kto 1894, 227 Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane. Kos XXXII. — Izdan in razposlan dné 12. maja 1894. (Obsega štev. 84.) 84. Zakon z dné 9. maja 1894. L, ® naj po občini in pa po obrtni in trgovinski i 0rn'c' tržaški napravljene javne skladövnice angarje v novem pristanišču tržaškem in pa lil Parnoplovstveni družbi Avstrijskega Lloyda na ' m°lu tega pristanišča napravljene hangarje pridobi država. pristanišča tržaškega in da trgovinski obrat teh hangarjev prepusti parnoplostveni družbi Avstrijskega Lloyda. Člen 2. Delne zadolžnice v imenskem znesku 1,7 50.000 gl. a. v., katere morata po zmislu dogovora, omenjenega v spredaj stoječem členu pod točko 1., koncesionarja izročili državnemu upravstvu, naj se za stalno vzemö iz obhoda. Ule- ^ Pritrdilom obeh zbornic državnega zbora azuJem takö: Člen 3. Člen 1. Odobrujeta se nastopna dogovora, namreč z ene |tne<^ 1j1‘n'sterstvoma za trgovino in fini °hrtn ,S r.at^ ,‘n mere stovanje in razdolžbo obeh posojil) ustanovi se tedaj« kadar država prevzame obrat. S Čistim dobičkom je razumevati tisti znesek, aterega kosmati dohodki kakega obratnega leta jesegajo pralne stroške in pa potrebščino za obre-°brat6 ^ razdcd^o °heh posojil v dotičnem §• i. Koncesionarja sta dolžna, državnemu uprav-do“lzro«ti 1. dné aprila 1894. leta tiste délne za-1 7coCe druKeea posojila v imenskem znesku de ° 1° j« enega milijona sedemstopet- set goldinarjev a. v. z dotičnimi kuponi in taloni ect> katere sta °bhoda. že pridobila nazaj in vzela iz §. 5. ja . °brat in uprava po koncesionarjih napravlj bi i t, .Skladövnic 'n hangarjev in dru ; čilih priti dné 6 *zro^d' P° §• 1, naj se državi izročita inve ,a^rda 1894. na podstavi v redu napravlj arJev in sklepov; od tega dné počenši bo dn,aV'v° uPravslvo vodilo obrat in upravo vse s q°VlHčne naprave. dj)a, u° zgoraj navedenega časa bosta obrat vo-0j>tn °,ncesij°narja> katera pak morata že z današ-2^ča nqm P°^en^i v vseh važnih stvareh prositi o , ®ne8a pritrdfla od c- k. trgovinskega ministerstva, dnzLC.1( lïl naj veia, da se je dalo, ako se v osmih éh lzrečno ne odreče. PoČetJv°IIResij°narja l°rej nista od današnjega dné pritrdi' ' aSl* ne Ve^ vPravidena brez poprejšnjega ali za T C.’ k' 'rg°vinskega ministerstva prodajati ter pr av jali sestavine svoje imovine iz te podjetbe Zajoče ,Zt'rnad n°ve, pravilni opravilni obrat prese-ječih t ZaJ?znosli> *n Pa zlasti ne izpreminjati obsto-ttier ! !n pristojbin ali prijemkov in pravnih razhudnikov. i°nariae^0Statk*’ se P°kazali, ker se koncesi-s*j°Darja ISta dr*'a'a zaveznosti, naj bolé konce- §. 6. S č bstine, ka^'u’ oznamenjenim v §. 5., izročili '"jig,, „ v ,|n koncesionarja imata, vse n a 'Une in ves arhiv e. k. državnemu i stvu, katero bo té listine in ta pomagala hranilo toliko časa, kakor ga predpisujejo dotična določila trgovinskega zakonika. §• 7. Vse po koncesionarjih nastavljeno služabno osebje prevzame država, varujoč vse njegove pravice, ki si jili je predobilo pred današnjim dnem. Prav takö ohranijo svojo veljavo po uradnikih pridobljene pravice do preskrbe po méri določil v veljajočih pravilih za preskrbni zaklad uradnikov, ki ga država prevzame. §• 8. Z državnim odkupom skladovnične podjetbe mine dopustilo (§. 