advertise ш
the best
SLOVENE NEWSPAPER ★
PrinUng of All ElindB
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
Čiialelji v: chicagl new yorku. detroitu.
iploh po in bven Amerike
— leto xxxrx.
ce-
Zadnje vesli
J^enda bomo imeli lep maj
m tja oblačno. Za prvi J ^ napoved ta, da bo lepo, mja temperatura 50, najniž-^7 stopinj.
^ poslovil, je znan je .!!^t^oviten. Letošnji april l>ji . ^ posebno nestanoviten, snp^ r	j® deževalo ali
" dni ko jo bila tempo, normalo, in deset dni
padla in se SnUa od 10 do 20 stopinj.
j^^vi maj se bo danes proslavil
mo„^.^8od v Evropi, tudi v
Velik ^ bo na rdečem trgu
ieift jaška parada. Pričaku-
zaln' ^ Rdeča armada poka-
ђЈ tipe letal-lovcev. Glav-
^	minister
đas-, ^»kov, ki je prepričan,
VaiT ^ ™^la vojna še nadalje-
bioij	je kriv zapadni
Sovi^*!	oborožuje zoper
^Jetsko zvezo.
jJ^^lave se udeležita tudi ^ Bulganin, ki sta se kvo ^Ј^На iz Anglije v Mos-Želif w poudarjala, da si večje prijateljstvo z ^^nimi državami.
v okraju Cuyahoga in so stopili danes 'Računa se s tem, da bo trajala precej dolgo. Z ^ ^sedami, da bo delo v ®4i industriji počivalo, la zahteva zidarjey jiia jim da 20 centov več
CLEVELAND, ОШО, TUESDAY (TOREK), MAY 1, 1956
ŠTEVILKA (NUMBER) 86
Ч da
Sodtr'^'sicer vsako leto, v po-za tri leta. Pod-VI , ' ponudili 15 centov več (Ц.	in 13% centa več na
®tu 1957. Zidarji so to po-odK-i- sinočnjem sestanku
Z Г ^ šli
danes zjutraj na
'Тара Joe*^ Cremati še l(j . Priča Peggy Szalatli, ®^topila v prvem procesu l(a ®^tija je obtožila stotni-Да	Arthurja Morgana,
da / ^ nedeljo grozil z pištolo, J® ubije.	'
Morgan je bil enako
da,
ni
v slučaj Cremati, češ.
Kongres razpravlja o šolah; federalna pomoč za šole
WASHINGTON, 30. aprila—V odborih kongresa so začeli z razpravo o stanju po ameriških šolah. Konkretni predlogi, ki se tičejo tega vprašanja ne gredo za spremembo vzgojnega sistema, marveč le za materialno stran. Gre za to, da "najbogatejši narod na svetu ima pol milijona premalo razredov, ima deljen šolski pouk tako, da v mnogih krajih učenci in učenke hodijo v šolo le dopoldne, da napravijo prostor tistim, ki naj pridejo le popoldne."
V Washington^ se je vršila *	-
konferenca zastopnikov vseh slojev ameriškega prebivalstva in je šlo za debato ali naj pomaga federalna blagajna, ali pa naj bo šola le kompetenca občin, oziroma držav. Občine in države so se bale federalnega nadzorstva tudi, nad šolami. Na konferenci so se bili iznesli različni predlogi
Predsednik Eisenhower je kongresu predlagal, da naj odobri vsoto.$250,000,000 na leto in to za razdobje petih let.
Demokratski poslanec Kelley je prišel na dan z novim predlogom, da naj gre iz federalne blagajne na leto $400,000,000 za potrebe ameriškega šolstva in to za razdobje štirih let, torej vsako leto po 400 milijonov.
V	kongresu je nadalje predlog črnskega poslanca Powella iz New Yorka, ki hoče odreči federalno pomoč šolam v tistih državah, ki še ločujejo mladino po plemenih, bi torej ne bile vredne federalne pomoči.
V	kongresu se množijo nada-Ijni šolski predlogi in je značilno, da hočejo naprtiti novo davčno breme na občine in na države, ki bi nato dobile iz federalne blagajne podporo, ki pa bi bila manjša, kot so plačale na pobranih davkih za šolo.
Če bo debata o ameriškem šolstvu resno sprožena in bi sedanje zaspan je kongresa prišlo do kakega zaključka, potem bo ta debata postala zanimiva, ne samo s finančne, marveč s strani vzgoje kot take. Novo je namreč to, da se Amerikanci opozarjajo na sovjetsko šolstvo.
vestno svoje službe. Ч b	je po ovadbi izgini-
poveljstvo v Cleve-j® uvedlo zoper Morgana in se bo preiskava гаг-Verjetno še na druge poli-
tajnikom Združenih na-
Hammerskjold ter
^ ®Siptčam se je končno
da bo varnostna
.'^bko delovala ob judov-
Vnw^^P^ki meji in skrbela za
Včeraj je bilo na meji
Vft!«,! ^^^Ц&пје in sta bila dva ®Jaka ubita.
Pftof	bodo zazidali
w vogala E. 9th St. in Su-Stavba bo visoka 15 in bo stala ,10 mili jo-Imela bo enako ^est ^ parkiranje, moderno in letališče za pri-bodo • ^^^ikopterjev. Kapital
'andsk
marciano gre v pokoj
Rocky Marciano, svetovni prvak v boksu, se je odločil, da se umakne v zasebno življenje, dokler je še pri polnem zdravju. Marciano je star 32 let, poročen ter oče tri in pol letne hčerke. Menda je na Marciana vplivala njegova žena, da se ne bo več boksal.
Barkley mrtev
Senator Albin Barkley je včeraj govoril v Lexingtonu, Virgi-niji, ko se je na odru zgrudil. Po desetih minutah je umrl. Bil je star 78 let. Barkley je bil pod Trumanom ameriški podpredsednik, v politiki poslanec in senator. Njegovo	nV bilo danes prepeljano . o-—, kjer mu bo kongres izkazal zadnje časti. Jutri ga pokopljejo v Kentuckyu. Governer Ken-tuckya je odredil za Kentucky žalovanje, ki bo trajalo mesec dni.
Ob smrti Barkleya so izrazili vdovi, ki je bila na političnem zborovanju v Lexingtonu osebno prisotna, svoje sožalovanje predsednik Eisenhower, bivši predsednik Truman in drugi politični veljaki. Splošna politična sodba je ta, da je s Barkleyem umrl velik mož, velik ameriški patriot in tisočem odlični osebni prijatelj.
Kako je dočakal 107 let
V Windsorju, Ontario, živi Wellington Sphears, ki je dočakal 107 let. Ko je praznoval obletnico rojstva in so ga vprašali, kako je živel, ali je pil ali kadil, je odgovoril; "Zelo veliko sem pil whiskya in kadil cigare, kakor se mi je poželelo. Tudi danes pijem in kadim, če mi kdo da."
