili. Vendar je padel prvi glavni predlog z 241 proti 174 glasovi. Za predlog je seveda glasoval tudi ljubljanski poslanec dr. Ravnikar. O spreminjeval-nem predlogu za uvoz mesa po časovnih potrebah so se glasovi samo konstatirali in je predsednik izjavil, da je tudi ta predlog propadel s 191 proti 182 glasovi.
Ta denuncijacija predsednika o Stolzlovem predlogu je očividno napačna, kakor se je dalo konstatirati tudi z galerije. Večina poslancev jo glasovala za predlog. Ker so spoznali to nepravilnost tudi poslanci, se je vzdignil zlasti med socijalnimi demokrati vihar ostrega protesta proti tej konstataciji. Socijalnim demokratom so ugovarjali agrarci ni v trenotku je bila vsa zbornica razdeljena na dva tabora. Prerekanje je včasih nastalo tako silno, da je prišlo skoro do dejanskih spopadov. Zlasti so se odlikovali in ubadali slovenski klerikalci. Predsednik si ni mogel drugače pomagati, kakor da je izjavil, da hoče ponoviti glasovanje. /Takrat pa poimensko. Tega glasovanja pa agrarci niso hoteli pripustiti. Z vseh strani so hiteli poslanci k preolsedniški tribuni in k zapisnikarjem, in so konstatirali pri zapisnikarju Benkoviču, da je resni ta t glasovanja falsificirah Benkovič si v zadregi ni vedel pomagati drugače, kakor da je vzdihnil: »Bom pa še enkrat štel.« To je bilo zopet olje v ogenj. Češki socijalni demokrati so se hudo spopadli s slovenskimi klerikalci. Zlasti srborito se je
jfitsđel Plojev naslednik Breneič, ki je razbijal po ped tu, pa tudi Hladnik se je vedel jako malo dostojno. Sicer pa se je pozneje zatrjevalo, da napačni rezultat štetja ne zadene osebno nobenega zapisnikarja, marveč je nastal samo vsled pogreška. Koliko je vredna ta izjava, si lahko vsak misli. Skandali so narasli tako, da je moral predsednik sejo prekiniti. Med tem se je vršila konferenca načelnikov strank, ki pa niso mogli na resultatu ničesar izpremeniti.
Ko je bila seja zopet otvorjena, je konstatiral predsednik, da sta Reu-manov in Stolzlov predlog propadla. 1 Visel je potem na glasovanje dodatni predlog poslanca Oecha za razširjeni uvoz mesa in živine iz balkanskih držav. Beseda živine se morala izpustiti in je bil nato predlog sprejet z 208 proti 107 glasovi. Na vrsto je prišla potem socijalno-demokra-tična obtožba ministrstva Bienerth. Danes se še razpravlja o trgovinski pogodbi s Crno goro in Portugalsko ter nadaljnje debato o drohobyškili grozodejstvih. Seja bo trajala pozno v noč.
Poslanec dr. Ravnihar je vložil interpelacijo na pravosodnega ministra v zadevi imenovanja dveh dežel-nosodnih nadsvetnikov v Ljubljani z ozirom na poročila iz Gradca, češ. da je graško nadsodišče za eno teh mest predlagalo sodnika nemške narodnosti. Interpelacija se sklicuje mi načelo posestnega stanja, ki se je bili ustvarili — Nemci. Poudarja dalje, na Češkem uveljavljeno načelo, da je samo v onem sodnem okraju smeti imenovati drugorodnega sodnika, kjer druga narodnost doseza vsaj 20 c,r vsega prebivalstva, dočim je no-torično, da v območji ljubljanskega deželnega sodišča prebivalstvo nemške narodnosti ne doseza niti orr vsega prebivalstva.
Poslanec dr. Ravnihar je interpe-liral pravosodnega ministra glede izredne pomnožitve poslov na deželnem sodišču ljubljanskem. Na tem sodišču viseče pravdne zadeve (civilne) so se v zadnjem desetletju po številu skoro podvojile- Interpelacija zahteva sistemiziranje novih sodnih mest in pomnozitev pisarniškega osobja.
Vročina.
Dunaj, 29. julija. Vročina še vedno narašča. Meteorologična postaja razglaša, da je pričakovati še nadalj-nega stopnjevanja vročine. V mestu se dogajajo vedno nove nesreče. V Zateču so umrle 3 osebe za posledicami vročine. V Podmoklih se je moral ustaviti dunajski brzovlak, ker je v vlaku več oseb zbolelo vsled vročine.
Cigani napadli komponista.
Praga, 29. julija. Znanega komponista Karla "VVeissa (revisor) so napadli, ko je bil na lovu, cigani in ga slekli do nagega in oropali. Weiss je taval na to po gozdu do jutra, ter je našel potem neko hišo v gozdu, kjer so mu dali obleko.
Urednik »Srbobrana« obsojen.
Zagreb, 29. julija. Danes se je vršila tu razprava proti uredniku /Srbobrana« Jovu Benjaminu, katerega je tožil predstojnik sodišča v Požegi Falkner. Benjamin je bil obsojen na 2 meseca zapora.
Turčija.
London, 29. julija. x\ngleški časopisi pozdravljajo korake, katere je sklenila Turčija za Malisore. Časopisi odobravajo koncilijantnost turške vlade napram Albancem ter poudarjajo, da bo našla Turčija pri Angleški za te svoje korake tudi primerno podporo.
Gospodarstvo.
— Mesno vprašanje. Trgovsko-politična centrala na Dunaju se je bavila včeraj z mesnim vprašanjem. Odborniki so protestirali posebno proti zlorabi živinozdravniških zakonov in predpisov, ki prekoračijo večkrat svoj cilj s tem, da onemogočijo in zmanjšujejo večkrat popolnoma ne-postavno uvoz živine. Radi raznih živinskih kužnih bolezni zapro namreč večkrat popolnoma uvoz cele dežele. Glede tega postopanja je sklenila centrala sestaviti spomenico, ki jo predloži v jeseni parlamentarni vladi. Poslanec Wastian je bil včeraj pri ministrskem predsedniku, kateremu je izročil sklepe občinskih svetov mesta Maribora in Ptuja, ki za zahtevati na-daljni uvoz argentinskega mesa. Tudi ni u je pojasnil ustmeno, kakšno stali-Ice zavzemajo spodnještajerska mesta napram uvozu argentinskega mesa. Ministrski predsednik mu je zagotovil, da se bode zavzemal za interese mest y očigled tem neznosnim draginjskim razmeram, ne more pa seveda položaja izboljšati z enim udarcem. Vendar pa upa, da se bode doseglo z energičnim delom gotovo izboljšanje sedanjih dravinjskih razmer. Končno je opozoril ministrski predsednik Wastiana na svoj odgovor na tozadevno interpelacijo x zbornici.
— Okrajno glavarstvo v Postojni je do preklica prepovedalo živinske sejme za parkljasto živino v, celem postojnskem okraju in sicer zaradi kužne bolezni na gobcu in parkljih.
— Prepovedani živinski sejmi na Tirolskem. Tirolsko namestništvo je izdalo sledeči ukaz; Ker se je pojavila v več okrajih, ki so bili do sedaj neokuženi, živinska kuga ua gobcu in parkljih, in se ni moglo dognati, odkod so bolezen zanesli, prepove namestništvo začasno vse živinske sejme po celi Tirolski. Prodajati se sme na sejmih samo zaklana živina. Ta ukaz ima takojšno veljavo.
I
Mladi, pa marljivi in vztrajni
Sokol v Domžalah
otvori
doe 6. avgusta f. I. svoi dom.
Glede na pomembnost te prilike in važnost postojanke, ki jo zavzema domžalski Sokol, je sklenil odbor Slovenske sokolske zveze, da je na ta dan prirediti v Domžalah večji sokolski zlet. Udeleže se naj ga poleg Ljubljanske sokolske župe, ki ji je zlet v Domžal o obenem župni zlet, tudi vse bližnje sokolske lupe, tem pa kolikor mogoče številno pridružijo tudi oddaljenejše župe in društva.
Pohitimo torej bratje? in sestre, dne 6. avgusta kar najninogobroj-neje k domžalskemu Sokolu, da mu tako pokažemo svojo bratsko ljubav in priznanje svoje za veliko vztrajnost in požrtvovalnost, s katero je v razmeroma kratkem času zgradi] novo sokolsko trdnjavo.
Bodi domžalski sokolski zlet močna vspodbuda domžalskemu So^ kolu, da z isto vztrajnostjo, kakor je ž njo gradil" svoj dom, nadaljuje delo v njem.
Bodi sokolski dan v Domžalah nova sijajna osvedočba velike in nad vse krasne misli sokolske. V čim večjem skupnem nastopu naj pokaže slovenskega Sokolstva nezlomno moč in jekleno disciplino, naj priča o jakem našem delu za ljubljeni naš narod, o krepkem našem stremljenju za okrepitev in vzmnožitev njegovih telesnih in nravstvenih moči, za njega napredek in blaginjo, razvoj in povzdigo!
Prisrčno vas torej vabimo: pridite kar najštevilnejši, pridite kar najdovršenejši po delu, da bo vspeh sijajen, korist popolna!
Kvišku k vzajemnemu krepkemu činu! Kvišku junaški prapor sokolski!
Xa zdar! Xa svidenje!
Predsedstvo Slovenske sokolske zveze.
Poziv!
Slovenska sokolska vrsta vrača se zmagoslavno iz Turina.
V mednarodni tekmi, v najhujšem boju s telovadci prvih kulturnih narodov, izvojevala je častno zmago in proslavila ime našega malega slovenskega naroda.
To je vspeh vstrajnega, smo-trenega in čez vse napornega dela.
Zaeno je pa pojav največje požrtvovalnosti, ker so šli vračajoči se zmagovalci na svoje stroške
v tujino proslavit ime našega milega naroda.
Vračajočim se zmagovalcem hite nasproti naša hvaležna srca — pokažimo jim pa svojo hvaležnost in priznanje tudi dejansko.
Ustanovimo našemu vzornemu Sokolstvu
ki naj bode našemu Sokolstvu opora na ostro začrtanem potu do novih zmag in — prvenstva.
Slovenci! Obračamo se do Vas s pozivom, da pokažete s prispevki za „Sokolski tekmovalni sklad**, da veste ceniti moč sokolske ideje in važnost resnega sokolskega dela.
Sokolski ideji naklonjene liste prosimo za ponatis tega poziva.
V Ljubljani, dne 17. maja 1911.
Dr. han Tavčar.
Dr. Karel Triller.  Dr. Alojzij Kokalj.
Upravništvo „Slov. Naroda" je pripravljeno sprejemati prispevke za „Sokolski tekmovalni sklad".
Upravništvo.
Javu lahvala.
Podpisani   odbor telovadnega
društva »Sokol« v Škof ji Loki si dovoljuje tem potom izreči svojo naj-iskrenejšo zahvalo vsem onim, ki so
na kakoršnikoli način pripomogli, da je toliko v materijelnem, kolikor v
moralnem oziru tako ugodno uspelo naše slavlje dne 9. julija t. 1. povodom razvitja društvenega prapora in
n. zleta G. S. Ž.
Zlasti si društveni odbor šteje v posebno čast izreči javno zahvalo v prvi vrsti kumici sestri Milevi dr. Zakrajškovi za krasni govor pri razvitju prapora in družici Anici Honia-novi za kremeniti govor pri priveza-nju krasnih dragocenih trakov, ter potem tudi vsem družicam za ves trud, ki so ga imele s pripravami, po katerih se je na tako časten in sijajen način vršilo razvitje prapora. Nič manj smo dolžni zahvaliti se akade-mičnemu slikarju br. Ovidonu Birol-la in gospodu ravnatelju Ivanu Šubi-cu za umetniško dovršeni, v narodnih ornament ih zrisani načrt našega prapora. Potem*se zahvaljujemo starosti gorenjskih naših praporščakov br. dr. Josipu Kusarjn za njegov krepki govor pred razvitjem tega prapora.
Zahvaljujemo se tudi vsem br. Sokolom za nam v porabo dane dvo-vprežne kočije.
Dalje se zahvaljujemo starosti G. S. 7j. br. Marinekn za junaški govor zbranim gostom, reprezentan-tom predsedstva S. S. Z., domačim in sosednim župam, osobito pa župi Ljubljana I. in idrijski župi, vsem ostalim bratskim sokolskim in drugim narodnim društvom, ki so nas počastili s svojim obiskom, kakor tudi kavalkadi, ki je jezdila na čelu impozantnoga sprevoda. Da je ljudska veselica tako izborno in v popolno zadovoljstvo vseh udelcžencev uspela. gre pred vsem zahvala pod-starosti hr. Franeetn Dolencu za obširni odstopljeni veeelični prostor in druge nam razpoložljive udobnosti na njegovem ]>osestvu »Stemarje«; zahvaljujemo se pa tudi vsem go-spem načelnicam posameznih šotorov in br. načelnikom za sodelovanje. Isto t ako izrekamo zahvalo vsem sodelujočim družicam, prospem in go-spicam, ter obema blagajnikoma.
Končno naj izrečemo vnovič najtoplejo zahvalo vsem onim, ki so z denarnimi prispevki omogočili napravo našega prapora. Še posebej pa se zahvaljujemo vam vrlim rojakom, ki so raztreseni širom domovine in izven nje tudi iz Amerike, ter se s prav znatnimi prispevki odzvali naši prošnji. Tudi vsem nabirateljem teh prispevkov in udeležencem bodi izrečena zahvala! Ka zdar!
Telovadno društvo »Sokol« v Skofji Loki, dne 23. julija 1911.
Slavko Flis, starosta.
Zahvala.
Sokolska slavnost povodom II. zleta sokolske župe »Ljubljana I.« v Kamniku završila se je tako uspešno, da čuti podpisano društvo prijetno dolžnost, zahvaliti se najiskreneje vsem onim, ki so na ta ali oni način pripomogli k tako velikemu uspehu navedene prireditve. V prvi vrsti zahvaliti se nam je vsem onim značajnim in odkritosrčnim meščanom, ki so okrasili svoje hiše z zastavami in pokazali s tem, da se ne strašijo ni-kakih pretenj nasprotnikov. Pokazali BO, da se dobi v našem Kamniku še mnogo, mnogo značajev, ki ne klonejo tilnika pred vsakim dekanovim kinom. Čast takim značajem!
Prav posebna zahvala pa lx>di izrečena našemu vrlemu narodnemu ženstvu! Koliko je to pripomoglo k tako velikemu moralnemu in tudi gmotnemu uspehu slavnosti,uam najbolje pričajo pobalinski izbruhi političnih nasprotnikov v njihovem glasilu. Podpisano društvo z mirno vestjo lahko trdi: za moralni in za gmotni uspeh zahvaliti se imamo v prvi vrsti ravno zavednemu narodnemu ženstvu kamniškemu, ki stoji tako visoko v svoji časti, da ga nizkotna napadanja v »Slovencu« ne lio-do nikoli dosegla. Čast in slava temu ženstvu in naša najudanejša zahvalni Obenem, ko se zahvaljujemo, izrekamo prijetno nado, da se hode narodno ženstvo kamniško ravno vsled napadov od strani političnih nasprotnikov, še bolj oklenilo naprednih društev in jim s požrtvovalnostjo pomagalo do nadaljnih uspehov. Hvala vam, cenjene dame, za presrč-nj sprejem, katerega ste pripravile našim bratom iz drugih krajev, hvala vam za požrtvovalno delo v paviljonih in v Društvenem domu, hvala vsem darovalkam prispevkov za pokritje jestvin in dr. Posebej se zahvaljujemo še gospej dr. Krautovi za njen pozdravni govor in za obljubo, da bode narodno ženstvo odgajalo svojo deco v sokolskem duhu. Slovenske matere, storite to, in najlepši odgovor daste podlim napadom od nasprotne strani. Mladina, ti pa vztrajaj pri svojem navdušenju za narodno stvar, da pozneje tudi z de-
lom pokažeš, da si vreden sin in vredna hči svoje slovenske zemlje. Sokolski ti - Na zdar!
