Published monthly by Slovenian National Federation of Canada, President Augustin Kuk, Dr. Jur. For the Editorial Board: Rudolf Cuješ, Dr. Rer. Pol. Address: 646 Eoclid Ave., Toronto, Ont. Canada Subscription rates: $ 3.- per year, 25f per copy. Advert. 1 column x 1" $1.68 sLo\)ensl Pred stoletji, ko so gospodovali in delili "pravico" graščaki, tujci seveda, je bil slovenski kmet tisti, ki je z žulji svojih roke polnil kašče svojih gospodarjev, povrih pa dajal še veliko krvno dajatev v neprestanih vojskah. ,cer takozvane "ljudske republike , | med katerimi je ena tudi Sloveni-Pozncje se je to ponavljalo na ■ ja Toda kaj tQ koristli ker jc različne načine. Oblasti so našle | ^^ vcndarle_B d> Ne načinov, kako prmti kmeta in Beograd od. čimveč iztisniti iz njega. Tudi v ^ ^ ^ p]ača na ^^ nekdanji kraljevi Jugoslaviji m ■ & m koliko od davka sme bilo nič drugače. Slovenske dav- . , ........ eno n«. uiu5«.c 'ostati doma v Sloveniji in koliko karijc so bile naravnost vzorne ^ ^ Praksa je in izredno iznajdljive, kako priti I lr & ^ ^ ^^ do davčnega denarja. Daven, dč-, ^ ^ ^ pas> nar je pa odtekal v skupno Did-gajno v Beograd, Komunistična Jugoslavija nadaljuje stare metode. Imamo si- .... da lahko odrajta visoke davke za kjer ni bilo „ . domače, to je republiške potrebe in tla lahko nakrmi še Beograd in nikoli dna. Daj in daj, plačaj, pa če tudi slečeš zadnje hlače! , razvite republike". Če bi imel pri rokah stare let-nike "Slovenca" bi lahko citiral ^ ^^ y govore k, so jih imeli slovenski TrsU_ .lanek pQ. poslanci ob priliki proracun k h ^ ^ razprav, bi lahko našteval števil- * ke. ki bi odprle oči še tako nav _ tlaka slovenskega naroda", katero je napisal Franc Jeza. Iz tega i jšo študijo in prikazal gospodar-' sko stisko Slovencev, katero povzroča komunizem in nikdar siti Beograd. Skupni narodni dohodek v Slo- članka posnemamo le nekaj male-Odstranimo ovire, ki so Prepo- da se bo naše, kdQ M gosto v nas samih in sledimo na- ^ ^ ^ ^ ^ ravnemu toku, ki logično pelje ,n mtnnrfar samo v popolno samostojnost, j Ta ali oni ima morda materijal-ne pomisleke ter jih podklada kot "coklo" v kolesje narodnega naravnega razvojo, oni drugi je ob- ! remenjen s preteklostjo tretjemu- ... . . ... • , •, veniji je znašal letos (1958, op.p.) je težko priznati, da je bil v zmo- .J J . ■ <• , . 273 miljard dinarjev. Od tega je ti. Ni sramotno imeti lastno mne- J ... . , , „„ ostalo v Sloveniji 148 miljard in nie, pa čeprav bi se izkazalo za ... , ,„>. J ' F , . ,400 miljonov dinarjev, ostalih 124 napačno, toda sramotno je vztra-, . i F ' . , , , . . ,,„ mil ard in 600 mil|onov dinarjev 'jati v zmoti, kadar dejstva poka- J ' , .. . . , ! je morala Slovenca oddati Beo- žejo resnico svetlejso kot beli 1 x , _ i J , , i gradu za potrebe Zveznega prora- dan. .. Danes ni nobenega dvoma " „ . . , ,. „„,, 1 , . , , . . čuna. Ta svota predstavlja nad več, da je popolna samostojnost, , .. . - i 45% vsega slovenskega narodnega edina, pravilna, logična m pravic-1 ' , . , ,. , , . dohodka v letu 1958. Po optimi- na pot, ki naj jo hodi slovenski .... ... M fu., ( stičnih računih je prišlo nazaj v nar 'Slovenijo le kakih 10 miljard di- narjev, vse drugo je ostalo na Več poguma, več iskrenosti! Če ! bi mogoče imeli še kake "materi-' jalne" pomisleke, odejmo jih v 1 plašč idealizma ter vztrajno, orga-j nizirano, delajmo da bo slovenski ; narod, po času očiščevanja, doživel resnično Vstajenje v svobodi ter lastni slovenski državi, ker ve- jugu. Nič čudnega, če beremo pisma iz domovine, da si kmet ne ve več pomagati, ko ga pa tako stiska davek, če plača davek, nima kaj obleči, če si nabavi obleko, ne mo, verujemo, da za Golgoto pride more plačati davka, na popravila j Vstajenje! —F.P. | poslopij pa ne sme niti misliti. 45% torej poire Beograd! Stara pesem v novi izdaji! Ali se naši politični voditelji kaj zamislijo ob takih ledejstvih. Ali se kaj Spomnijo ii«ii&j v dobo kraljevska diktatorske Jugoslavije in če jim pride kdaj na mi-1 sel, da se bo to spet ponovilo, če I doživimo še "tretjo Jugoslavijo"? Bo morda kdo očital, da mrzimo Srbe in Beograd. Nikakor ne, naj se lo razvijajo kolikor jim moči dopuščajo, toda naš slovenski davčni denar naj ostane doma na slovenski zemlji. To se pa bo zgodilo le, če bomo imeli lastno slovensko državo. brez kake generalne povezave s Srbi. Slovenci smo dokazali, da znamo tudi sami gospodariti. Kdor še danes želi nazaj v stare čase, ko bo spet Beograd centrala četudi le v obliki federacije naj j ve da bomo doživljali ista razoča- I ranja. Beogradu ne bo nikdar j dovolj in na jugu bodo vedno ( "manj razviti" predeli, katere bo mo morali mi Slovenci rediti in jim graditi tovarne, ceste, železnice, šole itd. Sami pa bomo stiskali pas kot to dela naš kmet danes. Mislim, da je skrajni čas, da se preneba z slepomišenjem in raznimi "pokloni" pri princu Pavlu in | pri knezu Aleksandru. Tozadevne slike o naših 'romarjih" v. Koledarju Svobodne Slovenije povedo dovolj zgovorno, da jc ostalo vse pri starem. V programu SLS sicer lepa ideja o slovenski državi, v dejanjih pa taki le obiski in pa "zgovorni molk" voditelja v raznih člankih in govorih. . . Svobodni Slovenci v svetu gotovo ne sledijo taki le nejasni politiki. Vsaj velika večina Slovencev začudeno zmajuje z glavo insi misli svoje. Ideje o svobodni slovenski državi brez beograjskega varuštva je že tako močna po svobodnem svetu, da ji tudi taki "pokloni" ne bodo škodovali! Storimo, vse, kar le moremo, da se ta ideja razvije do popolnosti! Zaotovimo naše brate in sestre v zasužnjeni domovini, da vemo za njihovo skrito, nikjer izgovorjeno in nikjer napisano besedo: Svobodna Slovenija, svobodna slovenska Državal Družinski mesečnik VERA IN DOM, ki ga izdaja Družba sv. Mo-horha v Celovcu, prinaša v drugi številki letošnjega letnika pod "Kulturnimi obzorji" na str. 30 sestavek: "DVE KNJIGI O SLOVENCIH V ANGLEŠČINI". O knjigi "This is Slovenia piše med drugim: "Poleg kratkega orisa o zgodovini so nanizana poglavja, ki podrobno govore o delu in dosežkih slovenskega naroda na političnem, gospodarskem, kulturnem, znanstvenem in prosvetnem področju. Knjigo krasi 250 zelo posrečeno izbranih slik. Posebno jc poudarjena povezanost slovenskega kulturnega življenja s svetovno kulturo zapadnega sveta. Uvod v knjigo je napisal dr. Ciril žebot, profesor na univerzi George-tovvn v Washingtonu. Tople spremne besede pa je dodal še kanadski novinar Wilson Wood-side, ki je sestavlja dcem stal ob strani s prijateljskimi nasveti pri pripravi dela . . ." Kanadski revija "Libertv" prinaša izpod peresa urednika F. Raskya v članku "Czech and Balkan Canadians: lambs \vith spice" (serija člankov o nevonaseljencih, kjet opisuje vsaki mesec ono etnično grupo) tudi daljše poročilo o Slovencih, kjer omenja tudi knjigo "This is Slovenia" (stran 60) in pravi: "... A charming word portrait of the Old Country is painted in a book "This is Slovenia" recently published in Toronto by Augustin Kuk's Slovenian National Federation in Canada. The writer is Rudolf ču-,ješ, editor of Toronto's monthly "Slovenska Država" or "For a Free Slovenia", di-reeted at the 10,000 Slove-^ians in Canada. . . ." Nato sledi krateh ponatis iz Knige I na strani 134 in 135, o vaso-i vanju v slovenski vasi (7 od-| stavkov). f Slovenska Narodna Zveza j v Chicagu pa je spejela na-Islednje zahvalno pismo: OFFICE OF THE MAYOR City of Chicago February 2nd 1959 Richard J. Daley Mayor Slovenian Nat. Union of America 2737 West 16th St. Chicago 8, Illinois Gentlemcn: I wish to acknovvledge and thank you for the souvenir book titled "This is Slovenia" which vvas compiled by the Slovenes of Canada to commemorale the 40th Annivcrsary of the liberation Of 1918. It is a pleasure to accept this volume on behalf of the people of Chicago. It vvill be placed vvith the many other historic docu-ments on file in our Municipal Reference Library. With ali good vvishes, Sincerely Richard J. D'aley Mayor Iz osebnih številnih pisem objavljamo dva primera: Preč. g. p. Anton Prešeren, O.J. iz Rima: "... Čestitam Vam, ker je to delo velikega pomena za vse nas Slovence. Žal, vemo vsi, da drugi narodi, posebno Amerikanci in Angleži, premalo poznajo nas Slovence, pa smo tudi sami temu krivi, ker smo premalo skrbeli in delali, da bi nas posebno narodi, ki bodo odločali o naši usodi, dobro spoznali . . . Tekst je zelo nrimpren pa tudi ilustracije zelo primerno izbrane. Vem, da to ni bilo lahko zbrati in še težje financirati; Zato občudujem Vašo korajžo in požrtvovalnost, toda ve, kjer je resna volja, se najdejo tudi srecJstva. Sedaj bomo pa morali mi vsi delati, da ta knjiga pride v roke tistim, katerim je namenjena, mislim predvsem A-merikancem in Angležem; potrebna bo pametna propaganda, posebno z dobrimi članki v revijah in listih. Naša društva bodo imela pri tem želo lepo in pomembno