65. številka. Trst, v ponedeljek 5. marca. 1905. Tečaj XXX BV Izhaja vsaki dan. Tu'ii ob nedeljah in praznikih ob f>. tiri, ob ponedeljkih ob uri zjutraj posamične itevilke seprodaj»jo po 3 novč. i6 stotiokL v mnogih tobakarnah x Trstu in okolici. Ljubljani, G rici. Celji. Kranju. Mariboru. Celovcu. Idriji. St. Petru. Sežati Nabrfžin . Novemme-tu itd. Otria-e in aaročbe nprejtma uprava lista ,Edinost ", alica •iionrio iialatti it. 1H. — Irsdin' ure so od pop. do v zvečer. — Cene oglasom :»"• »t. na vrsto petit; poslanice. osmrtnice, javne zahvale in domaći oglasi po pogodbi. Edinost Glasilo političnega društva „Edinost'" za Primorsko. TELEFON štev. 1157. V" edinosti je moć! Naročnina znaša za vse leto 24 K, p jI leta 12 K, 3 mesece G K. — Na naročbe brez doposlane naročnine se uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefraukovaim pismu so ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnina, oglase in reklamacijejje pošilja'i na upravo lista. UREDNIŠTVO: ul. Giorsrio (ialatti IS. (Narodni dom.) Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik kon orcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista ,,Edinost" v Trstu.1" ulica Giorgio Galatti št. 18. Poštno-hrauilničui račun št. $41.652. Vojna na skrajnem Vztoku. (Brzojavne vesti). Bitka pori Mukrieiioin. PETROGRAD 5. -laponci so naskočili ruske pozicije zapadno od Mukdena. Nato so laponci naskočili Sahepu, prišli so do žičnih ovir, a bili so odbiti. Japonska garda je naskočila danes zjutraj ob 4 uri levo rusko krilo, njen deseti naskok je bil odbit. Danes zjutraj ob 7. uri je pričel boj na pozicije pri Mukdenu proti diviziji Nogijevi. Zadnji, trinajsti napad na sotesko Kutulin je bil ob 8. uri odbit. Pu-tilov hrib so laponci ves dan obstreljevali z oblegovalnimi topovi. Desno od železnice so napadli Japonci Liančaupu, katerega so ruske predstraže po trdovratnem boju zapustile. PETROGRAD 5. et verst zapadno od Tašičava sovražni oddelek čet. Vnel se je boj. Ko se je zdanilo so Ja|>onci vzeli Suhudziapu. Včeraj so Japonci napadli Putilov grič, a bili so vsaki krat odbiti. Poročilo iz Tokija. TOKIO 5. (Reuterjev biro). Izvzeniši kratkih jjoročil so tukaj brez vesti o napredovanju dogodkov v Mandžuriji. Očevidno je, da se razvija ob vsej, približno 90 milj dolgi fronti znatna delavnost Toda dvomljivo je, ako je splošni napad v resnici /s- pričel. Pričakovati je velike bitke pri ( uitingtaju. DOGODKI V RUSIJI. Utis carjevega reskripta. PETROGRAD 5. Popolnoma nepričakovano se je dne 3. t. m. proti večeru razširila vest o carskem reskriptu na ministra notranjih stvari Buligina. Liberalni listi konstatujejo, da je s tem reskriptom storjen prvi korak, da se izpolnijo želje naroda, to je, da se uvede konstitucija. PETROGRAD 5. S carjevim reskriptom je odpuščen generalni guverner var-■^avski Ćertkov iz službe ter je pridodeljen <»sebi carjevi. Naslednikom je imenovan hetman donskih kozakov Maksimovič. PARIZ 5. Na bonskem kolodvoru ni ničesar znano o prihodu Gapona. Brzojavne vesti. Ogr«ka kriza. DUNAJ 5. Cesar je vsprejel člena niagnatske zbornice Eerdinanda Zichv, po- slanca barona Banffv in Maksa Falk. Av-dijenca vsacega je trajala skoraj eno uro. Srbska skupščina. BELIGRAD 5 Skupščina je dovolila vojnemu ministru 300.000 dinarjev