Št 50. V Gorici, V četrtek dne 23. maia 1912. Tečaj XLli. Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek, četrtek iti soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana: vse leto . . 15 K 8/3 -* ¦• • 10 „ V, ¦ ., . . 5 M.. Za Nemčijo tC~JftB0;..4L(i^ Ameriko in inozemstvo K 20.— posamične številke stanejo 10 vin. „SOt>A" irna naslednje izredne priloge • °D ndvemjletu »Kažipot po Goriškem in Gradiščauskemu fn dvakrat vletu^ozni red železnic parnikev Inpoštnihzvf«". Na naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo. •-¦—---------------------------------------------------:—'------------------------------------------------------------------------------------------------------------*——— »Vse za nared, svobodo in napredek!« Dr. K Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici Št. 7 v Gorici v L nadstr. na desne. Upravnišivb se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadslr. na le?0 v tiskarni. Naročnino in oglasi je plačati locp Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in soisi v u-.edniškem delu 30 vin. ttfcta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovo|n|st. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici, — Telefon št. 83. — »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. J. F$B&ib) tiska hi zal. Doberiiig o trializmu. Znani koroški nemški poslanec z letni slovenskim priimkom Oobernik je mer v Celovcu shod, na katerem- je golili o trializmu. i Dotoerniik je velik .nasprotnik Jugoslovanov, katerega tooli vsak napredek Ju-[goslovairov, zlasti Slovencev. Dobernik pride cesto v iPrimorje in ko vidi .sloven-Lski napredek v Trstu, v Gorici, beleži ta napredek v nemških listih, pridodevaje, da... pomeni to i. ipredovanje nove težkoče proti jugu prcdirajiOČciTUi iNemštvu. Tako 'dober je nam ta Dobernik, ki je govoril v Celovcu o trializmu. Govoril je približno tako-ie: Dogodki na Ogrskem so pospešili ju-oslovansko vprašanje, ker so Maižari na I Hrvaškem proglasih' izjemno stanje. Dasi I smo narodni nasprotniki Jugoslovanov in j dasi Jugoslovani nastopajo sovražnic prani Ncimcem, ne zakrivamo, da ne unwvajino mažarskega nasilstva na Hrvaškem. I Narodno zavedno Ijiidstvo se trajno ne I nore teptati. Govornik se je -potem pečal z ogr-l.diini politiki, in jih1 opozarjal' na slovan-fsko nevarnost, ki grozi Maižarom in .Nemcem. Izvaja,'"da 'V¦ •,,.:i glede na jugoslovansko vprašanji; ne morejo računati in I zaupa« Maižarom, marveč da so zgolj | nase navezani. Jugoslovansko vprašanje po svooi va-Ižnosti že (Prekaša češko nagodbeno vpra-I šanjr zato, ker je v zvezi z našo zunanjo [politiko. Važnost jugoslovanskega vpraša-liija se splošno bolj umeva, ker so po anek-I siji Bosne in: Hercegovine pridobile triali-I stične težnje. O trializmu se bo veliko go-ivorlio, ko bo .zbornica v drugem branj.ii I razpravljala o arieksijski sprediagi, ki je I tri leta dremala v bosanskem odseku, § kjer so «jo brez vsakega odpora sprejeli. Prej al'i slej fc mora državnopravno azmerje Bosne in Hercegovine urediti. [Zahteva sarajevskega sabora, da sodeluje [pri posvetovanjih o skupnih zadevah, se j predolgo ne bo mogla odlašati. Ne more se misliti na to, da se 'Bosna in Hercegovina , priklopita Ogrski ali Avstriji, kef ¦prvi .priklopi tvi morajo ugovarjati Nemci, drugi pa Mažari. (Preostane le tretja rešitev: samostojna državna uprava Bosne in Hercegovine morebiti skupno s Hrvaško »n Slavonije. Več pa ne! Dalmacija se ne more nikdar izročiti, še manj !bi pa Nemci dovolili, pridruži d I?.tro in Trst jugoslovanski državi, ker bi so nam talko zaprla pot do morja. Ko o tem govorimo, ne smemo misliti, da se to takoj zgodi. Monarhija laborira na^dualizimu, še večje zlo bi pomenjal tri-aiiizam. Doberiiig na.to opozarja, da bi bilio prav se zopet spaminiti centralizma. Dalokosežna samouprava se bo Bosni in. Hercegovini morala podel i'ti, a podeliti bi se le mogla, če bi se uvedel skupen parlamentaren .ustroj mesto sedanjih delegacij, morebiti državen svet, ki naj bi bil sestavljen iz zastopnikov avstrijskega, ogrskega in bosensko-lherccgovskega par Reformni srednješolski zavodi in naši odnošaji. Josip Wester (Ljulhljana). II. Pravice absolventov. 1. Gimnazije: Absolventje z zrelostnim izpričevalom se lahko vpišejo kot redni slušatelji na vseh (4) fakultetah vseučilišč za vsakršne akademične fudije; ' dalje kot bogoslovci na bogoslovnih se-| nieniščih; (v slučaju posebnega dovoljenja ¦ dotičnega ordinariata) tudi fcrez mature, ! samo z ugodnim zadnjim letnim izpričeva-Jojn. Dalje imajo pravico do študij na ži-: viiiozdravniški vis. šoli, vis. šoli za polje-i idelstvo, na konzularni akademiji, trgov-j skih akademijah; tudi na tehničnih visokih šolah če prestanejo posebne izpite iz prostoročnega risanja, oz. opisne geome-1 trije. V tem oziru dajejo humanistične lamenta in ki naj bi razpravljal o vseh '' gimnazije po novem učnem načrtu priliko skupnih zadevah. Ne pomaga vse skupaj ; za pouk v tali predmetih s tem, da se nič, jugoslovanskega vprašanja se ne re- ; vpelje prostoročno risanje kot Obvezen Širno in se moivr.no zato pravočasno pe-j predmet ( v nižjih razr.), v višjih pa : čati z vsemi možnostmi, ida ne bomo pre- | opisna geometrija kot neobvezen, senečeni. I 2. Realke: Zrelostno izpričevalo daje 1 iKoiučno opozarja vse Nemce, naj bodo pravico do študij na vseli visokih šolah čuječi in naj ne prezro.jugoslovanske ne-, tehničnega značaja in za vse tiste kakor varnosti. Tako je govoril Dobernik. — Nemci stremijo k morju, Trsta se hočejo polastiti in dbali Jadranskega morja oikoli Istre, ako j gimn. izpričevalo, razen1 za*~Vseučiilisčc, Vendar se morajo absolventje z maturo i vpisati kot redni slušatelji na vseučiliščih j na vseh fakultetah, če prestanejo posebno bi se ti 'kraji z Dalmacijo vred priklopih j izkušnjo iz latinščine, grščine in modro-novemu državno-pravnemu telesu, bi bila : slovne propedevtike (min. nar. z dne Nemcem zaprta pot.do morja. To pa ne 28. aprila 1885. št. 7553. brez izkušnje iz sme biti — pravi IPo^ernJk. Bosna, Her- grščine imajo pa iste pravice kakor ab-cegovina, Hrvaška in Slavonija, to še gre solventje realnilv gimnazij (min. odlok 29. vkup — toda Jadranska c'ba.1 mora pasti aprila 1910. št. 10.853.) v nemške roke. To so namere Nemcev. ! 