*
(V starem kraju v Sloveniji je pred vojno obstojala protialko-holna žveza. Tej zvezi je načelje-val Janez Kalan. Kalan je prirejal razne shode in imel predava-vanja o tem, kako strašno škoduje alkohol zdravju in življe-
Popravek
Sporoča se nam, da je bil pokojni Anton Tomle iz Sylvia Ave., o čigar smrti smo včeraj poročali, star 76 let, ne 79 let.
® dale na razpolago cleve-
gradbene družbe.
^O-letnica poroke
°^hajata poznana Mr ig	i" Jennie Hrvatin
iijun ^^^Grloo Rd. 30-letnico ^''ečnega zakonskega jitna	prijatelji
Zdrava in ^ i 5, ^
poroko	dočakala zlato
posnemanja
vredno!
V Adrianu, Mich., živi 82 letni Fred Willnow, ki je vozil osebni avtomobil znamke Chevrolet, pa se je odločil, da ne bo vozil več, da ne bi рм^о do kake nesreče. Avtomobil Chevrolet je prodal v enakem stanju, kot ga je kupil leta 1928.
KDO VEČ DELA-MOŠKI А1Л ŽENSKA?
kakšno obzorje je po šolah
Reforma šolskega sistema je v Ameriki gotovo nujno potrebna. Kongres v Washingtonu razpravlja o novem šolskem zakonu, pri tem pa se bo oziral v glavnem na finančno vprašanje. Kdo naj skrbi za šole in koliko naj gre iz federalne blagajne.
Gotovo je, da je šola z učenci neko spričevalo kraja, v katerem živim in posebnosti tega kraja. Tam v Sahari v Afriki imajo glavno predstavo o kameli. Severnjaki pa o jelenu.
V kraju Winder, Georgia, so v četrtem razredu osnovne šole povprašali učence kako gledajo na Ameriko? Kaj je značaj Amerike? Odgovor večine je bil ta, da so Združene države odvisne od —krav—cows. Zakaj to, se je glasilo nadaljno vprašanje. Odgovor je bil ta, da če bi ne bilo krav, bi ne bilo cowboys in če bi ne bilo cowboys, bi ne bilo današnje televizije in televizijskih programov. Tudi eno ameriških spričeval.
Drugo bolj resno sliko je podal član ameriške komisije za atomsko energijo. V Ameriki živi 57 milijonov ljudi v večjih mestih. Govori se o raketah, ki bodo letale od kontinenta do kontinenta in nosile s seboj atmnske bombe. Ce teh raket, ki bi bile namenjene na Ameriko, ne bi mogli zavrniti, pa če bi odlagale atomske bombe na glavna ameriška mesta, v katerih skupno biva 57 milijonov ljudi, koliko ljudi bi bilo rešenih?
Odgovor je ta, da je verjetnost kakor ena proti sto. To se pravi, da bi ušel smrti le eden med sto prebivalci mestnega prebivalstva.
Nam bo še bolj razumljiva želja po splošnem in trajnem miru.
AMERBKI PREDSEDNIK MORE BITI ZDRAV! S PRENOSOM OBLASTI NA DRUGE, NE BO NIC!
DULLES TOPLO PRIPOROČA, DA" NAJ AMERIKA POMAGA TUJINI
WASHINGTON, 30. aprila—Ko je bil sedanji predsednik Eisenhower zadet od srčne kapi, se je sprožilo vprašanje ali bi ne kazalo, da se del dolžnosti, ki jih ima ameriški predsednik, prenese na posebnega podpredsednika, ki bi imel tudi poseben naslov "administrativnega podpredsednika." To idejo je zagovarjal bivši ameriški predsednik Herbert Hoover in se je s stvarjo pečal odbor senata, ki pa je ta predlog odklonil. Odklonili so ga tako republikanci, kakor demokratje.
Zdravje ameriškega predsed--*-
nika bo ena volilnih parol pri vo- Predsednik Eisenhower se je
V Ameriki so se spravili na vprašanje ali je v družini na splošno bolj zaposlena žena in mati, ali pa oče in mož. Niso šli po vsej republiki, pač pa so vzeli gotovo število družin v državi New York in so prišli do sledečega zaključka;
Moški morajo poleg svojega rednega dela pomivati tudi kuhinjsko posodo; od 100 jih je najmanj 43 takih! Moški pomagajo enako pri kuhinji; od 100 jih je 32 takih. Tudi je precejšen odstotek takih, ki morajo doma snažiti.
Kaj pa je z dohodki? Zaslužek moškega se vrti med $4,500 In $7,500 na leto. Moški s temi dohodki morajo vršiti domača postranska dela. Tisti moški, ki zaslužijo na kto od $7,500— $10,000, hočejo imeti doma ko-modno življenje in imajo radi "da nadzorujejo "
Napredovanje v jeklu
Produkcija v ameriških jek-larnah se je skoriščala ob koncu zadnjega tedna z več kakor sto odstotno kapaciteto. Ce bo šla produkcija jekla naprej v tem tempu, se bp leto 1956 končalo s 120 milijon ton jekla. Značilno je, da veliki odjemalec jekla ameriška avtomobilska industrija, ki je sedaj v krizi, bistveno ne vpliva na naročila, ker je teh naročil jekla od drugod iz drugih panog ameriškega gospodarstva toliko, da jih ne morejo izvršiti. Jeklame imajo dvoje glasilo Steel Magazine, ki napoveduje, da bo drugo tromesečje leta 1956 za ameriške jeklame še boljše.
V produkciji jekla je prva na svetu Amerika, druga Sovjetska zveza, tretja Zapadna Nemčija.
od pogreba v smrt
Na U. S. cesti 42 južno od Ashianda je ЂПа v avtomobilskem karanibolu ubita 69 letna Laura Owens, ki se je vračala od pogreba sorodnika.
v zadnje slovo
članstvo kluba Ljubljana je prošeno, da pride nocoj v Žele-tov pogrebni zavod na 6502 St. Clair Ave., da izkaže zadnjo čast umrlemu članu Louis Hafner.
Enako se prosi članstvo društva Euclid-Pioneer št. 158 S.N.P.J., da pride nocoj in izkaže zadnjo čast umrlemu članu Louis Hafner ter da se po možnosti udeleži njegovega pogreba.
litvah leta 1956. Tako Harry Truman, kakor Adlai Stevenson sta absolutno proti temu, da bi Amerika dobila novega namestnika predsednika republike in sta se postavila na stališče, da če kdo ni zdrav in se zdravstveno ne čuti dovolj močnega, da nosi vse težko breme ameriškega predsednika, naj pač ne kandidira.