kredit za poskus novih topov. Novi italijanski senatorji. RIM 5. Kralj je danes podpisal dekret, s katerim je imenoval 43 novih senatorjev. • < Rusko-japonska vojna. TRST. dne <». marca. O momentannem položaju na bojišču. (Iz strokovnjaškega peresa) V obče so Japonci od 27. februari a do 3. marca ob 5 uri zvečer torej za časa njihovih 5 dnevnih napadov, izuzemši njihov prvi boj pri Tsinhočengu, doživeli le poraze. S cer so pridobili terena, vendar za časa od 27. febr. do 1. marca. < >d tega časa so se, kakor zatrjajo oficijelna poročila, zaman bojevali dalje. Najdalje so Japonci prodrli na svojem zapadnem krilu. Na svojem vztočnem krilu so iz gorovja Talin do centruma prodrli približno dan hoda (od Taitsiho do črte : Banjapudza — Kudiaisa. Na tej črti je njihov napad od 1. t m. do 3. t. m ob 5 uri pop. obtičal vzlio njihovim naporom in številnim napadom na isto črto. Vztočno od železnice ima torej bojna fronta neki stadij trajnosti, to je v črti Davanganpu vSinhaiko) ob reki Hunho: železniška postaja Šaho-Sahohex u-Jansin-tur.-Banjapudza-soteska Vafunlin - soteska Kautulin-Tondagov-Kudjatsi. Oddelek generala Rennenkampfa se utegne od boja pri Tsinhečenu kakor pokritje skrajnega levega boka še vedno nahajati na fronti : soteska Tsinhetsin - vas Tsianšan. s prednjimi četami konjeništva, a z glavnim delom čet pa najbrž v črti : Betsipui - Da-pindušan južno od Sintsintina, ter ima skrbeti za obveščenja na boku in za hrbtom sovražnika Zdi se, da se zapadno od železnice bojna fronta še le ustvarja, in kakor kažejo znaki, se utegne v črti Davanganpu (Sinkaiho) - Sinmintin konečno razviti. Glasom današnjih brzojavk je gorenje pojasnilo popolnoma potrjeno. V bojni črti vztočno od železnice so bili Japonci splošno na vsej fronti, dolgi 70 kilometrov, poraženi. Na tej fronti je v boju stalo najmanje 150.000 mož (2 moža na vsak meter.) Trinajstkrat so bili pri soteski Kutulin od biti! Dalje proti jugu na levem krilu je bilo odbitih deset napadov ! Potem so bili odbiti pri Sahepu ! >:**<—— »niške šole v nemških deželah. Na seji proračunskega odseka minole srede jt italijanski poslanec Malfatti pro-testoval proti postavki »Povspeševanje nemškega ljudskega šolstva v južni Tirolski« ki znaša 30.000 kron in se uporablja za vzdrževanje nemških šol v italijanskih občinah. Malfatti je izjavil da vloži v zbornici predlog, da se ta postavka črta. Toda takih postavk^ ki imajo izključno namen, da povspe^ujejo germanizacijo, je v proračunu precejšnj e število. Po šolskem zakonu £ i maj o vzdrževati ljudske šole izključno dežele in le vadnice na uei-ljiščili vzdržuje država. V italijanski južni Tirolski in v slovensko-italijanskem Pri morju se pa nemške ljudske šole vzdržu jejo na državne stroške, za katere ne obstoja zakonita potreba, ker bi se sicer zamoglo dotične občine, oziroma dežele prisiliti, da vstanove take šole. Pomisliti je treba, da je Nemcev v južni Tirolski le 2'/i odstotkov, v Primorski 2.7 odstotkov vsega prebivalstva. Ta mali odstotek prebivalstva zamore glede svojega števila dati za te šole le mali del učencev. Za 9142 Nemcev v južni Tirolski vzdržuje država v Trentu gimnazijo s stroškom 69.872 K, in ljudsko šolo, v Roveretu nemško vadnico, dva otročja vrtca, s skupni m stroškom 102.800 kron. Vsega skup