Končno se zahvaljujemo vsem onim, ki so sploh le količkaj pomagali k uspešni zavr&itvi naše slavnost i. Na zdar!
Telovadno  društvo »Sokol« v Kamnika. ( Dr. Al. Kraut, t. č. starosta Dom. Lušin, t. č. tajnik.
Darila.
Upravništvn naših listov so poslali za:
Ciril-Metodovo družbo: Andrejko Ddermau, c. kr. davčni asistent, Kočevje, 20 K, »ker je pravica zmagala — zatrli niso spečih, ne bodo nas be-dečih«; Gustav Kere, Žužemberk, 2 K, strelnina od prvega srnjaka, plačano mu po g. dež. poslancu Ivanu Vehovcu iz Žužemberka; »Učiteljsko društvo za ptujski okraj« 10 K, mesto venca na grob ge. Minke Ogore-lec; Mali Karlo Chrištof nabral dne 27. julija ob priliki zaključnega izleta gojenk šole njegovega očeta v Medvode in Goričane, 3 K 43 v, med katerimi se nahaja tudi del prihran-njega samega, in Krešina Korošak, stud. exp. akad. pri Sv. Jurju ob Ščavnici, 1 K. Skupaj 36 v.
»Domovino«: g. dr. Viktor Mur-nlk 10 K, namesto venca na krsto umrlega zborničnega sluge g. Josipa Pogačnika.
Živeli nabiralci in darovalci!
Izdajatelj in odgovorni uredniki Valentin Kopitar.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 27. julija: Alojzij Zebre, sin C. kr. okraj, sodnika, 12 dni, Rimska cesta 7. — Marija Bobnar, delavčeva vdova, 80 let, Radeckega cesta 11. — Marija Reich, žena barvarja in posestnike, 51 let, Ozka ulica 4. — Eleo-nora Cirnstein, hči nam. strojevodje, 6 mesecev, Zalokarjeva ulica 9.
Dne 28. julija: Franja Mucla, hišna posestnica, 81 let, Ulica na grad 8.
Dne 29. julija: Anton Omirzel, pekovskega pomočnika sin, 1 mesec, Jenkova ulica 9.
V dele!ni i-inici: Dne 26. julija: Ivana Uršič, po-sestnikova žena, 35 let. — Stanislava Primožič, veleposestnikova hči, 2 mes.
Dne 28. julija: Janez Erjavec, posestnik, 31 let.
Borzna poročila.
Ljubljanska
* Kreditna banka v Ljubljani11.
Undai kirzl Junijske Urit 29. julija 1911.
■•leibeal papirji.	Desaral	
4°/o majeva renta ....	9215	92*35
4-2«/0 srebrna renta ....	95-80	96 —
4% avstr. kronska renta  . .	92-10	92 30
4°/* ogr.      „              . .	91 —	91-20
4% kranjsko deželno posojilo	94-50	95-50
4% k. o. češke dež. banke .	94-50	95-—
Sr»6k«.		
Srečke U 1. 1860       .  . .	41850	43050
»t    »•  n 1864 •  •   •   • .	597-—	6C9-—
h    tiske ......	307--	313 —
„   zemeljske I. izdaje .	292-25	298 25
n             n        H«     »t •	280 —	286'—
.,    ogrske hlpotečne • .	249-50	255-50
„    dan. komunalne	495-50	505 50
„   avstr. kreditne . . .	502 —	514 —
„    ljubljanske ....	84 —	90-—
„    avstr. rdeč* krila  » .	72*90	78*90
	47-75	5375
	37-40	41-40
„   turike . .  . . • .	249 —	252--
Delalo«.		
Ljubljanske kreditne banke .	460 —	462*-
Avstr. kreditnega zavoda . .	657*—	658-—
Dunajske bančne dražbe . .	547-25	548*25
		122-50
		746*75
	826*70	827-70
Češke sladkorne družbe . .	303-—	305-—
Zivnostenske banke. ...	280*50	281-50
Valut«.	i	
Cekini   . .  . . . * * .	1136	11-39
Marke             • « • . • •	117*22*	117*42*
Franki   .             . . . m	95--	95-15
Lire  •   •      •  • -• • • • »j	94-55	94-75
	253-50	254*25
Žitne osne v Budimpešti
Dne 29. julija 1911. T • r m I n.
Pšenica za oktober 1911. Rž za oktober 1911 . . Koruza za avgust 1911 • Koruza za maj 1912 . . Oves za oktober 1911 .
za 50 kg 1112 za 50 kg 9-15 za 50 kg 7*72 za 50 kg 7*52 za 50 kg 8-15
LJUBLJANSKI
MESECU M KNJIŽEVNOST N PHOSVETO
asm
tahojo po 4 *•*• okMHa * Milki
pot bo m mm v roških tor Moji • K oo h, pol loto 4 K oo k, lotit loto o K po k.
la^ro^ooroujoko MotejnK oo k oo loto
„Nirodna Tiskana" v Ljubljani.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. a. občinstvo vljudno vabimo aa, ■ovo nsrocbo, stare p. a. naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem časa ponove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke.
velja v Ljubljani na dom dostavljen:
Vse leto. . . E 24'— I Četrt leta... K 6-— Pol leta ... „ 18-— I En mesec. . . „ 2.— V upravništvu prejeman na mesec K 1-90. S pošiljanjem po pošti v Avstriji velja:
Vse leto . . . K 25-— I Četrt leta • • K 6-SO Pol leta ... 13-— I En mesec  . . „ 2-30
Za Nemčijo vse leto 28 K. Za Ameriko in druge dežele vse leto 30 K.
Naroča se labko z vsakim dnevom, a brata se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo.
Pri reklamacijah naj se navede vedno dan za«
dnjega plačila naročnine. JONnT" List se ustavlja 10. dan po potekli naro čnini brez ozira vsakemu, kdor je ne vpošlje o pravem času.
Upravništvo Jlovenskega naroda"
Poslano.
Mnogoitranska poraba. Gotovo ni domačega zdravila, katero se da tako mnogo-
stransko porabiti, nego „Mollo-vo francosko
žganje in sol", ki je takisto bolesti utešujoČe, ako se namaže ž njim, kadar koga trga, kako to zdravilo vpliva na mišice in živce krepilno in je zatorej dobro, da se priliva kopelim. Steklenica K 2'—. Po poštnem povzetji pošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. BfOLL, c. in kr. dvorni založnik, Dunaj, Tnchlauben 9. V zalogah po deželi je zahtevati izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 6 18
Lekaraaria Julija Schaurnanna te-
lodćna sol je v več nego 30 letih prišla na izboren glas kot dietetski izdelek, kar potrjujejo premnoga priznalna pisma. Deluje točno in zanesljivo pri vseh motenjih prebave, pri želodčnih neprilikah, tvoritvi kisline vzpehavanju itd., tako da jo kot jako razširjeno staropreiz-kušeno domače zdravilo jako cenijo. Za izborni učinek se ima zahvaliti  racionalni sestavi. —
Skatlja stane K 1*50.
Večkrat    pride    prilika, da
moramo pri ranitvah iskati in priporočati dobrega obvezilncga sre^Jsiva. Za to prav preizkusen in uravnan pomoček, ki zaradi svojega antiseptičnega, hladečega iu bolečine tolažečega učinka služi v preprečen je vnetij in pospešuje zaceljenje, je v ? >ej mouarhiji predobro znano praško domače mazilo iz lekarne. B. Fragner-ja, c. kr. dvornega dobavitelja v Pra gi. Ker se mazilo tudi po dolgoletni rabi nie ne izpremeni in ne izgubi zdravilne moei, bi ga morali imeti za nenadne slučaje pri vsaki biši.
KlNTfl
Priznano močna, lahko tekoča solidna in neprekosfjiva so
KINTA kolesa.
KajtHirntji* jmsrre. Itistantfti centki brajMoo.
K. Čamernik
Ljubljana, Dunajska cesta 9.
j Mfltm mii.
»vanje koles.
Ta zabavna povest, polna krepkega in preširnega humorja in svežih, dostikrat razposajenih dovtipov, je prav kar izšla v posebni knjigi. Prijateljem neprisiljene komike in veselega smeha bodi posebno priporočena.
Cni torti 1 K. Tez. 180 K.: peite 10 v več.
JfaroBna knjigarna
v Ljubljani.
^1154
86
93^3
^744
ESP''
f^ePTTP Z* GOSPOOt*
I@WENS1
Proti
168
Molu in gnjili zob
taborno deluje dobro znana
antiseptična
Mehisine ustna in zobna voda
ki utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust
1 steklenica z navodilom 1 krono.
Deželna lekarna Milana Leusteka
v Ljubljani, Resljeva cesta štev. 1
poleg Franc Jožefovega jubilejnega mosta. V tej lekarni dobivajo zdravila tndi člani bolnišKin blagajn ju t. železnice, c. k r. tobačne tovarne in okr. bol. blagajne v Ljubljani.
Melusine-ustna in zobna voda.
Sunja, Hrvaško,  22.  februarja 1908.
Blag. gospod lekarnar! Prosim vljudno, pošljite mi zopet tri steklenice Vaše Izborno delujoče antiseptične melnsine-ustne zobne vode, katera je neprekosljivo sredstvo zoper zobobol, utrja dlesno in od-stranja  neprijetno   sapo  iz  ust Za ohranjenje zob i.i osveženje ust jo bom vsakomur kar najbolje priporočal. Spoštovanjem Mato Kaurinović, kr. pošte meštar.
J
Želodčni liker
je najboljše krepčilo želodca!
Blizu in daleč Vse ga pozna. Kdor ga ima, Ima zdravje doma!
Ljudska kakovost      liter K 2*40.
Kabinetna kakovost „ „ 4*80. Naslov za naročila: „FL0R1AN", Ljubljana.
Postavno varovano.
Heteoroložieno noročilo.
ViiinflBtd ttftriem 3M'2.     Srednji iračnl tlak 7M*5 mm
« Čas ~ opazo-
.H. vanj«
28. 2. pop.
9.zv.
29.
7. zj.
Stanje £
. IG baro- !
metra   i B
v mm i h *■
738-9 30-0 738 2 i 252
7387! 26-1
>
o
—
Nebo
slab jug ; oblačno
sl. jvzh. j jasno si. jjvzh.
Srednja  včerajšnja  temperatura 25**3
norm. 19*9'. Padavina ▼ 24 urah 0*0 mm.
Zahvala.
Potrti vsled smrti našega iskreno-ljubljenega, nepozabnega soproga, oziroma očeta, sina, brata, svaka, strica in zeta, gospoda 2589
Josipa Pogačnika
sluge trg. in obrtne zbornice
izrekamo vsem prijateljem in znancem najiskrenejšo zahvalo za izkazano sočutje in za mnogobrojno častno spremstvo pri pogrebu. Zlasti se iskreno zahvaljujemo gg. duhovnikom, slavni trg. in obrtni zbornici za krasni venec, preblagorodnima gospodoma tajnikoma trg. in obrtne zbornice dr. Murniku in dr. Windi-scherju. Dalje se zahvaljujemo gg. svetnikom ter gg. uradnikom trg. in obrtne zbornice, vsem častitim damam, ter slavnemu pevskemu društvu „Ljubljanski Zvon" za ganljive ža-lostinke pred hišo, v cerkvi in ob odprtem grobu. Zahvaljujemo se tudi cenj. gg. stanovskim tovarišem, ter vsem darovalcem vencev in šopkov. Presrčna hvala vsem !
LJubljana, dne 29. julija 1911.
Žalujoči ostali.
V hiši ni vogala moaansM m 8*1 ova ralloo (pri »Narodnem domu«)
je oddati dvoje
j
in sicer eno s štirimi, drugo s petimi sobami, s kopalno sobo in električno razsvetljavo. 2582 Vprašati je pri hišniku istotam.
mešane stroke, 28 let star, vešč slovenskega, hrvaškega in nemškega jezika, želi svoje sedanje mesto premeniti in sicer kot poslovodja v večjo trgovino event. tudi v kakšno podružnico.
Ponudbe pod »Poslovodja« poštno ležeče Maribor. 2586
Sprejme se takoj
2573
korespondent
popolnoma zmožen slovenščine in nemščine,   ter  stenografije  in strojepisja.
Ponudbe pod šifro „A. B. 1815" je
poslati   upravništvu   »Slov. Naroda«.
za neko špecerijsko trgovino v mestu. Blagajničarke, ki so že službovale v taki trgovini, imajo prednost. — Ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda« pod „I11. 2557
Prva itoRHta zadruga i Kriku
razpise s tem s proste roke
razprodajo
zadružnega premoženja
in sicer : 2581
1. Dobro vpeljan hotel Gre goric Z VTtom za ceno    .   . 88.000 K
2. Inventar v hotelu .  .  8.000 „
3. Inventar v kleti -  .   1.000 „
Pismene ponudbe se sprejemajo v prvi vrsti za vse skupaj, potem pa tudi ločeno za posamezne točke. Kot vadij se zahteva 5% goraj navedenih cen ali v gotovini, ali v hranilnih knjižicah, ali v vrednostnih papirjih, ki so votirani na Dunajski borzi.
Oziralo se bode le na ponudbe, ki dospejo do L septembra t L
Zadrugi je dano na prosto voljo, ponudbe sprejeti ali odkloniti.
Ponudnik ostane vezan od dneva vložbe do dne 15. septembra t. 1.
nravi r
z dne 23. maja 1873 štev. 119 državnega zakonika z dodanim
in drugimi zakoni in ukazi kazenski postopek zadeva-jočirni. _
Trdo vezan 5 E 60 v., po pošti 5 K 80 v.
Mlad mož
slovenščine  in  nemščine popolnoma zmoten v besedi in pisavi,
išče mesta poduradnika
ali kaj primernega. — Pismene ponudbe pod šifro „Podnradnik" sprejema upravništvo »Slov. Naroda«. 2576
2567
/.   obstoječe iz 5 sob in pritiklin, ,\
se odda takoj ali za novembrov termin
na Resljevl cesti št 12.
Iščejo se
2569
stalni delavc
za izdelovanje cementnih cevi.
Pismene ponudbe na tvrdko
Beri A Klein, Reka.
oo
tO CM
star 27 let, vešč slovenščine in nemščine, dober in hiter prodajalec, želo svojo službo premeniti
v mešano trgovino ali pa v samo špecerijsko. Vstop I. septembra poprej sni vstop po dogovoru. Dopisinaj sepo-šiljajo pod naslov adober prodajalec1
na upravništvo „Slovenskega Naroda4*
Diclir, trgovec z urami ter zapriseženi sodnijski cenilec. 236
Ijubljana, Voljove ulice št. 3.