V volilni borbi, vsaj tako se je namignilo, se bo zoper kandidata Eisenhowerja operiralo tudi s tem: če bo Eisenhower res izvoljen, pa naj v štiriletni dobi umrje, morda zadet zopet od srčne kapi, ali pa postal delanesposo-ben, kdo bo vršil predsedniške posle? Ameriški podpredsednik Richard Nixon in ali je Nixon sposoben biti ameriški predsednik? Demokratje pravijo da ne.
Sicer pa je predlog sam, da naj se v obliki zakona prenese predsedniška oblast na koga drugega, ustavnega značaja. Z drugimi besedami, morali bi spremeniti ameriško ustavo, procedura za spremembo ameriške ustave pa je zamotana in dolga in ni pričakovati, da bi se spremenila še za čas, ko bi, če bi bil izvoljen, Eisenhower predsedni-koval nadaljna štiri leta.
Sicer pa ima Eisenhower kot ameriški predsednik itak svoje pomočnike, na katere lahko prevali del svojih odgovornosti.
Ameriška ifomoč iiijini
Ameriški državni tajnik John Foster Dulles odpotuje jutri v Pariz, kjer se bo vršila seja zunanjih ministrov 16 držav, ki so članice Severno atlantske zveze. Pred odhodom v Evropo je nastopil pred senatom in toplo zagovarjal sprejem predloga, da se Amerika zaveže, da bo dala tujini $4,900,000,000 pomoči, tako vojaške kakor prave gospodarske in tehnične. Je veliko vprašanje, ali bosta Eisenhower in Dulles s tem predlogom uspela ali ne. Večina kongresnikov je za to, da če se pomoč tujini določi in sprejme, naj bo točno določeno koliko, pa tudi čas in sicer samo za eno leto. Predlog Eisenhower—Dulles gre za razdobje več let.
Pomoč Judom v Izraelu
Judovska vlada Izraela v Palestini pritiska tudi na Ameriko, da ji da orožje. Dva govornerja in to držav New . York in Mary-landa sta uradno nastopila za to, da Amerika Judom v Palestini pomaga z orožjem.
Judje imajo močno, zaslombo v kongresu, kjer je neka j judovskih senatorjev in poslancev, že radi tega, da se na Srednjem vzhodu obdrži neko ravnotežje orožja, ki ga dobivajo Arabci od komunistov in ki ga naj dobijo Judje od Zapadnega bloka, naj Amerika pošlje orožje Judom v Izraelu.
izrekel zoper to, da bi šlo ameriško orožje v Izrael v Palestini. Vprašanje je vsaj odloženo. Sicer pa se; bo o tem razgovarjal ameriški državni tajnik John Foster Dulles na seji Severno atlantske zveze v Parizu. Ali naj pomagajo Angleži in Francozi,
pa bi imela Amerika čisLe roke?
*
V Washingtonu kroži v sedanjem volilnem letu 1956 politična zgodba, ki kaže na to, kako si demokratje in republikanci nagajajo.
Glavna pisarna republikanske stranke je dobila telefonsko vprašanje, da naj povedo kdo je demokratski kandidat za gover-nerja v Vermontu. Pisarniški uradnik je hotel biti uslužen, pa je brskal po spiskih in seznamih, imena kandidata za gover-nerja ni takoj našel, pa mu je padla v glavo rešilna misel. Na-zaj je namreč odgovoril, da naj se povpraša v glavnem odboru demokratske stranke kdo je njihov kandidat za governerja v Vermontu. Zopet telefonski odgovor :
"Saj mi govorimo iz glavne pisarne demokratske stranke."
Ameriški kongresniki imajo posebno skrb, ko gre za telefonske razgovore in to medkrajevne (long distance). Po sedanjih pravilih smejo govoriti na leto 2,700 minut ali 45 ur. Stroške teh razgovorov nosi seveda federalna blagajna. Kongresniki trdijo, da jim je čas premalo odmerjen; zahtevajo, da bi smeli na leto govoriti vsaj 3,000 minut, ali 50 ur. Zlopet na račun javne blagajne.
Tudi glede tega novega predloga si kongresniki niso edini. Južnjaki plavijo, da bi se s 3,000 minutami znali bolj okoristiti severnjaki, ker ti hitrejše govorijo kot pa južnjaki. Ali zopet posebno pravilo za kongres-nike iz ameriškega juga in kon-gresnike ameriškega severovzhodu, ker je eden bolj počasen,
drugi bolj hiter?
*
Če bo tehnika napredovala tako hitro tudi ko gre za obdelovanje ameriških polj, kaj bo končna posledica? Tudi s tem vprašanjem se bavijo v kongresu. Ameriški farmarji bodo nezaposleni. Ne bodo pa mogli držati rok križem in se bodo trumo-ma začeli potegovati za kako javno službo. Že sedaj pa je v Ameriki en javni, ali občinski ali državni, ali federalni uradnik na vsakih 25 Amerikancev. Število javnega uradništva naj se torej pomnoži z novim dotokom prosilcev iz farmarskih družin?
»
Alaska je pod ameriško upra-
vo. Vse njene prošnje in poskusi, da pride kot posebna država v ameriško republiko, so propadli. I^ebivalstvo Alaske je orientirano demokratsko, pa republikanci ne dopustijo, da bi imeli v kongresu še več demokratov, če bi tudi Alaska postala del republike.
Zadnje primarne volitve na Alaski so se vršile v znamenju protesta, da se Alaska kot država v republiki zavlačuje.
Alaska mora dobiti za svoje postavne spremembe dovoljenje iz Washingtona. Jezni prebivalci Alaske so začeli delati si sami postave.
Mesto Arnold na Alaski ima tudi predmestje "Veliki Arnold." Župan Amolda je Crawford Pool, ki je obenem trgovec z oblekami. Izven Amolda si je postavil novo hišo, kamor se je tudi preselil. Šel je torej v predmestje, pa domača postava pravi, da mora župan bivati prav v kraju, kjer je župan, torej v Arnoldu. Moral bi torej odstopiti, ker biva izven Amolda,
Meščani Amolda so si sami daU postavo in so vsa predmestja pridružili Amoldu, ki je sedaj pod eno samo upravo, Crawford Pool pa-je ostal župan.

JOHN KOVEIAN
Včeraj zjutraj je preminil na svojemu domu po dolgi bolezni John Kovelan, star 74 let, stanujoč na 29113 Lake Shore Blvd., Willowick, Ohio. Rojen je bil v Avstriji, odkoder je prišel v Ameriko leta 1900. Zadnjih 15 let je bil upokojen, preje pa je vodil gostilno.
Tukaj zapušča soprogo Anno, rojena Lukas, otroke: Mrs. Mary Leeds, Mrs. Anna Dolan, John ml., Paul R. Margaret M., William J. in Edward C., 14 vnukov in tri pravnuke. Pogreb se vrši v četrtek zjutraj ob 9.30 uri iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Andreja ob 10. uri in nato na pokopališče Calvary.