potroši država za nemške šole v italijanskem južnem Tirolskem znesek 172 072 kron. Mnogo veči so stroški v germanizacijske svrhe v Primorju. Tukaj vzdržuje država za 19.454 Nemcev tri gimnazije in dve realki s skupnim str škom 489.028 K. (Hrvatje in Italijani imajo vsak le po eno gimnazijo). V Trstu vzdržuje država nemško meščansko šolo s stroškom 181.460 K, v Puli in v Opatiji (ta poslednja figurira kakor del puljske šole) s stroškom 44.743 K, potem priprav-ljavn co 17.590 K, podpore 8.100 K., povspeševanje nemškega šolstva 8.420 K. Skupno stane torej germanizacija davkoplačevalce 749.341 kron. V germanizacijske svrhe v ljudskih šolah se nadalje troši v Dalmaciji 13 136 K, v Galiciji 17-544 K-Razun tega se izda za germanizacijske srednje šole v čeških mestih Moravske 249.881 K, v Galiciji 200.130 K, tukaj se niti ne omenja Bukovine in Kranjske, kjer morajo Nencmci 'pohajati dvojezične srednje šole. Ako se vse te navedene številke sešteje, potem je razvidno, da znaša pro račun za leto 1905 v germanizacijske svrhe 1,408.710 kron. Te številke naj bi si ne-nemški poslanci malo bolje ogledali. Naj-nujneje potrebe nenemških narodov se iz ozira na slabe finančne razmere odklanja, tukaj se pa skoro poldrugi milijon kron porabi v svrhe, ka t e r i h p o v s p e š e v a n j e je v diametralnem nasprotju z državnimi osnovnimi zakoni. O nemških šolah v Primorju spregovorimo še v posebnem članku. Drobne politične vesti. Proračun za angležko vojno mor n a r i c o za upravno leto 1^05/6 znaša 33.389 006 funtov šterlingov (= 400 668.000 kron)t tri milijone funtov manje nego leta 1894/05. V ^minolem letu so bili stroški veči, ker se je bilo zgradilo več novih, oziroma popravilo več starih ladij. Italijanski kralj na Ceti nju. Krancozki list >La Patri e» javlja, da pride italijanski kralj Viktor Kmanuel s svojo soprogo kraljico Heleno meseca avgusta na Cetinje ter da se bo v Crnigori mudil dva tedna. Sever o-a m e r i š k i predsednik R o g s e v e 1 t nastopi bodočo soboto v novič svojo službo, za katero je bil izvoljen za novo dobo štir.h let. Tem povodom se bodo v Waschng-tonu vršile svečanosti, kakoršnih ni bilo še ob nastopu nobenega dosedanjega predsednika. V \Vashingtonu pričakujejo, da pride na to slovesnost četrt milijona ljudi. Okolo 10.000 ljudi se vdeleži slavnostnega sprevoda" in 15.000 jih je povabljenih na ples, ki ga tega dne priredi novoizvoljeni predsednik. Domače vesti. Sokolova maskarada Škoda, da jo ne bo več eno celo leto. Vspela je krasno, divno, sijajno. In to v moralnem in ma-terijalnem pogledu. Občinstva se je ma-skarade — vzlic dejstvu, cla so bili še drugi plesi — vdeležilo toliko, da niti o presledkih mej enim valčkom in eno polko nisi moge-l krožiti po dvorani. Vrlo lepo število sokolov se je vdeležilo maskarade v sokolski obleki. A kaj naj rečemo o maskah ? o kostimih ? Tu si videl vse slovanske narodnosti : Hrvata in Hrvatico, Srba in Srbinjo, Bolgara in Bolgarko, Poljaka 111 Poljakinjo, videl si Bošnakinjo in Bošnjaka musulmana a naših okoličank v narodnej noši je bilo večje število. Bil je na maska radi ban hrvatski Nikola Zrinjski se svojim pažem. A vse to elegantno, kakor tudi maske, mej katerimi smo po sebno opazili dve, ki sta predstavljali „narodni kolek" potem dve »Noči« dalje uprav