3- Reformni zavodi. V obče veljajo za S'ova:ne se že potlači. Nemec mora za- absolvente reformnih .zavodov vseli treh gospodovati ob Jadranskem morju — ta ; tipov iste določbe, torej iste pravice že:ja doni iz Dobernikovega govora. Ali ikakor za absolvente gimnazij in reaik. povedal je tudi, da narodno zavedno ljudstvo se trajno ne more teptati. No, upamo, da se nakane raznih Dobernikov raz-biiejo ob — našem narodno-zavednem ljudstvu, ko pojde za končno rešitev jugoslovanskega vprašanja. Torej so zrelostna izpričevala teh zavodov Širše vrednosti, 'kakor izpričevala gimnazij, ozir. realk za so; zato nudijo ab- j solventom priliko za več in za. različnejše I študije kakor gimnazijska, oz. realska^re- ; ¦ iostna izpričevala. In baš v teh pravicah iu tej obsežnosti obstoji praktična prednost študij na reformnih zavodih: 1. nu-' dijo ti zavodi učencem priliko, da se lagtje prilagodijo pred-metoni spričo svojih zmožnosti ; in 2. daje zrelostno izpričevalo reformnega zavoda obenem skoro vse tiste pravice, ki jih daje gimnazijsko, oz. rc-alsko izpričevalo samo za se. Te pravice so: 1. Absolventje realne in reformne gimnazije se lahko imatrikulirajo wi 'posvetnih 'fakultetah vseučilišč kot redni slušatelji in delajo lahko vse državne izpite in riigoroze; posebe: posvete se 4ah-iko juridičnim in .medicinskim Študijam sploh; filozofskim pa iz vsehimodernih jezikov ter realističnih predmetov. Učiteljsko (profesorsko) izkušnjo iz klasične filolo-gije, iz 'latinščine in francoščine (kot glavnih predmetov), iz 'zgodovine in iz modro-slovja smejo ;de'lati le tisti slušatelji, ki se izkažejo, da so prestalli najkasneje idve teti pred sklepom predpisanih vseučiliških študij dopolnilno izikušnjo iz grščine v obsegu zahtev pri gimnazijski zrelostni izkušnji. To izkušnjo napravilo 'lahko na kaki gimnaziji ali pa pri posebe za tO' določeni izpraševalni 'komisiji na univerzi Zato se osnujejo na univerzah tudi posebni učni tečaji za latinščino in gaščino. — Slione določbe veljajo za teološke študije (miiiisterski *odlok 'z dne 12. decembra 1909, št. 49.645), da morajo afosolveiitfe+re-formnih zavodov prestati posebno izkušnjo iz gr&Čine v obsegu gimnazijskih zahtev. Dodatno izkušnjo 'iz grščine morajo delati tudi tisti osmošolci, ki so od pristojnega ordinariata sprejeti v semenišče samo na podlagi letnega izpričevala (brez zrelostne izkušnje). 2. Absolventje osamrazrednih realnih gimnazij in realnega oddelka dečinskega tipa (C) se pripuste brezpogojno ko* redni slušatelji tehničnih visokih šol; aibsolventje reformne gimnazije (tip B) pa le, če izkažejo slično, kakor absolventje gimnazij, zahtevano spretnovl v prostoročnem risanju. 3. Absolventje reformnih zavodov 'tipa A in C (realnega oddelka) se Siprejmo brezpogojno kot redni slušatelji na visoki šoili za poljedelstvo; absolventje reformne Maksim Gorici. IFOMA GORDJEJEV. Roman. (Dalje.) Jezov je omahoval po sobi kakor pijanec, ki se ga je lotila blaznost in papir je šumel ipod njegovimi nogami, trgal se in letel v cunjah naokrog. Škripal je z zobmi in sukal glavo, njegove rake so visele v zraku ikakor polomljena krila -ptice in zdelo ;se je, da se kuha v kotlu kropa. iFoma ga ie opazoval od strani z dvojnim čustvom: kakor! je nedostopno |ie obžaloval Jezova, tako mu je bilo tudi prijetno videti, j »zteza^navagor . ^ ;kako se muči. »Nisem sam ... tudi njemu je hudo ... je mislil Foma, čim je on govoril. A v grlu Jezova je nekaj roižljalo, ka-;kar razbito steklo in cvililo, kakor nenamazan tečaj. »Zastrupljen od dobrote ljuldi, sem ;pogi.mi! vsled oso-depolhe sposobnosti vsakega reveža, ki hoče «kaj doseči,' «d -sposobnosti, zadovoljiti se z malim, ko ipričakuje veli-'^Sa ... 01 Ali veš? Zavoljo pornlnjkainja saniozavesti Poginja več ljudi, nego jih umira za jetiiko in aato služijo Uudjc, ki bi bili .morda lahiko voditelji mas, kot policijski nadzorniki!« »Pusti jih, ipolicijske .nadzornikel« je rekel Foma. »Pripoveduj o sebi ...« »O sebi ... Saj sem ves tukaj! je vzkliknil Jezov in ptetal sredi sobe ter se udaniil z rokami po prs.>ii. Vse, '^ar sem mogel, ,sem že storil ... dosegel sem čast razve-seljavalca občinstva in ... več ne moreni! Vedeti, da je tona delati in ne moči, ne imeti dovolj sil za svoje delo., t(> se imenuje muka!« »Gdejl Čaikaj malo a: kaj je treba delati, da človek mirno živi ... to se pravi, da je .zadovoljen s seboj?« »V to svrho je treba živeti nemirno in bežati pred samo možnostjo, biti s -seboj zadovoljen, kakor ,pred zlo boleznijo!« Za Fomo so izzvenele te besede gi'asno, a prazno in njihovi zvoki so zamrli, ne da bi vzbudili v njegovem isrcu ikakšno čustvo, ne da bi zarodih sploh kakšno misel v njegovi glavi. Človek mora biti vedno zaljubijo v nekaj, kar mu Človek :postajfa višji in raste, ker se je oživil Foma. »Povej no, | kaj, kakor stnrja .zaduhle nesnage ... Ti nesrečni Jjlidje Zdaj, iko je nehal govoriti o sebi, je 'beseduvai J^uv v drugem tonu in mirneje. Krepko in uvedeno je dome! njegov glas, a -njegovo lice je .postalo važno in strogo'. Stal je sredi sobe, dvigal rdko z iztegnjenim prstom in govoril, kakor bi Čitai': »Ljudje so nizki, ker stremijo k sitosti ... Sit človek je žival, ker je sitost samozadovojastvo telesa ... In tudi saimozadovoljstvo duha dela iz človeka žival.,.