ROBERT SUBACK
Po dolgi bolezni je preminil v Cleveland Clinic bolnišnici Rob-art Suback, star 17 let, stanujoč na 13605 Deise Ave. Rojen je bil v Clevelandu ter je bil član mladinskega oddelka društva Marije Magdalene št. 162 K.S.K.X
Tukaj zapušča očeta Joseph, mater Josephine, rojena Bavec, brata Dale, starega očeta in staro mater Barney in Domicella Suback ter starega očeta Anton Bavec. Pogreb se vrši v četrtek zjutraj ob 8.45 uri iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi, 458 E. 152 St., v cerkev sv. Je-ronima ob 9.30 uri in nato na pokopališče Calvary.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
''ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by
The American Jugoslav Printing & Publishing Co. 6231 St. Clair Avenue	Cleveland 3, Ohio
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays. Holidays and the First Week in July
SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town; (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta);
For One Year — (Za eno leto)_____________________________
For Six Months — (Za šest mesecev)__________
For Three Months — (Za tri mesece)_____________
..$10.00 - 6.00 - 4.0«
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kauaoo, Kvropo in druge inozemske države):
t or One Year — (Za eno leto)____
For Six Months — (Za šest mesecev) __
For Three Months — (Za tri mesece)__
-$12.00 - 7.00 . 4.50
Entered as Second Class Matter April 26ith, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
PRVI MAJ!
Prvi maj cvetoči maj^z ameriškim vremenom se sklada, če slovenska pesem nadaljuje, da—konec zime je tedaj. Prvi maj je izven Amerike proslavljen kot delavski praznik. V Združenih državah imamo svoj Labor Day, tega pa praznujemo vsak prvi ponedeljek v mesecu septembru. Ko imenujemo ameriški Labor Day, moramo posebej podčrtati, da je to eden največjih splošnih praznikov, ali je pa sploh prvi za praznikom 4. julija. Drugič, kar za Ameriko povdarjamo, je to, da se ta praznik mora spoštovati povsod, kjer je ameriška upravna oblast, tudi na Havajskih otokih, na Alaski in v Puerto Rico. Labor Day ne pomeni nekaj razrednega, marveč tu v Ameriki praznujemo delo kot tako. Temu delu pa je posvečen en dan, ko naj misel dela proslavimo brez dela.
Maj je splošno v kolikor ne gre za velikanske razlike med letnimi časi, mesec prerojen j a, pomladi, ko se oživlja narava, ko se pokažejo klici novega življenja.
V Evropi in v komunističnem svetu se proslavlja prvi maj kot splošno delavski praznik. Za delavstvo je bil maj simbol. Doba vstajenja, prerojen j a, to se pravi, prišli smo v čas, ko se je tudi delavskemu razredu morala pripoznati pravica. Razlika med Ameriko in njenim Labor Day ter prvim delavskim praznikom prvega maja drugod, je bistvena. Drugod je to res delavski praznik, v Ameriki je Labor Day praznik dela vseh, ki delajo, brez razlike na to, kaj da delam. To razliko naj pojasnimo še nadalje.
Ne bomo trdili, da je vse, kar je bila podlaga ameriški republiki, zrastlo na amteriškem zelniku. Naj omenimo Praznik neodvisnosti; dan 4. julija, dan ameriške deklaracije o neodvisnosti. V tej deklaraciji je bilo leta 1776 tudi zapisano, da je človek rojen bistveno enak, da ima v sebi pravice, katerih mu ne more nihče odvzeti.
Pišemo v prvi vrsti za Slovence v Ameriki. Ti bodo občutili, ker se spominjajo na velikanske razlike starega kraja, odkoder so bili prišli in v Ameriki, kamor so prišli. Ne bomo rožnati, da bi slikali vse v rožah. Nekaj pa bomo povdarili in kdor je dobre volje, bo nam pritrdil, da je bila in je ostala osnova ameriškega življenja—ČLOVEK! Človeško dostojanstvo! Delo kot delo! V Ameriki se ogovarjamo z imenom, priimek je postranska stvar. Torej zopet povdarek na Človeka. Raznih naslovov v Ameriki nimamo. Nedavno tega se je poročila svobodna Amerikanka Grace Kelly s princem Rajnierjem v Monaco. S poroko je dobila čez sto raznih naslovov, kakor njena Visokost itd., itd. Mi v Ameriki smo ali Bob, Joe, John itd., itd. Raznih akademskih naslovov, ki jih kdo pridobi, če konča visoke šole, v ameriški družbi ni. Ravno obratno je v evropski. Ko se kdo tam predstavi, ne bo povedal najprej svojega osebnega imena, marveč da je ali "dr., ali inž., ali karkoli." Torej osebnost ameriškega človeka brez drugih na-vlak, katerih pa je polno ravno izven Amerike. V Ameriki ni grofov in grofic, baronov in baronic, kraljev ali cesarjev, vojvod in vojvodkinj itd., itd. Osnovno pravilo ameriške družbe je človek, ki je principielno rojen enak med enakimi.
In delo samo? Vzemimo igro na odru. Vloge so različne. Ali kdo igra predstavnika višjega stanu, ali nižjega stanu, to pri končni oceni ni važno; važno je, kako je igral svojo vlogo. Tak oder je Amerika!
Delo kot delo! To bomo zopet potrdili vsi, da se v ameriški družbi vsaj kot bi moralo biti, izjeme so povsod mogoče, nihče ne spodtika in ne gleda na človeka, če po evropskih pojmih opravlja delo nižje vrste. Vsako delo јз potrebno, vsak stremi naprej, pa človek kot človek, enak med enakimi, s svojim človeškim dostojanstvom—to je ameriška družba, je bila in ostane. Razumljivo .je, da se za ta načela moramo tudi boriti.	L. G.
NOVA PLASTIČNA MASA
Neka angl^iška tvrdka je začela izdelovati novo plastično maso, ki vzdrži toploto nad vreliščem. Uporabljali jo bodo v laboratorijih in bolnišnicah, kjer je potrebna sterilizacija. Iz nje bodo izdelovali tudi cevi za vročo vodo namesto dosedanjih svinčenih ali železnih.-
ORlaSajte v RnakoTn^avnosfi
L
OLAJŠA VB V PROMETU MED FRANCIJO IN ITALIJO
Francija in Italija sta se sporazumeli, da bodo lahko njeni državljani odslej potovali iz ene države v drugo brez potnih listov. V začetku se bodo lahko' mudili v eni ali drugi deželi brez j potnih listov 14 dnj. Potrebovali | bodo samo dovolilnice, ki jih bodo izdajale роЏс1јзке prefek ture ali komisariati.
Koncert pevskega zbora "Jadran"
CLEVELAND, Ohio—V prav prijetno dolžnost si štejem, da zabelježim o poteku pevskega koncerta, ki so ga nam podali pevci in pevke predzadnjo nedeljo na odru Slov. del. doma na Waterloo Rd.