Velika zaloga
juvelov, zlatnine in sre-brnine, različnih ur, uhanov, prstanov, verižic in očal itd.
Blago crve vrste.
Solidna postrežb*. Cene ni jnitje.
Orožniški stražmojster s 60 K mesečne pokojnine, 33 let star, Slovenec, prej trgovski pomočnik, sedaj privatni uradnik z nekoliko prihranjenega premoženja v gotovini, vedno trezen, vendar ne abstinent in ne ošaben, vešč več jezikov, se želi vsled pomanjkanja znanja v svrho ženitve seznaniti z gdč. učiteljico, ki služi na Kranjskem, ali postno uradnico, dobro šiviljo, kakor
tudi gospodično, ki je vajena prodajne obrti, krčme, prodaje tobaka ali pa samostojno prevzame gotovo v kratkem eno imenovanih obrti in naj si bode iz dežele ali mesta, revnega ali bogatega stanu. — Ponudnica ne sme biti čez 162 cm visoka, mora biti Slovenka in ne starejša kot 30 let, belo-lične imajo prednost, tudi mlada vdova ni izključena. — Priloži se naj sliko, ki se na zahtevo vrne. Na eventualni dopis najrajši odgovarjam naravnost in ne na poste restante. — Pisma, v katerih naj se označi popis osebe, se naj pošljejo pod šifro MWe zamudimo" na upravništvo »Slovenskega Naroda«. Vse to se zahteva edino le za sigurni obstanek in nikakor iz lakomnosti ali mržnje do dela in ker imam namreč veselje postati samostojen. — O vsem tem   je   stroga   tajnost zajamčena.
Namesto prepovedanega semnja 6. julija t. I. bode
na katerega se kupci in prodajalci vabijo. — Ta semenj se bo vršil tudi v prihodnje vsako leto na ta dan in sicer namesto semnja na cvetno soboto.
Županstvo Žužemberk, dne 28. julija 1911.
2584 Župan: ¥©hovec.
s' -c
Mm jirisl
brez prakse, 2577 išče službe pri notarju.
Ponudbe na upravništvo »Slovenskega
Naroda« pod: »Notarski kandidat".
v cenah 16—35.000 K z jako ugodnimi plačilnimi pogoji so na prodaj.
Poizvedbe  pod  K. B* na upravništvo »SI. Nar.« 2588
Radi smrti moža se proda takoj
vse kovaško in kolarsko
orodje,
vse v dobrem stanju. — Dobi se tudi veliko suhega lesa, pripravljenega za kolarsko obrt. — Natančneje se izve pri lastnici Mariji Šetina, Gornja Šiška št. 101. 2564
s 5 sobami je oddati s 1. novembrom ali tudi prej. Gledališka ulica št. 3
v III nadstropju.   Pojasnila tam, ali pa
v   notarski   pisarni, Cigalotova
ulica št. 7. 2587
Stampilije
vseh vrst za urade, društva, trgovce itd.
Anton Cerne
graver in Izdeiovateij kavčukovih stampilij
Ljubljano, Stari trg 20.
Ceniki Iranko. 235
Nič ne pomaga!
iii raoloni
Ljubljana 3067 Sodnijska ulica si. 5.
Važno za vinske trgovce.
več sto komadov, prav močni in zdravi iz hrastovega lesa, od 400—800 1
se dobivajo po prav nizki ceni
2545
pri tvrdki
JI Rosncr S 62
:s   v Ljubljani, is
Važno za vinske trgovce.
18
: m
1:
: ■» i e
!s
i?i
t,
je
obstoječe iz 2 sob kuhinje itd.
Mesini  irg  štev. 11,
za v trgovino z mešanim blagom Ivanka Čolnar v Kranju.
2S49
Ponudbe se prosijo z navedeno ceno ter    obenem   s   poslanim vzorcem.
V četrtek 3. avgusta ob 9. uri dopoldne
se vrši 2546
prostovoljna dražba
raznega perila, obleke, hišne oprave, zlatnine in srebrnine
v Krakovski ulici št. 35.
50 hektolitrov
najboljšega  belega in rdečega
vina
si izvrstnega letnika 1908 u
iz vinorodnega okraja Sromlje pri Brežicah in sicer belo vino liter po 56 v ::    in rdeče vino liter po 52 vin. ::
ima na prodal 2475
Ivan Zechner, Brežice na Štajerskem.
V deželni deski vpisano
posestvo
na Kranjskem, obsegajoče 208 oralov z graščino, z večjo vodno silo, ki se da izkoristiti, se zaradi rodbinskih razmer zelo poceni in z malim naplačilom
proda. 8526
Brezplačna pojasnila daje renektantom,
posredovalnita za zemljišta M. Steincr ? Beljaku.
Ugodna prilika!
Proda se radi družinskih razmer v
—-   mestu -—
s hiša:
kjer se nahaja dobro upeljana špecerijska  in  tudi  gostilniška obrt.
Reflektira se le na resne kupce.
Kje,   pove   upravništvo »Slovenskega Naroda.« 2335
Vradce are ođS.zjmtraj do 7. zreta
Podružnic.
OSTlEDHf BANKA PtAZZA V trstu POIITEROSSO 3
I del J
Osrednja banka ćeiklh hranilnic.
VLOGE 0 KNJIŽICE PREMIJSKE VLOGE
414 /o ? 4 j4 /o
VLOGE V TEKOČEM MUH
in VLOGE FIKSNE UODHEJSE.
IBMiČtlO POSLOVANJE VSEH VRST. -Oddelek za vadite in kavcije. H
C II 82/11-2
Zoper Marijo Jovan v Št. Petru v Savinski dolini, katere bivališče je neznano, se je podala prt c. kr. okrajni sodniji v Šoštanju po Francetu Gradišnik, posestniku v Št Janžu tožba zaradi pripoznanja neveljavnosti oporoke in neobstoja tirjatve.
Na podstavi tožbe se je razpisala sporna ustna razprava
na dan 9. septembra t L ob 10. dopoldne
tu*, štev. 9.
V obrambo pravic Marije Jovan, se postavi za skrbnika gospod Josip Voinjakf posestnik iz Pirešič.   Ta skrbnik bo zastopal Marijo Jovan v o zna menjeni pravni stvari na njeno nevarnost in stroške, dokler se ne oglasi pri sodniji ali ne imenuje pooblaščenca. 258J
C kr. okrajna sodnlja r Šoštanju
oddelek I, dne 23. julija 1911.
17
42
0206
0N
FB
18
SLF
80
7034
72
Dotiki vestnltL
Narodnemu diiaitvn,
posebno akademikom in abitarijentom
»Organizacija svobodomiselnega narodno • naprednega dijaštva«.
Zopet je končana enoletna dijaška študijska doba in Čas počitnic od šoskeira dela je naše dijaštvo zopet združil doma. Že to dejstvo je važno za dijaka, ki je za par mesecev prekinil že pričet strokovni študij,^ še važnejši pa je ta čas za onepra,ki šele premišljuje, kam bi se obrnil, kaj naj bi študiral v prihodnjem.
O praktičnosti, o racijonelnem izbiranju študija, o študiju sploh in o gmotnem vprašanju za časa študij bomo tekom počitnic v »Dijaškem vestniku« vsakosobotnega »Slovenskega Naroda« še večkrat govorili. Sedaj nam je pa govoriti o dijaku kot socijalnemu bitju, o njegovih nalogah in pomenu kot takem in o vodilnih principih, ki naj napravijo v vsakem dijiaku trdno podlago za poznejše uspešno, praktično in značajno delovanje v svojem narodu.
Dasi ponavljamo vedno, da je prva naloga dijaka njegov študij, vendar s tem še dolgo ni izčrpan obseg: in vsebina tepa^ kar dijak je storiti dolžan. In ravno o teh izvenštu-dijskih dolžnostih hočemo govoriti:
Če je res, da je mladina bodočnost naroda, moramo z izboljšanjem mladine zasigurati si lepšo prihod-njost. In ravno to velepraktično nalogo si je »Organizacija svobodomiselnega nar. napr. dijaštva« izbrala pri najvažnejšemu delu mladine — bodoči narodni inteligenciji.
Pri sebi izboljšujoč napake sedanjosti, si najlepše ocrtavamo namen svojega praktičnega delovanja; to nam diktira naš program.
Ne priznavamo tedaj nobenih teorij in abstraktnih formul, v katere bi morali vklepati svoje nazore, praktično izkustvo je edino merodaj-no za nas.
Xa ^odlagi tega je najvažnejša zahteva in skrb O. s. n. n. d., izražena sledeče: »Končni smoter O. s. n. n. d. je povzdiga duševne izobrazbe in vzgoja volje pri vsem slov. dija-štvu in narodu, da dobimo za naše principe odročno inteligenco.
Ne bojmo se priznati, da je glavni vzrok propadanja ali vsaj premalena napredovanja napredne misli na Slovenskem, neodločnost, nediscipliniranost in nerazumevanje skupnega nastopa za skupne interese. Neodločnost našega človeka ima vzrok v pre-maii prepričanosti, o pravilnosti prepričanja. Svetovni nazor pri nas večkrat ni odvisen od umstvenepa prepričanja, ki se da zagovarjati proti vsakemu vsak čas, ampak od osebnega razmerja do predstaviteljev ene ali druge kulturne in politične struje. Zato je pri nas marsikomu tako lahko postati čez noč klerikalec, saj ni za to treba nobene žrtve, ko se iz-premeni le ime, vsebina   pa ostane ista. Med mlajšo generacijo je seveda tu že vidno razveseljivo holjšanje. popolno izboljšanje v tem oziru pa je Tiamen O. s. n. n. d., ki no svojih društvih skrbi, da se vzgajajo akademiki v doslednosti, značajnosti in neo-majnosti svojih načel, ki   se glase: narodnost, svobodomiselnost,   in de-mokratizem. Ravno možje, ki so izšli iz naših društev, se bleste   v prvih vrstah odločne   doslednosti svojega prepričanja v času, ko je vse okuženo neznačajnosti, nezanesljivosti in nediscipliniranosti. Dosedanji uspehi pa se morajo vsled skupne skrbi še r^ostoteriti!
Če dobimo tako za svoje principe odločne ljudi, ki so. navajeni vsled globokega prepričanja vedno konsekventno zasledovati naše skupne namene, ne bo težko s tako značajno vojsko, ki jo ne zapeljejo nasprotne kornptne obljube, pričeti realizirati nas narodni, kulturni in gospodarski program. Prvi naš namen je torej vzgojiti polnovredne, značajne ljudi na temelju nacijonalizma, svobodomiselnosti in demokratizma.
S temi je mogoč zdrav napredek in resno delo, ki ga mora vršiti že tudi dijak. Kot načrt našega kulturnega delovanja naj navajamo nekaj točk iz namena O. s. n. n. d.
3. O. s. n. n. d. snuje javne čitalnice in knjižnice, prireja poučna predavanja iz vseh strok, javne shode, ^f^tanke in izlete, javne veselice itd.
4. Z vsemi primernimi in postavno - dovoljenimi sredstvi deluje za nadaljnjo izobrazbo in vzgojo šoli od-rastle mladine.
5. Vodi narodno statistiko, prireja akcije v narodno - obrambne na-niPne, agitira za narodna in svobodomiselna podjetja in se udeležuje vseh prireditev, ki imajo namen delovati v narodnem, kulturnem ali gospodarskem smislu.
Pri tem veleobsežnem delavnem načrtu pa mi ne polagamo glavne važnosti samo na vstanavljanje novih čitalnic, društev itd., ampak pred vsem na resnično delovanje in upo-
rabljanje že vpeljanih in obstoječih'
naprav. Skoro polovica je ^akih društev, kjer društveno življenje vsled nezanimanja in nespretnosti stagnira. Tu lahko posežejo mlade moči, ožive društvo in ga okrepe v smislu naših nazorov. Tako je slučaj v skoro vseh čitalnicah, bralnih društvih in v mnogih podružnicah dr. sv. Cirila in Metoda.
V Sokolskih telovadnih društvih pa lahko naši akademiki zbirajo mladino k duševnemu napredku, ki je pri sokolski vzgoji in disciplini toliko lažje mogoč.
O. s. n. n. d. podpira in 'vodi vsa taka stremljenja. Tako se z akademsko pomočjo lahko vrše v društvih predavanja, enako pa mi s sodelovanjem lokalnih društev pri prirejanju veselic dobimo potrebnih sredstev za ustanovitev knjižnice, ki se prepusti krajevnim prosvetnim društvom ali pa se preosnuje in izpopolni društvena knjižnica v javno.
S podrobnim takim delom lahko vsak organiziran dijak sam, brez hrupa in velikih priprav deluje nad vse plodonosno za naše principe. Seveda pa ponovno priporočamo skupno sodelovanje vseh, posebno tudi ni trajnega napredka in uspeha, lih naprednjakov istega okraja.
Tako praktično ferijalno delo v domovini se pa mora pripravljati v akademskih društvih. Zato je pa treba, da v vseh naših društvih vlada enoten duh in se ravnajo društva po skupnih za vse obveznih sklepih. Kjer namreč ni smisla za skupnost, tam ni discipline, tam ni moči, tam ni tajnega napredka in uspeha.
Zato so se društvo svobodomiselnih slovenskih akademikov »Sava« na Dunaju VITI. Laudongasse 25.; akademično - tehnično društvo »Triglav« v Gradcu VI., Schonau-gasse 17; akademično ferijalno društvo »Sava« v Ljubljani IV., Ilirska ulica 25 in praški narodno - napredni akademiki združili v »Organizacijo svobodomiselnega narodno - naprednega dijaštva«. Ta velika in notranje močna, kakor v vseh vprašanjih enotna organizacija reprezentira sedaj za dijaštvo izmed dobrega najboljše. Ker ima O. s. n. n. d. poleg namena s splošno in vseobsežno izobrazbo jačiti Slovence duševno in gospodarsko in krepiti njihovo narodno samozavest, še posebno namen organizirati slov. dijaštvo na temelju nacijonalizma. svobodomiselnosti in demokratizma, da ga usposablja za narodno, kulturno in zlasti za poljudno delo ter skrbeti za intenzivno izboljšanje gmotnih razmer organiziranega dijaštva, zato čisti razum in idealno hrepenenje, resnično koristiti svojemu narodu, mora voditi vsakega dijaka, ki hoče študirati v Gradcu, v akad. tehn. društvo »Triglav«; na Dunaju v društvo svob. slov. akad. »vSavo«, vse dijake, Tri žele praktičnega dela med narodom pa v akad. fer. društvo »Savo« v Ljubljani. Xarod-no - napredne dijake v Prajri pa združuje slov. akad. društvo »Ilirija«. Pri tej priliki opozarjamo tudi na nizko članarino v naših društvih.
V teh društvih, kjer se zhira resna slovenska mladina, vneta za skupno praktično nadaljno izobrazbo, bo vsak abiturijent in visokošo-lec našel zavetje v tujini, pametnih in dobrih kolegov, potrebno pomoč in dober nasvet v vsakem slučaju.