« Zopet ga 'je nekaj streslo, ikakor bi se hipoma inapelc vse njegove žile in mišice .in iznova je začel tekati ,po sobi v kipeči razburjenosti. »Samozadovoljen človek je otrpnjena oteklina na prsih človeške dražbe ... to je »moj zakleti sovražnik! Baše se z resnicami, .ki niso vredne groša in oigtodaiimn koščki modrosti; podoben je slliramibi, .kamor meče gospodinja raiznotero šaro, ki ji je popohvoma .nepotrebna m ki ni več po/ra«lje pf&.J g%maz% "(ti^B) p^itttoraiO Prvo leto pch slte^^feitearile:6' opisni geometriji. «- 14, Na žmnoaiiraivniifeBi visokih, solati imajo absolventje vseh reformnih aavoflov dovoljen pristop* kot Tedni slu^aftelji. 5, Za apotekarske (Aekarske)študije zadošča aibsolviraniji išest/ razredov kakega reformnega, zavoda; le -ajbsolventie & razrednega tipasC. (realnega oddelka) -morajo narediti dopotnitoo tekušnjo iiz !a-timščine, kolikor je predpisano za 5. in 6. razredne realne gimnazije. 6. -A Ange>'o Kocjamcičevo v Biijani dne 18. t. m. znesek 21 K. Denar se je izročil podružnici v Biijani. Velika Girii-Mefoiiova siavnost bo na binkoštni poiideljek dne 27. majrii-ka t. L tik železniške postaje v Volčjidragi. Pričetek ob 3. popoldne. Vspored: L Lavoslav Pahor: Možki zbor »Naša zastava«. >Po (glasbeniku domačinu namenoma za ito siavnost uiglas-ibena. 2. Godba c. kr. 47. peš-poilka: Venec narodnih pesmi. 3. Jakob Aljaž: 'Možki zbor z bariton šolo: »Slovan na dan!« NB. Pojo združeni pevci iz Renč, Volčje-drage, Bukovice, Vogrskega, iPrvačine in Gradišča. 4. Tombola z dobitki: a) prva činkvina: 100 K; b) druga cink vina: 100 K; c) tombola: 200 K. Med dobitki svira ^T l^' iN°' "^ poeasi; UOOgt reV' i Ptffloštevilna godba c. in kr. 47. pešpolka cekl Vidim m v duhu, s ikako ziohno izbrane mm(kie koračnice: a) Mi smo vo-stras-tjo ie napisal to gnusno pismo, v ka- s jaki koreTijaki! b) U boj! -c) Naprej! 5. ^^^^^^^^^^ i*°- | Ples po 20 v komad. 6. Prosta sabava v brazna. IJhee szmed društva .Jenko« jih PavHiawiih: L ^Mek: Iztorana domaca nezali,nikd©senemaira3iitiv.mislihba- . in ptuia vina y steklenicah, II. oddelek: vrti z njhni m vendar oe morejo pusMti siadčičarna, pozneje »Ponočna kavarna«, mrmih iliudi v mirni Komaf.ča!,cajo pre- | lft oddelek: Jestvine in delikatese. IV. pira -^ sev-eda na; krščanski podlagi. Pa •tudi 5e M se (kdo femed; ^laprefiftieiga društva ižpozdbir in MesM ksi\ ižačjivega, Mla bi njih — tast ^tdišfco,fetobj;aWiahiin — naloga, ckebi doticriiika posvarili, poučili ali pa pisaili.dništivn dostojno pišimo. Nais — Iki smo po nfm mnenju propaiice ~ h\ moraK ipo ataiMi sv. pisma poučevati in z lepimi .zgJedi privesti na drugo pot — v ujm pristan (!) Mari ne? MeridanČitako sv. vepa, velifei- krfetMinit! iPloglejte imalo . okrog in vide1« boste, da je med Vami 99c/o ^obnSh! tRajte malio besed; an več do- brif 6mm ¦ . -: , 0a ^čalinr O v^i iMžansiki vzgoji spregovorimo, v Ičr^emHpioldKibneie, oddelek: Pošta, .Cirii-Metodovo blago, cvetličarna. V. .oddelek: Srečolovi, pano-, rama itd. Vabijo: Združena narodna društva v Volčjidragi, iz Renč. Bukovice; Bilj, Vogrskega, Prvačiine in Gradišča. VSTOPNINA PROSTA. Družba sv. Cirila in Metoda. Naši dobri rojaki v Severni Ameriki za Cirii-Metodovo družbo. — G. AL An- dolšek, X tajnik C. M. podružnic v New Jorkn je posla« aopet'200 (K in Ms Ijulbez-^ njivo poročilo o delovamju v Ameriki za Ker klerikalci toliko krrčijo radi Ma-sarvkove interpelacije, podajemo v nastopnem nekaj odstavkov iz nje, ki so bili zaplenjeni, pa so potom interpelacije imunizirani. — »Macharjeva Čitanka«, delo znamenitega češikega pesnika, je svobodno '-gledaHa Ibeili dan ter doživeta že več izdaj, kar se je dc!bi'l na -Moravskem državni pravdnik, ki je zaplenil iz nje več odstavkov. Masaryk pa je rešil krasno Madharjevo satiro. iMadharjev spis je satira na klerikalno žurnalistiko. Macharju •ni bii namen, bfcrtiti krščanstvo, vero, ampak pokazal je klerikalno metodo, kako bi pisali klerikalci o Kristusu. Iz interpelacije priobčujemo to- le: Kaj se je zgodilo, ko je prišel Lev XIII. Trompete so (bučate in kadilo je dišalo, ko je zasedel Lev prestol pod balda-hmom; stisnil je roko debelemu Piju (ki je sedel na levici na prestolu) ter dovolil de-putacijam raja, da pridejo pred njega. Prišli so vsi svetniki, katere je nekoč za časa svojega vladanja izmed mrtvih povzdignil do te časti, priklonili so se mu, zahvaljevale se za nepričakovano povišanje. Za njimi je pristopil bled človek, na nogah je imel še zarastke, na rokah sledove začel jenih ran; plaho je pristopil, cmamfjen take krasote: »Svetost, dovolite tudi meni.......Iz Nazareta sem jaz,« je zajecljal. Papež ga je meril s svojimi očesci. »Pa« — je rekel zategnjeno, ker pa je ta človek v nebesih, si je povzdignil nekoliko Ivuto in mehanično, kakor je bil navajen ¦na zemlji, mu je dal svoj čevelj poljubit. * (Sv. Peter). »Sveti Janez Evangelist — ta aristokrat! Mu že povem svoje mnenje! Ono čenčarijo o Kaj/feževem petelinu, to ima on in samo on na vesti. Zapisal1 jo je še ko je živet in tu jo ponavlja, čeprav ga nihče po tem1 ne vpraša. Sveti Tomaiž ima prav; ta pravi o njem, da je tako nekak nebeški pav. Tomaža imam rad. Razumen, preudaren, pošten je, ni prenagel, opazuje vse in govori malo. In če govori, govori vedno le najčistejšo resnico. Takih tukaj ni mnogo.« * Pasijon. Sestavljeno iz treh Ifefcnikov listov »Katolicke Listv«, oziroma »Obnova«, »Hlas« in »čech«. (Izšlo v Jeruzalemu za časa vladanja cesarja Tiberija.) 4. marca. Dnevna poročila. —- Našo Palestino je-zadela posebne vrste nesreča. Kakor je poslal Gospod Bog v Egipt kobilice in zajedljiv mrčes, talko pošilja njegova jeza na naLo domovino — »preroke«. Poskušajte! Novi prerok iz okolice Jordana, Jonanaan, je dobil kolego in konkurenta. Baje je ta neki mizar iz Nazareta. Pravijo, da nastopa jako samoza- vestno. Žal' nam je, da ne v&Ho nič po. drobne)šega o tej novi luči, radi bi. to pri. občili — našim čitate-ijem za smeih. 