Springvale na severovzhodu. V teh območjih je bila dovolj poceni zemlja, ki je Slovencem omogočila, sa so prišli do lastnega doma. V zadnjih destletjih je opaziti premik proti premožnejšim in prestižnejšim vzhodnim obrobjem mesta. Čeprav Slovenci ne živijo v predelih, ki so naseljeni z višjim razredom anglo-avstralske družbe, kaže njihov premik v predmestja z zgornjim sred- njim razredom v Doncastru, Balwynu in Templcs- townu interes za socianli ter splošni ekonomski napredek, čeprav so v tej oddaljeni deželi priseljenci. RAČUNALNIŠKO PODPRT GRAFOSKOP KOT IZHODIŠČE OBRAVNAVE JUGOSLAVIJE PRI POUKU GEOGRAFIJE Slavko Hrinovcc RAČUNALNIK PRI POUKU GEOGRAFU« Hiter gospodarski in tehnični razvoj ima svoj odraz tudi v uporabi učne tehnologije v šoli. Izobra- ževalna tehnologija omogoča, da učitelj skrbneje načrtuje, ustrezneje pripravlja pouk in učila pri pouku bolj funkcionalno uporablja. Izobraževalna tehnologija razbremenjuje učitelja, ki ima zato več časa za ustvarjalno delo, za pogovor z učenci, za individualne stike. Med tako tehnologijo spada tudi računalnik. Računalnik danes srečujemo na vsakem koraku. Razlog za to je preprost. Cena je postala dostopna. Kljub vsemu pa je njegova uporaba ostala omejena na ozek krog srokovnjakov in redkih uporabnikov. Nabava računalnika je postala statusni simbol. Hitro lahko ugotovimo, da večini, ki te računalnike kupu- jejo, manjkajo jasnejši cilji, kako in zakaj ga bodo uporabljali. Podobna je situacija tudi v šolah. Zavedamo se, da je delo z računalnikom lahko pomembno vklju- čeno v obseg posebnih predmetov. Redkokdaj pa računalnik uporabljamo v vlogi učnega sredstva. Z njim bi lahko napravili pouk učinkovitejši, nazornej- ši, zanimivejši. S pomočjo računalnika bi učenci lahko poglobili znanje o različnih zakonitostih, o medsebojni povezavi posameznih pojavov in proce- sov. Naučili bi se lahko reševati probleme z aktiv- nim, kreativnim razmišljanjem na osnovi metod, ki bi jih motivirale in bile prilagojene poteku učenja na individualnih razlikah. Za uporabo računalnika pri pouku geografije moramo biti ustrezno pripravljeni. Moramo biti računalniško pismeni. Pojavlja se vprašanje, kakšno računalniško pismenost potrebujemo takrat, ko uvajamo računalnik k pouku kot učno sredstvo. Ne gre za poznavanje posameznih računalniških jezikov, ampak preprosto za rokovanje z računalnikom. Takega rokovanja pa se lahko učitelj in učenci nau- čijo v nekaj urah. Uporaba računalnika pri pouku goegrafije ni pomembna zaradi medija, ampak zaradi metod, s katerimi ga vključujemo v pouk. Pomembna je tudi zaradi različnih psiholoških ugotovitev o uspešnem učenju ter zaradi didaktičnih metod, ki nam vključe- vanje tega medija omogočajo. Pouk z računalnikom bi morali oblikovati tako, da njegove potenciale čimbolj izkoristimo. Načini poučevanja s pomočjo računalnika so lahko različni. Razlikovati bi morali manj zahtevne načine, ki oblikujejo tradicionalni potek pouka, to so različne vaje in testiranja, ter višje načine, ki spodbujajo miselne procese učencev. Pri vajah učenci utrjujejo spretnosti in pojme, ki so jih pridobili pri tradicionalnem pouku. Uporaba računalnika temelji na logiki programiranja pouka, kot ga je opredelil Skinner. Vsebine podajamo v majhnih delcih, to terja neprestano učenčevo pozor- nost in aktivnost v obliki odgovorov na vprašanja. Odgovorom takoj sledi povratna informacija. Drugi način je testiranje, ki je v veliki večini vezano na odgovarjanje na naloge zaprtega tipa. Gre za izbiran- je, povezovanje in urejanje odgovorov in na ta način je uporabnost računalnika tudi omejena. Način reše- vanja problemov sloni na iskanju informacij na eni strani in motivira učence, ker tako delo pomeni spremembo od običajnega šolskega dela. Pri njem učenci v veliki večini le sprejemajo in nato reprodu- cirá jo znanje. Najbolj zahtevni način je, ko se učenci 48 miselno in čustveno aktivirajo pri simulaciji in igran- ju vlog, pri čemer računalnik simulira dinamične modele. Učenec s podatki, ki