dražestnega »Kupida«, nekoliko finih klovnov, mnogo cigank in večje število elegantnih „bebes". Ples je vodil se znano spretnostjo g. Umek. Prvo četvorko je plesalo preko 150 parov. Dvorana je bila -- posebno pod odrom — okrašena z eksotičnim rastlinjem, a z odra doli, in sicer prav z ospredja, je ponosno gledala na svoje junake sokole in na svoje prijatelje — sokolska zastava. Včerajšnji „corso'\ Kakor je bilo videti včeraj je letos tradicijonelni »corso« treh zadnjih pustnih dnij nekoliko' oživel. PODLISTEK. 14S Prokletstvo. &coloTi34ri toakhD Avgoita Še-op. — nadaljevan in dovrSil I. E. Tomlć. Frerel M. C — 3. — Taz pa pravim, je zaklical Nikola Magjar. skočivši po konci in udarši se s pestjo ob prsa, ne udajmo se ! Jaz sem pj krvi ptujec, nisem Slavonec, kakor n; tudi naš gospod škof. ali jaz sem se že davno ukoreninil tu in vem. kaj je na stvari, katera tehtnica je prava vem bolje nego milost g-spoda škofa, ki je komaj pogle dala tu med nas. Jaz sem prisegel Karlu, ki so ga ubili razbojniški, prisegel tudi njegovemu sinu, ki mu mora slediti po za konu. Sedaj naj bi prisegal tudi Mariji in tudi Sismanu ! N aj bom li krivoprisežaik? — Prav. brat, je vzdignil Lancelot roki Da, bodimo krotki, ali samo do svoje kože. Sedaj pa nam gredo na kožo, to vem. Milosti ji v je Lučenac, da, ali pravim vam jaz na svojo vero, da siplje p'sma med Gričane, naj udarijo na nas naj nas plenijo in nam zažigajo. Oni da dobe, kar je našega. Pak, kdo je Lučenac ? Je li ban, da vodi vojsko, da nam zapoveduje ? Milosti ji v je. da! Pustoši naše polje in naše njive, pali naša sela in zaklel se je, da nam opustoši naše hiše. Mi pa da bi ne zbirali vojske da ne bi gradili nasipov, gospod škof mi da se damo krotki ostrici kakor ovce, klati kakor koštruni ? — Ali vse se poravna ga je tolažil škof, kapitan nas bo branil. A kar je bilo. je prešlo. Krvava vojna zahteva od nas tolikih žrtev ako tudi mi nismo krivi. — Pavel je kriv, nesrečni Pavel, je pokimal Benko, smehljaje se. — Molči, brate Benko, je zakričal Priš in, in naj te bo sram ! Kdo te je po-stavi za kanoniki? Pavel Horvat. Reci, da te ni. Lu dokler je on sedel na ško- fovski stolici, bila so ti u^ta polna medu za njega, kričal si -celo na vsa usta, daje Karlo zakoniti kralj. Kdo se je izmed nas najgloblje klanjal toliko Škofovskemu dvoru, kolikor Karlu? Ti si bil to, B.nko! A sedaj si obrnil plašč po vetru. Sram te bodi. Bratje! Mudi se. Rjoveči lev hodi okolo nas. Gospod Lučenac meče zlato med griško sodrgo da nas pleni in nam pali, to vem. Sam ne more mnogo, vojska mu je maji na. Pak čujte tudi to ! Sinoči je riošel v moj dvor gospod Stjepko Horvat, brat škofa Pavla, in mi je povedal, naj se ne bojimo, naj trdno stojimo, ker blizu da je silna vojska kralja Ladislava, ki jo vodita Ivaniš mačvanski in prior Ivan, t hrvatski ban. — Ću j te ! Rešeni smo ! Slava Bogu ! je zaklical zbor soglasno, ne udajmo se! — Nehajte, zaslepljene duše, se je razjezil škof, prcbledel, vzd gnil roki ter skočil po konci, še ni Lučenac dovolj mo čan da bi vse vaše imetje spalil v prah in pepel. Zaklinjam vas, bratje, ne kopajte si sami groba ! ^ — Ne, gospod škof, je odgovoril Nikola Magjar, ne udarno se. Na noge bratje! Naj pride Lučenac. V ta hip se je začula trobenta. Vse glave so se