1.) in potemtakem je tudi izbrisati vpise pri trgovinskem sodišču. §• 9. Stranki pogodnici se odrekata pravnim lekom zaradi prikratbe nad polovico. §• 10. Pričujoči dogovor in pa vsi prenosi imovine, ki se vsled njega napravijo, vse vloge, vsi vpisi in izdatki, vse pogodbe in drugačne listine naj se oprosté pristojbin in kolkov. §• H. Občina tržaška se izrečno odreka pravici, nalagati na poslopja skladovnične podjetbe mestne doklade. §• 12. Pričujoči dogovor, kateri se izdâ v dveh islo-pisih prost kolka in pristojbin, izgubi veljavo, ako bi se mu zakonarsko pritrdilo, katero si je c. k. vlada pridržala, ne dalo najkesneje do’ 15. dné maja 1894. leta. V poslednjem slučaju pripoznavata koncesionarja, ako se ne bi porazum dosegel kako drugače, da imajo za nju moč med tem časom v izvršilo pričujočega dogovora vkrenjene naredbe c. k. državnega upravstva. II. Dogovor, sklenjen na Dunaju dné 2. marca 1894. leta med c. k. ministerstvoma za trgovino in finance v imenu c. k. vlade z ene strani in med parnoplovstveno družbo Avstrijskega Lloyda z druge strani o tem, da država kupi lloydove hangarje na III. molu v novem pristanišču tržaškem in da trgovinski obrat teli hangarjev prepusti parnoplovstveni družbi Avstrijskega Lloyda. §• 1. Parnoplovstvena družba Avstrijskega Lloyda prenaša v dolgov in bremen čisto last na državo po sebi na III. molu novega pristanišča v Trstu na državnih tleh napravljene hangarje z vsemi premičnimi pritiklinami za ceno enega milijona triinosemdeset tisoč (1,083.000) goldinarjev a. v. §. 2. V §. 1. oznamenjeni hangarji z vsemi premičnimi in nepremičnimi pritiklinami se izročč v fizično posest in užitek državnega upravstva s 1. dném aprila 1894. leta. S to predajo, o kateri se napravi predajni zapisnik, opremljen z natančnim inventarjem premičnih in nepremičnih sestavin kupljenega predmeta, izvršena je pridobitev lastnine. §• 3. nemu upravstvu in sicer po izteku celoletno, Pre' pustila trgovinski obrat v§. 1. oznamenjenih hangarji po nastopnih določilih: 1. Državno upravstvo ima dolžnost, vzdrževat' vse stavbe in pa vse opravne in opremne predmet^ kateri se ne predadö parnoplovstveni družbi AvstriJ* skega Lloyda na podstavi posebnega inventar] (§. 6., točka 11.), nadalje zavarovati stavbe pr°' nevarnosti ognja, in oskrbovati tehnični obrat, to J' streči in vzdrževati k tem hangarjem spadajoč® hidravlične žerjave, vzdrževati v lloydovih hangarj11, nameščene hidravlične vzvlake in spilje, dostavlja1 potrebno tlačno vodo in vzdrževati vodovod za pih*0 in tlačno vodo, naposled razsvetljevati III. molo, t<5 pak pristoji državnemu upravstvu, da za svoj r® čun pobira pristojbine od žrjavov, katere ustanavlj ono. 2. Parnoplovstveni družbi Avstrijskega Lloj^* prepusti država ves trgovinski obrat hangarjeV' oznamenjenih v §. 1.; parnoplovstvena dru^a Avstrijskega Lloyda mora zalagati stroške, ki s° s tem obratom zvezani, a za to sme za svoj raču® pobirati tarifi vstrezne pristojbine, ki so v zve s tem obratom. §• 6. Za obratovanje, v spredaj stoječem paragra|'! pod točko 2. prepuščeno parnoplovstveni dru* Avstrijskega membe. Lloyda, merodajne so nastopne Država bo v §. 1. ustanovljeno kupnino plačala v 90 enakih letninah, znašajočih po štiriinštirideset tisoč šeststoosemmdvajset (44.628) goldinarjev a. v., od katerih dospč prva v izplačilo 1. dné aprila 1895. leta. §. 4. 1. Državno upravstvo prepušča parnoplovstvcj1 družbi Avstrijskega Lloyda ležišča poleg III-za operacije lloydovih parnic, katerim naj se ena > tudi ladje, ki jih vsak čas najame (čartruje) P81^, plovstvena družba Avstrijskega Lloyda, in pa na molu napravljene hangarje, da jih družba sama edina rabi za začasno vkladanje blaga, kater° privaža ali odvaža na lloydovih parnicah. Parnoplovstvena družba Avstrijskega Lloyda se zavezuje, uporabiti kupnino (§§. 