Vkljub temu, da mi je dejal Frank Česen, da v svojih kulturnih ocenah le hvalim, moram reči o Jadranovi prireditvi: Dobro, dobro, dobro!
V resnici je bila cela prireditev naravnost imenitno proizva-jana od sicer male skupine pevcev, za kar gre v prvi vrsti priznanje učitelju zbora g. Vladi-mirju Malečkarju. V programu je bilo nič njanj kakor 26 pesmi, precej skrbno izbrane in podane tako, da si čutil, da je vodja skupine človek, ki pozna lepoto naše pesmi in jo zna uveljaviti v grla 'podrejenih. Ta ubranost glasov, ki so se naravnost čudovito ujemali in ustvarjali simfonijo, ki je opajala. Mislil šem si kaj bi lahko napravil g. Malečkar, da ima skupino 50—60 dobrih pevcev?!
Prva točka je bila "Narodna :iapitnica" (J. Pavčič). Lepa, a ne prav piimerna za uvodno pesem. Začne naj se o lepoti naših gora, o domovini in ljubezni do j je. Vino, ljubezen in dekleta naj )ridejo za uvodom na vrsto.
Sledili ste drugi dve, "Ce ti ne boš moj" (E. Adamič) in "Petnajst let," ki je izredno lepa. Vse tri pesmi je pel mešan zbor.
Naslednje tri pesmi "Lani sem možila se," "Jaz pa vrtec bom kopala" in "Se davno mrači" so pela dekleta in žela mnogo odobravanja od občinstva.
Zatem pa je pela prva pevka zbora gdč. Florence Unetič arijo iz opere "Lotiise" (Charpenter). Srebrno čisti glas, tako lep in čustven, da ti je lepo in toplo pri srcu, ko ga poslušaš. Poleg tega ima Florence tako piijeten in ljubezni nastop, da si osvoji ^rca vseh čim se pojavi na odru. Zatem je pela "Sestra ziblje bratca." Dobila je tak aplavz, da je navrgla ljubko pesem o "To-nažku."
Imenitno se je postavil kvartet Stephanie Tolar, Francos Godnjavec, Anthony Kolenc in Frank Krištoff. 2e za prvo pe-lem "Po gorah grmi, se bliska" so dobili tak grom ovit aplavz, da ne je zdelo, da so bili pevci sami presenečeni nad uspehom, ki so Rta dosegli. Sledila je pesem "Megla v jezeru" in "Vsi so prihajali."
Zaključne tri pesmi je pel mešan zbor. Z izredno fineso so podali I. Zormanovo "Oj, večer je že" in "Planinarica," v kateri je
imela solospev ga. Angela Zab-jak, ki je isto ena vodilnih moči zbora in poseda ljubek sopran,
vedno ugaja. V zadnji "Zeleni Jurij," ki je zelo lepa skladba, je pela solo ga. Betty Resnik. Mlada, lepa, srćkana, poseda krasen sopran in vsekakor je zmogo podedovala po očetu, poznanemu tenoristu Antonu Novaku.
Drugi del je počel mešan zbor n pel "Gor čez jezero" (Hubad), "Nekje v Franciji" (E. Adamič) n "Lepa Jana," ki je padvse lepa skladba.
Moški zbor je zapel "Mlatiči" (K. Maček). Melodična in prav iobro podan^. "Nocoj je en lep večer" (E. Adamič) in odlomek -z operete "Kakor stari, t<iko mladi."
V duetu pa s ti nastopile Florence Unotič in Betty Resnik. Peli sti "Boat Song" iz opere 'Lakme." Dva sonorna glasova, ki sta se spajala v prelestno celoto. Naslednjo "Moj fantič" sti norali ponoviti,
"Gozdna samota" (Anton La-jovec) je bila novost. Ženski zbor je pel to težko skladbo dokaj dovršeno, kar zneči, da jim je do "osnega dela.
Zaključne tri pesmi "Jabuka" (Ivan OcvirJt), "Serenada" (F. Schubeil), v kateri se je dobro odrezal s tenor solo požrtvovalni dolgoletni član in prvi tenorist zbora g. Tony Prime, ter Ven-ček iz opere "Gorenjski slavček" (Foerster), kar je bii impozan-ten zaključek te lepe prireditve.
Zbor je spremljal na klavir g. Reginald Resnik, ki drugače poučuje klavir in petje na višji šoli v Euclidu.
Vsi pevci so bili oblečeni v narodne noše, kar je dodalo mnogo celi stvari. Posebno dekleta so bila kaj zala v "zahmašni" obleki. Popolnoma odveč so bili na-gelni v laseh. Dekleta naj bi jih nosila na prsih ali za pasom. Fantje na suknjičih, ki pa jih niso imeli. Cvetje za klobuki vsak na svoj način, kvari enotnost in izgleda skoro otročje. Sicer je to stransko in nam ni kvarilo užitka, ki smo ga imeli obilo.
Navzoče je pozdravil član-pe-vec George Marolt. Bilo jo menda prvič, da je imel ta posel, a izvršil ga je kaj dobro. Čestital je tudi John Lokarju k.SO-letnici in zbor mu je zapel poscm v po-čast.
John Steblaj.
(Radi preobilice gradiva v petek in včeraj, se je zgornjo ocena odložilo za danes.—Ured.)
Članice krožka št. 3 P. S. vabljene na sejo
EUCJLID, Ohio—Članice krožka št. 3 Progresivnih Slovenk se opozarja, da se vrši redna seja v sredo, 2. maja ob 7.30 uri zvečer v navadnih prostorih Slov. društvenega doma na Recher Ave. Seja je jako važna radi priprav za konferenco, katera se vrši v nedeljo, 6. maja v Euclidu, in bomo me gostiteljice.
Po končanem delu se bo v spodnji dvorani aervirala okusna kokošja večerja za $1.50, in "Ч otroke pod 12. letom pa zi 75 centov. Vsi, kateri žolite dobre postrežbe, zdravega razvedrila, pokličite za rezervacijo TiT-edaednico Mrs. Mary Kobal, KE 1-6631, ali tajnico RE 1-458« najpozneje v četrtek, 3. maja. Vstopnice dobite v nedeljo nred perviranjem. Za ples bo igral John Grabnar.
Prosi ae članice, katere imate vstopnice za večerjo in knj'žice, da iste gotovo vrnete v sredo na seji. Hvala!
Elizabeth Matko, tajnica.
Koncert pevskega zbora "Trig!av"
CLEVELAND. Ohio—Pevski zbor "Triglav" priredi svoj letni koncert v nedeljo, 6. maja v Sachsenheim dvorani na 7001 Denison Ave. Pričetek bo ob 4. uri popoldne.
Devet let je odkar obstoja ta zbor. Po številu imamo vedno do 30 pevcev in pevk. Za nedeljo imamo izbrane lepe pesmi za zbor, solo pa bo pela Mrs. Mak.sa Strel, ki si gotovo ni nikdar mislila, da bo na svoj 60. rojstni dan pela na odru. Kličemo ji: Še na mnoga leta zdravja in veselja!