jih vlaga v računalnik, stopa v neposredno komunikacijo z njim. GRAFOSKOP S PLOŠČO IZ TEKOČIH KRI- STALOV (CP-1) Za vse te načine uporabe računalnika pri pouku geografije v naših šolah še dolgo časa ne bo možno- sti. Ponuja se nam druga prilika, da računalnik pove- žemo z grafoskopom. S pomočjo računalniške opreme skladiščimo, pregledno in strukturirano pri- kazujemo in obdelujemo obsežne in raznovrstne informacije, predvsem številčne in grafične vredno sti. Na ta način pospešujemo dvosmerno komunika- cijo. S takšnim načinom poučevanja bi lahko mnogo bolj izkoristili potenciale, kot nam to uspeva danes. Iskra Kibernetika je v svoji tovarni optičnih in ste- klopihaških naprav Vega začela izdelovati grafosko- pe s ploščo iz tekočih kristalov, ki jih poznamo pod oznako CP-1. Te grafoskope moramo povezati z osebnim računalnikom in tako lahko vse podatke, ki jih imamo na monitorju, posredujemo preko grafo- skopa na veliko platno. Na ta način lahko vsi učenci spremljajo dogajan- je na računalniku s svojih klopi. Projekcija je dovolj velika in jasna. Kakšne možnosti nam nudi računalniško podprt grafoskop pri pouku geografije? V prvi fazi naj bi na računalniku nastajala baza podatkov za nekatera programska jedra (Geografija Jugoslavije, Geogra- fsko proučevanje domače pokrajine). Računalnik nam omogoča pripravo diapozitiva, z njegovo pomočjo pa lahko napravimo tabelsko sliko. Najvišja oblika pa je nedvomno simulacija različnih pojavov in procesov. Trenutno je v pripravi program baze podatkov za pouk geografije Jugoslavije in domače pokrajine. S pomočjo statističnih podatkov oblikujemo na računalniku tabele predvsem za gospodarstvo, pre- bivalstvo, v katerih skladiščimo raznovrstne podatke. Tako dobimo dve datoteki. S pomočjo računalniške- ga programa Graphic pa te podatke grafično pred- stavljamo. Sama datoteka, ko bo končana in zanjo urejen dokončen program, bo imela možnost grafičnega prikazovanja podatkov na treh nivojih. Prvo skupino bodo predstavljali dvodimenzionalni in trodimenzio- nalni diagrami, ki prikazujejo razvoj gospodarstva, proizvodnjo in deleže republik. Podobno lahko pri- kazujemo tudi prebivalstvo. Za boljšo predstavo lahko te podatke vnesemo v nemo karto. Dobimo kartodiagram, s katerim lahko opravimo primerjavo nekega pojava med republi- kami. Na tak način lahko napravimo primerjavo nekega procesa. Najboljšo in najkvalitetnejšo možnost pa nudi baza podatkov za oblikovanje kartogramov. S pose- bnim programom, ki še ni dokončen bo možno napraviti različne tematske karte. Te karte pa so lahko osnova za analizo katerega koli pojava ali procesa. Uporaba računalniško podprtega grafoskopa bo vnesla v pouk geografije nove možnosti za aktivnejši in učinkovitejši pouk. Pri pripravi na pouk bo uči- telju ob bazi podatkov, ki jo bo potrebno vsako leto obnavljati, omogočeno lažje pripravljanje. Učitelju ne bo potrebno iskati in brskati za podatki. Z upora- bo baze podatkov bo lahko pouk bolj aktualen. Saj bo potekal z uporabo najnovejših podatkov, torej takih, ki jih v učbeniku ni. Pri samem pouku geografije bosta nedvomno preskočeni dve fazi pouka. Skladiščenje podatkov z računalnika in njihovo hitro pretvarjanje v grafične predstave bo omogočilo več časa za sintezo posame- zenih pojavov in procesov. Taka uporaba grafičnih prikazov omogoča boljše prostorske predstave in lažje primerjave. Program za diapozitive omogoča pripravljati na računalniško podprtem grafoskopu tudi tabelsko sliko. Računalniški program omogoča pripravo razli- čnih tabclskih slik, miška pa tudi oblikovanje mise- lnih vzorcev. Računalniški program omogoča posto- pno oblikovanje tabclskih slik. Na žalost računalni- ško podprt grafoskop ne omogoča barvnih predstav, ker predstavlja prvo fazo v razvoju oblikovanja takega grafoskopa. Tehnološki razvoj po svetu pa že omogoča tudi barvne grafične predstave na grafo- skopu. 