10. marca. Dnevna poročila. — Novi »prerok« iz Nazareta se je razkrinkal ia navadnega »čudodelnika«, ki v tisočin p0 naši ljubi domovini uganjajo svoje malo. pridnosti. Piše nam namreč prečastiti gospod župnik iz Kaifarnauma, da se pripoveduje v »mestu, da je iNazarejee ozdravil nekega mrtvčudnega. Dal mu je najbrž mrzel obkladek, tako meni prečastiti gos. pod župnik. Čudodelni doktor se imenuje Jošua. Svetujemo mu, da se vrne k, svojemu mizarskemu rokodelstvu in pusti zdravljenje — kajti diplomiranih doktor-jev J- .- ot gnoja in godi se jim kakor pj. skrovezcem: 18. marca. Dnevna poročite, — Gospod Jošua, mimogrede" omenjeno, mizar iz Nazareta, očividno ne ve več, kaj ]•; pravzaprav. Zdaj igra »preroka«, zdaj »zdravi« ibolmike, pa se .mu že pove, kaj da je ž njim. Ta postopač ae zašel proti kratkimi do Kane v Galileji, kjer so obhajali j ravno poroko hčerke prvega mestnega svetoval 'ca z 'gospodom lEfrajimomi, znanim zidarskim 'mojstrom. Gospod Jošua je vstopil predrzno med goste, pil je kot mavrica, plesal je in veselil se je primerno po svojem pokoljemju in svoji omiki, Ko je začelo primanjkovati svatom: vina, je izjavil, da že preskribi vino in — sle-par !— dai je postaviti pred goste čisto vadb. Razume se, da pijanim in spotenim sva.tom.se je prilegala voda kot nektar ~ nesramni Jošua pa je potem razglasil, da je vodo spremenil v vino. Normalni -ljudje bi ga bili ven vrgli — dobri in pijani Qa-•'ilejci pa so i;e dalli imeti za norca s takim gluimaštvom. Imeli Ibomo v evidenci le-pega tiča in prosimo prečastito gospoide župnike, da nam vse .poročajo — ta človek se klati iz jedne ižupnije v drugo in ¦gotovo bo še večkrat kaj takega počenjal. 2. aprila. Dnevna poročila. — Norec napravi iše"12 drugih norcev. Jošua, mizar iz Nazareta, ima že svoje »učence¦¦•:. Toda ne v mizarskem rokodelstvu, marveč v svojem »prerokevnjaštvu«. Dobil je neke ribiče, neke postopače, kakor je sam, in v njihovem: spremstvu hodi od mesta do mesta od vasi do vasi. Biaje obljublja tem naivnim ljudem'-»nebeško'kraljestvo« in »bogastvo v nebesih« s čemur se dajo preslepiti. Pripominjamo, da so med njimi družinski .očetje in da njihove zapuščene žene in otroci sedaj pomanjkanje trpe. Razveseljivo znamenje je to, da sta se njegov lastni oče in mati (oče je tudi mizar v Nazaretu) odpovedala za vedno svojega »preroškega« sina. "Njegovi bratje istbtako. Vsi so priprosti pa pošteni ljudje m vživajo v Nazaretu največje spo-štovan;e. To dejstvo more gotovo odprei: oči vsem onim, ki bi hoteli' .videti v onem propadlem mizarju več nego je v resnic.. to se pravi postopač'-in. ničvreden človek. 15. aprila. Iiz članka: Nazaslišana predrznost nekega potepaiča. Jošua je v Jeruzalemu! Molčali smo, ko je uganjal svoje reči po deželi, ali moramo reči svojo besedo, ker se je drami priti v Jeruzalem in je napravil škandal, radi katerega se mora izarudevati sramu pred celo Malo Azijo. Strmite, pobožni kristjani! Včeraj, ko je Njegova Ekscelenca gospod kardinal baron pl. Ghihiničansk^ brali mašo n blagor Njegovega Veličanstva našega nai-milostiljivejišega cesarja in gospoda Tiberija, je vstopil ta predrzni potep iz Nazareta v tempelj, se je začel prerekati s poštenimi menjalci denarja, ki že od starih časov menjavalo denar naišim pobožnim romarjem, prevrnil jim1 je stojnice, tako da se je raztreslo po tleh njihovo težko pridobljeno imetje, da čelo lotil se jih je Iz tega je nastal tak krik, da se je mora! celto gospod kardinal od oltarja obrniti. Pdbožnili vernikov ogorčenje pa je bilo preve-iko in splošno se je omenjalo, da ni bilo na dolgo in široko niti jednega po"-cista. No seveda, kadar gre za zaničevanje svete vere. takrat je roka pravice nenavadno ohlapna. V lepih časih živimo.... (Pride še.) Vaše zs , ¦ fluid a mrako ,E l Mohsnnitol Oslabelost fn boIe«ne Izginejo, VaSe o«, živdf/ raiSfce, kite se okrepijo spanec oadravl, Vaše 'sploStn zdravje se zopet utrdt, ako rabite Fellerjcv 4*. Bvansjflterfca za poakuSnjo 5 kron franko. Izdelovatelj samo lekarnar E. V. Peller v Stubie«, Elza-trg at./264 (Hrtatsko). Domače vesti. predavanje. — Danes zvečer priredi .kad. &*' 'drll,§tvo »Adrija« predavanje ''i jelenu«.. iPreda-vall 'bo g. S. Fornaza-% o Pragi. Flredavamije pojasnjuje ICO skioptiCnili slik. Začetek ob 8 in pol. predavanje dr. Dereanijja o lhanilih sinoči »pri, jelenu« je. Ibilo prav zairmivo. flovoril je eno uro in,pol in ker predava- jgovor kako šegavo besedo, je občinstvo :dek Slovenstva v Gorici, pa se revež iiir> ti: nič ne bo škodoval. Kaže le, kako klerikalci hočejo povsbdi podirati,- kjer narodnjaki zidajo. • ¦•¦-.. j Klerikalen mladenlškl tabor je bri -lan- ! sko leto 'napovedan v Ljubljani. Župniki in ] kaplani so že gulili ljudstvo .za potne strdke v Ljubljano, a v zadnjem' momentu je bil tabor odpovedan. Zaradi,-kolere, I so rekli, v resnici pa'so (bili za to merodaj- telju teče beseda $adfetttfir&na»i$$;V^^ ves čas prav pazljivo poslušalo g. predavatelja. Zal, da je tvorijo poslušajoče občinstvo samo — 24 oseb! Nekaj planincev iz Gorice izleti ,c binkož-tili' na Matajur '(1641 m). 'Ocibod v nedelo popoldne z viškom ob 2.54. Prenočevanje nti Liv.ku, povratek po dogovoru. poročil se je v Trstu g, Srečko Bre-jar, kc-nceiptiii uradnik pri c. kr. ppliciu Trstu, 'i g.čno Petro Košuta iz Sv. Križa pri Trstu, ' ' . Cvetlična dneva. — (Zahvala.) Od-. jivaje se prijetni dolžnosti,/se odbor go-spejnega pomožnega društva Rudečega kr.