Zato v svojem najboljšem prepričanju toplo svetujemo in priporočamo vsem abi tur i jen tom, akademikom in ostalim dijakom, takoj \ stopiti v društva, ki so včlenjena i O. s. n. n. d. Če bi pa kdo v napačni go-ročnovsti hotel ostati »zaradi intenzivnejšega studija izven dijaških društev, moramo temu v ekscepcijo navesti dejstvo, da so naši akademiki glede studij najpridnejši in najvest-nejši, kot repliko pa S. Gregorčičeve besede:
»Dolžan ni samo, kar veleva mu stan, Kar more, to mož je storiti do!žan!«
Kapljajoče opozarjamo na inse-rat o Thvmomel Scillae, preizkušen izdelek, ki ga zdravniki večkrat priporočajo.
JOEREsiT
dela 'mokre MeH,vlažna sfanovanji* tdjorri:ero suha
iAREF£Kt*<c!    Avsrrparem     p-:spek:- zastsn
Avslr.ceresirna druibditi DunaJ.XYW/i
MarHns-SttasseTl.
Telefon 2Ž288.
!! Svarilo !!
Societe papirja Abadie.
1015
Ker poslednji čas prihajajo na trg različn
naredba naše splošno znane In priljubljene
za stročnice
različne po«
znamke
LdUaB (Ris dore)
prosimo svoje p. n. odjemaJce, naj natančno pazijo na ime Abadie. katero ponaredbo skušajo nadomestiti z različnimi dragimi imeni. Svarimo pred na-
injvrednih pona-
kupom kakofostno manjvrednih pona« redeb, Ur »orno prati tam pajarndf a nastopili
>, ker komo prati tam papiradhan »a
zakonitimi sredstvi.   Sodfte papirja A
Abadie.
A. KUNST
mm
J Židovska ulio« Stav. 4;
Velika zaloga obuval
lastnega Izdelka %m dame, penppdd In otroke le vedno na isbero.
Vsakršna naročila se izvršujejo točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamujejo. — Pri zunanjih naročilih naj se blagovoli vzorce poslati. 40
9% 4rni?mmmmn9fm«
ti
rjPi
pr«i In edini slovenski oglaševalec in trgovec glasovirlev
Ljubljana, Poljanska c. 13. L
Prodajam in po-
*nnn^--—-<^nejn"i^BnBB»i      sojujem glaso-gbjj virje, plani-
li ne in harmo-
nije izključno le iz najslovitej-ših tovaren, ne-prekosljivo dobre kakovosti po glasu. Solidno cene! Tudi na delna odplačila in zadatja! Pismeno
jamčim 10 let za vsak pri meni kupljen instrument. Uglaševanje izvršujem špecijelno sam osebno, brez pomagača ali posredovalca ter vsa popravila. — »Glasbeni Matici« in drugim slovenskim zavodom uglašuje edino le
koralima i* Masi
Nove
dvostranske slovenske plošče!
Cena K 4-— in pO K 2*50.
Gramofoni
od 25 kron naprej.
Dobi se tudi na mesečne obroke. Zahtmi'? takoj brezplačno cenike jiamcfoncv in raznih pjašt.
FR. P. ZAJEC
Ljubljana, Stari trg štev. 26.
Josip Stupica
jermenar in sedlar
g Ljubljani, Slomškova ulica št. 6.
Priporočam svojo bogato zalogo najrazličnejših
konjskih oprav
kakor tndi krasno opremljene
kočije, druge vozove in najrazličnejšo
vprežno opravo
katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče potrebščine kakor tudi že obrabljene vozove in konjske nprave.
□InlDlDlDlD
Radi bolezni se po prav ugodnih plačilnih pogojih 2540
preda popolnoma nov, ie nit rabljen
Ponudniki pod .Priložnostni nakup'
na upravništvo »Slovenskega Naroda«.
!! Pozor kolesarji!!
Namesto kron 110*— samo po kron 80-—, sprostim tekom .Torpedo* po kron 95*— prodajam za reklamo nova vozna kolesa prve vrste, znamke ,Sryrran-Gradec", modeli 1911 z dveletnim jamstvom, sveži močni plašči po K 5'—, 6—, 7'—, gumijeve cevi po K 350, 4—, 5—. Vse potrebščine, poprave, emajliranje in poniklanje najceneje! Razpošilja se po povzetju. Kupčije na obroke izključene. Cenovniki gratis in franko. Tvorniška zaloga voznih koles :-: in šivalnih strojev. :-:
A. Weissbergf Dunaj II.
Untere Donaustrasse 23. IV.
1377
V Ameriko In Kanado
pripravna, cenena in zanesljive v o in J a
Cunard Line.
Odhod iz domaćega pristanišča Trsta
Pannonia 8. avgusta 1911. Carpathia, 22. avgusta 1911. Ultonia, 5. septembra 1911.
Iz Llverpoola: 274
Največji in najlepši parnik sveta. Lusitania,    29.   julija,   19. avgusta, 9. septembra, 7  28., oktobra, 18. novembra 1911.
Mauretania, 12. avgusta, 2., 23. septembra, 21. oktobra, 11. novembra 1911.
Pojasnila in vozne karte pri
v LJubljani, S lom i ko v a ulica stav. 25,
poleg cerkve Srca Jezusovega.
Vozna cena Trst-New York ni. razred K 170 za odraslo osebo z davkom vred in 100 K za otroka pod 10 leti z davkom vred.
Ustanovljeno leta 1860.
Ljubljana 9
Kongresni trg 7.
Predtiskarija. I
Risarski atelijc.
Plisiranje, hnfriranje. montiranje.
Tatnburiranje in vezenje na roko.
Na]več]a zaloga iensklb
ne       ročnih dol
in vsakovrstnega materijala.
KASLJAJOGIM
otrokom in odraslim
zapisujejo zdravniki z najboljšim uspehom
HHHOMEL SCILLAE
pomoček, ki razkraja in odločuje slez, lajša in pomirjuje dušljivi kašelj, odpravlja težkoče dušljivosti in zmanjšuje njih število. — Na stotine zdravnikov je It oddalo mnenja o presenetljivo točnem učinek Tkjmomel Scillae pri oslovskem kašlju in drugih vrstah dušljivega kašlja. WmW Prosim vprašajte svojega zdravnika. 1 steklenica 1-10 K. Po posti franko ako se pošlje naprej 1 00 K. 3 steklenice ako denar naprej 7.-— M. 10 steklenic ako
denar naprej za 10*— K.
Izdelovanje io glavna zaloga
B. Fragnerja laki
c. kr. dvorni dobavitelji III.. ftt. 000.
Pazite aa ine izdelka, i zdel*vika  ia aa var-stveno znanko.
V Ljskljasi v lekarnah. Jas. HavT. dr. 6. ia Jas. Člzmif.
Ugodna prilika
za vsako industrijo!
Radi opustitve obrti se proda iz proste roke zemljišče, katero obstoji iz hiše, v kateri je popolnoma nova moderno urejena usnjarna in strojarna (obstoji že nad 20 let) z vso opravo in stroji, kamor pripada tudi vodna moč (18 konjskih sil), iz gospodarskih poslopij, vrta, travnika in njiv. — Pogoji in cena se izve pri lastniku Antona Su-pančlču, usnjarju v Radečah pri Zidanem mostu. 2562
Proda se pod zelo ugodnimi pogoji
v Drnovci blizo Vač,
železniška postala Zagorje ob Savi,
obsegajoče 63 oralov njiv, travnikov, vrtov, gozda, z dvema hišama, obširnimi gospodarskimi poslopji; redi se lahko do 200 glav živine, ovac in pre-šičev; komaj nekaj minut od posestva nahaja se mlekarna.
Pojasnila daje pisarna dr. Frana Poček; odvetnika v Ljubljani, Stari trg štev. 30. 2451
POZOR!
Najnovejši in najfinejši
za Jopice, nogavice, in druge pletenine nudi vsakomur brez razlike trajen in dober zaslužek.
Glavno zastopstvo in prodaja za Kranjsko, Primorsko itd. 232
Franc Kos
mehanična   industrija pletenja modne konfekcije
v Ljubljani, Sodna ulica štev. 3
Prospekti in ceniki brezplačno. BaBaHaanaM^HHaaai
Od leta 1868 se
Bergerjevo medicinsko
kotranovo milo
n  ga  priporočajo odlični  zdravniki, skoro  v vseh evropskih državah z odličnim uspehom uporablja proti
vsake vrste izpuščajem
zlasti proti kroničnim lišajem in paraz. izpuščajem, dalje proti rdečici na nosu, ozeblinam, potenj n nog, luskinam na glaii la t bradu Bergerjevo kotranovo milo hna * sebi 40 odstotkov leaneoa kotrana hi se razlikuje bistveno od vseh drugih kotranovib ml!,  ki se nahajajo v trgovini
Pri poltnih boleznih rabite jako uspešno
Bergerjevo kotranovo žvepleno milo.
Kot blažjo kotranovo milo ** odpravljanje v«
nesnage s polti,
proti spusčajem na polti ia glavi pri otrocih, kakor tudi kot nenadkriljlvo kosroetično milo za umivanje in ko* panje za vsakdanjo rabo služi
Bergerjevo giicerinovo-kotranovo milo,
f katerem je 35 odstotkov glicerina io ki je ptrfanovano.
Kot odlično sredstvo za glavo se rani dalje z izvrstnim uspehom
Bergerjevo boraksoTO milo
in sicer proti ogreem, o gorenju, pegam zoljem in dragim neprttikam kož
Cena komada vsake vrste z navodilom o uporabi 80 vin.
Zahtevajte po lekarnah in zadevnih trgovinah izključno B erge rje va kotranov zna a in
Crite na poleg stoječo varsrv enoatniimko na polegstoječi firmin podpis 6. Hell * Co. -a vsaki eti-
mo-
keti. Odlikovan s častno diplomo oa Dunaju 1883 io z zlato svetinjo na svetovni razstavi v Parizu1900
Vsa droga medle, ia hlgien. mila znamke Berner so našteta ? navodila, ki se priden« vsakena oni.
Na debelo: 0« Bell <fc Comp., Dunaj, L, Biberstraaae 8. V Ljubljani se dobiva v lekarnah: Milana Leustka dediči« Pta. Mr. Josip Čizmar. J. Mavr, G. Piccoli,   U bal d pl.
Tmk6zy in v vseh drugih lekarnah na Kranjskem. If90
erar in frsif oc z zlaiiiis io sititoiiin
1954    zapriseženi cenilec
fjnbljaita, Jurčičev trg 3.
ZaMCfaJtl Mj niaaW
najoovejii mil
64
0675
60^8
86
82
34
Modna trgovina
v Ljubljani mi Stritarjeva ulica &t. 7.
Sothtno Hoso.    Iflzke cene;     Vzorci poitnlie prosto«
Novosti konfekcije zat dame in deklice, Muze, modno blago za dame in gospode, delen cefir, bati si, kreion, platno, sifon, gradi, preproge, zavese, garniture, odeje, pleti, šerpe, rute in 11 žepni robci.
81
V deželni deski vpisano posestvo na Kranjskem z graščino, srednje veliko
se preda za 504)00 K.
Brezplačna pojasnila daje reflektantom,
purednaUita za zenljiSa M. Stciner i Miiu.
Podni tHcvntorll
(oropalo na vreteno)
za vodnjake cisterne ter čre-pala za vodo za ročni in strojni pogon, motorje na veter, toplo-zracne, plinove, naftove in bencinove postavlja najceneje
s   J. K. Rudolf
c kr. dvorni dobavitelj v Piznji.
Zahtevajte
zdravniškimi
nasveti. — Bla goslov z otroki po
Želji! — Hjgrai. nusolulira
Julij Sisger. Dunaj I, Wiesngerstnsse 8 F.
zastonj ilu-strovan katalog o higienskih potrebščinah
Uradno dovoljena, to 15 let obstoječa najstarejša ljubljanska
mrcdovalia slanimi ii tliltt G. Flux
Gosposka ulica štev. 6,
priporoča in namešča le bolfse
kakor
privatno trgovsko in gostilniško osobje Izbira različnih sluten, zlasti za Ženske Vestna in kolikor motno hitra postrežba zagotovljena. 2574
Pri vnanjih vprašanjih se prosi znamka za odgovor.
Povest trgovskega pomočnika.
Gospod Perchal, eden najboljših trgovskih sotrudnikov, zaposlen v neki veliki trgovini v Pa/iza, je bil bolan več let na resni bolezni.
»Imel sem — pravi on — močne pekočine in drisko z zaporednimi vetrovi.   Skupno z dragimi odpadki bila pomešana kri in bela tekočina. Jaz nisem mogel več prebavljati. Zelo sem
hujšal od dneva do dneva. Poskusil sem mnoga sredstva, čiščenje, puščanje krvi, kopanje, kar nič me ni ozdravelo. Zapuščen od vseh, obupan, ni mi preostajalo drugega nego — smrt. Da izpolnim svet prijatelja, sem rabil prašno oglje .Belloc-. Po 3—4 dneh sem se počutil boljšega ter mogel ponžiti pečeno meso, to česar nisem mogel nekaj mesecev poprej. Po osmih dneh se je končala driska — ozdravel sem. Ker sem mogel jesti, prebavati, in se je odstranila driska, so se mi kmalu povrnile moči ter sem začetkom meseca popolnoma ozdravel.*    Claudio Perchal, trg. pomočnik. Pariz, 29. nov. 1896.
V resnici zadostuje, da se uživa oglje Belloc po vsakem kosilu po 2—3 žlice, da se v nekoliko dneh ozdravijo želodčne bolezni, da, celo zastarele bolezni in take, ki se zoperstavljajo vsakemu drugemu zdravilu.
rmsn riaudio Perchal BeUoc ProvZTOČa prijeten občutek v želodcu, daje tek,
^' ^"*M"» • pospešuje prebavo in odstranjuje telesno zaprtje, oglje Belloc je nepre-
kosljivo sredstvo proti težavam v želodcu po jedi, proti migreni, ki je posledica slabega prebavljanja, proti gorečici, proti vzpehavanju, kakor tudi proti vsem živčnim boleznim želodca in čreves.
Najpriprostejše sredstvo vživati oglje Belloc v prašku je, da se v kupici na čisti ali ooslajeni vodi pomeša in naenkrat vlia presledkih spije.
Oglje Belloc lahko samo koristi, škoditi pa ne more, v kakršnikoli množini ga rabimo. Dobiva se po vseh lekarnah.
Poskušali so oglje Belloc ponarejati, aii so te ponaredbe brez učinka in ne ozdravijo uk, ker so pač slabo pripravljene.
Da se izognete vsaki pomoti, pazite natančno na to, da je na vsaki steklenici ime Belloc tn naslov laboratorija: Maison L. Frere 19, rue Jacob, Pariš.
Oni, ki se ne morejo privaditi ogljev prašek požirati, naj vzamejo raje pastilje Belloc 2—3 pastilje po vsaki jedi in kadar nastopijo želodčne bolečine, zavzeti zadostujejo popotaoma, in imajo isti gotov učinek. Pastilje vsebujejo čisto oglje Belloc. Zadostuje v usta jih dati, in s slinami, ki jih raztopi, požreti. 1989
Dobiva se v Ljubljani: Lekarna br. Piccoli, lek2rna Sušnik, lekarna U. pL Trnkoczy itd.
1!