1. in 3) za gradnjo ladij v domačih deželah. §• 5. Parnoplovstveni družbi Avstrijskega Lloyda bo država na dobo 90 let, počenši s 1. dném aprila 1894. L, proti letnemu povračilu štiriinštirideset tisoč (44.000) goldinarjev a. v., katerega naj parnoplovstvena družba Avstrijskega Lloyda plačuje držav - 2. Skladni rok za blagö, ki prihaja na dovih parnicah in se oddaje v hangarje na III- na (e. omejuje se na tri dnf, računčč od.tistega dnč, ^ rega je bilo blago spravljeno na suho, za blag0 P j, . daljC I Tercami, do odhoda prve lloydove parnice, dote da vzprejme to blago. 1 jjjti Po preteku teh rokov se mora blagč 0 jj,. upravstvu skladovnic, da je vloži v svojih pr°b Upravstvu skladovnic se pridržuje pravica, pa-na to, da parnoplovstvena družba Avstrijskega Woyda izpolnjuje v točki drugi vkrenjeno domembo. 3. Ako bi to ali drugo ležišče, imenovano v točki 1., ne bilo potrebno za operacije lloydovih Parnic, moči je v tem slučaju po prevdarku c. k. Postanskega in pomorskozdravstvenega glavarstva Položiti tje tudi druge ladje, da tam opravijo svoja Oakladna in razkladna dela, če bodo namreč ta ®e®ta ostala na razpolaganje z ozirom na čas, ki je med lloydovimi ne smé noben Ako bi se potrebovala za vojaške namene, ^ore c. k. pristansko in pomorskozdravstveno gla-Varstvo razpolagati o vseh mestih. d la dela potreben. V presledkih Penicami, ležečimi na onih mestih, rUgi opravljati svojih operacij. 9. Parnoplovstveno družbo Avstrijskega Lloyda bolé stroški za svečavo v hangarjih na III. molu, in zneski, katere je oddajati skladovniškemu upravstvu, in o katerih se je dogovoriti s tém, niso obseženi v povračilu, domenjenem v §. 5. tega dogovora. • 10. Parnoplovstvena družba Avstrijskega Lloyda je dolžna, vse za carinskouradno odpravo v hangarjih na 111. molu sedaj ali v bodoče potrebne uradne mestnosti, potèm za službo finančne straže potrebne prostore prepustiti carinskemu upravstvu brez pravice do odškodnine. Vzdrževati opravne predmete in druge priprave za carinsko službo in finančno stražo, katere se od parnoplovstvene družbe Avstrijskega Lloyda pre-vzemö dné 1. aprila 1894. leta, in pa dostavljati kake še nadalje potrebne opravne predmete in priprave, dolžno je državno upravstvo. 4. Poti, ceste in brežine na III. molu smé po Ve^jajočih predpisih rabiti kedorkoli. 5. Parnoplovstvena družba Avstrijskega Lloyda Se zaveže, da bo slušala predpise, ki jih vsak čas W carinsko upravstvo za promet v svobodnem . °hŠu pri novem pristanišču tržaškem, ker bi jo Ct‘r zadeli posledki, v teh predpisih zažugani. 6. Vodstvo prometa po vseh kolejah na |^°JU HI. pristoji skladovniškemu upravstvu, takö , 111 tehtanje, nakladanje in razkladanje vagonov, za atero se pobirajo po skladovniškem upravstvu dolo-ne pristojbine in sicer za lastni račun tega uPravstva. I>an 7. Nadzor o prometu na III. molu in o obratu garjev izvršuje — ne ruščč pristojnega področja ugim državnim organom in vodstva železniškega — pomorsko upravstvo, kateremu se zlasti veljavnih pravilih pridržuje izvrševanje pristanske Policije. obče Stražiti hangarje, kolikor ne gré za naredbe j varnostne policije, dolžna je parnoplovstvena ri,zba Avstrijskega Lloyda. 8a " ^Mičnosti In pogojil P° katerih naj se han-Zav * rabii°’ določijo se s pravilniki in tarifami, ki so ■j. .6z,an‘ potrdilu c. k. trgovinskega ministerstva. V(;lja S6 morai° javno razglasiti in imajo občo Oe \ ^arnopl°vstvena družba Avstrijskega Lloyda Vrst ° n.