Prvi del programa tvori koncert, drugi del pa spevoigra, ki vam bo privabila spomine na čase, ki ste jih preživeli v mladosti v rojstni deželi, ko so sem-njarji prodajali živino in jo krenili po semnju v gostilno. Go-stiničarko bo predstavljala Reza (Anna Fischer), njeno hčerko Minko (Margaret Lončka, rojena žakelj), Jernača, bogatega mešetar (Jack Jesgnko), njego-
Slovenski gozdarji v južnih državah

Po lastnih doživljajih spisal FRANK TROHA
(Nadaljevanje)
Slična neprilika se mi je bila še dvakrat pripetila, toda vselej v drugem gozdu, kjer mi ni bil kraj dovolj znan. Tedaj sem imel tudi več strahu, kajti bilo je zvečer. Kar groza me je obšla, ko sem pomislili, če bo morda treba zunaj prenočiti, ko se ne bom mogel komarjem ubraniti, kateri bi me kaj lahko opikali do smrti. Lahko bi se mi pa tudi pripetilo, da bi v temi stopil na kačo, morda še celo na krokodila, kateri mi gotovo ne bi bil kazal poti iz močvirja! Kljub vsej vročini me je ob teh mislih kar mraz pretresel.
Nekega dne sem se bil na lovu tako izpozabil, da sem pri zalezovanju veveric opustil vso previdnost in sem kar lazil po prostranem močvirju. Ko sem se pa hotel vrniti, me je pa trikrat pot zanesla nazaj na isti prostor, kjer sem že bil, na breg reke. Nikakor mi ni šlo v glavo, kako je moglo biti, da se nisem mogel držati ravne črte. Končno sem se vendar spomnil, da sem bil nekje preko podrtega debla prestopil z vodo napolnjen jarek. Ko sem slednjič zopet dospel do jarka, nisem več utegnil gledati, kje bi ga lažje prestopil. Kar preko vode sem jo ubral, katera pa v sreči ni bila tako visoka, da bi je ne mogel prebresti. Dos-pevši do kolibe, so me tovariši sprejeli z glasnim krohotom, kajti so vedeli, da sem zopet imel smolo, ker sem bil ves premočen.
Naj omenim še en slučaj, ko sem bil zabredel v tak kraj, da nisem vedel, kje sem.
Nekega deževnega dne smo počivali v kolibi in pripetilo se nam je, da smo bili brez kapljice žganja. Ker je pa žganje največje tolažilo gozdarju v on^enjenih gozdovih, nam je bilo silno dolgčas. Kar eden izmed tovarišev predlaga, da bi šel ta ali oni iskat steklenico žganja na posodo k drugim gozdarjem, ki so imeli dve milji od nas svojo kolibo.
vo pomočnico Uršo (Ella Sama-nich), sosedovega Janka pa John Boria.
Upam, da vas bomo zopet zadovoljili kot druga leta. Po programu bo domača zabava v Slov. domu na 6818 Denison Ave. Za okusna okrepčila bo skrbela Mrs. Hočevar z ostalim odborom.
Vam kličemo: na svidenje na letnem koncertu zbora Triglav v nedeljo 6. maja.
Anna Јечепко.
Redna seja kr. 1 P. S.
WICKLIFFE, Ohicf—V četrtek, 3. maja se vrši redna seja krožka št. 1 Progresivnih Slovenk v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Ker je mesec maj posvečen materam, bomo tudi me po seji skupno praznovale Materinski dan.
Seja se prične točno ob 7.30 uri in skušale bomo isto skon-čati čim preje, da bomo imele več časa za razvedrilo. Serviral se bo okusen prigrizek.
Prošene ste vse članice, da se зе;!е gotovo udeležite.
Prihodnjo nedeljo, kot vse veste, bo naš letni "Progresivni dan." Vabljene ste vse članice, da se konference udeležite. Pričetek bo točno ob 9. uri dopoldne. Konferenca se vrši v nedeljo, 6. maja v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Ave. Zvečer ob 6. uri se servira večerja, na katero se prijazno vabi vse članice in prijatelje- Rezervirajte si večerjo, ki stane le $1.50.
Torej, v upanju, da se vidimo na seji 3. maja in na konferenci-6. maja, vam kličem—"'^3' svidenje!	T. G.
Predlog je bil enostavno sprejet, nakar sem se jaz ponudil, da grem po zaželjeno žganje.
Pri sosednjih gozdarjih sem se bil nekaj časa zadržal, ne meneč se za svoje tovariše, kateri so nestrpno pričakovali kapljice. Ko sem se slednjič odpravil proti domači kolibi, bilo je že v mraku, sem jo pa zopet ubral po neki bližnici. In glej ga spaka, tako sem bil zabredel, da sem prišel daleč, na drugem kraju na plan. Bližnjica mi je bila napravila, da sem imel morda desetkrat dalje kot pa po pravi poti.
Dospevši do kolibe, sem nekaj časa prisluškoval tovarišem, ki so se glasno pregovarjali, ter drug na drugega krivdo zvračali, zakaj so mene poslali po žganje. Ugibah so, če se nisem morda opil in ne morem domov, ali sem pa zašel, ker je bila že tema. Pustil jih pa nisem predolgo v tistem pregovarjanju in strahu za nič. Odprl sem vrata ter jim prinesel blažine kapljice, ki jih je takoj spravila k boljši volji. Seveda sem jim moral povedati, kje sem se bil zadržal in kaj se mi je pripetilo. Tovariši so me zopet karali, zakaj se ne držim znane poti in mi prerokovali, da me bodo moje bližnjice enkrat spravile v tako zadrego, da ne bom več mogel iz nje. Obljubil sem jim, da bom bolj previdno ravnal v bodoče in res sem šs precej trdno ostal pri svojem sklepu.
Nekoč se je bilo pa vsem pripetilo, da smo zašli, ko smo se zvečer vračali z dela. Bilo je v državi Alabami. V nekako tri milje široko ter sedem milj dolgo močvirsko šumo smo ise bili preselili. Šuma je bila last nekega domačina. Močvirje je bilo na milje in milje dolgo ter po več milj široko v nekaterih krajih. V parceli, v katero smo se bili preselili, je bilo veliko divjačine. Ni niti manjkalo velikih' jelenov. Bilo je pa tudi druge golazni in nepotrebne zverjadi: dihurjev, krokodilov in kač več kot preveč.
V	omenjeno šumo smo se bili priselili v dveh skupinah ter smo si na enemu prostoru postavili kolibe, da nam je bilo bolj krat-kočasno ob nedeljah in praznikih ter drugače, kadar nismo delali, čimveč gozdarjev je skupaj, tem bolj se zabavajo v prostih dneh.