1E
Oljnate barve
najboljše
priznano
Fasadne barve
edino   stanovitne   proti vremenskim vplivom
Kranjski f irnež in laneno olje
I Prašno olje
za pode
I
Steklarski in mizarski klej
Lake
angleške in lastnega Izdelka
Čopiče
za vsako obrt
Olje In mazilo
stroje
Karbolinej in gips
jjarve in potrebščine
za umetnike, slikarje, kiparje iti.
priporoča
Adolf Haupfmann
prva kranjska tovarna za oljnate barve, f irneže, lake in steklarski klej.
Zahtevajte cenike!
S-33B
Zahtevajte cenike I
11
OPlii »mi Jn, Pfe.
LJubljana, M tranco 1
priporoča svojo bogato zalogo naočnikov sčipalnikov, daljnogledov in vse v to stroko spadajoče predmete. 1893
JL Rosner & Cs
: rtgalBiia sadnega nuja:
v Ljubljani
priporoča ¥ lastni žganjarni kuhano
2544 Slivovko Tropinovec Branjevec Hrušovec Vinsko žganje
zanesljivih kakovosti.
k
k
k k
m
k
k k k k k k
i k k k
Jlarodna knjigarna
v Ijnbljani
Prešernova ulica štev. 7.
I  priporoča *
kanceliski, koncepta., dokumentni, ministrski pisemski, ovitni in barvani papir
o    » «
Kasete s pisemskim papirjem.
trgovske knjige
v vseh velikostih, črtane z eno ali z dvema kolonama, vezane v papir, platno ali polusnje.
Oajemalne knjižice po
$ • #
Zalaoga solsih zvezkov in risank:
o   o o
Zavitke za nrade v vseh velikostih. -Velika izber —-
vseh   pisarniških potrebščin, svinčnikov, param, porotnikov, radirk,   kamenčkov, Ubile, gobie, črnila Itd.
JarVC za šole in umetnike.
- Razglednice-
pokrajinske,  humoristične, umetniške vseh vrst, od najpreprostejših do najfinejših.
jTlbumi za slike in dopisnice,
vezane v pllš in v usnje.
-poezilske knige. -
podobice za otroke.
leseni okvirčki za razglednice.
Risalne deske, trikotniki, palete, risalna ravnila, tak, čopiče.
Jfotesf te tintniki.
k k k k
k
k
k
k k
l
m
k
k
k k k k k k k k k
Brzojavke: Promotbanka LJnbllana.
C. kr.
Stanovanje
s 4 sobami, kopeljo, električno razsvetljavo in vsemi pritiklinami se Odda za avgustov termin.
Poizve se pri hišniku, Franca Jo-
iefa cesta štev, 16. 2174
2509
Kdor hoče ceno kupiti
naj se obrne na tale naslov:
Josip Pertot, zaloga vina, Barkovlje-Trsl 522.
1000 rodbin se oblači s tkalskimi izdelki
iz
Poizkusna pošiljatev po povzetju: 23 m kanafasa „REK0RD1A" rdeče ali modro 2126 pasastega K 10-60, 23 m bele tkanine za srajce „1R1S" samo 11 K. Vzorce brokata, damasta, oksforda, zlasti modnega blaga pošiljata radovoljno zastonj.
Starek & Machanč, Spy štev. 58, Češko.
□PPPPPinppininininpianiDinin
Slavnemu občinstvu si usojam naznaniti, da sem prevzel zastopstvo rgjj obče priljubljene tvrdke
ŽIGA VVORTNIAN
na Sušaku pri Reki.
V kratkem  obiščem vse svoje  trgovske  prijatelje in znance.
Z odličnim spoštovanjem
A. Kremsir.
□PPPPiniDlDPPlDlnppplDppp
m m
Krasna umetniška reprodukcija v več barvah
znamenite Groharjeve slike
Primež
ustanovitelja slovenske književnosti
visoka 06 cm in široka 55 cm je najlepši okras vsake slovenske hiše. Ta reprodukcija je sploh najlepša in naj dovrše nejša kar jih imamo Slovenci
z=  Cena s pošto K 3.20. =
Prva največja eksportna Ma ur. zlatnine in srebra
H. SUTTMER
Ljubljana. Mestni trg (nasproti rotovža) in Sv. Petra cesta 8
Nikelnasta moška ura z verižico od K 4*50 naprej
II
Prava srebrna „
14 kar. zlata  „    „ . . .
Nikelnasta damska „ z verižico Prava srebrna
14 kar. zlata  m     m • • •
Uhani zlato na srebro . • .
14 kar. zlati nbani. . . • .
„ N 9'70 „44 —
„ m 850
m „ 9-50
m ..20-—
„ „ 1*80
m 4-50
S
"10
Lastna tovarna ur v Švici. Tovarniška znamka „Iko".
Telefon št 273. Telefon št. 273.
Telefon št. 41.
Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayer
Centrala na Dnnajn. — Ustanovljena 1864. — 29 podružnic. Stritarjeva nlica it 6. Delniški kapital in reserve 52,000.000 kron.
Preskrbovanje vseh  bankovnih  transakcij,  n. pr.:  Prevzemanje denarnih vlOfl   na hranilne knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obre-stovanjem. — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vreenostnlh papirlev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shranjevanje in upravljanje (C~ papirjev in posojila nanje.
_,anje_______
(4tpoti) vrednostnih
Ustmena In pismena pojasnila In nssvstl
Najkulantnejše izvrševanje borznih naročil na vseh tuzemskih in inozemskih mestih. — Izplačevanje kuponov in izžrebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Naiemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, l;stin, dragotin itd. pod lastnim zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. — Promese za vsa žrebanja. fapleolla ln a ah sili a v Ameriko in is Ameriko- 1660
ssskdsr brezplačno.
14
369905
7Y
QC0
54
36
Po svetu.
1%
* ' * Revolucija v Vatikanu. Kadar
se vrše v Vatikanu, kake ceremonije, ki so javne in se ne odigravajo kot običajno tajno in skrite za skrivnostnimi zidovi vatikanskimi, takrat nastopi polnoštevilne tudi papeževa garda. To gardo tvorijo razni čevljarji, krojači itd. iz Rima, ki se takrat pokrijejo s visokimi fantastičnu čaka-mi, oblečejo starinske uniforme, se oborože s puškami,   s   katerimi bi mogli eventuelno streljati, le če bi jih oprli spredaj na kako visoko ro-jrovilo in si ukresali ogenj s kamnom in gobo. Kratko, hujše so kot Mayevi »Barentoterji« in težke kot kanoni. In še celo ta garda papeževa, ta ponos in dika Vatikana, se je uprla svojemu   svetemu   očetu   in vprizorila bojkot, kateremu sledi   prav lahko nevarna revolucija. Glavar te garde je stričnik papeža Leona XIII., grof Camillo Peeci, ki se čuti vzvišenega na čelu te poulične garde in se imenuje visokodoneee eelo papežev »brigadni general«. Ta človek se je namreč svoji gardi tako zameril,   da ga ljudje ne marajo. Povodom zadnjega povišanja je imenoval namreč popolnoma samovoljno   nekega korporala kar za gardnega poročnika. Ta kor-poral pa je poleg tega pri vseh tovariših silno nepriljubljen. To krivično postopanje, za katero je odgovoren tudi papež, je povzročilo med si-rer vzorno gardo tako ogorčenje, da so se ti ljudje spuntali in napovedali svojemu hrigadnemu generalu in papežu štrajk. V zadevo, ki je resna, je posegel   sedaj   kardinal Merry del Val, ki upa s svojim vplivom napraviti red med spuntanimi vrstami te papeževe   grarde.    Seveda   bo moral prijeti nekoliko za ušesa tudi velik ga papeževega brigad nega generala.
* Poslediee ljubimkanja na visokem oceanu.   Z nemškim parnikom »Praesident   Grant«   se je peljal \ Ameriko   obiskat    svoje sorodnike inlndi trgovee Lus. Z njim se je peljala   tudi njegova   zaročenka lepa Elastan. Ljubko sta kramljala zaročenca vsak dan pred kosilom in popoldne v senci velikega kitajskega solnčnika na parnikovem krovu pri Čaši dobrodelne hladilne pijače. Pod večer pa je odšla Elastan redno zgodaj v svojo spalnico. Lus pa, ki se je v svojem življenju ravnal vedno po pregovoru, ki trdi, da menjava raz veseljuje, se ni zadovoljil s tem. da bi krasne večere na ladji preživljal sam kot samotar, ter mislil le na svojo zaročenko. "Redno vsak večer se je sestal po odhodu Elastane z neko prav prijazno in ljuheznivo    mlado ham-burško vdovo. Ta je bila k njegovi sreči bolj komodna. Po kosilu je spala redno do srede popoldneva in prišla na krov šele o mraku. Sprehajala sta   se nato v večernem   hladu po krovu in občudovala večerne krasote na oceanu. Kako ljubek in prijazen je bil ž njo mladi Lus. Kako lepo in zaupno ji je govoril. Vedno bolj se je ogrevala   zanj   mlada   vdova in kmalo je padla kocka.   Roko v roki sta se veselila življenja in si pripovedovala mične načrte za bodočnost, katere pa je Lus redno vsako noč prespal in jih v družbi svoje zaročenke drugi dan zopet pozabil. Hitro mu je potekal čas vožnje. Vzival je in pil iz eaše življenja   z globokimi požirki sladko opojno pijačo ljubezni, ki ga je dosledno omamljala v nežnih rokah svojih   ljubkih tovarišie. Brez liezgode   so   srečno priplnli v New York, kjer je parnik pristal na Ellis-Tslandu. Začelo se je vrvenje in novo življenje   med potniki.   Vse   je pozdravljalo   novo domovino in željno so   čakali potniki,   da   se končajo uradne formalitete    in    se izkrcajo. Posebno veliko je imel opraviti naš zaljubljeni junak.   Uredil je končno vse in pejal svojo zaročenko proti izhodu. Oba sta bila vesela in se radovala veselega snidenja s svojimi sorodniki. V tem pa pri drvi za njima, vesela,   zaljubljena vdovica,   ki je Lusa že mučno iskala, na katero pa je on seveda popolnoma pozabil. Strastno se je ovila njegove roke in strupeno gledala mlado-in lepo tekmovalko Elastano. Ta jo je seveda ogorčena zavrnila, proklamirala jo za noro in poklicala med krikom in vikom stražnike. Na uradu se je pojasnila cela zadeva. Izseljeni uradnik je izrekel, uvidevši položaj končno svojo salomonsko sodbo. Ukazal je namreč Lusu,   da mora,   če se hoče izkrcati, *rro izmed obeh hudih tekmovalk takoj poročiti. Lus se je pokoril temu ukazu in poročil svojo zaročenko lepo Elastano. Vdova se je silno jezila. Ni se borila namreč samo za mladega lepega moža, marveč je bila tudi brez zadostnih sredstev,   ki    ji K zahteva izselniška postava od vsakega izselnika. Rešile so jo končno tri prijateljice, ki so se zavezale skrbeti za njo, in le s pomočjo teh treh je stopila na ameriška tla. Grenko razočaranje po tako lepih sanjah, ki jih je sanjala med vožnjo, pa je obudilo v njej tako   sovraštvo do lahkomiselnega in brezvestnega ljubimca,
da mu je prisegla brezobzirno in kruto maščevanje.
*   Najvišja   stavba   na svetu.
Ameriški stavbniki so postali v svojih načrtih tako drzni, da izdinjajo pred njihovimi stavbami najvišje in najobsežnejše stavbe starega, srednjega in novejšega veka. Prekosili so orjaške piramide Egipčanov obsežne stavbe. Grkov in Rimljanov, ter prekosili glede višine tudi do sedaj najvišji stolp, Eiflov stolp v Parizu, ki je visok 300 metrov. Najmočnejša in najbogatejša ameriška družba hišnih posestnikov je oddala konsorci ju ameriških stavbnikov zgradbo nove hiše, ki bo za veliko prekosila dosedanji rekord glede višine in obsega največjih ameriških hiš. Ta hiša bo stala v New Yorku. Imela bo nič manj kot 100 nadstropij in bo 365 m visoka. Do sedaj je bila najvišja hiša v New Yorku takozvani Woolworth Buil-ding. Ta ima 46 etaž in je m visoka. Zgradba te hiše je stala nad 30 milijonov dolarjev. Lahko si je torej misliti, s kako velikanskim kapitalom mora razpolagati ta družba hišnih posestnikov, ki sezida še za vee kot 100 m višjo hišo s 100 nadstropji, pred katero bi bil postavljen Eiflov stolp za ta kolos prav umestna igrača.
* Dober nauk. Japonska pravljica pripoveduje, da je v 17. stoletju vladal na Japonskem cesar, ki je imel v svoji palači 20 zelo dragocenih vaz iz porcelana, katere je vsled umetniškega dela varoval kot punčico v svojem očesu. Nekega dne je pa služabnik po nesreči zdrobil eno vazo. Razjarjeni cesar je nesrečneža obsodil na smrt. Zdaj je pa v palačo prišel star duhovnik in izjavil, da bo dragoceno in zdrobljeno posodo sestavil. Peljali so jra do cesarja, v sobo z dragocenimi posodami. Ali predno je niou^el cesar ubraniti, je starček pričel vdri-hati s palico po posodah, dokler ni zdrobil vse na kosce. »Nesrečnež, kaj si storil ?« zakriči cesar, ki se je tresel jeze. — »Zvršil sem le svojo dolžnost,« je starček odgovoril hladno. »Glej. ena teh posod stane enega tvojih služabnikov že življenje; zabraniti hočem, da radi teh krhkih reči. nihče ne zgubi življenja v bodoče. Zadovolji se z mojim življenjem.« Cesar je prišel k pameti in odpustil je nerodnemu služabniku in pogumnemu starčku.
* Podpisal lastno smrtno obsodbo. Kardinal La Balue, ki je bil minister za časa Ljndevika XI. na Francoskem, je podpisal svojo lastno smrtno obsodbo. Ljudevik enajsti je bil strahopeten, zahrbten in krvoločen značaj. Po vohunih je zvedel, da La Balue dostikrat ne čita listin, ki jih podpiše. To površnost je pa izrabil prekanjeni in krvoločni kralj, da obdolži La Balua veleizdaje, na katerega je bil radi priljubljenosti pri ljudstvu že zdavnej ljubosumen. Dogovoril se je s tajnikom ministra, da med druge akte, ki jih je imel podpirati minister, pomeša listino, ki je končala: »Zdaj priznam prostovoljno, da sem ostuden izdajalec, in kot tak priznam izrečeno smrtno obsodbo nad menoj kot pravično pokoro.« To listino je podpisal minister kot sto drugih, ue da bi jo čital. In najbrž bi ga obglavili, da se Ljudevik XI. ni bal ljudske vstaje. Na nasvet njegovega brivca, ki je bil njegov zaupnik, je dal ministra zapreti v železen kuril:, katerega je ukazal postaviti sredi vrta. V tem kuruiku je živel La Balue enajst let. Zapustil ga je šele v letu 1438, ko je Ljudevik dvanajst i nastopil vlado. Fina slika iz dobe absolutizma, ko so imeli kralji in cesarji še neomejeno moč.
Za otroške bolezni
od zdravnikov prav rada priporočena.
alkalična kislina
Ob želodčni kislini
škrofeljnih. rachitis oteklosti žlez
katarjih oslovskem kašlju.