delo za naš narod, da bi jo kolikor mogoče razširili med odličnimi zastopniki drugih narodov. Brez žrtev, tudi materialnih, ne bo šlo, toda tukaj gre za naš narod! . . ." Prevarani upi Reuter je poročal iz Beograda konce m januarja, da je komunistična stranka naročila svojemu teoretiku Borisu Ziherlu, da določi točne meje "svobode", ki jc dovoljena v Jugoslaviji. Doslej se je namreč pokazalo, da so spori jugoslovanskih komunistov s Sov-jeti rodili vedno poizkuse revizio-nizma ali izvodenenja komunima. Zadnji spor z Moskvo je ojunačil nekatere, da so se lotili marksizma samega, pri čemer so dregnili v sršenje gnezdo. Boris Ziherl je po Reuterjevem poročilu priznal, da povzročajo največ preglavice izobraženci Slovenije. Iz njegovega govora je bilo razvidno, da vlada ne bo trpela nikakega napada na marksizem. Mirko Geratič i s Slovenka iz USA-primadona v Scali v Milanu Svetovno slavna milanska ope ra Scala je letos izbrala za svojo ! primadono Lucile Udovič, ki je | slovenskega rodu in se je rodila ! v San Francisco, Californija. Po 1 mnogih ovinkih je dosegla svoj cilj. da bi postala operna pevka. Z vztrajnostjo, in seveda tudi talentom, je premagala vse ovire in ni klonila kljub mnogim težavam in razočaranjem, ki jih je morala doživeti v svoji mladosti. Tak je odziv v Braziliji rta, napad misijonarja, K. Wolbanka v Zborniku Svobodne Slovenije. Misijonar K. Wolbank je pozabil, da bi naj bil Zbornik Svobodne Slovenije predvsem kulturni zbornik, namenjen vsem Slovencem, brez ozira na politično opredelitev. Napisal je prav netakten, neresničen inžaljiv članek o članih Slov. drž. gibanja v Kanadi Iz Brazilije je nekdo "v imenu večje skupine poslal odgovornemu uredniku Svobodne Slovenije sledeče pismo: "Sprejel sem Koledar. Vendar Vam moram odkritosrčno i izraziti neugodje in nerazpolože-' nje, ki smo ga vsi izrazili ob branju članka g. misijonarja v Kanadi Karel Wolbanka. Izbruh proti Slovenski Državi, ki ga je ome-j njeni preč. gospod misijonar napisal v svojem poročilu o Kanad ' in slovenskih rojakih v tej držav) jc neresničen, žaljiv in strupen in ni prav nič v čast in v skladu poslanstva misijonarja. Čudim si , Vam kot odgovornemu uredniku z širokim obzorjem, da ste izbruh ! sprejeli v Koledar, ki se imenuje | Zbornik. Obžalujem, da Vam moram sporočiti, da ste izgubil: pet naročnikov. Morda ne veste, da gibanje za slovensko državo n gibanje samo stražarske skupine, temveč je last vseh Slovencev, k so spoznali, da so enakovredni G. Lojze Hij», Venezuela: . . Ne vem, kaj bi bolj občudoval, ali lepo, kar razkošno opremo, ali lepo vsebino. Tudi to je bila posrečena zamisel, da ste sodbo o Slovencih in Sloveniji prepustili tujim potopiscem; zgodovinarjem in časnikarjem—tujim bralcem taka izjava človeka njegovega jezika več pove kot pa najboljša samohvala kakega našega pesnika, slovenskemu bralcu bodo pa take izjave v veliko bodrilo, da ne bomo vedno samo tožili, kako smo majhni, kako nebogljeni in neznani, saj bo .na vsaki strani mogel reči: Hm, na vse zadnje pa le nismo tako na niču, poglej, kaj vse so že tujci o nas pisali in kako pohvalno se o nas izražajo! Največjega priznanja pa je vredna zvestoba do resnice v opisu naše zgodovine med drugo svetovno vojno, razpad Jugoslavije, trojna okupacija, komunistična revolucija in obupni silobran naroda proti tem uničujočim silam v domobranstvu in slednjič — pokolj domobrancev. Samo tako se piše o domobranstvu in nič drugače! Tudi to jc prav, da ste ob tej priliki svetu v angleščini povedali, da je bil v tisti težki uri, naši največji tragediji, dr. Meršol naš edini narodni voditelj in da takrat kakve "vlade", ki bi se za nas potegnila, nismo imeli. Najbrž se skromnemu možu, ki je bit pa takrat edini na mednarodni višini, še nihče ni zahvalil za nj«g«v posumi korak — ttaj mu bo vsaj ob takih prilikah taka omemba v majhno priznanjo kakršno mu nepriznan narod pač more dati. —'Vsa "This is Slovenia" se mi zdi kot slovenski leksikon, ki nam je edini v tujini na razpolago in ki se— kljub skromnosti sredstev in moči — more dostojno meriti s "Slovenskim zbornikom", ki ga je (menda 1. 1933) izdala banska uprava v Ljubljani in je bil zadnje tovrstno delo v domovini. "Zdaj bi bilo treba samo, da bi se oglasili meceni in bi pokupili vso založbo, eden 1000, drugi 10,000, tretji 20.000 ali še več izvodov in bi vse razdelili po Svetu — v vse parlamente, v vse knjižnice, vsem listom in revijam, vsem državnikom in njiko-vim tajnikom, vsem članom raznih mednarodnih komisij, ,v palači OZN v Nevv Yorku bi morala na vsaki mizi ležati ta knjiga z naslovom "This is Slovenia". Dostojno se more pomešati med tovrstna dela katerega koli velikih narodov, ki že leže na takih mizah..." vsakemu poštenemu temljanu in da je že čas, da za analfabetskimi azijaiskimi narodi tudi mi zahtevamo svojo lastno državo. Počasi prihaja doba, ko se bomo Slovenci »tresli suženjskega duha, ki je sad tisočletnega hlapce vanj a. Pred sto leti se je začelo to gibanje, prešlo razne faze razvoja, danes je pa izkristalizirano v svoji jasno uolo-eeni obliki. Kdor blati s kakršno koli pretvezo to najvišje spoznanje, bo ostal sam umazan, če kdo ne mofe biti za to gibanje, naj bo vsaj toleranten, kakor je navada med ljudmi demokratskega mišljenja". • Ontarisjaka vlada j« ustane-vila poseben odleke za državljanstvo v okviru' ministrstva provin-cialnega tajništva. Ta novi oddelek bo posvečal posebno pozornost "prvim Kanadčanom", namreč Indijancem, pa tudi ostalim, ki so se priselili v Kanado in prevzeli kanadsko državljanstvo. TABORIŠČNI ŽUPNIK NANDE KOLEDNIK NEVARNO BOLAN Bolni dušni pastir slovenskih beguncev v Avstriji je naprosil organizatorja božičnič za pozakljene Slovence in taboriščih, akademika Edija Gobca, naj se v njegovem imenu in v imenu prejemnikov pomoči zahvali v časopisih Slovenski Državi in Ameriški Domovini vsem ameriškim in kanadskim dobrotnikom za vso dosedanjo pomoč. Edi je napisal članek in poslal original Ameriški Domovini, kopijo istega pa našemu mesečniku. Uredništvo AD, ki je v rokah g. Lipovca iz SLS, je članek zopet na prav zanin^iv način cenzuriralo, da tako prikrije vse, kar raznim prvakom SLS ne bi bilo po volji. Besedilo, ki ga je cenzura črtala ali spremenila, objavljamo v debelem tisku. Columbus, Ohio. — S Tirolskega da je bilo med novimi begunci ne-sem dobil pismo od zdravnika ki-' kaj falotov( in kje jih ni?), toda rurga dr. Roberta Maya, kjer mi bilo je dosti tudi prav dobrih in sporoča, aa se je slov. taboriščni župnik preč. g. dr. Nande Koled . i poštenih ljudi. In povsod so se našli tudi "stari" begunci, to je nik dne 9. januarja podvrgel težki taki, ki trpijo po kampih že po 10 operaciji, po kaleri je izgubil tudi ali 15 let. mnogo krvi. Njegovo življenje je Vprašanje vračanja beguncev v božjih rokah, če bo okreval, bo je eno najbolj žalostnih pogla-potreboval še najmanj dva mese- j vij. Vračali so jih iz Italije, vrača-ca stalne zdravniške nege v sana- jo jih v želo visokem številu tudi forjju. ! iz Avstrije. Prav po božiču, mi pi- Nekaj dni pozneje je bil g. Nan- še g. župnik, se je val vračanja še de že toliko pri moči, da mi je tu-1 povečal. c>i" Že pred leti je znani tukajšnji duhovnik apeliral na vse slov. organizacije, naj kaj Okrenejo v tem pogledu in zelo modro objavil tudi več primernih naslovov, citati smo kmalu za tem, kako so ratff; vodilni ljudne že vse uredili (in zdelo se je, kot da bi se moral duhovnik takega poziva skoraj sra- movati) in s tam je seveda tudi gunti tega Prav nlč ne verjamejo' di sam napisal nekaj vrstic, Iz pisma se vidi, da je popolnoma vdan v božjo voljo. če ga Bog kliče, saj ima zavest, da umrje v nekem smislu za Slovenijo in za rojake, za katere se je izčrpan in bolan tudi ti zadnji dve leti skoraj brez; razumevanja in pomoči mučil v taboriščih. A če mu Bog reši življenje, porabil ga bo, kot doslej, 'v Njegovo čast in v dobro stvar zaspala. Vračanje pa je šlo Slovencev. Proti koncu pisma se in še gre neizprosno svojo pot vidi, da se mu je vedno bolj tresla dalje, a mi držimo roke križem! roka. . . | Če bi imeli vsaj nekake organiza- Dr. Kolednikovo delo sem skU cijske parlamente iz zastopnikov šal na kratko opisati pred dVemi vseh društev, odborov In ustanov! leti, ko je obhajal petdesetletnico Kadar bi prišlo do kaj takega ali in srebrni mašniški jubilej, čla- podobnega, v nskaj dneh bi sa nek žal v časopisu AD ni bil objav- lahko povsod zbrali in takoj podv-Ijen, a zagledal je. pozneje, luč ie|i vse potrebne korakel Klicev v Slov. visokošolskem zborniku. 