ža kar najtoplejc zahvaljuje vsem požrtvovalnim gospodom in vsem plemenitim gosipem in gospodičnam, ki so z raz-[pfčavnnjern cvetlic aS'.L kako drugače se [svojim smotrenim sodelovanjem pripo-inrogli. da sta cvetlična dneva tako sijajno (uspela. Nadalje izrekamo prisrčno zahvalo slavnemu rnunicipiju goriškega mesta in slavnemu poveljstvu pehotnega polka št: 47., da sta nam dala radovtfljno na razpolago svoji godlbi in sta tudi drugače na vso moč .pospešila naše podjetje; gospodoma postajnima''načelnikoma južne in državne železnice in čislani družbi goriške cestne Železnice za veledušno dovoljenje, da so se smele prodajati cvetlice tudi po kolodvorih odnosiu) v vozovih električne železnice; gospodom trgovcem, .ki so s po-¦sdbrrim okusc-rn c.krasili svoje izložbe;, .gospodu voditelju hotela »Sudbahn«, k: nam je na nesebičen način dovolil obilo olajšav ob veselici, prirejeni v njegovih [prostorih; vsem gospodom cvetličarjem in Lasettonikom za brezplačno dobavo lepega svežega cvetja, s ičem-Uir, je bilo moč nadaljevati prireditev baš*v Ihipu, ko je pošla prva zaloga cvetlic;, končno vsem gospodom dar.iteliem, ki so blagovolili nakloniti cdboru zidatne 'denarne izneske in ;o si take- stekli posebne zasluge za pri-. ,?ditev, in last not lcast uglednim domačim -časnikarjem, katerim gre pač prav velika zasluiga, da se more danes odbor s iosebnim zadoščenjem veseliti [zbornega moralnega in gmotnega uspeha doseženega ob cvetličnih dnevih. V Gorici, dne -1. maja 1912. Za odbor gospejnega pomožnega društva Rudečega križa: "Predsednica: baronica Thoenimeil 1. r. Na binkaštno nedeljo 4m 26. maja bode »romantična divaška jama« v Divači sijajno razsvetljena cd 3. do 7. ure popoldan. Vstopnice po 1 krono za osebo se dobe Dred jamo. V sokolsko veselico, ki se je izvršila |v nedeljo v Gorici na 'lepem prostoru ob pokopališki cesti, se zaganjajo klerikalni [listi. Veselica je na spldh vspela prav dojim. Vse pa je bilo dostojno in zgodilo se nič takega, nad čemur bi ?e mogel kdo '¦"Podtikati. »Slovenec« pa namiguje, da je bilo glavno ples in noč je bila precej tempa tam na veseli Čnem prostoru. Pa za »Sokole« je to ravno prav. Tako pravi, peri prve brač po svojih pristaših, po ču-jkih in Marijinih Ifočerab. Saj smo že povelji, da n. pr. v 'Št. Andrežu je kar 5 Ma-fiiinih hčera obsenčenih od vr% mladeni-[ey v čukovskem kroju ... ker je bilo iaibrže preveč teme tam na veseličnem. pro$toru katoliškega društva. — »iSlove-peo« omenja, da so pmšli blizu tudi Lahi 1" Nemci. Res je, ali je to kaj slabega? *nica. Siovenci zmagujemo v Gorici. — jfor se Hče telovadbe, slovenski trobojnic Pi uniform, pa svetujemo »Slovencu«, naj' lukažc goriškim »čukom«, naj priredijo I0"' v Gcrici v današnjih časih na takem prostoru v mestu irccrno telovadbo, slo-[venskih trobojnic naj izobesijo na stotine I" uniformirani naj nastopijo. Slavo jim Rl° Peli tluli mi! ~ Slovenec« .hoče Potovati »Sokolu« v Gorici, katero dru- štvo mia neprecenljivih zaslug za napre- pa je prispevke, za katere so duhovniki cdrli lj;idstvo,t- lepo prid'nža'1; Češ ta tabor se bo vršili prihodnje leto in plačani prispevki veljajo tudi za taitabor. Toda tega.! ¦J*taboi;a~iudk letos ne bo, ker..se"je — radi evbaristidnega kongresa na Dunaja seveda — moral cdgoditi do svetega Nikoli. In tako bedo cd ljudstva v dobri veri vplačani zjveski za vožnjo in prebrano v Ljubljani neepaženo izginili v nenasitno far-ško bisago. Pa naj še kdo reče, da niso klerikalci mojstri v odiranju ubogega našega ljudstva.— »SI. N.«-, V vsako vas novostrujarsko društvo, tako nalogo so si nadeli in jo izvršujejo novostrujarski pobesnelci. Kar po vrsti, kjer še ni društev, ustanavljajo društva, in povsod! prirejajo veselice. Veselica za veselico:.petje, dekiamaeija, muzika m 'kaka bedasta igra. Uradni list »L' Osser-vatore Triestino« skoro dan na dan prinaša v uradnem delu naznanila, da so potrjena pravila takega in takega .»katoli-ško-izcbraževa!nega, društva« tu in tam. Novostrujarji so se vrgli na veliko de!lo>, 'spraviti v svoje mreže potom izobraževalnih društev, čulkovskih in potom1 mla-deniških 'Marijinih družeb celo GoriSko. — Delajo ti.m lažje, ker po vačiini ni pravega odpora proti novostrujarskhn zibes-nelcem skoro nikjer! Ktlerikallzem v Istri se širi in ce ima razširiti med Slovenci in Hrvati potom katoliških izobraževalnih društev. Tudi tam rastejo kot gobe po dežju po raznih krajih klerikalna »katclička« društva. Venomer jim potrjuje pravila namestništvo v Trstu. — »'Kar se tiče Istre, je še čas«, je pomembno omenil »Slovenec« včeraj. No, čas je na dve strani: za klerikalce, razdvojiti Istrane in za narodnjake, vstaviti prediranje pogubonosnega Lierika-llzma. i »Mladeniška Marijina družba«. — Članek pod tem mahovom v »Soči« je razgrel novostrujarske peteline. Novostrujarski ljudski slepar se je že oglasil v >.Slovencu«. Ustanovila se je v Kromber-gu mladeniška Marijina družba, prva na Goriškem. Radi tega smo se oglasili in posvarili pred tako organizacijo, ker se je pokazalo, kako nemoralno vplivajo na ljudstvo katoliška izobraževalna društva, čukarija in društva Marijinih 'hčera. Dokazi so tu, trdi dokazi. Zato je Ma naša d::lž.nost oglasiti se proti novi organizaciji novostrujarski. -P. Bona ven tura iz Križa je zagrešil sam, da ga ni kdo ne spoštuje; dosedanje izprijen je mladine v klerikalnih društvih pa podaje svarilne izglede, take zglede, da se moramo z vso močjo upreti razširjevanju pohujšanja in Lzprijanja med mladino -cd strani nevostrujarjev. Satansko delo vršijo klerikalci, neizmerno škodo donašajo inašcmii ljudstvu. Namenite jih iz vasi, kamor pridejo. Meščanska straža v Sv. Križu na Vipavskem bode slavila, dne 2. junija veliko slavnost blagoslovljanja m razvitja nove društvene' zastave, za katero je daroval presv. cesar 800 K. — I'umica bode grofica Attems, soproga namestništvenega podpredsednika. Okrajna bolniška blagajna v Gorici razglaša, da se bodo vršile volitve delegatov irn zastopnikov občnega zbora za člane blagajne in