Ko smo začeli delati v omenjenem ozemlju, smo si najprej napravili potrebne steze in si več krajev zaznamovali, da smo, vedeli, kod priti nazaj do kolibe in zopet k delu.
Nekega večera, ko je naša skupina dospela v kolibo, se je bilo že popolnoma zmračilo. Mislili smo gotovo, da so naši tovariši že v kolibi, toda ni jih bilo. Temna noč se je že strnila, o njih ni bilo pa še nič čuti. Takoj se nam je dozdevalo, da so zašli, in da jim bo težko dospeti do kolibe. Ako slučajno ne bi mogli dospeti na pravo pot, se jim bo gotovo kaj hujšega pripetilo. Tako smo domnevali v naši skupini, zato je bila naša prva želja, pomagati jim.
V	sličnih slučajih smo storili takole: treba je bilo dajati znamenja z glasovi. Poleg močnega vpitja smo tolkli po kakemu lesenem predmetu, kojega glas se je dobro razlegal daleč na okoli. Najbolj pripravno je. pa bilo streljanje. Tedaj, ko so bili naši prijatelji zašli, smo imeli k sreči dovolj streljiva, zato smo v rednih presledkih oddajali strele iz pušk. Med streli smo pa neprestano poslušali, če bomo prejeli kaj glasu od tovarišev. Spr-vega ni bilo nic. Šele čez pol ure smo začuli'njih glas. Tedaj smo bili prepričani, da so rešeni. Nadaljevali smo s streljanjem, dokler niso dospeli do nas.
Kar grozno je bilo pogledal uboge siromake, ko so dospfil| do kolibe. Vsi izmučeni, sope^' in na več krajih razpraskarii, jim je kar kri curljala; obleko so imeli razdrapano, bili so pa eno veseli, samo da so še dospeli iz neprijetnega in muC' nega položaja.
Zahvaljevali so se nam kraja in konca, mi smo jim enostavno odgovorili, da smo pravili le svojo dolžnost.
vsem je bil pa največji rešite^ smodnik oziroma naše strelji^®'
Torej, neprilike v močvirsk'" gozdovih so številne, toda tak®' ki sem jih omenil, se lahko P^'^' prečijo. Gozdarji morajo biti ze* lo previdni ter si napraviti več krajih potrebna znamenja "j!, na ta način ne morejo zžibres ter se izgubiti. Nesmiselno je P' tudi, ko so posamezen gozd^ poda v nepoznano močvirje, ^ katerem ga pot zapelje, da ne ve kam. Kljub vsemu pri]^ vedovanju, svarilom in prev^'. nosti, se vseeno dogodi, da ta ali drugi slično smolo, čess{ pa tudi ni zameriti, kajti je gozd, zlasti še v kraju, kj®'' je resnični džungli podoben.
Je pa se druga nevarnost, tera preži na več krajih na darja. To so mehka močvirs^* tla, katera je po več pokrivala voda. Bolj v suh' dneh se voda osuši, in kraj P"^ tem zgleda, kot bi bil dovolj te
čl®'
den, da se gre preko. Ko pa
vek stopi nanj, se začne po?''® zati, čim dalje stopa. Gozdarje'"' ki so že več časa po južnih
dovih, so taki kraji znani
se jim ni bati, da bi zagazili
Zato
tako blato, izvzemši v temii

bi slučajno zašli. Vse bolj neva'' no je pa za novinca, kateri volj ne pozna močvirske lege.
Nekoč sem imel sam slič"® nepriliko ter sem se ji še pra^"' časno izognil. Ko sera pa prevažal doge z mulami, sein zašel v mehka tla, misleč, da s" dpvolj trda, da bom šel z vpreg" preko. Pa se mi je bilo vse paj vdrlo. Mule sem moral " vezati in voz razložiti. Potei" sem pa vse verige kolikor
«ein tiii
,zaj
jih imel, spojil in komaj se je posrečilo, da sem potegnil z mulami, ki so stale na tr^ tleh. Doge sem moral pa ропо^ no znositi in jih naložiti na na voz.
Tedaj se me je bil lotil že 11*! obup, da sem mislil vse skuP^ pustiti, pokazati gospodarju bet in se za vselej podati iz ^ stega nesrečnega kraja. sem bil pa že vsemu zlu nauče''' sem tudi tisto prestal in ča## boljše bodočnosti, katera je zelo počasi prihajala.
Nadaljno gorje za gozdarje ^ močvirjih je bolezen. V času lezni niso deležni nobene podp"' re, kolikor je meni znano. vem, kako je sedaj v tistih kf&' jih. Društev ni in ni tudi mog''' če, da bi obstajala med gozdai" ji, kajti bi bilo zelo težavno p<^" slovati ž njimi.
Tovariši %e običajno tako govorijo, da v slučaju bolcz"' dobi gozdar vseeno svoj dele od zaslužka ostalih tovarišev. "T" je nekaj plemenitega in v resi''' oi bratskega. Dobe se pa n<?^' dovoljneži, kakor vse povso^' zaradi tega bolni tovariš večkrat sam odklanja plačo. Drugi g" zopet posnemajo, in tako tist^ pomoč odpade. Seveda je tcško za drugega delati, pošeh^^ v slučajih daljše bolezni, toda dva do tri dni vsak rad žrtvuje za bolnega tovariša, da ima vsaj nekaj pomoči. V slučaju dol" go trajne bolezni pa gozdar ostane v kolibi, ampak se pođ^ kam v bližnje mesto v zdravniško oskrbo.
(Dalje prihodnjič)
ENAKOPRAVNOST
BIRAN 3
^ANCE BRENK:
Luči
in zavore
Riniu sneži. Na sneg i., ^	dež sneg. Tri, štiri
komajda posije mrzlo
te<lae
p. Л' ^^Pi'av je tu že pomlad.
rasah vrh hiš vise z grmič-s	limone, posute
^scem. Razcvele češnjeve ve-težki južni sneg. V aepih	Ville Borghese
kamek.	«Wo
. I na njenih grbah je sne-
Pri n	trgu di Navona,
Trev ^°i^tane, pri Fontani e Vise z vodnjakov in z njih 'cnih junakov ledene sveče.
dobri dve
krat v . literature tisoč-гека^®^' ^i^nazana, vrtinčasta svođp"^^^^ nevarno vzpenja pod g].:, GGvetindevetdesetih rim-mostov.
zamt	ovinkastih cestah
loQj	avtomobilski sla-
WoKifprijavljenih av-aio« ^ mestu ž dvema mi-4 nT^ P"javljenih ljudi! Zdaj nvlnn 1	pokriti s svojimi
?hi	И si jih je
trgov	spretni rimski
si še T' najbolj pogumni
^jihovlln-"^ skozi ™^to.
skava'	nemirneje pobli-
boli	njihove zavore š6
pretresljivo cvilijo.