1 posamebnikov pa ni težko zadušiti, kulturni delavec Stane šuštaršič, ki je daroval 10 dol., in družina Tavčarjeva in Haojanova, ki je darovala 5 dolarjev. Bilo je še več drugih dobrotnikov, katerih imena mi niso znana. G. župnik je pisal, da bo sporočil po praznikih, a prehitela ga je bolezen, že pred božičem pa mi je kakih dvanajst otročkov napisalo pismo, kjer pravijo, da z gospodom župnikom štejejo dolarje in se veselijo, ker letos za praznike ne kedo lačni Vsem imenovanim in neimenovanim dobrotnikom kliče g. župnik in vsak teh trpinov: Bog Vam povrni stotero! Koncem decembra so begunci v taborišču Asten dobili tudi prvi dar od Lige v lepem znesku $150. Zdi se mi, da ima precej zasluge za ta dar tudi Slovenski Oder v Clevelandu, čigar režiser je omenil, da igralci želijo, da se ti reveži podpirajo. Dr. Basaj, ki vodi Ligine posle, je g. župnike pisal, da pri Ligi niso zanj in nje-gore begunce nič vedeli vse do decembra, 1958 (čeprav je o Aste-nu ponovno poročalo časopisje). . (G. župnik se je za ta prvi dar zahvalil, pa kar odkrito povedal, da glavnemu tajniku Lige "be- VSEM NAROČNIKOM "SLOVENSKE DRŽAVE" Uprava S.D. sporoča, da je v zadnjem času poslala potrdila vsenj tistim naročnikom, ki so plačali naročnino, oziroma prispevali v tiskov ni sklad S.D. v obdobju od. 1. I. 1958 do 31. I. 1959. V bode Se bo uprava pošiljala potrdila ob koncu vsakega meseca. Istočasno sporočamo, da imamo namen v najkrajšem času' odpo-slati obvestila vsem naročnikom, ki so v zastanku z naroinino. Zaradi lažjega pregleda prosimo, da naročniki ob plačilu navedejo, koliko denarja je namenjenega, za redno naročnino iri koliko za tiskovni sklad. Vse tiste, ki so spremenili svoje naslove pa prosimo da to takoj javijo upravi, da bodo tako v bodoče lahko redno list prejemali. Uprava S.D'. IZ SLOVENSKEGA TISKA Zamujeni vlaki Pod tem naslovom je zapisal dr. Anton Peterlin v 1. številki Planinskega vrstnika letošnjega letnika nekaj misli, ki presegajo področje slovenske alpinistike, kateri so predvsem namenjene. Pisec se pritožuje, da ni dovolj podjetnosti, da bi odprli Julijske Alpe, Karavanje in Kamniške plagine širšemu občinstvu z izgradnjo modernih prometnih sredstev. Kar je hujše — to nepodjetnost celo ppravičujejo, ceš da tehnika ne i raje vozili v druge republike ni l.ieni skromnosti in nezahtevnosti zaželimo malo pohvale, razumevanje in vzpodbude, majhen pri zidek pri Aljaževem domu ali najskromnejšo ekspedicijo v Himalajo. Toda vlak je odpeljal, ker ne čaka tako skritih čakalcev, ki jih je v prvi vrsti sram vsako malo zahtevnejše lastne želje, ki se "borijo brez podpore" in jih povrhu hromijo nerealne ideologije, polne preživelih nazorov in predsodkov". . . "Razvoj tehnike in vsega našega življenja zahteva preusmeritev nače miselnosti tudi v planinstvu, če nočemo, da nam bodo go re prazne in se bodo naši ljudje Večer odiha in zaHave. . . Zopet nas je Slovensko gledališče v Torontu za nekaj ur odtrgalo od enoličnega vsakdanjega življenja. Uprizorili so francosko komedijo "Hotel pri dobrem počitku", v kateri avtor Saint Gre-nier in Bonners na duhovit način podaja in biča francosko deka denčno obmorsko letoviško življenje in posledice .... Al' naj se pile..,, Po angleški etimologiji imata oba pridevnika "Slovene" in "Slovenian", svoje odrejeno mesto. "Slovene' pomeni slovenski v smislu etnične pripadnosti, to je po rodu ali prepričanju; zato je i pravilno rabiti "Slovene", ako go-Komedija je zahtevna tako vi vorimo o jeziku, o osebi slovenske-izvirni ustvarjalnosti igralcev kot ga rodu, o slovenski ideji ali zgo-v čisto tehničnem pogledu poda- dovini slovenskega naroda, in je janja in poznanja oderske situa- treba v tem slučaju rabiti na pri-cijske problematike. mer "the Slovene language", "the Kar zadeva izvirne ustvarjal- Slovene nation" i.td. Verjetno so nosti se je tokrat posrečilo zlasti gdč. Anici Kumelj, g. Lojzetu Pfeifer in gdč. Metki Abulnarjevi. Udeleženci so jih zaradi njihovega dobrega podajanja večkrat s ploskanjem nagradili. Situacijski problematiki pa tokrat igralci niso bili kos in so posledično izstopali v veliko škodo celote; tu in tam je bilo preveč pretiranega izstopanja posameznih igralcev in j venski značaj, moramo reči: prav zato vse premalo soigranja, | veland is a partly Slovene s.e nekateri pisci izogibali besed rjidi sličnosti z angleško besedo 'ploven", ki ni preveč laskava. "Slovenian" pomeni nekaj, kar pripada Sloveniji kot deželi; pravilno je radi tega govoriti o slovenskem mestu (mesta v Sloveniji) kot "'Slovenian town; ako pa hotemo izraziti, da ima na primer mesto Cleveland v gotovi meri slo- Cie-(ne: K nekaj starim podatkom naj tu dostavim le še to, da je v času svojega župnikovanje med trpini v taboriščih zgradil tudi leseno ]•— rekel bi skoraj misijonsko —cerkev in bil edini slov. dušni pastir za od tri do pet tisoč slov. beguncev v avtrijskih taboriščih. Za te begunce je porabil svoje zadnje prihranke in "zarije" žrtvoval svoje poslednje moči. Največje veselje v tem času je dotživfeji. ko mu je kardinal Tisserantf? ki. vodi kolegij kardinalov, napisal spremno besedo za najnovejšo izdajo francoskega prevoda slovenske knjige Jurija Kozjaka. S to gesto enega najuglednejših kardinalov smo bili istočasno počaščeni vsi Slovenci. S posebno ljubeznijo je g. Nande v taborišču skrbel zlasti za otroke, ki jih je po slovensko učil krščanskega nauka, jih poučeval raznih tujih jezikov in jim skrbel za slovensko čtivo. Francozi in Švicarji so mu poslali belega platna in skrbne mamice so same sešile za svoje sinčke ministrant-ske obleke Na sliki, ki mi jo je g. župnik poslal, je 22 ministrantov, ki so dajali lep vzgled pri službi božji in prepevali med mašo in pri petih litanijah. Še decembra se je dr. Kolednik že ves bolan in izčrpan ponovno podal na Dunaj in da ostanejo le klici vpijočih v puščavi! . . . Sedaj, ko se je zrušil še dr. Kolednik, so reveži V Avstriji izgubili še zadnjega zagovornika, ki se ni strašH živeti skupaj z njimi v barakah in se boriti za njih pravic« pred zavezniki in avstrijskimi birokrati in jtandar-ji. Ali se bomo zganili Vsaj mi — v svobodi? G. Kolednik me v svojem pismu iz sanatorija prosi, naj se v njegovem imenu iil v imenu trpinov v taboriščih preko Ameriške Domovine in Slovenske Države (čita-telji AD nikdar ne smejo zvedeti, da ima SD, proti kateri včasih polemizira v AD en osamljen kaplan, prijatelje med številnimi uglednimi slov. duhovniki, zato vse podobno g. Lipovec vedno črta, op. ured). prisrčno zahva-lini vsem slov. ameriškim in kanadskim dobrotnikom, ki so pomagali s knjigami, časopisi in denarnimi pripevki. Posebno se vsi iz srca zahvaljujejo vsem, ki so prispevali za zadnjo božičnico. Nekaterim teh dobrotnikov so se že zahvalile vdove z otroci, ki so prve sprejele denar, bolniki, starčki in nedolžni otročki. Za druge, katerih naslovov niso imeli, so poslali zahvalna pisma meni. Med slednjimi je dobra Mrs. Mary op. pisca). — Nekaj dni za tem, ko je g. Kolednik denar razdelil, se je sam izčrpan in nevarno bolan zrušil. 9. januarja pa je prestal težko operacijo v" katoliškem sanatoriju na Tirolskem. V svojem pismu iz sanatorija gospod niti besedico ne omenja svojih lastnih težav. Ker pa je že nekaj mesecev sem ponujal na prodaj celo svoje še neobjavljene prevode in to po neverjetno nizkih cenah (prevod vse knjige n. pr. za pet ali deset dolarjev); ni težko razumeti, da je čisto brez sredstev. Njegove prijatelje, so-br4te in druge dobre ljudi zato |' I, ,1.1 I ' ..... sme pokvariti pristnosti in nedotakljivosti narave. Naslenji odstavek dobro zadene miselnost žal le prevelikega dela Slovencev: "Majhni smo in ponosni smo na j svojo majhnost. Povsod iščemo najskromnejšo rešitev, raje imamo krparijo kot novo obleko, celo druge čTižave, kjer gre tehnizacija nezadržno naprej ne glede na to, kaj mislimo v Ljubljani, pa če smo še tako prepričani, da imamo le mi prav in da vsi drugi ravnajo napak. . . ". . .Nekaj več realizma, trezna presoja danih možnosti in realnejše navdušenje za dosegljive ki je neobhoden pogoj vsake | "Slovenian") tovvn". nanja, pa vendar si včasih klub vsej prirojeni, privzgojeni in vsi- prosim, naj se ga zdaj, ko leži nevarno bolan v tujem sanatoriju, spomnijo s kakim pozdravnim pismom in morda tudi z majhnim darom. Njegov naslov je: Rev. ■>nde Kolednik, Sanatorium Kreuzschvvestern, Inijsbruck, Kai-serjaegerstrasse 12, Tirpl, Austria. Bog Vam povrni in Bog Vas (ne Vaš) živi! . EDI ideologijo smo si ustvarili, ki naj! podvige pa bi tiam utegnilo dati dokazuje pravilnost takega rav- tisto neobhodno potrebno samozavest in vztrajnost pri realizaciji programa, brez katerega se nikjer in nikoli nič ne doseže, brez katerega se tudi ne pyide do denarja, ki je za vsak podvig nujno potreben. Vprašanje je seveda, če ne gre to pri Slovencih preko meja, ki nam jih stavlja naš servilni ka-karakter. Potem bomo pač zamu- oderske uprizoritve in ustvarjanja. Igralci so bili tokrat večinoma novinci in jim tega ni šteti toliko v zlo. Pravpa je, de se to omeni in morda ravno s tem v bodoče izogne. Scenerija je bila okusna in, izvirna. Udeležba pa je bila vsled hude zime majhna. Igro bodo ponovili v Beamsville-u. L. Dolenje • Katoliški duhovnik v Moskvi. Sovjetske oblasti so končno privolile, da dobi ameriška kolonija v Moskvi svojega katoliškega duhovnika. V zameno pa so Sovjeti zahte-dili vsako leto več vlakov. Na to vali, da sme ruski patrijarh bomo pa verjetno spet ponosni,' Boris na obisk med ruske paj komaj čakamo, da bomo zad- pravoslavne naseljence v Zdru-njj!" i žene Države. i' -vil-,: 0/lHi iXe je držala oziroma ' uveljavila saksonska končnica '-ish, v novejših- tvorbah" prevladuje •kortčiiiča' rianv jgL istpveU.r.