delodajalce sodnega okraja goriškega dne 2. junija t. 1. cd 8 do 12, do p. v uradu blagajne v Gorici, ulica Morclli 16. Člani blagajne volijo 50 delegatov, de'cdaja!ici 25 zastopnikov. Zavarovanci in gospeda.rji si morajo priskrbeti do 1. jun. pri blagajni volilno izkaznico in glasovnico s pečatom blagajne. Skupine (odbori, stianke), ki se udeleže volitev, dobijo po zahtevi glasovnice s pečatom urada. Voli se ali osebno ali se dopoSTje glasovnico in izkazniico v zaprti kuverti. Na Gradišču priredijo fantje javni ples dne 26. t m. na BinkoStno nedeljo v ^stilni Alojzija Štubelja.. Ta dan se bo točila izvrstna kapljica »berzamin«. VariJete priredi podružnica C. in M. D. v Kanalu s sodelovanjem salonskega orkestra »Vrdeljskega Sofkola« na Ibitifco-štiio nedeljo 26. t m. ob 5. uri -popoldne-v-prostorih' pri »Zlateim. levu«; — iNa vspo-redu ;e koračnica* kupleti, rog šolo,- burka' »O ta maček«, prosta zabava. Ker so- zveze vsestransko- ugodne in veselica v prid prekorisfcne »Družbe C. in M.« priproča se za obilno udeležbo odbor. ¦ Nabito puško je bil pustil v sobi Peter Biasiol iz Ronkov. Otroci so jo ddj>ili v roke In se seveda tgralli ž njo. Zgodiiorse je, da je bila pri takem igranju s strelom iz.puške-zadeta njegova hčerkica Bjeatri-ce, ki je umrla. Biasiol je obsojen na 10 dni strogega zapora s postom. Radi tatvine je bil klican pred sod-nijo C. Eitrteb iz Ljubljane, ki je na drž. kolodvoru v Godci ukradefl predmete, vredne 64 iK, poštno knjižnico v vrednosti K .504.09 in 5 K 45 v v gotovini. Pred sod-nijo je rekel, da je napravil to le za šalo osebam, o kateriUi }e sodili, da so mu prijatelji. Obsojen je na en mesec težke ječe s postom. • Službe išče kje na Goriškem vpoko-jen učitelj kot pisar, sotnftlnik v kakem uredništvu ali organist. Ponudbe na upravništvo »Soče« pod šifro: »iPen/ijo-nist št. 100«. Priloga. — Današnji številki smo pri-lložili položnice »Dijaške (kuhinje«. Prijatelji mladine so uljudno maprošeni, da se spomnijo vsak po svojih močeh te pre-korishc ustanove. Sol-Zlati jelen«. — Zdravo! — Pwd-tainik. . -¦- ¦ 'Drobne^ml^Z^mMM^k-1$- - l ¦teljev na Čeiškeirn. je ^edMlta^inMkim dežeilnirn poslancem spomenico, da waj se vendar dožeme Češko-nemiška sprava. Če pojde tafco dalje s ttunog-lavo 'politvko, bo' kmat proti rtarcskentu kraljii Karoln; Trije trgovski pomočniki so ga hoiteli moriti ob priliki -njegove vožnje po Du-navu prihodnji tedm — Deputaicija pri-vatniSh uradnikov Je fbila 20. t. m; v parlamentu; v pogovoru z ministri m voditelji strank se je zavzemala za uradniški ^akon in določilo 8 urnega ¦ delavnika. -~ Poljski klub je priznal opravičenost rusinske univerze,;samo,v Lvovu ne sime biti. ~ Deputacija poštnih uradnikov i'e bila v parJamentu na Dunaju s pTOšnjo, :da bi se uveljavila službena pragmatika s 1. julijem. . Atentat na kitajskega cesarja. — Iz Pekinga brzojavljajo: Odstavljeni šestletni cesar se je jg>ral na terasi palače. Kipoma poči stre!', a krogla ni zadela cesarja. Storilca niso fesledili. Vojus mel TE^iio m Italijo. V Egejskem morju. Italijani okupirajo v Egejskem morju | otok za otokom. To ni preveč težko delo. Turške posadke na otokih so imaibne in se ne morejo braniti. Turčija pa je odgo-\orila na to okupiranje otokov s popolnim izgonom Italijanov. Teh je v Turčiji okoli 50.000. Nekateri bodo popolnoma ru-inirani. \z Italije poročajo, da hočejo Italijani zasesti prav vse otoke i začela zbornica drugo čitanje službene pragmatike. Generalna debata u?.vg-)če skonča te dni, specialna debata bo :--jfbr-že šefle po praznikih. Priglašeniii je 14 mi-noritetnih referentov, ki bodo priporočali 34 manjšinskih predlogov. Med temi je 15 manjšinskih predlogov slovenskih kieriskalcev. Kako dolgo bo trajala specijalna debata, se sedaj ne more določiti. Omeniti in poudarjati je treba, da so slovenski klerikalci sklenili poslati v boj proti službeni piagmatiki, kaker jo je izdelal odsek, čim največ govornikov. Minister baron Hekiold je izjavil, da vlada sprejme nekatere odsekove izpre-membe k vladni predlogi službene pragmatike, toda drugim nasprotuje, zlasti glede obnašanja uradnikov izven službe. Poživljal je zbornico, naj od vlade oznanjene prememibe sprejme. Za današnjo sejo je napovedan obstrukcionističaii go- Bazne vesti. Glavna skupščina družbe sv. C. in M. za Istro je bila v Zametu dne 19. t. *ra Otvori'1 jo je posl. SpinČič. Vseskupini.do« hodek v letu 1911 je smašall 174.334 K 90 st. Podružnice so prinesle 20.525 K 35 st. Potom novin je došlo 29.&11 K 60 st, Žigice in druga razna podjetja so donesla Družbi 27.472 K 33 st, a različni darovi in narodni praznik 68.990 K 53 st. Občine in mesta 6405 K 20 st. Za plače učiteljem 98.269 K 47 st. Za vzdrževanje šolskih prostorov 9239 K 08 st. Nepremičnim je nakupila za 62.119 K 8S st. Na podporah učencem 3614 K, itd. Aktivna imovina Družbe sv. Cirila wi Metoda l^f.. Listam. Leta ,1887. je b:l imenovan za. profesorja splošne zgo- vor slov. klerikalca Vrstovška proti sluz-, j dovine na zagrebški univerzi. Kot izboren poznavalec zgodovine Jugoslovanov je slovel daieč Čez .mejo in je vžival med učenjaki splošno priznanje in- spoštovanje. beni pragmatiki. Ogrsko-hrvatsika zbornica. — Dnč 21. t. m. je prišlo v zbornici do burnih1 prizorov. Appcnv se je oglasil za besedo k poslovniku. Podpredsednik xnu jo je dovolil, Justha, ki je tudi hotel govoriti, je zavrnil. Nastal je krik in vik. Justliovioi so kričav. Lukacs mi mogel govoriti. Kra-val so delali Justhovci in stranka 48nikov. Na koncu seje je potcgaiil Julij Justh boksar iz žepa ter skočil proti poslancu Voj-nlcsu rekcč: Bežite, če ne vas potolčem. Vsled energičnega posredovanja ni prišlo do poboja. — Zbornica, je včeraj,izvolila novega .predsednika.-ker je Nava}' demi-sioniral. Izvoljen je.