obrnile tja, odkoder je prihajal glas, a čete so na ta glas prijele za orožje. Dovči i so Ivana od Moravča, odposlanca gospoda Lučenca, pred svetovalstvo častnega Kapitelja. Trobentač je zatrobil, Mikić Prodanić je zamahnil z belo zastavo in rekel : — Gospod škof! Gospoda kanoniki ! Pozdrav in poklon od plemenitega gospoda Ladislava Lučenca, po kraljevi mrlosti kapetana kraljevine Hrvatske, Slavonije in Dalmacije ! Pozdrav od gospoda Ahacija Prodaniča, bana Slavonije! Prihajam v imenu Boga in miru. Ali smem govoriti ? — Govori, gospod Prodanić! je rekel škof, mahnivši z roko. Pride še.) Xi bilo bog ve kaj ali vendar. -.Corso« je začel ob 4. uri popoludne ter je trajal do preko »». ure zvečer. Kočij je bilo jako ranugo. Maskaradnih vozov je bilo 8; mej t* mi so bili najbolj efektni oni, ki je predstavljal obrt in promet (z velikanskim zobnim kolesom v ospredju, z visokim tovarniškim dimnikom, z veliko stiskalnico in z ladijinim iarbolorrn, reklamni voz moderne tvrdke Riegfer in reklamni voz zavoda za likanje perila O. Hartmann. Pri tem poslednjem vozu so konji imeli okrog vratu ogromne, a fino zlikane ovratnike. Sploh je bil včerašnji »corso tak, kakoršnega nismo videli že kakih 5 let. O maskah pa niti ne govorimo, ker so bile vsakovrstne: elegantne in — naravnost nedostojne. Iz okolice Herpelja Kozine. Uradniki na tukajšnji železniški postaji so zasloveli zadnje čase po svoji mržnji do naše narodnosti in našega jezika. Ce slovenski potn k zahteva vozni listek v slovenskem jeziku, ga navadno tukajšnji uradniki osorno zavračajo, češ, da naj govori nemško ali laško ker slovenskega da ne umejo. Potniki, ki so doma večinoma iz bližnjih vasi si pomagajo na vse načine. Ali izročajo denar komu drugemu, da zanje zahteva listek — po italijansko ali pa se silijo sami s tako laščino, da se človeka želodec obrača, na kar pa se mu potem isti uradniki začenjajo rogati in se norčevati iz uboife slovenske pare. Od -železniških delavcev, ki so vsi Slovenci, in marsikateri njih niti ne zna ne nemški ne italijanski, pa zahtevajo uradniki Mrogo, naj ne govore slo venski! Nekdaj, ko so bili v Herpeljah drugačni načelniki na postaji so bile razmere med uradniki in domačim ljudstvom vse drugačne, in se se tudi z veseljem ude- leževali naših veselic Sedaj pa se ne smejo niti delavci. Sedaj ni ugledati več ljane o lv, Dr. Rosina Maribor 6 K Raj nobenega [uradnika v slovenski družbi, nik |„ uradnik namestništva Gradec 5 K. med domačim prebivalstvom. In če so v Bog plati stotero ! svoji 3ru/bi zaculi slovensko besedo, srna- Padel V propad. Minolo sredo seje :raj<» 10 za veliko raz/aljenje. Od domačih 54-letni sodni sluga v Tolminu, Josip obrtnik..v in trgovcev zahtevajo, da morajo Slejko podal po uradnih poslih v Nemški ni, pač pa je znorel. Hotel je s sekiro ubiti žili tudi približno 40 milijonov, torej ostaja svojo sestro in brata. državi še okroglih 30 milijonov kron či- ftfrf-l na Goriškem dobi vojaško stega dobička, posadko. Nedavno je bila tam vojaška Ena najbogatejlh Žen 'na svetu, gospa komisija, ki si je ogledala tamošnji grad, Stanford, je umrla te dni v Honolulu katerega popravijo in pretvorijo v bodočo 1 vsled zastrupljenja. Vzrok zločinu še ni vojašnico. Grad mora biti popravljen do znan. Ogromno premoženje zastrupljene