Gramofone
najboljše vrste po   najnižji ceni avtomatične, posebno  za gostilničarje pripravne priporoča
Ivo Bajželj
Ljubljana
■arije Terezije cesta ti
(KollzeJ).
Ravnokar so došle najnovejše slovenske plošče a K 3*50. — 1000 igel K 2*—. 271
Avgust RepiH
M>4ar v L|akllani 40
MezijsnilinH.ff (iTnmn) /.
zdelnje, popravlja is prodaja vsakovrstne
sode
no najnižjih cenah.
Blaž Jesenko
Ljubljana, Sčari trg 11
priporoča
cilindre, čepice itd.
= najnovejše fasone =
po najnižji ceni.
Ilustrovani ceniki zastonj in poštnine prosto.
Najcenejše
Mik ii ii
domačega izdelka priporoča
tvornica dežnikov in solnčnikov
Jos. Vidmar
Ljubljana
Pred Skotijo 19, Stari trg 4,
Prešernova ulica 4.
Kateri xc/i/o d&torv, po eeni in jau^iGsi/ivtrpotovali ruzf<s*r obrnepe
J. 3C Kaiscr Pu*kar
v Ljubljani, Šelenhurgove ulite št. 6
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih
pušk in samokresov
lovska potKkffii, neb lil koles fticikloi)
kakor tudi
■ainfalai ogenj
po najnižjih cenah.
Popravila pušk. samikresov in blciUev tečna in salidu.
a
5
4 tedne na ogled in poizkušajo
ritpaaUin staja vozna kola«« zaaaka ,Bohemi>. Sestavni tfdl in popravila aaj-eeaeje. DOobai plačilni pofoji. llutr. ccaoriliJ zastonj ii po-s s      itatne prosto.       z 8
FR. DUŠEK, tvornica voznih koles.
Opočno St. 115. na stat dr. (Češko.)
na Kranjskem, obsegajoče 500 oralov največ gozda in travnikov,
■ar- se proda ~=sm
pod zelo ugodnimi pogoji zaradi stalne odsotnosti  posestnika. 2527
Brezplačna pojasnila daje reflektantom,
posređovalBica za zemlliSa H. Miner v ligah.
najfineje kakovGsit po 5, 7, 9 in 12 kron 1 — vse vrste lasne podlage in mrežice — lasulje, brade in drage potrebščine za maskiranje vse po zmernih cenah priporoča
S. Sti*moii.
brivec in lasničar
pobijana, pod Irančo št. 1,
(zraven ćerrlfarskega mostu). Izdeluje vsa lasničarska dela solidno
in okusno. Cena za delo kite 3 K. Kupuje zmedene in rezane ženske lase po najvišjih cenah. 1788
m
Cfroško Igranfe
je opravljanje domačega perila, ako rabimo
sil
samostojno pralno sredstvo
Zajamčeno neškodljiv! Hi klor
Po polarnem kuhanju.
bleščeče belo perilo!
Dsftil' varuje tkanine in perilo se v kotlu ,rcltfll obeli kakor od solnca na trati.
BOGOMIL V0PITH,ainnaj 111,.
Dobiva se povsod. 1622
tati KroBsteinerJa
proti vremenom odporne apnene
a^adne barve
oblastveno varovane.
V JO različicah, od 24 h kilogram naprej.
Že   desetletja   najbolje preizkušene, prekašajo vse ponaredbe. Edini primerni   pleskalni   materijal  za že pobarvana pročelja.
Emajlne fasadne barve.°dt
jo se umivati, krijejo z eno potezo, brez grundiranja, emajlno trde, porabne samo pomešane z mrzlo vodo. Raz-kuževalne, nestrupene, porozne. Idealno barvanje za notranje prostore, še ne podbarvane fasade, lesene stavbe, kakor kolnice, paviljone, plotove itd. Dobivajo se v vseh niansah, stroškov za štirjaški meter 5 vinarjev. Knjige z vzorci in prospekti zastonj in poštnine prosto. 1912
[ari Hronsreiner. Dunaj lil.. Banptstrase 120
Glavna zaloga za Ljubljano: Brata Eborl
1»
Ranitve
nO vrat na) m akrano Tarejo raakaga
ker se s tem lahko najmanjSa ranitev razvije do prav hudih, težko celjivih ran. Že 40 let se praško stontaoo aaaatlo obnaša kot omečujoče obvezilno sredstvo, ki vleče is rane. Varuje rane, lajSa vnetje in bolečine, hladi in pospešuje zaraščenje in sacelitev.
naaT" Pa aaas — aaanji aaaa as*
Cel lonček 70 hel. Kdor pošlje po pošti naprej 3 K 16 h dobi 4, kdor 7 K pa 10 lončkov poštnine prosto aa vsako postajo Avstro* Ogrske
B. FRAGNER, c.fcdTaniido»«TiteUi,
lokama pri »Oimbi Orisi- Praga.
sd. H> S
Zaloge p* vseh /ekarttaJk Astro-Ogrsk*. V M«M|aatt lekarn^ Ja^Marr, ar. S.
£epo posestvo
s staro Mt vpeljalo iDitiloo
na najlepšem kraju ljubljanske okolice
se iz proste roke proda.
Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«.
2—3
2480
sprejme takoj
I. Hitler, kleparski mojster v Kočevju.
Delo trajno, plača jako ugodna. — Vozni stroški se povrnejo.
■g     ^0*0*0 sfsf>?"    ias*a    v s/v
Vinko jfojdič
(Kranjsko).
Največja proizvajanja priznano naj boljših pšeničnih mok in krmnih izdelkov, ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrst. Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se in dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospode pekovske mojstre neprecenljive vrednosti.
Zastopstva in zaloge: 66 V Ljubljani: Podgradu, Trnovem, Koč8vjn, Trstu Gorici, Celovcu, Beliaku, Bolcanu, Inomostn, Trt-denru, Zadru, Spljetu, Srcegnovenii
Kotora, Sarajevu in Pnlfn. Brzojavi:   Valjčni  mliu, Kranj.
v Drnišu v Dalmaciji
sprejema
hranilne uioge
od K 2*— do K 100.000-—
proti 5 obrestovanju, ter povrača zneske do K 5000 — brez odpovedi, zneske do K 20.000— proti prijuvi 8 dni, večje zneske po dogovoru. — Za polletno izplačevanje obresti izdaja na zahtevanje obrestne knjižice. — Dopisovanje v slovenskem in hrvaškem jeziku. 2249
Za varnost hranilnih vlog in njih obrestovan je jamči občina Drniš.
Zajamčen vspeh
sicer denar nazaj.
2285
Zdravniška priznanja o izvrstnem učinku. Med. dr. A. Rixa
krema za prsi.
Neškodljivo, porabno na zunaj Trajen uspeh.
Bojne prsi, polne, krepke telesne oblike, za vsako starost v kratkem časa.
Poizkusni lonček 3 K, velik lonček 8 K.
Zoperne kocine
v obrazu odstrani v 5 minutah dr. A. Rixa odstranjevalec kocin. Cena 4 K. Zajamčeno neškodljivo. Vsa zdravniško preizkušena Iepotila
Pege radikalno odstranjuje za vedno od profesorjev in zdravnikov edino priporočena in garantirano neškodljiva dr. A. Rixa pasta Pompadour, ki je že 60 let sem v rabi. Lonček 3 K, za poskušnjo 1 K.
KosmeL laboratorij dr. A. Riza Dunaj IX., Berggasse 17 E.
::   Razpošiljanje diskretno po povzetju. :;
v slovenskem jeziku.
L zvezek:
Bazenski sakoa
o hudodelstvih, pregreških in  prestopkih z dne 27. maja 1862 št. 117 drž. za k. z dodanim
tiskovnim sakonom
z dne 17. dec 1862 št. d. z. ex 1863 in drugimi novejšimi  zakoni kazenskopravnega obsega.
07
52
^962
5047
L41
Dražbeni oklic.
Dne Lavjala 1911 n It. uhUk a to ni okr. iriii v Rainlgci u ioaHm,
soba štev. 26 prodala
vila št 113 in restavracija št 77
na dobrem kraju v letovišču Bled, oboje z velikim vrtom.
Hiša št. 77 na Rečici ob železnici ima cenilno vrednost 24.155 K, vila Št. 113 pa 15.495 K; najmanjši ponudek znaša za št. 77 na Resici 12.304 K, za St. 113 na Bledu pa 8122 K.—    Oboje se lahko takoj ogleda. 2519
na Hrvaškem.
postaja Zabok in postajališče Zagorjanske železnice Kopališče Stubica. Sezija od 1. maja do 30. oktobra.
Topli vrelci 53° C toplote ia lužne kopeli so pripravne posebno za zdravljenje protina, revmatizma, ischias, dalje ženskih bolezni, kroničnih katariev, eksudatov, živčnih bolezni, kožnih bolezni, prebolelosti. Najboljša poraba vrelskega mahovja, enakega onemu v Francovih varih. Kopališki zdravnik. Zdraviliška godba. Prekrasen gozdni park, najlepša okolica. Najcenejša brezkonkuren^na, prav dobra prehrana in stanovanje. aH A Đ B: fft£ 9W W y& M rMt MC Tn? A»
Soba od K 1 — naprej. Pojasnila in prospekte claje kopališka uprava kopališča Stubica na Hrvaškem. Pošta Zabok: Brzojavna postMa Stubica. Postaja za interurbani telefon.
kxxkxxkkkxkkkkkxkkkxkkkkmkkkk
Perje
za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah
HITI
Pred Škofijo štev. 20.
Zunanja naročila se točno izvršujejo.
x
k k
x x
x
x
Produktivne zadruga Bliii mizarjev
2266
registrirana iadruga z omejeno zavezo
x
x x x x x
J. lECOlEI
zlatar v Ljubljani
nasproti glavne pošte
priporoča svojo trgovino vsakovrstne
zlatnine
Častna delavnica.
Kupole sli zlato in A.
Cene zmerne. Solidna   in   reelna postrežba
Julija Štor
v Prešernovih ulicah štev. 5.
IMa zaloga mm. damskih in otrcftfb talin. Min za lau-tuoit Id pristali
OSMih goRkib čevljev.
Elegantna ln jako skrbna izvršitev po vseh cenah.
8271
s sedežem v £juiiijani, parije Cerczije cesta 11 (Jtolizej)- x m parn0 jjarvarstVO
Zalega pohištva lastnega izdelka x
in tapetniškega blaga, k
■ni
Izvršuje vsa mizarska stavbna dela.
Lastna tovarna na ©lisicah pri Ljubljani. |f
x
xxx^^^^^xx^^xk^xxxxxxxxxxxxxx
Ustanovljeno 1845.
x
x
UrC
x
x
ter kemično čiščenje in snaženje oblek.
Apretupa sukna.
IstansvIJLS!!) leta 1900.
Odlikovana:
Parizu 1905.
LondOBu1905.
3964
Slav. občinstvu v mestu in na deželi vljudno priporočam največjo zalogo krasnih
nagrobnih vencev in trakov z napisi.
Zunanja naročila se izvršujejo hitro in točno. Cene f)s>ez konkurence.
V zalogi je vedno do 300 kosov od 2 K do 60 K komad, tako da si vsakdo lahko izbere
Ljubljana Mestni trg 11-12.
Poljani nasip - ozka ulita št. 4.
Sprejemali šče Selenburgova ulica št. 3.
Postrežba točna. Solidne cene.
k k
1 . .
Velika zaloga
steklenine, porcelana, svetilk, zrcal, šip, kozarcev, vrčkov 1. t. d.
gostilniška in kavarnar-ska namizna posoda
po najnižjih cenah.
P. n. izletnikom in letoviščarjem se priporoča
HOTEL „EVROPA
oddaljen, [dve minuti od železniške postaje Bled, moderno preurejen, ima 40 sob, kopelj, dve veliki verandi s krasnim razgledom na Blejsko jezero in planine, dva salona, sobe z balkoni.
Češka in dunajska izborna kuhinja.       Češko in domače pivo.
Specialiteta: garantirano pristna
- Vina ======
iz veletrgovine z vinom Rudolfa Kokalja ▼ Kranja« Dolenjska
in bizeljska vina, lutomerčan, pikerčan, istrska in dalmatinska vina (opolo in chianti v steklenicah i. t. d.
Po naročilu skupni obedi.
Preskrbe se vozovi na vse kraje.
HOTEL „EVROPA".
f Važno!
i
Važno!
samo pristne
2057
Telefon štew. 237.
Horn
Ljubljana,  Dunajska cesta 73
tata
Beton in železo-beton.
Fundamenti.
Stropovi.
gos Mostovi.
Vzidava turbin. Stopnice. Tlakovi.
Ksilolit, umetni kamen: okraski za iasade, obhajilne mize, salnstrade.
\rsBXsaBXBXXXSX
Redni odhodi nemških brzlb In poštnih parnikov.
Odpremanje potnikov v vse dele sveta
posebno na progih
&amburg-New-York Hamburg-Filadelfija
Hamburg-Argentina
Hamburg-Brazlllja
Hambiirg-Kanada
Hambura-Kuba
Hamburg-Hekaiko Hamburg. Afrika Hambarg-Angieska
Hamburg-Francija
K •o
Zabavna pomorska potovanja:
Okoli sveta; na izhod «Orijent); v sredozemskem morju; v zahodno Indijo; v južno Ameriko; na sever do Drontheima, Islanda, Severnega Kap«, ta fcpicberga; potovanje na Nilu.
Informacije dajejo In poSiljajo se brezplačno.
Hamburg-Amerika Linie,
Abtei!ung Persononverkehr, Hamburg.
Zastopnik v Ljubljani : Hamburg-Amerika Linie, gen. zastopstvo za Kranjsko, Kolodvorska ulica 28.
Najboljša in naJceneUa postrežbo
za drogve, kemikalije, zelišča cvetja, korenine itd. tudi po Kneippu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje, redllne In posipalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, fotograficne aparate in potrebščine kirurgi ena obvesUa vsake vrste, sredstva za destnf ekcijo, vosek in pasta za tU Itd. — Velika zaloga najfinejšega rama in konjaka. — Zaloga svežih mineralnih vod in soli  za kopel.
Oblastv. konc. oddaja strupov. Za živinorejce
posebno priporočljivo: grenka sol dvojna sol, soUtar, eeofan, kolmoz, krmilno apno itd. — Vnanja naročila se izvršujejo točno in solidno.
Drogerija
ANTON KANC
Ljubljana* Židovska ulica St. 1.
Kupnje po najvišji osni runa zelišča Sirote), cvetje, kereiise. aeieaa, »korje tti^
it
ANTON ŠARC, LJUBLJANA
Izdelovanje perila, pralnica in svetlolikalnica, električni obrat, priporoča zelo dobro in solidno izdelano perilo po nizkih cenah.
/TETRJV
srajce za gospode v različnih barvah, dobre kakovosti, izborna noša. posebno priporočljivo za osebe, ki se rade pote in zoper prehlad. Dobi se blago :: in po meri izdelano perilo.::
Vzorci na razpolago.
1977
81
JR
8G
5062
6683
69
14773299
C kn priv. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne dražbe v Trbovljah
priporoča svoj priznano izvrsten Portiaiid-cenieiit v vedno enakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne In podorne trdote daleč nedkrllfiiioci dobroti kakor tudi svoje priznano izvrstno apno.