Štetem Tisza, ¦ Justovci so nadaljevali svojo cbstru-kcijo. Pri volitvi predsednika fe napadel 48-nik Julij Kovacs vladnega poslanca Almassyija in ga začel daviti. Nato so nastali kiavali in pretepi/Štefan Tisfca ie dobil 21 u glasov. . ,':fj Generalna stavka v Budimpešti fo" Okolji je določena za danes od strani vodstva soclalno-demokratične strank«.; V. protest proti nosibii politiki državnoiibor- "*'¦ ske vladne večišie. :;¦ .,. . ;. --.sV* Dalje ua 4. stfafjl. ' ^J^ž^:&jŽj;^V?t:-^-j.y'-. ^[* •;-IV, jugoslovanska umetniška razstava v Belgradu. — V ppmteljek 90 -dospeli v Belgrad vst umotvori, kflbodlo tzloženj , na |V\ jugoslovanski lEJtetnrški-; .razstavi. / Istočasno z umotvori sojdosptsli v BeJgrad tudi umetn-acL Ipard. Jakopič ia Fercto Vesel Iz 'LjribJiane. JarosPiaiv Vješin, Iv. Angelov M.Har. fačev iz Sofije. HrvaŠki slikar Auer je že ipar dni v Bčlgriaidu. Vsi ti .umetniki tvor jjo glavno širi jo IV. šugo-slovansike umetniške razstave. Razstavni odibor izda -posebno informativno knjižico o vseh razstavijalcih in o njihovem dosedanjem delovanju. Podatke za to dto-šurfco, ki izide po otvoritvi razstave, zbira Jn ureja poseben odbor. Grozna avtomobilska nesreča, Prfaic Cumbeilaodski ubit. - Princ Cumiberlarcd-ski se je peljal k pogrebu svojega strica, danskega kralja v Koperihagen. V avto- .mdbilu sta foila šofer in njegov ikomomi sluga Grevfe. Avtomobil je princ sam vodil, — Nesreča se je pripetila pri mestu Fifozok na •državni cesti Brandtenburg-Hamtourg, Nekaj minu; po 6 zvečer je iprinc z avtomdbiloim pasiral tmesto Frie-sacK na Brandedburškem. — Princ je vozil z Mtrostjo 90 do 100 kan na uro. Deset kilometrov od mesta popravljajo sedaj cesto. Princ je prezrl svarilno tablico in vozil je v isti (brzini dalje po nanovo s kamenjem nasuti cesti. Pri tem je princ izgubil oblast nad avtomobilom iu z vso silo zavozil v neko drevo. Princ je bil takoj ubit, zdrobljena mu je biia lobanja in oprsje udrto, komorni sluga Greve je od-lete! z avtomobila in si zlomil tflnik. Tudi Greve je bil takoj mrtev. — Šofer si je zlomil rako. iPrincevi stariši ki, so se z železnico peljali 'k pogrebu danskega kralja v Kopenhagen, so iprekinili potovanje. Truplo ubitega princa prepeljajo v Gmunden. Svojo prvo vožnjo po Sredozemskem morju je včeraj dokončal novi veliki par-nik Austro-Amerikane »Kaiser Franc Joseph I.«, vrnivši se ob 5 zjutraj v tržaško 'luko. Ko so se potniki izkrcali, se je parnik zasidral v prosti luki, odkoder od-plove te dni v New Jork. Poskušeni samomori. — Blagajnik tržaške ipodružnjce- splitske družbe za proizvajanje portlanskega cementa, 45-letni Matej Zupančič, se je hotel iisrnjrtiti in se je ranil na več krajih telesa. V nI. defrOlmo št. 9 stanujoči težak Josip Kraševec je včeraj ponoči okrog ene v ul. IVledia dvakrat streljal sam nase z revolverjem. Meril je v srce, .a zadel se U pljuča. S pomočjo rešilne (postaje so spravili nesrečnika v mestno bolnišnico. Napad na srbski samostan. — V kosovskem okraju je močna arnavtska četa napadla srbski samostan sv. Jurja. Najprej ga je popolnoma otplenila, potem zažgala. Samostan je izgorel do ital. Roparji so se umaknili v svoja skrivališča. Izstop iz cerkve. — Ruski akademik in znani matematik Marko je poslal svetemu sinodu pismo, da naj ga izključi iz cer- i kve, ker se njegovo naziranje ne vjema z ) nauki pravoslavne cerkve. Sinod je ugodi! pismu. Zavetišče za pohabljene otroke. •— Milionar Wšdener v Filadelfiji je dal 4 milijone za zavetišče pohabljenih otrok v spomin na svojega sina in vnuka, ki sta bila utonila ob katastrofi »Titanic«. Razno. —, V št. Rupertu pri Beiljaku je iabrtihnil, v ikozotou; pivovarne Linder |poLar, ki-se je hitro razširil na druga poslopja. Zgorelo je -tudi ipdtisko orodje in m prešičev. škoda je velika. — Na Jesenicah je zabodel Fralmc Pipan, 26 -let star, kurjača Guršča z možem v srce. Napadel pa je najprvo Gurič Pipana s palico. — V Pulju je utonil pri kopanju vbjak Sšmoričič u Maribora doma. — Na čast svojemu psu Pekingu je priredila unilijonarka Hol-(attd v 'New^Jorku pojedino; povabljenih je bilo še 8 psov. — V Btejokem jezeru je utonil 49 letni mizar Nikolaj Tušek. — Tri delavce je povozil vlak blizu iBerolina. Bili so takoj .mrtvi. — Kolera se polagoma pojavlja v Carigradu; tako se je rpojavila žope:t:.-v vojaški bolnišnici. — V Trstu so aretirali nekega nevarnega človeka, grškega mornarja Bazilija Candusa, ki se je dal v Trstu vzdrževati od neke natakarice, doma na Grškem pa je »baje irbSl dva človeka in potem; pobegnil. — Velik požar je bil v Houstanu, Texas, napravil je škode za milijon dolarjev. — Iz Ubere poročajo da je skočiti v vodo in utonil 14 letni dijak Feliks Taninger iz strahu pred kaznijo. — Na poštnem uradu v Lvovu so neznani tatovi ukradli več denarnih pisem z 8270 K. — V Lodzu je zaklal iz ¦ljubosumnosti ključavničar Jan Sav/icz svojo zaročenko Pavlo Prvfclin, potem pa še mater in brata -zaročenke. Merilec je na to sam sebe usmrtil. — V rudniku Gatizo v San Jago de Chile so pevodnji napravile veliko škodo in 40 oselb je prišlo ob življenje. — Razbojniška četa z 20 letnim Savo MiloŠevičem na čelu je st»'a pred sndniTo v Tuzli v Bosni. Izvršila je drzne razbojniške čine in umore. Mi-loševič je obsojen na smrt, drugi na več ¦'et težke ječe, 4 so oproščeni. — Bivši kenzulatni tajnik ipl. K'rnidky v Varšavi je obsojen na Dunaju na 2 leiti ječe, ker je konzulatu paneveri'1 75000 K. — Mllhvm itbrija h iMMaraa Karol Draščik vbrifiliaKirwv(!iitiii!iiil) zvršuje naroČila vsakovrstnega tudi najfi-nejega peciva, torte* kolače za birmance in poroke, odilikovaiie velikonočne pince itd. Prodaja različna fin« vina ta Hfesrja na drobno ali v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogo-brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo tt*- po j«?ko zmernih