srede aprila, a vojaki pridejo tja koncem dobi vseučilišče, ki ga je ustanovil njen aprila in sicer tri stotnije 7. lovskega ba- pokojni soprog. talijona, ena stotnija teh pride pa v Tol- Župan — defravdant. V Gross-Enzers-min. Vojaki, sami Slovenci, sa nahajajo dorfu na Niže avstrijskem je župan Mun-sedaj v Brucku. cher, ki se je nedavno vstrelil, poneveril Povodenj na dtajerekem Iz Gradca 120.000 občinskega denarja, poročajo, da se je pričel sneg vsled veli-' Afrikanska Železnica. Iz Londona pokih nalivov tajati. Reke in potoki naraščajo ročajo, da bo afrikanska železnica, ki pojde in bati se je velikih poplav. od Kapsta ita do Ivaire, koncem tega leta Nova hrvatska šola One 1. t. m. dodtlana blizo do države Kongo, je družba sv. Cirila in Metodija za Istro Kaj stanejo pruska vseučilišča ? Skupni otvorila svojo ljudsko šolo v Humu v Istri, izdatki za deset pruskih vseučilišč in za V Humu, ki je čisto hrvatska občina, ob- Hosianski licej v Braunsbergu znašajo za stoji že nekoliko let italijanska Legina šola. leto 1905 — 1.5,426.648 mark. V minolem Tujci V Opatiji. Tujcev je došlo v letu so t stroški znašali 14,830.314 mark. Opatijo od 1. septembra 1904 do všte;ega Največ se izdaja za berolinsko vseučilišče, 1. marca t. 1. 9824. Od 23. tebruvarija do namreč 3,672.700 mark, najmanje za ono oštetega 1. marca je priraslo 707 oseb. Dne v Miinstru to je 433.99S mark. 1. marca 1905 je bilo navzočih 2300 oseb Kuga V Indiji. »Daily Mail« javlja iz Zavodu sv. Nikolaja v Trstu so Kalkute, da je v Indiji umrlo tri milijone dalje darovali : Podboj Ivan, župnik Toplice oseb od kuge. Sedaj kuga pojenjuje in obo-2 K, Potokar Gregor, kapelan St. Jurij ljuje na teden okolo 30.000 oseb, od katerih ob juž. želez. 5 K Petek Andrij, župnik jih umre devetdeset odstotkov. Sv. Lambreht Sava 2 K, Puglej Viktor, Boj med medvedom in mrjascčm. »Ca-kapelan Vuzenica, 3 K 20 st., Ivan Trnko rigradski glasnik« je prejel iz Ohride v župnik Vuhred 1 K, Pušernik Gregor 1 Makedoniji nastopno : Ljudje, ki so šli iz K Provkar Josip kapelan Semič 3 K. Bitolja v Ohrid, so blizo vasi Kažane na-županstvo Polhov gradeč 20 K, Primožič leteli na medveda in mrjasca (divjega M. Tolmin 5 K, Rejec Ivan kapelan Dorn prešiča) ki sta se bojevala. Prišla sta z berg 5 K, Rolnsa J. kapelan Velenje Štirsko bližnje planine. Mrjasec je raztrgal med-2 K, Rožen Matej župnik sv. Jakob v Rožu vedu ves zadnji del telesa, medved je pa Koroško 3 K, Rozman Jurij in Kovser Pod- mrjascu iziaknil oči ter mu razgrizel glavo, nart 4 K, Zamejec Andrej župnik Ljub Kmetje iz bližnje vasi so ubili medveda in ljana 2 K, Rišlavv F. župnik Rcpentabor mrjasca. nabral 7 K, Ramorš Jernej, župnik Po- To vse ljubezen sfri! 1 Zn puatue dni spisal Pepe Klobučarjev). Bilo je meseca julija 1. 1902. Solnce je pošiljalo zadnje pozdravljajoče žarke v prijazno vasico Trnovo, okoli katere so razlega po nočni tmini. Vmešava pa se jim lajanje vaških psov in včasih sove otožno sovikanje. Oglasilo se je težko kladivo tam gori na griču v zvoniku cerkve sv. Petra in odbilo — uro strahov. Jaz pa sem se srdil na kričečo pasjo menažerijo, tisti sovi pa bi bil najraje zavil vrat ker njeno petje mi kar nič ne ugaja. Sedaj se ne spominjam več, sem li tudi zaklel — saj veste, da Slovenec rad malo »zarantači«, če je jezen — tega pa se dobro spominjam, da sem bil strašno jezen, ker ravno tedaj, ko so fantje zapeli »Slovenec sem (a jaz sem »kakor neumenc na to pesem), so psi naj-bolj lajali in mi kvarili užitek. Idoči domov čez »Gorenc« sem zaustavljal svoje l?stne korake, da bi me ne motili v poslušanju. Prišedši do hišnih \ rat, sem malce postal, pričakovaje, da zapojo »še eno*. Nu, niso hoteli. Ko sem tako-le stal in prisluškoval, začul sem v hiši neki ropot. Nekako čudno mi je bilo pri srcu, kakor da me mraz stresa. Sicer je bilo vse mirno na okoli — smrtna tišina . Ob- hajal me je strah. In ko sem u tem strahu hotel prijeti za kljuko da bi odprl vrata, zapazil sem za zidom Jugove hiše neko črno stvar .... nekaj tacega je bilo kakor človeška glava ki je molela iz-za zidu. V hiši . ropot, tam pa tista glava .....Brrr! Nikdar še se mi niso tako hlače tresle. In zopet grobna tišina okolo mene. Sama tema ! Le tu pa tam se je mesec izvil iz oblakov, da je vrgel šop svojih bledih žarkov na me, na Jugovo hišo in na zid, za katerim se je skrivala glava. Vse se mi je mešalo po glavi: pevanje fantov, lajanje psov, sovikanje sove in pripovedke — o strahovih, da so se mi lasje ježili 11a glavi. Oh, moj Bog! Tam, tam tista . črna stvar. (Zvršetek pride). /n;imi nemški in italijanski govoriti, in če Rut. Vzlic temu. da je silno snežilo in j marljivi ljudje, veselo prepevajoči, v potu se jim ne pokore, ga žalijo in strupeno umes tudi deževalo, se je Slejko še istega svojega obraza kruh služili, spremljani od napadajo a slednjič ga še tožijo, i er da večera okolo o. ure odpravil proti Tolmi drobnih ptičkov, ki so se tu pa tam dvi- jih j - — žalil. Kako iščejo povoda za kon- nu. Zaradi goste teme je zgrešil pot, na- gali visoko v zrak in slavo prepevali Hikte, je r .Ino iz dejstva, da najraje krat mu je zmanjkalo pod nogami tal in j Stvarniku, ki skrbi zanje ne da bi jim bilo j. >vf rašujejo po stvareh, glede katerih prevrnil se je v prepad, globok kakih 60 j treba orati in sejati. Hladen vetrič, ki je vedo, da jih dotičnik — nima in ki se metrov. Privalivši se do dna, je zgubil | jel pihljati na viočo željo Zemljanov, je nis<» nikdar prodajale v Herpeljah Kozini, zavest. Ko se je zopet zavedel je občutil komaj zganil perje na zelenem drevju. Cas To so posledice nameščanja uradni- velike bolečine na obrazu in na nogah hiti. Solnce je zašlo, mrak se dela. Mlad, kov v naših krajih, ki ne poznajo prebi- in kmalo se je prepričal, da ima desno | ki je istočasno z mrakom pokril vso valstva, ne njega jezika, in je po vrhu še nogo na dveh mestih zlomljeno. Ležal je okolico, začel je vabiti vse, staro in mlado, mrze. Mi bi menili, da bi bilo bližnjin siromak na snegu in dežjelil nanj. Vsako lepo in grdo, bogato in revno, veliko in občinam. _ Očizla-Klanec, Materija in vpitje je bilo zaman. Tako je ležal vso malo v svoje naročje, da najdejo okrepčila R.»d k v dolžnost, da se oglasijo z ener- noč. Ko se je začelo svitati je pričel Slejko po celodnevni res afrikanski vročini. \ i- -ičnim protestom proti t*kim razmeram vnovič klicati na pomoč. Ko se je zdanilo delo seje naenkrat po lepi široki cesti, ki se vije kakor kača med zelenimi travniki in ki vodi iz Trnova proti ob cesti ležeči vasici Topole — vse polr.o l^udi — eni so