Priporočila in izpričeval« 2438
raznih  uradov in naj slovite j Ših  tvrdk  so  na razpolago
.   Centralni urad: Dunaj. L, Maximilianstrasse 9.
Ilica 40
G. Skrbić, Zagreb
Ilica 40
Z električnim pogonom urejena tvornica ia-lozlj, železnih In lesenih rolet za okna in trgovine, vseh vrst platnenih ln lesenih tkanih rolet, iz platna, damasta. gradla, sadna.
ripsa itd.
Cenovniki in proračuni na zahtevo zastonj. —
Telefon štev. 4-92.
242r>
Telefon štev. 492.
Edina zaloga
unišla
h zaloga čevljev
v Ljubljani
poleg kavarne „pri Slonu".
Pazite natančno na firmo.
Bruselj 1910 — GRANO PRIX — Buenos Aires 1910
o
e
o
J*
o
CM
<x> C3
iS •o
a
HENRIK L, USU! MANNHESM.
Patentne potno in vročeparne
LOKOMOBILE
z ventilno zavoro
in zmožnosti do 1060 P S. Avstrijska prodajna pisarna: EMIL HONIGH9ANN, Dun.ij IX., Loblichgasse 4.
Mm. lovska razstava Dunaj ISIS: drž. častna diploma (Najvišja odlika).
jvan ]ax in sin
v Ljubljani unajska  cesta 17
priporoča svojo bogato zalogo
[si m
358
Šivalni stroji
za rodbino in obrt.
Brezplačni kurzi za vezenje v faiSi.
Pisalni stroji „ADLER".
Preblavske rudninske vode.
UM ve*ike vednosti in izvrstnega okusa, lllu neprekosljive čistosti in velike vsebine
lavne nam
ogljikove kisline.
HrOhlSUtlfl (IStlnS najčistejša alkalska rudninska voda, preizkušeno rlbiiluiiitU   alUUUU,   zdravilna  pri   motenjih  prebave  in menjavanja
snovi, katarih, kamenu, boleznih v mehurju in na ledicah.
OrOhtaUClii !JU3fini UrOl^ir nanovo °dprt» ogljikove kisline velebogat, rlcliluljlii 11 BuUIll iiigltL, naraven  natronski   kislec, vsled prijetno
rezočega okusa prav posebno pripraven za brizganje vina, za mešanje s sadnimi sokovi in je tudi brez vsake primesi uživan izborna osvežilna pijača. 2279
Dobiva se v Ljubljani pri
A. Šaravonn, Mihaelu Kastner]«, Peter Las-snžku, A. Staculu In T. Mencingerju.
■ ■
■ •
ter po vseh lekarnicah in Špecerijskih trgovinah ter pri vrelski razpošiljal niči
Ključavničarstvo
Ig. Faschinga vdova Poljanski nasip st 8.
Reiehova hiš«.
Velika zaloga
štedilnik ognjišč.
Izvrstno ln solidno delo.
Cene zmerne- Popravila ee , i  i točno izvršujejo, i i
najKfja zaloga navadnih li DaifiDej.it]
otroških vozičkov
ln navadne do najfinejše
Va>« k vinarja obratnih stroškov ■jfarfrai 7 ■shim Itf-
na uro in HP z mojim pat    ™WJB™ 1 mMm
tlskn in za siran alie
od 16 HP naprej;
4 do 5 vin. pri mojih petrolinskih motorjih in petrolinskihlokomo-bilah, dalje 2—10 HP tudi   stoječe motorje.
Tvornica motorjev I. WARCHALOWSKI Dunaj HL, P.nln.g. m L
Na tisoče motorjev v
^4 9.
Eh*1
ratu. Cenovniki gratis. Ugodni plačilni pogoji. V zalogi tudi že rabljeni petrolinovi motorji
žime.
M. Paklč
¥ LJubljani.
MezsaBim naročnikom st pošilja s povzetjem.
josip Hojina
krojač prve vrste
se nahaja sedaj v lastni hiši
konkurira z največjimi tvrdkami glede finega kroja in elegantne izvršitve.
Tvornička zaloga najfinejšib angl. in frar<[. specijaiitet Dlana.
: Zavod za uniformiranje.:
Izvozna trgovina modnega in platnenega blaga
2423 priporoča v najboljših kvalitetah:
Modno blago — sukno.
Cefirje — favličkove tkanine
barhente — flaneSe.
Jesen 1911.
Oprave za neveste.
1 zavoj 40 m pralnih ostankov,   okusno  izbranih  za 18 kron —
franko po povzetju. Od teh se ne pošiljajo vzorci. Samo pri nas dobite prave.
las
milo stavbnišivon
Kdor hoče bitro »r* ^eno zidati, uporablja le
1166
m
ui-piosce
z** napravo ločilnih sten, ki jih vsak lahko postavi.
PREDNOSTI!
Varno proti potresu, ne propušča E prostonoseče, hrani prostor torej zvoka in jako trdno drži žreblje. |     ni treba nikakih traverz.
Samonoseče in trpežne Eesslerjeve stene Oelszaa armirane stene iz opeke). Preračun stroškov in proračun napravita ; astonj arhitekta imetnika patenta
Hdnigsberg & DesitseH, *2£SgT Zagreb.
Najboljši kosmetiški predmeti
za olepšanje polti in telesa so:
i«
n
"8 cd
C O
m
e
os S
trn
m
p«
es
i
^111110 po 80 b, = cream po » _       1 K;
Menthol ustna voda po _       1 K;
zobni prašek po 6Cir,
za ohranitev in rast las:
lasna veda po
1 K; lasna nomada
1 E.
eia
Ti izdelki -,Ada°, ki so oblastveno varovani, so naprodaj lev
•   ■   ■ e
Ph. Mn Josip Čizmar
v Ljubljani.
Kupujte zaupno te domače izdelke!
u Ameriko
Odlikovana
Prva kranjska
tvornica Meoirlev
Ljubljana
Hilšarjeva ulica 5   Recherjeva hiša
e
<n
d>
m
m
Bi! is ini
z modernimi velikimi brzoparniki iz
Ljublpe tez fiDtwerpen v Hew-Yorh
je proga
ed Star Line deča zvezda
Na naših parnikih Finland, Kroonland, Vsderland, Zeeland, Lapiaiii in Samland,
ki oskrbujejo vsak teden ob sobotah redne vožnje med Antvverpnom in Novim Yorkom je snažnost, izborna hrana, v.judna postrežba in spalnice po novem urejene v kajite za 2,4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminentnega pomena, ter traja vožnja 7 dni.
Odhod iz £jabljane vsak forek popoldne,
Naši parniki vozijo tudi na mesec po večkrat čez Kanado v Severno Ameriko in je ta
vožnja izdatno cenejša kakor na Novi York
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
Franc Dolenc
v Ljubljani. |
Kolodvorska ulica odslej stev. 26,
od južnega kolodvora na levo pred znano gostilno „pri Starem Tiilerjn"
I
Priporoča svoje prve vrste, za vsa podnebja solidno narejene  planine,   klavirja In harmonija tudi aamoigralna
M gotov denar, mm delna odplačila alt aaposado.
Poprave in uglasevanja se izvršujejo točno in računijo najceneje.
Najveflfa tvoraloa na avstrijskem jmgm.
Liliaia
Fr. Ševčib2
puškar
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih
56
pušk
okresov
lastnega izdelka, kakor tudi belgijskih, šolskih in čeških strogo
proizknŠOflih pusk, za katere jamčim za dober strel. Posebno priporočam lahko trocevke in puško Boek s Kruppovimi cevmi za brez-
dimni smodnik. — Priporočam tbdt
veliko zalogo vseh lovskih potrebščin
laT  po najnižjih conah. "M Popravila In naročbe no izvrinjejo točno in zanesljivo.
Cenovniki na zahtovanjo zastonj In poštnino prosto.
•
2JX
7Q
1574
31
76
*66
Šivalni stroj 20. stoletja.
Kupujte samo v naših prodajalnicah ali od njih agentov.
Singer Go. delo. dr. šivalnih strojev. 1414
fjubljana Kranj Kočevje Jfovo mesto
Sv. Petra cesta 4.     Glavni trg 53.     Glavni trg 79. Velki trg 88.
Slovenski optični zavod
FR. P. ZAJEC
2832
Ljubljana, Stari trg štev. 26
priporoča veliko zalogo raznih očal, ŠČipalCGV, toplomerjev, fcaromotrOV,
daljnogledov itd. — Očala in ščipalci se napravijo natančno po zdravniškem receptu. strokovnjaško dobro urejeni delavnici se vstavljajo nova stekla v ::     očala in v ščipalce in izvršujejo vsa optična popravila dobro in ceno. :;
Zlatnina, razne ure, prstani, uhani, verižice, naprsne igle itd.
Praktične in cene ograje
za ppedvrtove,
:   parke itd. i
1
V;
ti %
M
Jlir
iz iicastih mrež in kovanega železa preprosto ali tudi najkrasneje opremljene, vrtne ograje iz kovanega železa, stopniške ogreje, okenske rareie, ograje za grobove, grobnice, balkone in pročelja, večkrat sekane šesterooglate, v ognju pocinkane ter štirioglate stroine žicaste pletenine za ograditve gozdov, travnikov in vrtov, za varstvo proti zajcem, pas;ake, fazanerife, voliere, igrališča za laarn-teirais, Rabitzeve stene in menirske gradbe, dalje mreže za pesek in gramoz, jeklena bodeča žice za plotove, ves ograjevalni materijal in vse zadevne izdelke dobavljajo po najnižjih cenah
Dunaj Hutter & Schranz d. d. Buda-Pešta
tvornica sitarskega in klobncevinastega blaga. :   Vzorčne knjige, preračuni in pojasnila vsake vrste gratis in franko.
aVHBaHsaamDl
> O S
XX XX XX XX
Najnižje cene.
XXXXX3€ |XX
lxx
Ljubljana, Turjaški trg šte|. 7.
237
XX XX
XX!
XX!___
xxxxxx xxxxxx
za spalne In fedilne sobe, salone In gosposke sobe. Preproge, zasior]i, modreci na vzmei žlmnati modreci, otroški vozlčM Itd.
NajsoUdneiše blago.
5€ Sm 2H5 KI JE 54
xxxxxx
Najnovejša iznajdba!
Velik požar
se zamore lahko in naglo pogasiti samo s
Smekalovimi brizgalnlcami
s 40   delavske sile pomanjšani m ravnotežem nove sestave, ki od desne
in leve Strani vlečejo in mečejo vodo. — V vsakem položajo delujoče kretanje
brizgalnic nepotrebno. Na Kranjskem so dosedaj naročila te vrste brizgalnic sledeča gasilna društva Krško, Kostanjevica, Bohinjska Bistrica, Metlika, Šenčur, Koroške Bela Hrust ca, Zgornja Siska, Dravije, Spodnja Idrija, Fredoslfe, Bora, Stob Trzin, Žabnica, Rovte, Velika Loka, Kamna gorica, Stožice, Valta vas
Št. Peter na Dolenjskem.
R. A. S ME KAL
v Zagrebu
skladišče vslh gasilnih   predmetov, brizgalnic, cevi, pasov, sekiric, sekalk in gospodarskih strojen ter motornih mlinov.
Odplačevanje na obroke
129 ~
40
krojač
Ljubljana, Sv. Petra c. 16
priporoča svojo
veliko zalogo gotovih oblek
za gospode in dečke, jopic in plaščev za gospe, nepre-močljivih havelokov itd. itd.
Obleke po meri se po najnovejših vzorcih in najnižjih cenah izvršujejo.
Vsak dan svež^|
in
. Cadež
v Ljubljani
Mestni trg št. 14
poleg Urbančeve manuf. trgovine priporoča
slamnike
čepite, razno moško perilo, kravate, ovratnike iti iti
Blago imam solidno, cene zmerne. Postrežem točno.
SI
Brata
Proda jalnica s
Miklošičeva ulica št. 6.
nasproti hotela „Union".
EBERL
• •   • •
243
Delavnica:
Igriška ulica štev. 6.
Električna sila.
bogato zalogo obuval za Vse vrste moških, d&m-
tuiega
Odlikovani na mednarodni rasatavl na Dunaja 1.1900.
priporočajo svojo poletno sezijo. sklh in otroških ČGvSjev lastnega izdelka. Gami za pete, vrvice, zaponke, Čistila itd.  vedno v največji izberi.
Specialisti za prave gorske in lovske čevlje.
Izdeluje se po meri v lastni delavnici, sprejemajo se tudi popravila.
Postrežba točna, cene solidne. — Zunanja naročila proti povzetju. Zahtevajte cenike.
Združeni čevljarji
V Ljubljani, Wolfova ulica št. 14.
s2£
Znamka!
Pred vsem — povsod zagovalci. DIRKA NA OPCINAH:
TEAN m REKORDNO darilo
5 prvih daril.
LAURiH & KLENI
AVTOMOBILI
Cestna dirka Komorau-Schonbrunn: 22S9
i ZiM
#3«* •v''-V-..j
Prvo darilo in drugo darilo.
LAURIN & KLEMENT, d. d., Mlada Bolesiav. Zastopstvo:  NiKODEM & VVETZKA, Gradec.
Ustanovljeno 1853.
družba z omej. zavezo
tvornica za stroje in železolivnica
Dunol Xk Guđrunstr. 159
grade za specialiteto:
polne jarme vseh vrst za parne
in vodne žage, vse stroje za obdelovanje lesa : krožne žage, trakovne žage stroje za oblanje, stroje za skob-Ijenje (Frasmaschine), stroje za luščenje furnirja, stroje za upognjeno pohištvo, stroje za sodarje, transmisije.
Prospekti, proračun! stroškov obisk inženirja zastonj. 192
Najcenejša ia najhitrejša vožnja v Ameriko s parniki Jeverooemškega Llojfo"
3267
Bremna
v
NewYork
cesarskimi brzoparniki „KAISER WIXHELM", „&AISEB VILT
LHELM", „KR0NPRIN2 d. GR0SSE".
Prekomorska vožnja traja samo 5 do 6 dni. ~
Natančen, zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega A parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških Železnic dobite «22
V LJubljani edino le pri
EMU U, letata ulico m. 35
nasproti občeznani gostilni „pri starem TiSlerju**.
Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. — Vsa_,
pojasnila, Id so tikalo potovanja, točno in brezplačno. — m Postrežba poltena, reelna in solidna. S*
Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor: Col orado Meksiko, Kalifornijo Arizona, Utah, VVioming, Nevada, Oregon in Washington nudi nas* 4ruštvo posebno
ugodno in izredno ceno čez Oalveiten. Odhod na tej premi iz Bremna
enkrat mesečno.
Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltiraorain na vse ostale dele sveta kakor Briiilijo, Kubo, Buenos-Aires, Colombo, Singapore ▼ Avstralij* Itd.
M
61
46
29
Popiha vpHjari ettlriiK H
2500     z različnimi svetiijkami
se proda prav po nizki ceni
na Elizabetni cesti Štev. 8 (v parterju).
Stojala za razglednice
za 64 vrst K 12 — za 128 vrst K 25 —
franko na vse postale.
fran J. Sašek,i
izvoz stojal za razglednice,
Plunj, Paiackeho tr. 7. Češko.
»OOOBOOOOC
Voznih koles tvornica Janus.