cenah. "¦*• Varstvena znamka: »Sidro* HHI liaineal Gapiiei cosjp, A liker "ain-Expeller je povsod pripoznaoo kot najboljše tredsho proti prchlajenja iti Za ceno 80 vin., K 1-40 in 2-— se dobi po vseh lekarnah. Pri nakupa tega, tako priljubljenega domačega zdravila, se je posluževati le originalnih steklenic v Skatljah z nafo varstveno znamko „81» drom'1, ker te tako je zagotoyljeno, da je izdelek pravi. Dr. RiCHTER JEVA LEE AKNA pri ,, »latam 1wb" v Pragi cpg^ fsabethgasae itev. 5 nova. ff/|J Dnevno raipoiUJan]«. V^Sjj Fina istrska naravna vina: Rizling bel liter po 52 vin. Tenm črn „ „ 56 „ — Prodaja se od 56 litrov naprej. ^ Pokušujo se in prodaja v bivši fc|e(j Sicherle & Gomp. - Gorica Via Teatro 20. Anton Potatzky v Carici naslednik Jos. Terpin. H* »redi KaStelju t. TRGOVINA NA DROBNO iN DEBELO. Najceneje kupovalii« alriborikega li drabsegi blapa ter tkani«, preje ii nitij. POTREB90INE za pUarnicB, tadilce in popotnike, NajboljSe Bivanke za Šivalne stroje, POTREBŠČIN P, za krojno in Stolfatfa, STetinJloe, — %^ni Tenci. 1. MnŠn« knjlifee. lišBa obuvala za fsb lolne časa,. Posebnost: tenua zeieniavs, km k defslis. I' Najbolje ob h t bij ena zaloga za kramarje, fcrošnjarie, prodajalce po BJjmib in trgih ter na deželi * "''¦ -p lako se obranimo želodčnih bolečin ?! Takim boleznim, na katcrili trpi dandiiiftSnjr- človeštvo, se pride vspeSno v okom ter se jim more eueigičuo nasprotovati s tcMj da so pravočasno uporablja I Mali oglasi. HaJmiaJS^ pristojbina stane 60 vin. Ako je oglas obselneJSi it ratana ta vsako besedo 3 vin SaJpripravnejSe inseriranje za trgovce tn obrtotbe Kolik« je manjSih trgOTcev in obrtnikoT r Gotiai, ^atetib u» deleli (in celo t mesta) nibSa ne potna, tcer nik]6* «« iaurirajo. Skoda ni majhna. Proda se mala vila l y$%^r^' zemlje park, travnik, vinogradi, hlev in priti-kline. Vse zemljišče je obzidano in obdano s tekočo vodo. Naslov za j zjasnila: Fondamenta Prefetura 2631, Manesta Vfc.aezia. najcenejša in najboljša darila za birma« J Zlate ure za gospode od K 40— naprej „ „ „ dame „ „ ŽO-— „ ====== Dr. Engel-nov nektar. ^— —— Kajti močan želodec in dobra prebava tvorijo temelj zdrave- au tolesn. Kdor hoče svojo zdravje ohranili tadi do starosti, naj uporablja po svojih izv?8';aiu vspehih sloviti Dr. Engel-nov nektar. Ta pijača, ki je izdelana iz izvrstnih zeliScnih sokov in iz vina, vpliva vsled svojega vestnega izdelovanja jako dobrodelno na prebavo liki želodCni liker, oziroma želodčno vino ter nima nikakih škodljivih posledic. Zdravi ali bolni lahko nživajo ta nektar, brez da bi škodovali svojomn zdravju. Nektar vpliva pri pametni nporabi pospešujoče na prebavo in vzbndljivo na tvoritov sokov. Zato se priporOCa vžitek ===^ Dr. Engel-novega nektarj a ===== vsem, ki si hočejo ohraniti zdrav Želodec, > .Nektar je dobro sredstvo proti želodčnemu, katarju, krCu, boločinam, težki prebav ali zasliZenju. Ravnotako ne dopnsti nektar, da se dobi zaprtje ali stisko ali količine bolofflne ali srCno utripanje, ohrani temvefc dober sen in živahen tek, zo.branjuje torej. nospečnost, duševno motenje, glavobol in nervozno utrujenost. V širokih slogih ljudstva razširjen nektar vzdržuje veselost i" veselje do življenja. Nektar se dobiva. po X K in 4 K steklenica v lekarnah sledečih krajev: Gorica, Kormin, GradišCe. Romans, Ajel. Campolongo, llonke. TržiC, Ajdo. Čina, Gor. Idrija, IVhnin, Kanal. Videm. Palma, Ocrvinjan, Oglel, Ficmičel, Gradež, Sežana, Vipava, Postojna, Milj, Trst itd., kakor tudi v lekarn h v vseh večjih in manjših Lrajih Goriško-Gradtščanske in sosednih dežel. Tudi razpošiljajo lekarne v Gorici 3 ali veJ steklenic nektarja po originalnih cenah v vse kraje Avstro-Ogrske. Svari se pred ponarejanjem i Zahtevajte, izrecno (.; = Dr. Engel-nov nektar. =r Srebme ure za gospode s tremi pokrivali od K \ ir— naprej. — Srebrne ure za gospe od K 7*— naprej. — Velika izber zlatih in srebrnih veri- I I žic, obeskov, uhanov, križcev, prstanov in raznih ¦ ¦ drugih okraskov. — Jamči se za vsako uro in za pristnost zlata in srebra. Popravila se izvršujejo točno in po ceni. — urar — . kr. drž. železnice M;»j nektar ni nobeno tajno sredstvo, njegove sesbav"ne so: samos 200. vino ?00, vinski štrkljaj 50, glicerina 100. i;rno vino 100, sok jerebike 100.. črešnjev s brinje 30 in mnogo drugih zeljišč. Te zestavine se pomešajo. Jakob Šuligoj, Gorica, Gosposka ulica št. 25. Kupujte samo; čJvokolesa „fHfLII3", ki so najboljši fraficoslki sistem in najlrpežnejše vrste bodisi za navadno rabo ali za dirke. Šivalni stroji Original UiCtOlla bo najprak-tičnejši za vsako hišo. Isti služijo za vsakovrstno šivanje in Vtikanje (vezenje). Stroj - teče brezšumno in je jak«; trpežen. P$&e, samokrese, slamoreznice in vse v to stroko spadajoče predmete se dobi po to-% l ^varaiški ceni pri tvrdki , Kerševani & Čuk Ha Stolnem trgu ii 9. SedlarsN delavnica luan Rrh >s-Gorica na Horn: Sf. i*. Zaloga vsakovrstnih konjskih vpreg in raznih potrebščin za konje, kakor tudi velika izber usnjatih torbic, kovčegov za potovanje, islnic in denarnic; razni nagobčniki, ovratniki, biči vi vire za pse itd. Barvanje in tape r^re^SN. c'ra,1Je raznih kaleseljnov in kočij. Vsa v to stroko spadajoča popravila se BEsSlffl izvršuje točno. -~ Nahrbtniki za planince. ZdSe2 Uaraždiiishe Toplice 'Hrvafko). Železniška in poštna postaja, telefon, buojav. Novo zdravilišč«1 z ofektrično razsvečavo. SiJiroznruio radioaktivno zdravilišče z žveplom -j- 58° C. julco pii-poioSljivo proti pvoltiM, revinatiziini, iscliias it«L Zdravljenje z pitno vodo pri boleznih v vratu, grlu, prsih, jetinh, želodm iu Črevesnih boleznih. Elektr. manaža. — Blatne in aolnCne kopeli. — Odprto celo leto. Moderna oprema. —Novi hoteli Krasna okolica. — Vojaška godba. Prospokte poSilja gratN. Zdravnik: Dr. J. Lohert.