^tPičflft .pripad-^St^diiavn^.pčiropa pokrajinski, u kakor "Russian", "Indian", "Al-banian", "Ukrainian" i.t.d. Kof samostalnik " bi pomenila ' beseda .''Slojvenian" I tedaj prebivalce Slovenije ne glede na njegovo etnično pripadnost; pravilno bi bilo tedaj govoriti v danem slučaju o "a Croat Slovenian", medtem ko je tvorba "a Croat Slovene" nemogoča. "Slovenian" bi se dalo primerjati z izrazi kakor ''Austro-Hungarian", "Czekoslo-vakian", (ne Czekoslovak", ker je napačno!) "American", "Parisian' Hli •'Torontonian '. Vse te označbe »e nanašajo na krajevno, ne pa na etnično pripadnost. Ako tedaj govorimo o Slovencih kot o narodni enoti, moramo uporabljati v angleščini dosledno samostalnik "Slovene". Žal vlada, kar se tiče točne uporabe pridevnika in njegove pravilne tvorbe predvsem v Združenih Državah precejšna nesiguriiost in to ne le glede na besede "Slovene" in "Slovenian". Angleščina kot živ jezik je podvržena procesu poenostavitve in prenagljeni poskusi dovajajo pogostoma v netočnost. Netočnost v jeziku pa kaj rada dovede do nesporazumov. Jezikoslovec bi označil tako netočnost v izražanju v angleščini kot "sloven language". J. Lom M. Mantuani Ellen L. Fairclough Minister za državljanstvo in vseljevanje. 52-4 Priročnik za voznike Ontarijska vlada je izdala 72 strani obsegajočo knjižico Dri-ver's Handbook, ki je na razpolago vsem voznikom. Obsega vsa važna določila, ki zadevajo vožnjo z avtomobili. Dobi se brezplačno povsod, kjer izdajajo dovoljenja za vozila. Novi sistem črnih pik, ki jih bo dobil vsak voznik, ki bo obsojen zaradi kakega prestopka, bo stopil v Ontariju v veljavo 1. aprila. Dotlej bodo sicer povedali vsakemu "grešniku", koliko točk bi ga njegov prestopek stal, toda njegov list zaenkrat še ne bo omadeževan. črne pike se bodo izbrisale po preteku dveh let, če se jih ne bo nabralo toliko v tej dobi, da bo voznik izgubil pravico do vožnj?- ________ i. MAfcle 195* JLOViNSKA DftfAVA* MED SOLVENCI Vesele velikonočne praznike, z željo po skorajšnji slovenski: svobodi želi vsem slovencem. doma in po svetu glavni odbor slo* venskega državnega gibanja._ VEZANE KNJIGE "THIS IS SLOVENIA" SO POŠLE, RAZEN ONIH V NAPREJ PLAČANIH IN NAROČENIH. NA RAZPOLAGO SO SEDAJ ŠE SAMO KARTONIRANE. POHITITE Z NAROČILOM ZA TE, DA TUDI TEH NE ZAMUDITE! Toronfo VESELO VELIKO NOČ VSEM NAROČNIKOM, BRALCEM IN PRIJATELJEM ŽELITA UREDNIŠTVO IN UPRAVA "S.D," j Pozdravne besede je spregovoril vladi.ka Dionizije. Pokroviteljstvo i | tudi župan Chicaga Daley. Glavna' r.ad organizacijo njegovega obiska i govornika sta bila zvezni senator. v našem mestu je imela srbska 1 iz Canade dr. \Vasil Waly ter dr. j pravoslavna občina sv. Save. Slovenska Narodna Zveza v Ameriki CHICAGO, »LL. ieli vsem prijateljem Slovenskega državnega gibanja VESELO VELIKO NOČ VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM SLOVENCEM IN SLOVENKAM V TORONTU IN OKOLICI ANTON S ME AT MARKE! 633 Vaughan Rd., Toronto, Ont. TEL. RU. 3—0423 (Na vogalu Vaughan in Oakwood) Na razpalagp domača šunka, kranjske klobase in "Barbeque Chicken" ter vsako vrstni drugi mesni izdeki. SE PRIPOROČA VSEM LASTNIK ANTON BAVDEK ANDREJ KACKNIK zastopnik SDD—TRST DARILA ZA VELIKO NOČ Paketi hrane, kolesa, radio aparati, hladilniki, pralni stroji in drugi tehnični predmeti, textilni blago, zdravila, -pošilja točno in zanesljivo zastopnik SDD—Trst. 463 DUNDAS ST. W., TORONTO, KANADA EM. 4—5045 Pošiljam denar 600.—Din za $1.— uradno po narodni banki z garancijo. Prejemnik dobi den«r na svojj pošti v 12-14 dneh. ■LH ' .- I..II.IUHI I .1. ;l I I I. . I .[ *""*.',. Vsem Slovencem in Slovenkam v Torbntu in okolici .. M ' ;TV VESELO ALELUJO Swiss Herbal Remedies 18 r _479 QUEEN STREET WEST Na zalogi različni domači čaji in zelišča. Pravkar dospela sveža pošiljka medu iz Slovenije Hranilnica in posojilnica JANEZA E. KREKA V. TORONTU VOŠČI VSEM ČLANOM IN PRIJATELJEM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE Uradne ure vsak torek zvečer od 7.30 do 9 in ob nedeljah po pozni maši 646 Euclid Ave. Telefon. LE. 2-4746 VESELO VELIKO NOČ ŽELI IN SE PRIPOROČA POTOVALNA AGENCIJA Trans World Travel Service Ltd. 258 COLLEGE ST. TORONTO, ONT. TELEFON: WA. 3—4868 DARILNE IN DENARNE POŠILJKE V SLOVENIJO VOZNE KARTE ZA LADJE IN LETALA! VESELO ALELUJO želi vsem prijateljem in članom slovenskega državnega gibanja širom sveta MIRKO GERATIč 2737 W. 16th Str. Chicago 8, III., U.S.A. • Učenci katoliških šol v, iorontski nadškofiji ter novi š'vO- je bila recepcija fiji v St. Catherines bode tudi i telu. letos pobirali naročnino in novj naročnike za uradni tsdnik Kato- * Knjiga THIS IS SLOVENIA . (lifiks družbe za širjenje vere v ^ zopot na razpolago. Kličite pi-, Kanadi The Canadian Register. Del sarno ali pa se obrnite na Mirko vilnih potreb za olajšanje in izbo-. GeratiC ,2737 W 16th Str. Vezan* | ^srbo so bili pred- ijsanje pouka, ki ga redna sredstva knjiga stane $4.0? broš^na vseh srbskih ne dovoljujejo. ¥8,00 .Sezite po tej res lepi knjigi ** 1 • Katoličani v Ontariju ki dokler je še ne razpolago! plačujejo občinske davke naj se s "ienitev" je bil naslov igre prepričajo, da gre njihov del ^skega pisatelja Nikolaja Gogol- jeva, katero so podaM Ligini ig- 'obiskom so se trudili, da bi spre-ralci v soboto 31. januarja v novi jen) in ve4er organizirali na jugo-prnneru dvoma gre cerkveni dvorani. Režija je bila j slovanski bazi. Močno so se priza-tudi tokrat v spretnih rokah g. devali, da bi vsaj Slovenci bili F. Stanovnika. Igralci so bili prav posrečeno izbrali ter so podali harmonično dovršeno igro. Vsak igralec jo postavil na oder svoj tip igi-e tak kakor jo je zamislil pisatelj. Liga ima kader dobrih igralcev in upamo, da jih bomo še srečali na oderskih deskah. Tudi udeležba je bila prav dobra, i davka za šole tudi res za katoliške šole. Popisovalci so včasih malomarni in v denar za t. zv. public schools. • Kolumbovi vitezi v Torontu so bili gostitelji 17. februarja novo-kanadčanov, ki soprejeli svoje državljanske izkaznice. 0'Cononr. Po končani proslavi Prireditelji so za to prliko prip-v La Salle ho- ravili svečano večerjo v veliki dvorani hotela Sheraton-Cleve-land. Denarni prebitek te večerje in osebna denarna darila so doprinesli uresničenju namena potovanja. Slavnostne večerje se je udeležilo nepričakovano veliko >red-Tudi peščica Slovencev se je udeležila večera, a bili so tam le kot posamezniki. Prireditelji zadev VISELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽIUJO IZ TORONTA: Družina Lea in Peter Urbane Družina Jožica in Ludvik Jamnik Družina Jv.dita in Janez Senica Družina Pepca in Viktor Škof Družina Mira in Rudolf Čuješ Družina Marija in Avguštin Kuk Družina Olga in V/iljem K a ti k Le r Družina Štefanija in Peter Pavljn VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELITA TER SE PRIPOROČATA: Obiščite restavracijo VESELO želi VELIKO NOČ vsem članom ter prijateljem SLOVENSKA NARODNA ZVEZA ZA KANADO v Toronto • JAVNE KNJIŽNICE v Torontu so v zadnjem času pomnožile • Slovo od predpusta. Smo že v postu. Predno vzamemo to, kar se dogaja okrog nas malo bolj zares, je bilo prav, da smo se malo poveselili in dali duška veselim čustvom. Družabne prireditve čikaške SNZ so že kar poznane po svojo zbirko slovenskih knjig z svoji domačnosti in živahnosti. Tu-naslednjimi, ki si jih lahko izpo-; di redpustna plesna prireditev ni sodite v vsaki knjižnici v vaši j prav nič zaostala. Prav veselo okoliei. i razpoloženje je vladalo do ranih jutranjih ur. Izvrstna godba, dobra postrežba in pa veseli obrazi brez! hinavske zahrobnosti, to so oznake j vseh prireditev Slovenske Narodne Zveze. Vsi, ki so bili navzoči, so vpraševali, kdaj bo spet kaj podobnega. • Nekaj misli 0 sodelovanju. 'Sodelovahje", 'bodimo složni',' slo- §91,64 Četrti zbornik Aškerc, Anton j Nova poezije: poezij. 1951. j Cankar, Ivan (črtice in povesti Križ na gori: Polikarp: Gospa Judit: Potepuh Marko in Kralj Matjaž. Jurčič, Josip Med dvema stolomo: Bojim se ie: Lepa Vida: Cvet in Sad. Trdina," Janez5" —.......891.8* formalno zastopani po vidnejših predstavnikih in zastopnikih nekaterih organizacij. Zaradi pritiska slovenskega javnega mnenja v Clevelandu in mnenja članstva nekaterih organizacij, ki so jih vabili, pa je bil celo predsednik S.N.O. prisiljen odpovedati svojo udeležbo. Za hrbtom slovenske javnosti pa se je vseeno naslednji dan nekaj vidnejših slovenskih predstavnikov poklonilo bivšemu kralju v popolnoma privatni avdijenci. na 1115. Bay Str. Toronto. (pod Bloorom) WA. 3-7021 ij MARY LINDA BEAUTY SALON 4 SHORT STREET RU. 2-3400 (Eglinton in Dufferln) Mrs. S. GLAO Knjige in revije Der Donauraum Diplomiran pravnik Anton Li-pov.