3 letno jamstvo.
Najboljši nakupni
vir za vozna kolesa, šivalne stroje, pnevmatike in pritikline. Kolesa „Janus11 s triletnim jamstvom ' od K 95"— naprej Plašči od K 4'50, zračne cevi, prima, ne iz več kosov, od K 3*—, acetilenske svetiljke od K 2*—, kolotečni zvonci od K 1*—, ročni zvonci od 30 vinarjev naprej. Držalniki od 30 vin., verižice, prima od K 270 naprej. Pro-stotečna pesta, sedla, torbice, osi in kone za vse sisteme, kolčniki, cevi vseh razsežnosti itd. najceneje. Lastni zavod za popravila, po-» ni kl janje in emajliranje. Vsak dan se razpošilja po pošti. Zahtevajte krasni katalog 1911 gratis in Iranko. Uvozna tvrdka za industrijo voznih koles 605
MAKS   S K UTEŽ K V, Dunaj,
I. Stubenring O.
Ceno posteljne perje!
Najboljši češki naknpni vir. 2815
Kg. sivega, dobrega, puljenega 2 K; boljšega 2 40 K: prima polbelega 280 K; belega 4 K; belega puhastega 5*10 K; kg velefinega sne-žnobelega, puljenega, 6'40 K, 8 K; kg puha, sivega 6 K, 7 K, belega, finega 10 K; najfinejši prsni puh 12 K.
Naročila od 5 k? naprej franko.
Z$otwuene postelje
drega, belega ali rumenega nankinga, pernica 180 cm dolga, 120 cm Široka, z dvema z glavnicama, 80 cm dlg, 60 cm šir., polnjena z novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; posamezne pernice 10 K, 12 K, 14 K, 16 K, zglavnice 3 K, 3'50, 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm šir. 13 K, 14 K 70, 17 K 80, 21 K, zglavnica, 90 cm dolga, 70 cm šir. 4 K 50, 5 K 20, 5 K 70, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm šir. 12 K 80, 14 K 80. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko. Lahko se franko zamenja za neugajajoče se vrne denar. Natančni cenovniki gratis in franko.
S. Benlsch, Dešenlce št. 767. Ceiko
uperfosfati
mineralni in animalni najbolj preizkušeno najbolj zanesljivo Iosforovo - kislinsko
gnojilo za vse zemljo
Vsebina strogo zajamčena.
Jamstvo za najhitrejši učinek.
Najvišji donos.     *     Za jesensko
setev neutrpljtvo.
JKt
amonijakove, kalijeve in solitrove superfosfate dobavljajo ne tvornice za umetna gnojila, kuptaratti, karrtijskc zadruge in društva.
Pisarna v Pragi, Prikopv štev. 17.
-tj: »»
si M
Kdor hoče kupiti zavitek za 6 vinarov,
naj zahteva izključno
Ottoman"
V 366
M
cigaretni papir.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je   ugodno   zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se 94 vplačili.
i* i
- .% vzajemno zavarovalna banka v Pragi. - ••• RexernU fondi X 53,758.281-24. — taptmcaaa o is* M nI as iai fcapttllff K 115,380.803-61.
Po velikosti droga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno opravo.
——————    Vsa pojasalla daJai -
it!!. 12.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode cen ju je takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička izdatno podporo v narodne in občnokoristne namene.
2514
za pode«
izvrstne specijalitete, ki se hitro suši in jih lahko vsak uporablja.
Zaloga tovarne lakov InOvika jKarxa.
Depot pri
:: Kratili Ml v
Ljudevit Borovnlk
puškar v Borovljah (Fer-lach) na Koroškem.
se priporoča v izdelovanje ----------
p usek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi pre-aolafa stare samokresnice, sprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. preskuše-valnici in od mene preizkušene. — lluatro-57 vanl oenlkl zaatonj.
: Jfajlepša prilika nakupovanja:
2427       mm pj
his
z gostilniškimi koncesijami
:: Jako ugodne cene. :: Natančnejša pojasnila daje
Peter lit,
Skoija ulica št 10. (Telefon 155).
i—i
Svoj izdelek ostro žgane strojne zidne in zarezane strešne
prve vrste
prve vrste
priporoča
442
J. KNEZ V LJUBLJANI.
Sprejme radi zastopnike za razprodajo zarezanih strešnikov.
i Ogaietni papir Ottoman pristen samo t to sliko.
P. n. kadilci in interesenti naj
izvolijo vzeti na znanje, da se vsako ponarejanje predobro znanega, splošno priljubljenega
sodno zasleduje. Edino pristni papir Ottoman nosi vedno samo' to Sliko.
(Turško   glavo.) 2282
[preiiii papir Ottoman pristen samo s to sliko.
Stanovanje
obstoječe iz 3 sob, kuhinje s priti k linami,
se -odda 11. avgustom v Slomškovi ulici 7
v visokem pritličju. Ogleda se lahko med 11. in 4. uro pop.
v a
10
boljše moči
sprejme takoj mreni, pozneje v oddelek na debelo.
veletrgovina  galanterijskega  in modnega blaga
A- Adamič v Kranju.
Ponudbe se sprejemajo do 1. avgusta. Iatotam se sprejme
učenec
s primerno Šolsko izobrazbo.
^aaaaaaaaaaaa*.
Lastii tovarn za opeko in cement
zahtevajte samo stroje preizkušenega sestava tvrdke
K. Houotng
špetijalne tovarne strojev za keramiko in livarna
Praga-Visočany
Oprane za krožne peci, transmisije, posode za impregnovanje lepenke L t. d.
Na vpogled mnogo priporočil. 3820
1
Uničevalec stenic
7ing-7ing,
20M
oblastveno varovan, pomori takoj vse stenice z zalego vred.
Nestrupeno, blagodišeče, razkužujoče. Dobiva se v steklenicah po 60 vin., zraven spadajoča brizgalna 20 vin., v */t in */, litrskih steklenicah razmeroma ceneje
v glavni zalogi v Ljubljani pri :
Antonu Kane, drogerija, B. Čvančara, drogerija.
Draga sredstva odločno odvračajte: Ptglnitia zalogi: Dnaj. X¥H1. Gatajasse 27.
Dinamo stroji in električni motorji. Naprave za električno razsvetljavo in prevajanje električne sile. Električni obrat vseh vrst. Ventilatorji. Turbo generatorji, električne železnice in lokomotive, žerjavi in dvigala. Ob-ločnice in žarnice vseh vrst.
preje Kolben in dr.
Praga-Vysočany.
2377
Vodne turbine vseh sestavov (Francis. Pelton). Točna, cena in hitra popravila vseh električnih strojev drugih tvrdk. Vse potrebe za lastsHraa|e. Odlitki iz Siemens-Martinovega jekla, ameriška kovna litina iz lastnih velikih livaren in jeklar en. (Za vele- in malo obrt.)
7Q^A
24
7F
36
70
Gozdni biser
brez alkohola* daje s ohlajeno sodavico ali mineralno vodo najkrasaejčo osveievalno pijačo. MORIC LOW, iidelovalnloe ftivlMfft .Mura Brno-Hnaovice. 1907
Franc Visjan
Ljubljana, Kolodvorska ulica 25
priporoča svojo bogato zalogo
55       novih In ie rabljenih
lar vozov.
iz Češke delniške pi
v Čeških Budejevicah.
To je izborno,  na plzenjski način  varjeno pivo.
Zaloge; Ljubljana: V. H. Rohrman. Trst: Schmidt & Pelosi. Postojna; Emil pl. Garzarolli. Puli: Lacko Križ. Trnovo: Rudolf 11825 Valenčič. Reka-Sušak: Ante Sablich.
Priznano največja, resnično domača, že 25 let obstoječa eksportna tvrdka.
Fr. Čnden
urar v Ljubljani, Prešernova ul. 1
samo nasproti Frančiškanske cerkve
je delničar
največjih tovarn švicarskih ur »UNION« v Genovi in Bielu
:-: od ioisi lahko oo originalno tioroiikio im :-:
garantirano zanesljive, v vseh legah in temperaturah po njegovem astronomičnem .-. regulatorju regulirane, svetovno znane .\
Alpina ui*e
z matematično preciznim kolesjem — v zlatu, :-:        tula, srebru, niklju in jeklu :-:
prodaja.
Nedosežno velika izbira. — Večletno jamstvo. Ceniki zastonj in poštnine prosti.
vpeljana
253S
gostilna se odda.
Poizve se na Glincah Št. 3.
Dolžnost
vsakega zavednega Slovenca ta Slovenke je
trn rabi izključno le
(krema)
za čevlje in usnje
katero je priznano na|boliie. SkaUjica stane 24 vinarjev.
Zahteva naj se isto po vseh trgovinah ter vsak drug manj vreden izdelek odločno zavrne.
Edino
le čistilo v tej obliki in z zamko
PAT
vseh dežela izposluje inženir 35
iUS« oblastveno avtor, in zapriseženi patentni odvetnik Dunaju VI., Mariahtlferstrasse št. 37.
Javna zahvala.
V nedeljo, dne 9. julija t. 1. ob 3. uri zjutraj je nastal požar v moji parni žagi na Vrhniki, ki je uničil poslopje in stroje. Žaga z vsebino vred je bila zavarovana pri c. kr. priv. občni zavarovalnici Assicurazioni Generali v Trstu, katera je takoj po svojem glavnem zastopu v Ljubljani škodo cenila in jo izplačala takoj v mojo popolno zadovoljnost.
Vsled tega izrekam imenovani zavarovalni družbi tem potom svojo toplo zahvalo, ter jo kot jako kulantno vsakomur priporočam. 2543
Vrhnika, dne 25. julija 1911.
Ivana Jelovšek L r.
I H. KristoflMJiičcr
^mmmnMMnMiMnM   * + ■.........■■■■■
4306
se proda|a
i pni Unižlii sv. Cirila i Metoda.
glavna zaloga in kemična tvornica
Ivan Keber
i. Poljanska cesta a. IS.
Ljuliijaoa, Stari trg štev. 28
Krasne
BLUZE,
fine
KOSTIHC, KRILA.
plašče, pelerine, nočne halje, predpasnike, perilo, radi po meri,
otroške oblekice, čepice,
potrebščine za novorojenčke, moderce, pasove, nogavice, rokavice,
moške srajce, ovratnike in drugo modno blago.
Pošilja se na ogled po pošti.
.ie.,       ........ -■-
dna
arna
Spisal Ivan Lah. Cena broš. S 1-70, vez. K 2-70 s [pošto 20 v već.
Krasne  in zanimive  povesti iz dolenjske preteklosti, iz časa turških vojsk in kmetskih puntov.
Čez trnje do sreče.
Spisal Senčar. Cena broš. R 1*20, vez. K 2-20, s pošto 20 v već.
Zelo zanimiv roman, poln interesantnega dejanja.
Rdeči smeh.
Spisal Lconid Andrejev.
Preložil Vladimir Levstik.
Cena broš. K 1-40, vez. E 2-40, s pošto 20 v već.
V tem „odlomku najdenega rokopisa" so popisane strahote vojne in iz nje porajajoče se pijanosti krvi in blaznosti.
Spisal V. Beneš-Sumavsky.
Cena broš. K 1-50, vez. 2'50, s pošlo 20 v već.
Ta odlični roman podaja zanimivo in pretresljivo sliko iz narodnega življenja in priča, kako nemška žena uničevalno vpliva na slovanskega moža.
Undina.
Spisal Andre Theuriet.
Cena 90 v, a poŠto 10 v već.
Eden najljubeznivejših francoskih pisateljev je v tej knjigi podal dražestno povest, ki jo je svetovna kritika uvrstila med nesmrtna dela.
Roman; spisal Fr. Remec.
Cena broš. K 1-50, vez. K 2-50, a pošto 20 v već.
To je ginljiv roman iz ljubljanske preteklosti, slika življenje iz tedanjih malomeščanskih in gosposkih krogov, tragedija dekleta, ki je vzraslo v Stu-dentovskih ulicah, a je pogledalo v aristokratske kroge Gospodskih ulic in to poplačalo s svojo življensko srečo.
Lira nos a malo.
Zgodovinski roman; spisal Vladimir Vesel. Cena K 1-40, vez. K 2-20, s pošto 20 v već.
Koncem 15. stoletja se je pripravljal na Slovenskem kmetski punt. Kmetsko ljudstvo je takrat strahovito trpelo in vrh tega so duhovske in posvetne oblasti trpinčile ljudstvo zaradi domnevanega čarovništva. Ponekod so požgali vse prebivalce kake vasi, ker so bili osumljeni čarovništva. Vse to nam popisuje pisatelj v tem velezanimivem romanu.
Zadnji roiovinc $enalja.
Spisal Fr. Remec. Cena K 1-50, s pošto E 1-70.
Velezanimiv zgodovinski roman iz časa rokovnjaškega gibanja na Kranjskem.
Lutra ii juaštva
Cona —a80 v, fes. E 1-00, s pošto 20 v već. .
Ta mična ljubezenska povest se je občinstvu prav posebno prikupila. Dejanje
se vrši za časa zadnje avstrijsko-turške vojske, ki jo je vodil princ Evgcn. V povesti je popisano, kako izvrši strahopeten človek občudovanja vredna junaštva, samo da bi se opral pred tisto, ki jo ljubi.
Strahovalci dveh kron.
Spisal Fr. Lipič. Cena broš. E 2-—, vez. B 4-—, a pošto 40 v već.
Velezanimiv roman izza časa velikih bojev med pomorskimi razbojniki, turškim ce-sarstrom in beneško republiko.
Spisal Ivan Cankar.
Gena broš. E 1-50, vez. E 2*50, s pošto 20 v već.
Najbolj ljudska in ena najlepših povesti, kar jih je spisal Cankar.
Roman; spisal Fr. Remec.
Cena broš. E 1-50, ves. E 2-50, a pošto 20 v već.
Ozadje tega romana je zgodovinsko.
Dejanje se vrši v Ljubljani in njeni okolici v časih Napoleonove Ilirije, v krogih francoskih in domačih aristo-kratov, med katere je stopilo slovensko
dekle, ki v svetosti svoje ljubezni doprinese plemenite žrtve, dokler se naposled tudi njej ne nasmeje sreča.
Mali lord.
Spisal F. H. Burnett. Cena broš. E 1-60, vez. 2-60, a pošto 20 v već.
To knjigo veselja, kakor je kritika imenovala to presrčno povest, so po izgledu mestnega Šolskega nadzornika sprejeli v šolarske knjižnice vsi šolski voditelji, ki jim je res mar, da mladina kaj dobrega čita.
Spisal Valentin Zun.
Cena E 3-—, s posto E 3-20.
To je najpopolnejše in najtemeljitejše delo o narodnem gospodarstvu v slovenskem jeziku. Ta knjiga je absolutno potrebna za vsakega, kdor deluje na narodnogospodarskem polju, zlasti za vsakega posojilničarja.
Vesela povest iz ljubljanske preteklosti. Cena broš. E 1-—, ves. E 1-00, s pošto 10 v već.
Kdor se hoče prav od srca nasmejati, naj Čita to knjigo, ki je polna drastične komike in prešernega humorja.
Ljubljana o Prešernova ulica 7 o Ljubljana
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
2254
78
3329
2
0X
D+C
KD
622
26
27
88^1