49 PRIMER: NARAVNO GEOGRAFSKE OSNOVE Z A PROIZVODNJO ENERGIJE Proizvodnja energije predstavlja osnovo za teh- nični in skupni razvoj. Od zalog energije in njene porabe je odvisna industrijska proizvodnja, stopnja gospodarske razvitosti in moč države. Države si prizadevajo, da bi zato povečale proizvodnjo energi- je. Dokaz za to je, da smo zadnjih 25 let na svetu porabili več energije kot v vsej preteklosti skupaj. Jugoslavija v zadnjih letih skrbi, da bi proizvod- njo energije povečala, deloma ji to tudi uspeva. V uri moramo odgovoriti ali imamo bogate zaloge energijskih virov, ali je poraba energije pri nas veli- ka, ali jo trošimo racionalno. Skratka kakšne možno- sti imamo v proizvodnji energije v prihodnosti glede na zaloge in porabo. Ob tem ne smemo zanemariti tudi vprašanja odnosa do okolja, pa naj gre pri tem za izkoriščanje rudnikov, predelavo premoga, rafine- rije nafte ali nuklearno energijo. Možnosti, da bi na vsa ta vprašanja odgovorili med poukom, je veliko. Najprimernejša za to je frontalna oblika, prevladajoča metoda pa razgovo- rna. Vedeti moramo, da imajo učenci že veliko predznanja. Poznajo vrste energije, probleme njiho- vega izkoriščanja. Vedo, kje najdemo posamezne vrste primarne energije. Prav tako so jim poznani problemi pridobivanja in izkoriščanja energije v državah v razvoju in industrijskih državah. Iz osno- vne šole poznajo vsaj največja nahajališča premoga, nafte, zemeljskega plina. Predhodno znanje iz letoš- njega leta pa je poznavanje hidroenergetskega po- tenciala jugoslovanskih rek. Naša naloga bo torej, da vse to znanje apliciramo na Jugoslavijo. Odgovorimo na postavljena vprašanja, rešimo probleme, ki so postavljeni pred nas in dobimo jasno predstavo o zalogah, proizvodnji in porabi energije ter o perspek- tivi proizvodnje primarnih virov kot osnove za nada- ljnji razvoj gospodarstva. Če hočemo doseči vse te cilje, moramo imeti na razpolago tudi ustrezni didaktični material. To je predvsem stenska in ročna karta Jugoslavije, prosoj- nice o nahajališčih premoga, nafte, zemeljskega plina in elektrarn. Učenci morajo imeti nekaj grafičnih prikazov o zalogah, proizvodnji in porabi energetskih virov, tabel o strukturi porabe, proizvodnji premoga. Vse te podatke je možno dobiti iz baze podatkov. V računalniku imamo vse podatke, ki jih bomo pri poukt geografije rabili. Tako nastane datoteka, ki jo lahko uporabimo in vključimo v pouk takrat, ko to zahteva vzgojno izobraževalni proces. Računalniški program nam omogoča, da vse te podatkek grafično predstavimo, pri tem pa sami izberemo ustrezen grafični prikaz. Lahko se odločimo za dvodimenzio- nalnega ali trodimenzionalnega. Lahko izbiramo kot, pod katerim bomo nek grafični prikaz pokazali. Lahko pa ves graf tudi obrnemo vzdolž vseh osi. Z grafoskopom predstavimo delež primarne energije. Tako lahko analiziramo vrsto energije glede na zaloge, uvoz, pa tudi na varstvo okolja. Razvoj proizvodnje energijskih virov prav tako pokažemo z grafoskopom s pomočjo baze podatkov, ki jih imamo v računalniku. Analiza omogoča prika- ze proizvodnje posameznih energijskih virov, odnose med njimi in potrebo po energiji. Proizvodnjo energijskih virov po republikah lahko prikažemo na več načinov. S prvim prikažemo posamezne energijske vire in delež republik v njih. Z drugim prikažemo proizvodnjo posameznih energij- skih virov po republikah. S tretjim pa dele posamez- nih energijskih virov v proizvodnji energijskih virov. Pri analizi moramo s pomočjo prosojnic ugotoviti še posamezna nahajališča. Prednosti tako uporabljenega računalnika v povezavi z grafoskopom so večja motiviranost in zainteresiranost učencev in s tem tudi večja koncen- tracija in vztrajnost učencev pri učenju, v osvajanju metod iskanja, kombiniranja podatkov ter reševanja problemov, pa tudi v spodbujanju fantazije in uva- janju demokratizacije pouka. Ker vse šole ne morejo imeti take opreme, se s tem poglablja socialna dife- renciacija med posameznimi šolami. Uvajanje grafoskopa CP-1 v pouk geografije pomeni nov vidik pri pouku, ki razbremenjuje učitel- ja, motivira učence in ustvarja nove situacije v raz- redu. 50