šek, ki živi v Avstriji kot časnikar, je objavil v letošnjem letniku revije Der Donauraum, ki jo izdaja študijski zavod za vprašanja Podonavja ( Forschungsjn-stitut fuer Fragen des Donaurau-mes) na Dunaju, dva sestavka: Ost-Integration in jugoslavvischer Sicht (str. 43—45) in Jugoslavvien Obrazi in značaji. — Dodatek; Pesmi in leposlovna proza; članki in razprave: Osnutki: Dopisi. Bevk. France ^'Ltikec in njegov š"kbrtc.' Gradnki, Alojz 891.84 Primorski soneti. 1952. Kersnik, Janko 891.84 Podlistki: članki: Ocene: Dodatek. 1952. Kotnik, Janko 428 Angleška vadnica. 1952. Svet humorja in satire, utrinki dveh tisočletij (uredil D. Ravljen) Trdina, Tanez 914.97 Izprehod v Belo Krajino. 1953, Turgenev, I.S. Romani. Rudin: Plemiško gnezdo; Pred jutrom: Očetje in sinovi. Turgenev, I.S. Romani in novele. Dim: Pomladne vode: Novina. Najlepše domače in svetovne povesti objavlja slovenski ilustrirani mesečnik POVEST 24 Stranj velikega formata — Do dvanajst zaključenih povesti v vsaki Številki — Popularen roman v nadaljevanjih. Na željo pošljemo mesečnik brezplačno na ogled! Letna naročnina znaša samo $5.00 Naslov za naročilo: POVEST P.O. Box 730, Brandon, Manitoba, Canada , , und das a.b.G.B. (229-331). vertska zavednost' take in podob- • ■ , . , „ V. prvem sestavku poroda o or-________Hrilatic?. veetot^smo. ^av|gan.aac... in poslovanju..Svela. za Orisi in nortreti. Dodatek. 1952. i ft0V° je' fa je .sl°žn°st, P°trebna'! medsebojno gospodarsko pomoč, Orisi in portreti; Kraljeviča: , daJc sodelovan^ « integrirati komunistična 'sod, vsaj na tistih področjih, kjer ^^ in od L lfl5g om ni v ospredju politična ločitev du-1 gQ-iu enoten nastQp vgeh tefa hov po znanem reku: ta je nas , j , . , . ., .. 1 > , , gospodarstev kot enota proti ta pa 'ni nas'. Pogoj za tako sode- „ . , , ^ i , , kapitalističnemu' bloku. Dvo- Jokanje, reešno n^ kuUu^^n ^^ gospodarske pogodbe med članicami so bile sicer 1. j 1957 razširjene v večstranske kli-ringe, toda o poslovanju še ni po- i 10 vi Vsem Slovencem v Torontu in okolici želi Veselo Alelujo slovenski odvetnik in notar v Torontu t. U ' 279 iri Vipavec BATHURST STREET ROOM 4— TEL. EMpire 4-4004 družabnem področju, je odkritost in zavest, da smo kljub političnim diferencam Slovenci, ki naj v slogi prikažemo resnični obraz slovenskega naroda. Pa je na žalost tako, da se pojem o sodelovanju razume tako, da nekdo, ki je tam "onstran plota" mora biti na vseh prireditvah neke dolčene skupine, ko pa imajo Slovenci, ki malo riruga.če gledajo v svet kot oni na takozvani "olicialni" strani, svojo prireditev, pa ne čutijo ljudje take pravoverne zvrsti prav no- j bene volje, da bi segli vsaj na družabnem področju svojim soro jakom v. roke in si prijateljsko izmenjali misli. Tako gledanje onemogoča resnično sodelovanje j -- ------- ------ .„.-.._„. in ubija voljo za večjo družabno • Na občnem sboru "Canadian razgibanost Jc vedno Se dovolj Etnic Press Cluba", organizacije, sl0VGnceV) ki s0 se rešili komUni- ki povezuje tujejezične časopise : ^ tirpnije pa ^ v svobocjni vzhodnega predela Kanade, je bil A,neriki m ne pravilno izvoljen med direktorje tudi zas- j pojmQvanie demokracije. Izigra- vapje, omalovaževanje in poveličevanje ene same skupine nad datkov. Po mnenju Gospodarskega vestnika iz Ljubljane lahko služi ta Svet integraciji in delitvi dela Vzhoda, toda dokler bo vztrajal na shemi dveh blokov, se lahko sprevrže v "organizacijo z zgere-; šenim ciljem". V drugem poroča o polomu komunistične teorije prava, ki je morala kljub načelni odpravi vse Križ x Kraž (Patentirane 1945.) FRANCOSKE SPODNJE HLAČE 555 Posebej krojene z lahko oporo — udoben elastični pas — — sam patentiran — zapirajoči "Križ x Kraž" sprednji del, daje kroj, ki ugaja — narejene iz finega česanega bombaža. Pranje lahko likanje nepotrebno. Dolga nošnja. Odgovarjajoča majica. !>f i .'. WS-8 topnik "Slovenske Dražave". | • Canadian Etnic Press Club organizira letalsko potovanje veev ropo in nazaj za nameščence in sodelavce časopisov, članov te organizacije. Izlst bo predvidoma v začetku junija za dobo 4 tednov-cena letalski karti ča 320.—$ v obe smeri. • G. Peter Škofič iz Toronta je bil imenovan za direktorja (za Kanado) American Export Lines— druge največje ameriške paro-plovne družbe. Našemu naročniku' k imenovanju prisrčne čestitke. | vsemi drugimi, ne bo rodilo slo-I ge, ki je potrebna vsaj na kultur-i nem in družabnem področju. D'e-j mokracije ne pozna plotov, kj jih 1 hočejo nekateri graditi po stari i slovenski strankarski zagrizenosti še dalje v svobodnem svetu. Kdor Pft se hoče imeti pjot, ki naj loči ! ljudi, ho pač se prej ali slej zna- PABERKI • Ghandijeva Ustanova. V spo min na očeta indijske samostoj-predrevolucijske zakonodaje priz- nosti ie indijska vlada upostovila nati njegov obstoj vsaj kot obi- j posebno ustnovo. ki se imenuje čajno pravo, v kolikor ni bilo od-; Ghandijeva ustanova in ki naj bi pravljeno z revolucionarno zako-' omogočila mnogim dijakom indije nodajo. V letopisu ekonomske fa- i študij na najboljših šojah v tujini, kultete v Ljubljani za 1. 1957 pa Tako ie skromna zapuščina Man-1 »«Jal sem Anastazija". Mnogo se je bil objavljen članek dr. Helija hatm Ghandija, nalivno pero, bela -)e piSi)lo 0 hčerki zadnjega ruske- halja, velika žepna ura šole zlasti oster, so šolske in državne oblasti na pritisk Vrhovnega sodišča končno le pristale v to, da bodo črni in beli otroci hodili v šolo skupaj, čeprav mnogim, morda celo večini, ni bilo po volji, vendar zaradi tega ni prišlo do neredov. in leseni neortodoksno trdi,' sandali, dobila vrednost dvesto 1 milijonov dolarjev in Ghadijeva ! duhovna veličina bo še dolgo osta-i la ži va med narodom, ki se je zanj žrtvoval vse življenje. Modica "Pravo v prehodni dobi v kateri prav da ni mogoče smatrati kodifika-cije prava za tehnično sredstvo, marveč Ja je izraz globlje misli, uspeh pravne kulture, ki jo je treba nadalje razvijati v luhu novih pridobitev. i šel v tem plotu—sam. M.G. Chicago • 41obletnica Ukrajinske neod- Cleveland ZBORNIK "GOSPA SVETA" Duhovniki na Koroškem, Primorskem in v Ameriki so pripravili Zbornik "Gospa Sveta", ki inia še prilogo "Glas višarskega svetišča" ter liturgičjjo glasilo "Božji vrelci". Izdala ga je Mohorjeva družba v Celovcu. ga carja, kako se je rešila, ko jc bi la vsa družina pobita; tudi se je pisalo, kako se je Anastazija vso zgodbo izmislila. Verodostojnost njene osebe so že večrat razpravljali na sodiščih v Angliji in Nemčiji, a stvari še niso ..prišli do dna. Pred kratkim je Anastazija napisala knjigo "Jaz sem Anastazija". Knjiga pa seveda ne bo prinesla nove luči k nerešemu vprašanju • Gledališče v Sovjetski zvezi. Z manjšimi izjemami je Sovjetska vlada odtegnila ruskemu gledališča državno podporo. Gledališče v Sovjetski Zvezi je uživalo v preteklosti veliko naklonjenost držav-, »univerza v Pragi "ia mir", ne blagajne in gledališki uradniki | Rektor praške univerze je poslal so bili med nabolje plačanimi! rcktorjem nekaterih drugih uni-uradniki v Sovjetski Zvezi. verz posebno poslanico, kjer pri- poroča "mir", in v kateri vzpodbu- • Obisk g. Petra Karadjordjevica v Clevelandu. V dneh od 14 do 7. februarja se je mudil v Clevelandu g. Peter Karadjordjevic, bivši kralj Jugoslavije. Njegov obisk tukaj je bil visnosti. Governer Stratton je le ena izmed postaj v njegovem preglasil 20. januar 1959 kot Dan krežnem potovanju po Združenih Ukrajincev. V nedeljo 25. januarja i Državah, Kanadi in drugih delih so Ukrajinci slovesno proslavili sveta. Namen tega krožnega poto-Dan neodvisnosti v i»y| cerkveni J vanja je nabirati denarna sredstva dvorani na Rice & Leawit S ti-. Dvo- za vzdrževanje družine in preorana je bila nabito polna. Slo-: vsem za višjo vzgojo njegovega vesosti so se udeležil tydi i sina Aleksandra. Na potovanju po predstavniki drugih narodnosti. Združenih državah ga spremlja mm • Zmaga črnih v ameriških šolah. __| Dolgoletni boj črncev v Združenih Ci®to malo ljubezni •c!ržavah- da bi bili belim popoino- V dobi slovenske emigracije, Jco i ma enakopravni v javnem življe- vsakdo z nekakim ponosom tek- »iu in da bi "jihovi otroci smeli muje, da bi znal biti čimbolj "neo- sedeti v isvnih šolah skuPai z be" seben" — pa s tem nujno zapira limi- je Ponesel v zadnjih tednih sočloveku pot do svojega srca, je jdelno zmago. V zvezni državi Vir-v izdaji Kulturne akcije v Buenos' giniji. kjer je bil boj za ločene Airesu izšla izpod peresa mlade' hčerke Primorja Neve .Rudolfove kot simolično zdravilo zbirka