hiteli domov z dela, drugi odhajali na m da zahtevajo od vodstva državn h že- je slišal nad propadom korake in začel 1 znic, naj nam ne pošiljajo uradnikov, ki zopet vpit . Ali oseba, ki se je bila približala nam ne morejo in tudi nočejo biti na roko propadu, je urno zbežala začuvši vpitje iz in nas po vrhu se sovražijo in žalijo ! Pri- propada. Nedolgo potem je bilo čuti zopet družujem >e tudi pozivu do državnih po- možke glasove. Slejko je začel zopet vpiti, ^ sprehod, tu je bil posamičnik, tam druž- slanrev, naj nastopijo z vso obzirnostjo in a sedaj je dobil odgovor. Oni mož ki je bica Vse, vse je šlo ven v naravo, dihati nam pribore najnaravnejo pravico — pra- prvi čul vpitje iz propada in je bil zbežal, zdravega svežega zraka. v: o do tega, da ne bomo žaljeni na lastni tekel je bil v vas povedat ljudem, kar je sli-! Vse se giblje, a vendar vse to je vi- zemlji in še celo od Iju lij ki jih rede — šal. Odpravili so se na lice mesta takoj ; deti nekako mirno, tiho in svečano, veselje državljani. trije drugi možje, vzemši seboj potreb- se čita vsem z obraza in zadovoljnost je Mestno mesnico so otvorili v Za- 1,0 orodje. Ti so vrgli v prepad vrv, s ka njihova spremljevalka. Krel u minolo soboto. Ta mesnica je ure- i tero se je Sle,ko prevezal, in potegnili so Crs beži, kmalu začenja noč pokrivati jena po vseh predpisih modernih zahtev S* na to iz prepada se svojim temnim črnim plaščem vso na- ler ima tri oddelke za meso L U in 111. vr»tc. Naval občinstva v novo mesnico je bil ogromen, ker je tu meso ceneje in bolje, nego v drugih mesnicah. Izseljevanje. Na parniku »Slavonia« »lunard« črte se je v petek odpeljalo z Reke v Nevv-Vork 1570 izseljencev. Radi nesrečne ljubezni se je teli dni v Poreču vstrel 1 10-lctni Josip Dai-conti. * Srbsko akademično podporno društvo v Zagrebu slavi te dni desetletnico svojega obstanka. Prepeljali so ga v Tolm n. od tam pa v goriško bolnišnico, kjer se nahaja v ža ravo, v nadomestilo pa pošilja preko nizkega gorovja »fantovsko, solnce«, svojo lostnem stanju; vendar je nade, da še okreva, srebrno tajinstveno luč. Vse se je povrn lo na svoje domove Loterijske številke izžrebane dne ! in se pripravljalo, da se vrže v Morfejevo naročje. Le vaški fantje, ki niso — vrag ga vedi. kako je to — nikdar zaspani, stoje, kakor po navadi, v gruči sredi vasi in prepevajo svoje fantovske, da se dale." 4. t. m. Trst L:nc 8 28 60 80* 2«) 5<> 3* 59 86 Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi ___ulica Tesa št. 52 A __ - (v lastni hiši.) ZALOGA: Piazza Rosario (Aolsko poslopje) Ceno da se ui bati nikakc konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela t odi po posebnih načrtih. Unstrovan cenik brezpiačno in franKo. vori hrvatski, njemački, franenzki i mngjnrski, ima 8 gimnazija, traži mjesto 11 kojoj pisarni ili skladištu pod vrlo skromnim uslovinia. — Ponude pod »M. X. 1871« 11a upravu ovoga lista. _ g: Fondo Coroneo! 5» Največja razstava sedanjosti : Trabeijev svetovnimi anatomični muzej. Nad 1000 razstavljenih predmetov. Otvorjen vsak dan od 9. predp do 9 zvečer V petek samo za dame. Vstopnina 40 at, vojaki in otroci 20 at. Izvrstno jedilno olje po 28 nvč. liter v novi prodajalnici A. BERINI & A. STRINGARI ulica (li Torre biancu 45• Kis, milo, sveče in sove*. s