‘k°mur dodeljevala ugodnosti kakoršne koli Wif(, a ' obb*ce’ katere se ne bodo prav tako kakor I objavljale in ne bodo komurkoli po istih po-g°J,h Pristopne. Potrebno svečavo, kurjavo in snažbo v teh prostorih in pa dajanje potrebnih delavcev za službo carinskouradnih težakov preskrbuje parnoplovstvena družba Avstrijskega Lloyda na svoj račun. Nadalje je parnoplovstvena družba Avstrijskega Lloyda dolžna, carinskemu upravstvu povrniti vse posebne po tem povodu nastajajoče mu stroške, ki jih morda zastran posebnih razmer, na primer zastran posebno dolgega trajanja vsakdanje, uradne dobe itd. pridobé v hangarjih na III. molu uporabljani carinski uradniki in organi finančne straže kot „prispévke za hrano“. 11. Streči v hangarjih delujočim vzvlakom in spiljem je dolžna parnoplovstvena družba Avstrijskega Lloyda; prav tako bo parnoplovstvena družba Avstrijskega Lloyda imela dolžnost, vzdrževati opravne in opremne predmete, katere ji 1. dné aprila 1894. 1. izroči država na podstavi posebnega inventarja. Nasproti pak je državno upravstvo dolžno, na novo dobavljati spredaj oznamenjene opravne in opremne predmete, kateri so po navadni obrabi postali nerabni. 12. Ko neha pričujoča obratna pogodba, mora parnoplovstvena družba Avstrijskega Lloyda državnemu upravstvu vrniti po posebnem inventarju ji prepuščene opravne in opremne predmete po zmislu tega inventarja v kosih enakega števila in enake vrste. 13. Parnoplovstvena družba AvstrijskegaLloyda plačuje skladovniškemu upravstvu za pitno vodo, katero ji to mora dostavljati, povračilo v tistem znesku, katerega bo skladovniško upravstvo samo moralo vsak čas plačevati za dobavo vode. Za to pripadajoče zneske je obračunjati s skladovniškim upravstvom vsako četrtletje. (8l°Vfmnch.) 50 §• 7. Ako se sedaj veljajoča ali kaka bodoča plov-stvena in poštna pogodba s parnoplovstveno družbo Avstrijskega Lloyda ne bi obnovila ali podaljšala v roku 90 let, določenem v §. 3. tega dogovora za razdolžbo kupnine, nehajo v §§. 5. in 6. tega dogovora vkrenjeni domenki, a ne ruščč s tém veljavnosti določilu zastran plačevanja kupnine (§. 3.). §• 8. Stranki pogodnici se odrekata pravnim lekom zastran prikratbe nad polovico. §• 9. Pričujoči dogovor in pa prenosi imovine, ki se vsled njega napravijo, potem listine, katere bo napraviti med strankama pogodnicama, naposled do-tične na državno upravstvo idoče vloge parnoplov-stvene družbe Avstrijskega Lloyda, ki se na to nanašajo, oproščujejo se kolka in pristojbin. §• 10. Med c. k. trgovinskim ministerstvom in med parnoplovstveno družbo Avstrijskega Lloyda dné 19. februvarja 1890. 1. sklenjeni dogovor, in P® med parnoplovstveno družbo Avstrijskega Lloyda in med ravnateljstvom skladovnic občine in pa trgo-vinske in obrtne zbornice tržaške sklenjeni dogovor z dné 15. novembra 1889. 1. izgubita s 1. dnéffl aprila 1894. leta svojo moč. §• H. Pričujoči dogovor, kateri se izda v dvéh isto-piših prost kolka in pristojbin, izgubi svojo veljavoi ako bi se zakonarsko pritrdilo, katero si je c. k-vlada pridržala, njemu in pa med c. k. vlado in koncesionarjema skladovnic v novem pristanišču v Trstu tržaškem sklenjenemu dogovoru delo.--------jjjmaju 27. j dné sčt februvarja 1894. 1. ne dalo najkesneje do Z O. 15. maja 1894. leta. V poslednjem slučaju pripoznava stvena družba Avstrijskega Lloyda, al porazum dosegel kako drugače, da imajo za nj° moč med tem časom v izvršilo pričujočega dogovor® vkrenjene naredbe c. k. državnega upravstva. parnopl°v; I se ne b*