prisrčni avstralskih črt:c z naslovom: "Cisto malo ljubezni". Vse delo preveva iskrena toplina srca, ki je odprto in polno lji^bezni in razumevanja za vse in vsakogar. Črtice prepleta tudi ljubezen do narave, rgdne zemlje l.n domovine. Kljub domovinski ljubezni pa igra ja k odporu proti atomskemu oboroževanju. Rektor katoliške univerze v Friburgu ga je zavrnil, češ da je malo inskrenosti v njegovi poslanici, čeprav je njegova zaskrbljenost za dobro človeštva vsem v veliko veselje. "Vi ne delate časti vači univerzi in sebi samemu, ko s plemsnitmii besedami in čustvi svobodnih ljudi delate humanitarnost višjo vlogo kot pa ...... pripadnost kateremu koli narodu ! le za za'suzn->enost cloveka ' ]e bl1 ali politični skupini (Grenko jeze- od«ovor Praškemu rcktorju' Prav ro). Višek želje po iskrenosti se les" zrcali (Vrni se tujec), ko dokaza, »Evropska Zveze katoliških štu-da mnogokrat kruta resnica ne dentov Indije. V. Nemčiji sp indi ubija tako zelo kot neodkriiosrč- jski dijaki ustanovili Evropsko nost. Tako posrečeno tudi pravi: Zvezo Katoliških Študentov Indi-"In ne trkaj, ee potem ne maraš je, ki ji bo glavni namen zaščita vstopiti." .... Mira Čuješ i interesov indijskih študentov. JAVNA TRIBUNA ODMEV K DOPISU J.Z.B. Z iskrenim veseljem sem preči-tal dopis JZB v Javni Tribuni, jan. 59. Takih in podobnih razmišljanj potrebujemo. Želeti bi le bilo, da se vsakemu razmišljanju vedno pridružijo še kratki odmevi, da bi tako Javna Tribuna res postala demokratično sredstvo za kristaliziran je mnenj. S svoje strani bi— tudi kot neodvisem Slovenec — nanizal sledeče pripombe. 1. Res je, da je danes slovenska država že v ospredju v skoraj vseh programih, toda ne smemo pozabiti, da gre glavna zasluga za to listu SD, slov. drž. pokretu in SNZ. Mladosten in odločen nastop teh činiteljev je predramil nas vse, vključno SLS, da smo začeli vedno bolj povdarjati zahtevo po neodvisni slov. državi. 2. Razloček med evolucionistič-nim in revolucionarnim stremljenjem za dosego tega cilja je bržčas sugeriran s strani ljudi, ki so bili "evolucionisti" v smislu, da so skušali vse čim dalje prepustiti "evoluciji sami po sebi", da bi se tako otresli odgovornosti za svojo mlačnost ali celo nasprotovanje. slovenski neodvisnosti ali državnosti. Brez posebne analitične pazljivosti je morda tudi ta ali oni nepristranski človek ta "razloček" sprejel. Osebno dvomim tako v "modrost" evolucioni-stičnega postopka stranke, kot v revolucionarnost pokreta. V sociologiji, psihologiji in drugod je že zdavnaj. odklenkalo evolucioni-stom. Med Amerinanci je zlasti Frank Lester Ward že pred pol stoletja prepričal vsakogar, da socialni, politični in kulturni razvoj ni posledica kakega nujnega delovanja zakonov narave ali okolja, ampak se giblje v smeri socialne razumnosti in hotenja določenega ljudstva. V našem slučaju bi lahko rekli: čim ve4, čim bolj« in čim odločneje bomo delali za slovensko državo, toliko bolj gotovo -in toliko prej bo do nje prišlo. V tem delu moramo, o stro motriti takp notranje kakor Zijnanje pogoje, toda vsak "evo-lucionizem" je le ytvara in samo-prevara,, kajt; .naše pravice nam ne bqdo priznane same po sebi, ampak le v toliko, v kolikor jih bomo sami spoznali, razglasili kot enoglasno zahtevo naroda in odločno branili. Vsak dan, ki ga izgubimo s čakanjem na "evolucijo" ali razvoj dogodkov, je podobno izgubljen kot je za popotnika, ki potuje v določeno mesto, vsak dan, ki bi ga prespal ali prebil v kakem drugem kraju, v veri, da bo že nekoč prispel v zaželeno mesto na "modri evolucijski način". Kakor je torej modrost evolu-cionarnega načina le navidezna in na dnu morda izgovor tistih, ki se jim ne ljubi neprestano in vztrajno delati za določen cilj, tako se mi zdi, da tudi mnenje, da SNZ dela "revolucionarno", potrebuje specifikacije. Z revolucijo navadno označimo nasilen prevrat obstoječega socialnega ali političnega redu. V ciljih in metodah slov. drž. pokreta pa ne zasledim nič nasilnega. Skoraj gotov sem, da JZB tudi ni mislil reči, da je SNZ revolucionarna v nasilnem To je prvi kamen v zgradnji naših meja. Istočasno pa bi imeli prav Slovenci poslanstvo, da kolikor mogoče blagodejno vplivamo na izravnavo srbsko-hrvaških sporov. Njih miselnost mora dozo-reti za demokratičen in miren način ustanavljanja novih političnih tvord, kajti samo v tem slučaju bo svet tako preureditev na Balkanu odobraval in samo, če jo bo odobraval, bodo dosežena tudi hrvaška in slovenska stremljenja po neodvisnosti. Slovenci, ki smo bili vsaj v kulturnem pogle du vedno prijateljsko razpoloženi tako do Hrvatov kot Srbov, lahko obema narodoma storimo veliko uslugo s tem, da blažimo spore, ki bi nujno vodili v katastrofo. To je naša prva "zunanje-politič-na" naloga. Tej nalogi še nismo dorasli, ker smo sami notranje razdrti. Verjetnost je, da je SLS kriva za nerazpoloženje nekaterih Hrvatov do Slovencev zaradi naše "jugoslovanske politike". Podoben greh je verjetno na ramah slov. državnega pokreta za nerraspoloženje Srbov proti "proti sbski" politiki mlajše slov. generacije. Izhod je mogoč le, če se najprej znebimo lastne razklanosti. šele potem bomo mogli blažilno vplivati na oba bratska soseda. 4. V tem pogledu je potrebna notranja preureditev v naši poli tiki. Kako stojimo tu? Ne zdi se mi prav reči, da je SNZ na "visokem prestolu". Vsi vemo, kako je padalo kamenje in blato na "male može", koliko zaničevanja, sramotenja, zmerjanja in podtikanj' se je naravnost ali pod ma skami navalilo na pokret in dejansko ne vsakogar, ki je vsaj rahlo kdaj izrazil kako nesoglasje | s stranko ali NO. še večkrat pa je tisk, ki ga urejujejo strankarski uredniki, resnična mnenja, delovanja in zahteve oseb, pokretov in organizacij, ki niso bile sklad- daši izprešaveli vest v listih, ki ] ljivosti, sovraštva, prepirljivosti, so plod dela staronaseljencev,' zaletelosti, itd. Celo v tako dob- medtem ko s« je moral on zago-j rem listu' kot ^ ^ 50 s Pomočjo , , , , , .. ' "Slovenije" maskiranih SLS pis- varjati na letaku podobnem li- . ., cev in cenzure za nesonušljemke stiču takratne SD; dolga vrsta d(>gegli ta strankarski efekt. Zat0 razgledanih ljudi okrog "Slo- j je tudi tu nujno, da bodisi tudi venske Pravde" in "Klica Trigla-1 druge politične skupine dobijo va", kot seveda več dopisnikov podobno prilogo, kot jo ima vsa SD, med njimi zlasti g. M. Gera-; tič idealist, kakršnih je žal vedno leta v "Sloveniji" SLS, če bi pa kdo rekel, da staronaseljenci nočejo toliko "starokranjskega" či-manj; akademik Edi Gobec, član tflU ali da ni sredatev> se zdi ^ častne organizacije ameriških so- na pametna rešitev, naj ima pol ciologov in Katoliške Serra Aka- j "Slovenije" SLS, polovico pa n.pr. demije, čigar kratki dopis o re- (vsi drugi, kot slov. drž. pokret, organizaciji narodnega predstav- f Slovenska ravda, neodvisni pisči, ništva za "Slovenijo" je najprej itd. Drobec svobode za izražanje Z zamahom roke zavrnil strankin pristaš g. Jaka Žakelj, pozneje pa, kakor v najbolj pristnih diktaturah, sam mnenj, ki niso__ skladna z linijo SLS, je prvi predpogoj, če hočemo notranje dozorevati, izkristalizi- PABERKI • Število katoličanov v Angliji se je lani dvignilo za nad 100.000 Po uradnem katoliškem "Catholie Directory" ja 476.350 katoličanov v Severni Irski, 3,422,500 v Angliji i nWalesu ter 772.330 na Škots kem, skupaj 4,671,180. • Papež Janez XXIII je blago slovil namene Euratoma, evropske skupnosti za izrabo atomske ener gije v miroljubne namene. • Bing Croby igra tretjič vlogo duhovnika v filmu. Prejšnjima filmoma Going My Way in The Bells of St. Mary's se je pridružil tretji, "Say One For Me", kjer igra duhovnika, ki deluje med PETER LEVIČNIK: glavni tajnik rati javna mnenja,., organizirati filmskimi igralci. SLS, g. Puš in stem vrste nismo zaključili ,ampak samo načeli. Če bi se kak dopis prebil skozi tak obroč, je seveda v uradu samem še vedno dodatna možnost cenzure po SLS pirtašu, ki "urejuje" tam. Razume se, da so SLS propa-gandisti v slehernem slučaju, ki je prišel pred javnost, dopovedo- J drugi, vali, kako nizek namen ima pisec (celo po nastopu predstojnika mi-noritov so udarjali v tem smislu!), ali kako "nedostojno" piše, ali kako "staronasljencev tako ne zanima" (SLS pisarije jih pa?), ali kako "nočejo prerekanj" (večrat v isti sapi, ko so sami udrihali po svojih žrtvah). Toda niti enkrat niso dovolili, da bi se recimo samo en tak dopis najprej nespremenjeno natiskal, kajti v tem slu- politično hotenje zamejstva in j potem složno nastopati za uresni-' čenje skupnih ciljev in za vposta-vitev ugodnih političnih odnosov j z drugimi narodnostmi, v našem slučaju zlasti s Hrvati in Srbi, pa tudi z vsemi ostalimi Slovani na eni strani in z velikim svetom na TILEN. NOVICE • Ko je Eric Johnson vodil Mikojana po Hollywoodu, je bila večina zvezdnikov odsotna in tudi banketa so se mnogi udeležili le, ker so se morali. Cecil B. de Mille, čigar film Deset zapovedi komunisti ne bodo dovolili pred vajati v SSSR, je zanikal, da bi bil v študiju ob Mikojanovem o bisku kot so poročali. Kljub temu so levičarji v filmu istočasno do segli nov uspeh. Pregovorili so the Motion Picture Academy, da je preklicala dosedanje pravilo, da komunisti ne morejo dobiti filmskih nagrad. • TU ES PETRUS novega filma neke družbe, iki bo prikazala bo naslov francoske papeštvo • Papež Janez XX1III. je pri nedavni avdijenci uslužbencev jezuitske Civita Cattolica povedal, da do kmalu izšla Knjiga o sv. od začetka pa do natopa vlade Karlu Boromejskem, ki jo je sam j janeza XXIII čaju bi ne mogli nastopati s po- sp^saj dobnimi obdolžitvami. ker bi vsak j # Q& cerkvenega zbora do čitatelj sam videl, kje je pravica. | Metrapolitan opere. Ja,p0nka Kunie Kunie Imai je še kot poganka do-j bila dovoljenje od misijonarja, da sme peti v cerkvi kot član cerkve- Uslužbenci osrednjih organiz- SLOVENSKA DRŽAVNA MISEL (Nadaljevanje) "Avstrijski okvir" je omogočil v času vojsike deklaracijsko gibanje, prvi je deklaracijo podpiral ljubljanski škof dr. Jeglič; zlasti v prvi polovici leta 1918. se je gibanje silno razmahnilo, zlasti po zaslugi taborov si je zahteve deklaracije osvojil ves narod, ki j;e bil strnjen in enoten, kot žal— nikdar več potlej. Vlada pa se je po predsedniku Seidlerju v začetku jesenskega zasedanja leta 1917. izrazila zoper jugoslovansko in češko deklaracijo in poudarjala svojo voljo ohraniti dualizem, kot največjo koncesijo bi bila pripravljena dati narodno avtonomijo v okviru dežel. O Veliki noči 1918. je zunanji minister grof Czernin pozval Nemce in Madžare zoper 'slovanske izdajalce". Dan pred odgoditvijo parlamenta 4. maja 1918. pa je Seidler izjavil, da sicer ni izključeno, da bi se ustanovila jugoslovanska država, da pa na noben način moreb tna Jugoslavija v okviru monarhije ne bo obsegala slovenskega ozemlja, ki leži Nemcem na poti do Jadranskega morja. Načelnika slovenske in češke parlamentarne delegacije dr. Korošec in Stanek sta takoj nato protestirala zoper naklepe vlade, da odcepi slovenske dežele od jugoslovanskega naroda, in odklonila Trst s svojim okolišem, ki naj bi dobil "po želji svojega prebivalstva poseben statut" in pa ogrske ter poljske dežele. Narodna Veča je 19. oktobra bistveno ponovila odgovor, ki ga je cesarju na ta predlog že dal njen predsednik dr. Anton Korošec z beseaami: "Veličanstvo, prepozno" in odklonila tuli vsaik bodoči predlog, ki bi reševal jugoslovansko vprašanje le delno in mu nebi priznal mednarodnega značaja. Kot cilj je še enkrat poudarila: Zedinjenje celokupnega naroda Slovencev, Hrvatov in Srbov na vsem njegovem etnografskem ozemlju, kjer danes živi, neglede na katere koli pokrajinske in državne meje, v eno same edinstveno popolnoma suvereno državo, urejeno po načelih politične in ekonomske demokracije." En dan preje pa je Wilson v odgovoru na avstrijsko prošnjo za premirje sporočil, da ga ne zadovoljuje več priznanje avtonomije jugoslovanskim narodom, ampak vstrajte na tem, "da ti narodi in ne on sam sodijo o tem, katera akcija avstroogrske vlade bo zadovoljila težnje in pojmovanje narodov o njihovi pravicah in njihovem poklicu, postati člani družine narodov." Avstrija je Wil-sonove pogoje sprejela 23. oktobra. Naslednji dan so Slovenci pretrgali stoletne zveze z Avstrijo, razglasili svojo svobodo in narodno državo. Predsedstvo Narodnega 6. Osebno samo upam, da so ljudje v SNZ, okrog Slovenske Pravde , itd., kakor tudi številni I neodvisni Slovenci, še ohranili odgovornost za nadaljnji razvoj. Ko je Seidler nato zagroz;l, da bo' sveta i* imenoval Narodno vlado hujskajočo agitacijo zadušil z za Slovenijo s predsednikom Jo- vsemi zakonitimi sredstvi, je v siPom Pogačnikom. Uresničil se je ci( kreditnih zadrug v ZDA so' znamenje protesta odstopil prvi in sen Pomladnih dni leta 1848. Ze- podarili znesek, ki bi ga porabili j zadnji slovenski minister —(krajan dinjena Slovenija z Ljubljano kot za pisanje božičnih voščil, organi- v Avstriji dr. Ivan Zolger. središčem. zacije CARE z namenom, da ga porabi za gospodarsko zaostale Odločnemu zadrzanju Slovencev . n«ga pevskega zbora. Pela je tako kraje CARE je posiaia v neko vas je dajala oporo 6. točka Wilsono-zadoster. optismizem in so se ' odličn<)i da z,magaia na dveih ra. SLOVENSKO VPRA- vedno pripravljeni poskušati nap .1 rej, da pride do potrebnih izbolj-žanj. Ali bi SNZ hotela postati stranka ali ne, ne veni. A, če se ne motim, je svoj čas Slov. Pravda dokazala, da ni ravno nujno, da .bi bila vsaka politična organizacija ne s strankarsko politiko, sploh stranka. Prepričan sem, da bo :na zadušil s prezirljivim molkom. V kraju krajev tudi Narodni odbor takih razmerah bi skoraj raje re- spoznal nele, da sam v sedanji ob-kel, da so bili nesomišljenili na | |jf<| nikakor ni upravičen odločati nakovalu ali pa ograjeni s plotom la ves narod, empak da tudi ne bo cenzure, ne pa na visokem prestolu čeprav je SLS, ki je dejansko zasedla "pretol" vsega odločanja, skušala proestoi in stolčke podtakniti drugim, 5. Poskusov, da se razne druge politične skupine vključijo v Narodni odbor, je bilo nič koliko. Sijajno je vso stvar utemeljila n. pr. tudi "Slovenska Pravda". Toda SLS, ki dejansko monopolizira odločanje za vse izseljence, je odgovarjala na take zahteve s podtikanjem stremuštva, itd., preprečila razpravljanje o podobnem v dijskih -tekmovanjih. Misijonar Santamaria je prosil predstojnike, da bi ji dobili štipendijo za študij glasbe v Španiji! Tam je končala študije in dobila iiagrado za nadaljevanje študij v Barceloni in Milanu. V Milanu jo je slišal Rudolf Bing od Metropolitan Opere in jo je takoj najel. Pevka je medtem postala katoličanka in' s je izbrala kot sVoje novo ime Ce cilija. Tudi hjeha družina je sprejela katoliško vero. 1 ' ščujoči budnosti in volji svobod-. • Poljska vlada je objavile nih Slovencev, _ ki zahtevajo, da dejstvo, da je Zaprla duhovnika dobijo vse politične__ skupine Narodnem odboru., sorazmerni kega, urednika duhovniškega me- v Panami za ta denar ($300.) ši-jvih 14 točk za mirovni načrt z ŠANJE V DOBI JUGOSLA- valni stroj, dva skupini opremo za babico, dne 8. januarja 1913., ki zahteva poljedelskega orod- za avstroogrske narode možnost mogel dolgo vzdržati proti nara- ja, plug, orodje za rezbarja in 3 avtonomnega razvoja in pa poslanica ameriškega predsednika kongresu, v kateri poudarja pravice \ pošiljke španskih knjig. • Salvador Dali. Svojevrstni umetnik, slikar in zabavni predavatelj Dali, ki ne slika zaradi umetnosti, marveč sebi v zabavo in dober zaslužek ter mnogokrat drugim v posmeh, je upodobil v enem svojih zadnjih slikarskih ustvaritev "svet Freu- VIJE glas. j, - - - dovih čudes". Freuda imenuje v redemptorista Mariona Pirozyns- 'SVojega očeta Da bi Dali dokazal svetu, ,da je atomska znanost našla sečnik Homo Dei. Njega in ša 17 drugih osah so obtožili, da so so-Z vsem srcem pa bi rotil tudi delovali pri ilegalnem tisku. jtudl odraz v slikarstvu, pa je vse politične organizacije, da poza-1 • v letu 1958 so organizirali predrugačil osnovo vsaj eili t vens,ke bijo na to, kolikokrat so bile i ^532 kreditnih zadrug. j sliki, ki izgleda kot fotograf-1 napadi ali prezirom vržene nazaj, | • v Guatemali imajo doslej 8 ski papir sestavljen is vidnih ampak vse odpustijo in se na kreditnih zadrug. Vlada je sedaj atomov. Slika sama pa bolj bratski način po svojih zastopni- zaprosila osrednjo organizacijo spominja na Rafaela kot na kih vključijo v prenovljeni Na-, kreditnih zvez CUNA za pomoč Dalija. • Daljša študijska doba Glavni besednik^ugoslovan-ske misije konec prve svetov-malih narodov do samoodločbe. ne vojske dr. Janez Evange-Ugodni zunanjepolitični razvoj je U^t Krek je dal svojemu na-dal poguma slovenskim in hrvat- rodu za pot v novo drŽavo le skim portikom, iki so se i zbrali v eno, vse preveč splošho m Zagrebu marca 1918., da so zahte-1 vse premalo z realizmom in vali po načelu samoodločbe neod- zavestjo slovenske politične visno državo Srbov, Hrvatov in individualnosti temperirano Slovencev, ne da bi omenjali smernico: "En političen narod habsburško dinastijo. V takan , v ! , r0C1, ozračju je mogel sprejem narodnih f9* dlZava od BelJaka do So- odpadnikov pri cesarju Karlu, ka- Juna>?Pa mnogo, mnogo svo- teremu so šli protestirat zoper ^ode. majniško deklaracijo, samo še dokončno osovražiti dinastijo. Že Kot se skoraj kakor po pravilu ponavlja v zgodovini Slo- rodni odbor. Šele takrat, ko bodo pri ustanavljanju novih kreditnih j vse skupine imele v odboru svoj ZVez in je poslala enega svojih v ameriških šolah. Ameriški dva dni po tej aivdijenci so slo- 1 „„„„„ , stranke 27. maja 1918.da f .^ casu obupa ali izjavile, da "Slovenci ne opustimo trlunlfa udaJaj° željam pa zahteve po zedinjenju, ker je nadnarodni slovanski integra-prišla narodu v meso in kri in ker se Je tudi v letih osvobo-je to edina možnost, da rešimo 'ditve spet pojavil nek nov golo narodno življenje. Samomora ilirizem "jugoslovenstvo". Po-nočemo storiti. Oprti na naravno speševal ga je sprva tudi zu-pravo vstrajmo." Stranke so nanji političn poiložaj mlade tisku, ki ga nadzirajo njeni ured- glas, bo mogel tak odbor tudi pri- uradnikov v ZDA na preučevanje. predsednik Eisenhower je ' tcda3 odločn° odklonile predlog, države; naši zastopniki v dip-niki (sem spada zadnja leta žal -kovati primerno stopnjo poli- • Med nedavno stavko *»»«■• jpredlagal> da bi Združene Dr-!da bi Prosili Pri cesa™ za ^diplomatskem svetu so utemelje- • Med nedavno stavko dostavi žave podaljšale študijsko dobo za dve leti ter na ta način tudi AD ki jo urejuje g. Lipovec tične discipline. Slovenski državni jagev v NeW y0rku je kriditna "Vili" iz SLS, s prilogo "Sloveni-, pokret bo lahko dajal (čeprav ne zvcza jvcw york Timesa povečala ja"), ali pa take poskuse in zahte- edini) Članstvo SNZ, istočasno pa uradne ure od 5 na 14 dnevno., . „ ve sploh zadušila s prezirljivim ostal množična organizacija, ki Kreditni odbor je zasedal vsak ve-, dvignile studijsko raven. Po- molkom. Ker opozicija ni nastopi- bo družila borce za slovensko! <(er. število prosilcev za posojila doben predlog je postavil tudi la složno, ampak posamezno, je državo ne glede na politično ali se je zvišalo, toda nihče ni prosil Hruščev za šole v Sovjetski SLS vsakega posamezno na ta ali strankarsko pripadnost. Vse stran za visoke vsote, tako da je kredit-1 Zvezi. oni način "zdelala" in spravila s ke in organizacije pa bodo izvaja- na ZV8za lahko ustregla vsem z j • Knjiga treh življenepi širšega pozorišča. Naj omenim le slošne volitve, tu le nekaj imen oseb ali organizacij, ki so svetovale ali zahtevale, Dokazov za strankarsko cen- 'JenC0- j vali naše državnopravne in Seidlerjev naslednik Hussarek^kemijske;terjatve z nacional-je hotel Slovence iz grati tako, "lm Prln"POm. zato so morali izjemo enega, ki pa je potem zni- sov. Eden najboljših živečih žal svojo prošnjo. I življenjepiscev Andre Mau- Elektronski možgani bodo še rojs je v lanskem letu dopol- smislu, ampak le v smislu, da se da se reorganizira narodno pred- zuro je dovolj, čeprav seveda o hitrejši. Že doslej je hitrost elekt- n]j trilogijo Življenjepisov o je uprla staremu krivičnemu "re- stavništvo, kar so nekateri (duhov- tem najbolje vedo pisci sami. Tudi r0nskih možganov pri seševanju 0^e(;U sjnu jn Vnuku Dumas du" in "evolucijski" miselnosti, niki) podpirali čisto iz nravnih Klic Triglava je že ponovno pisal problemov nekaj to pa je resink temu ji čestitamo. Najmanjšega dvoma ni, da tudi SNZ misli, naj bi se razšli z južnimi narodi mirnim potom. Nele gospodarski, ampak tudi nravni razlogi jo k temu nagibajo. o. Zdi se mi, da ima zelo prav JZB, ko povdarja, da rabimo oporo na jugu. Toda če ne moremo ' na ohraniti najboljših odnosov z vse . . . , • t , • • v nezaslišanega, Dftl - naglov «Titani» in razlogov, drugi iz političnih, kul- o zelezni stran!kars:ci cenzuri. Z toda po zadnjem odkritju nove , turnih, psiholoških, itd. Med ose- vsem srcem podpirani zato pred- diode se b0 povečala. Nova ° bami, ki so Zahtevale preureditev, log g. JZB, da se da v Zborniku djoda je okrog 100 krat hitrejša a niso mogle prebiti SLS obroča, svob. Slovenije mesto tudi nepri- j jn je Velika za približno polovico so bili: p. Zakrajšek, oče izseljen-1 stažu med uredniki, med pisci pa debeline človeškega lasu. Proble- pisatelji, ki jim življenjepis v drugih podobnih delih (Disraaeli, Cid, etc.) poda celotno dobo, ki v njej živijo da bi rešil samo hrvatsko vpra šanje. Še 30. julija je v avdijenci škofu Jegliču izrekel svoj najodlo-čnejši "nemogoče", "nikdar" glede slovenskih zahtev. Toda Slovenci so vedeli, da je prišel njih zgodovinski "sedaj". 10. avgusta se je ustanovil v Ljublani Narodni svet kot najvišja politični; organizacija Slovencev instrskih Hrvatov, v .tujcem, ko so enačili narod z državo, dokazovati, da so "Jugoslovani" en narod. (Nadaljevanje sledi) t Argentinci so uvedli dva j brezmesna dneva, da bodo lah-|ko izvažali več mesa za do-začetku oktobra je "oilo z vstopom; larje, ki jih potrebujejo za hrvatsko-srbske koalicije v Na- svoje gospodarstvo. cev in soustanovitelj SNZ; č. g. ista svoboda za politične članke, nlCj za katere potrebujejo da- POSVeca. svetnik Merkun, eden najbolj kot jo vsa leta uživa SLS, tudi naSnji elektronski možzkani celo • Samostojna macedonska zaslužnih duhovnikov, ki pa je bil komu iz sl<>v. drž. pokreta, Slo- leto bodo n0Ve diode alhko rešile cerkev. Na pobudo Titove vla- svojstven način prisiljen k venske Pravde, itd. Da kdo vsega molku; č.g. župnik Mirko Godina,! spet ne obrne, povdarim, da ne mi, se sprašujem, kdo je za Slo-! slov. predstojnik minoritov, ki mislim s tem le pročila. čeprav so vence važnejši, Hrvatje, ki so so ga krivično potolkli s frazami tudi ta važna, ampak popolno svo naš prvi sosesid, ali Srbi. Nobe- S "borbe za stolčki" in to v času, ko b^do za nestrankarske pisce, da nega dvoma ni več, da hočejo je vse stolčke držala SLS; Dr. Že- izrazijo svoja mnenja o naših po Hrvatje popolno suverenost. Kdor \ bot, univ. profesor narodnega go litičnih problemih, bi torej vsiljeval kako jugoslo- j spodai-stva, ki lahko piše na prve nalogah naše emigracij v treh dneh. Diode so tako majh- de je bila osnovana samostojne, da jih s prostim očesom sploh na macedonska pravoslavna ni mogoče videti. cerkev s sedežem v Ohridu. rodno Večo Slovencev, IIrvato7 in Srbov, ki se je ustanovila konec septembra, dograjeno vthrovno politično predstavništvo vseh avstroogrsikilh Južnih Slovanov. 4. oktobra je prosila Avstrija za premirje, 16. je izdal cesar Karel manifest z obljubo, da hoče preurediti Avstrijo tako, da postane . .. . .... , . . . ~ , . . i-i "P° volji svojih narodov zvezna • NOV, rad,,, Z uro bodo kmalu Srbska pravoslavna cerkev je 1 država> v kateri tyori vsak narod c\i Ti/>n PTAI T\ runlAi riHnon 7 L II.. _______1 i___' ~ ' 1 _ _ w „ i na ozemlju, kjer je naseljen s\wj-o lastno državnost." Iz reformnega načrta so izvzeli SLOVENSKA DRŽAVA prvega v mesecu. izhaja brez žice. Proizvajalci radijev z bila ustanovitvi silno nasprot-urami s« se večinoma odločili, da nS) toda protj volji vlade ni o pomični 1 bodo uporabliaii v novih radijskih mogla uspetL Jugoslovanska Je> u aparatih z urami tranzistorje, ki vkda gotoVQ pričakuje od n0_ vanstvo, bi se zameril Hrvatom in : strani ameriških znanstvenih re- ditvi našega predstavnišva, o delu [)0rabjj0 ze^0 maj0 toka. Tako boni več gotovo, če bi se s tem sploh' vi j, ali govori na vseameriških nedelu Narodnega odbora, itd. j do gonj]e radije majhn baterije prikupil večini Srbov, Macedon-, shodih Društev Najsvetejšega Enako ali bolj važni pa so tudi in žice bodo postale nepotrebne. vega macedonskega metropo-lita še večjo podporo kot od 1P o p u 1 a tion Reference "nepolitični"' časopisi, ki bi mora- strani, a Papež Janez XXIII je imeno val za viteza pravoslavne cerkve v Mace- Bureau, Inc., je mnenja, da cev, itd. Če pa izgubimo oporo t Imena, medtem ko mu strankarji Hrvatov, nam tudi Srbi ne morejo ' niso pustili do besede v glasilu '' vecln° prikazati obe nuditi kake izdatne opore, ceio; "slovenske katoliške skupnosti", dane, če bi hoteli. Mi si moramo torej kot so tako goljufivo imenovali va v najprej zagotoviti oporo Hrvatov,1 svojo prilogo "Slovenijo"; znani nih skupinah pa molčijo, ah pa McGill vseučilišču in glavnega metropolit pridobivati na po- lijonov, India za 6 milijonov, s tem, da podpiramo njihov sto- publicist in pisatelj Mirko Javor-, Jim skušajo prilepiti Pe^1 sebič-1 otolarinigologa v bolnišnici Royal litičnem ugledu med Make- Sovjetska zveza za 3.6 mili- Gregorija dr. doniji poprej in večjo kot od bo 1. 1980 štelo človeštvo 4 s dejansko nagrmadijo gradi- Williama j McNailyja, "načelnika" srbske pravoslavne cerkve, milijarde ljudi. Kitajska se je smislu SLS. o drugih politič- oddelka za 0t0laringologijo na Istočasno pa utegne Ohridski povečala v 1. 1958 za 15 mi- letni cilj po neodvisnosti Hrvaške. ink, ki so mu dir. Krekovi paj-^0^ obrekovanja vihravosti, jez- vietoria v Montrealu. |donci, ki žive v Bolgariji. ;jonov, ZDA za 2.6 milijonov. Za SNZ, predsednik: Dr. A. Kuk. Za uredniški odbor: Dr. R. čujes. Tehnična stran in oglasi: V. Mauko. Letna naročnina znaša: Za ZDA in Kanado 3.-$. za Argentino 20 , pezov, za Brazilijo 50 kruzeirov, zi Anglijo 15 šilingov, za Avstrijo 30 šilingov, za Avstralijo 2.- avstr. L., za Italijo in Trst 600.- lir, za Francijo 500,- frankov. Naročniki v Argentini morejo poravnati naročnino tudi v upravi Slovenske poti. Za podpisane članke odgovarja pisec. Ni nujno, da bi se avtorjeva naziranja morala skladati v celoti z mišljenjem uredništva in izdajatelja.