Hi_	pločniki so neočišče-
itaHi° ^ ^ nezakurjene. Bari— HQ	bifeji—so hladni. Ki-
svoin ogrevajo gledalci s i''
г	in je grajen za boj
in ggj Zoper mraz, zoper pet je brp~	stopinj pod ničlo,
ftijjov	Rim nima ne dim-
sjng . P^či. Dimnikov Rim ne staro^^^^" bi saje prekrile mesto in njegovo
tie t). dragocenost—Razvali-Rimi
s® grejejo ob elek-espfg Pečkah. Svojo kavo— Jejo ^^(^kuhajo na plinu. Pi-in v in konjak in vermut mešanice. Vino žijigj^ stražniki, šoferji in dru-Veg J očetje. Namreč reveži do ^ Poležavajo, zvečer gre-8pg|. ali na karte in nato foro""^)	Berejo športna
Me%^ magacine. šole so za-Hogtrgovine, bari in kini HiiYi, P'^iznati, da je tudi v
Iglama.
ni	sto let Italija ne pom-
njig zime! Rim je posled-leti	sneg pred sedmimi
tiftietr^^	je deset cen-
viio H snežne brozge zausta-
ves promet, ge. , imajo rdeče, vnete no-šale.	zavijajo glave v
"Voje elegantne čevlje v prosojna obuvala po
"Чаајо
l5QQ 1.	Jt;-- , "O-,	J.
ke • . сис obutve, tople oble- težka prevozna letala odmeta-„^^^niskih športnih potreb-' vajo žrtvam zime po abruških
ščin naraščajo skoraj tako kot pri živilih.
Sodobna erqtlka
Preostali avtomobili polže skozi mesto brez verig. Pod vsako vzpetino se jih gnete cel kup. Otročad in rimski pešci potiskajo za zabavo imenitna vozila do vrha klanca, nakar drugo za drugim spuščajo kakor sanke po strmini navzdol. V redko, škodoželjno veselje vseh, ki so brez avtomobilov, in so zato v "večnem mestu ob Tiberi" le neljuba prometna ovira—in ob volitvah številka.
In letos bodo v Italiji volitve.
Ne, kdor nima tod avta, ne šteje. Kdor ne šofira v stilu "kdo bo koga," ne spada v družbo.
Tudi ženske. Včasih je morala znati dobro vzgojena meščanska mladenka igrati na klavir in vsaj za silo zapeti "Leise flehen meine Lieder." V tem svetu pa ne velja za dobro vzgojeno žensko, ki ne zna šofirati. Ki ne pozna posebne, avtomobilske erotike; pešcem komaj doum-Ijivega, očarljivega spogledovanja s šestimi lučkami svojega avtomobila: z dvema malima in dvema velikima belima spredaj in z dvema rdečima zadaj. In ki se ne zna v nekakšni Morzejevi abecedi pogovarjati z zvočnimi napravami svojega Fiata.
Zato šofirajo. Sofirajo šestnajstletne trgovske lepotice in petdesetletne bledo napoudrane rimske aristokratke. Z nagubanimi obrazi in izgubljenimi očmi lovijo utrinke svetlobnih znamenj okoli sebe, in najvišji ukaz so jim kretnje velikih dirigentov tega življenja—v obraz stalno zariplih in zajetnih prometnih stražnikov. Po dveh, treh urah hajke^ skozi pragozd liiči, vodnjakov in obeliskov, spominskih plošč in kipov in strebrov in sploh razvalin, morajo v kopel in nato v posteljo in nato kamor koli v svet dovolj močnih dražljajev in doživetij, da lahko še čutijo, še doživljajo. . . Kdor živi v zvoniku, ne čuje šelestenja listov in cvrčanja škržatov, kdor v mlinu, mu je treba dvakrat povedati.
Od kod volkovi
"Vlaki v zametih! Plazovi! Od sveta so odrezane cele vasi! Po avtostradah je zametlo kolone vozil. Ljudje, italijanski ljudje zmrzujejo, stradajo, umi rajo . . . Na pomoč!"
Časopisi so prenatrpani takih poročil in tudi slik; vink v zametu, zmrznjena starka, bogo-slovci se kepajo na vatikanskem trgu, ameriški helikopterji in
Good Food Means Good Health
vaseh zdravila in živež, bogo-slovci udarniško odmetavajo sneg . ..
Časopisi, radio, televizija, film, posebni dopisniki—samo o snegu, mrazu, lakoti, smrti. Tri, štiri tedne sta sneg in mraz poglavitni italijanski družbeni, politični in tudi religiozni problem. O njem se pogovarjajo v kavarni Canovi lepotice, ki so pravkar privozile "smrtnonevar-ni" slalom z griča Pincia, o njem govorita vlada in opozicija in država Vatikan. Ni važno, da je šel Gronchi v Ameriko in da je odpotoval Togliatti v Moskvo. Važno je, kar ljudi zanima, ker je v tej deželi izoblikovanih političnih skupin lahko še vsebina propagande in nova možnost v žilavem, desetletje trajajočem boju med obema velikima italijanskima političnima nasprotnikoma. Zatorej naprej, v boj! Tudi v listih:
—"Volkovi! 80 km od Rima ogrožajo volkovi cele vasi. Nihče si ne upa iz hiše . • . Na pomoč!"
"Volkovi?" povzame katoliški Quotidiano. "Že res, volkovi. Toda mraz in volkovi prihajajo v Italijo z vzhoda, koder v deset tisočih nemoteno žive in se plode. In v Italijo prihajajo čez Balkan. Skozi Ljubljanska vrata."
—"Italijani! Stradež in volkovi," ugovarjajo nasprotniki, "so posledica obče revščinfe italijanskih ljudi, ki žive iz rok v usta in mrjo od lakote, kdor nekaj dni ne more na pot, za priložnostnim zaslužkom, za kruhom. Pomnite: ta hip je v Italiji dva milijona nezaposlenih in prav toliko jih dela. samo dva do trikrat na teden!"
In spet:
—"Brezposlen je, kdor noče delati ali kdor slabo dela. Sicer pa dobivajo podporo in še posebej jim pomaga katoliška 'Cari-tas'."
Ne, tujih narodov Rimljani ne marajo. Turiste? Spoštujejo jih kot nekakšne—oprostite—"svete krave," in kolikor le morejo, zaslužijo z njimi. Morejo pa precej.
Zanimalo me je, kaj mislijo o nas.
Zjutraj pijera mleko v mlekarni, kjer streže prijazen prit-ličem fant. Tri leta je prebil med Vrhniko, Blokami in Kočevskim Rogom in še pomni besedo "mleko," "gostilna," "jajce," "kokoš." Bil je v Roški ofenzivi in v bitki za Grahovo. "Strašno! —Terribile!" Zdaj se prijazno smehlja. Toda ne verjame, da pri nas ni brezposelnih, da delajo celo poročene žene z otroki ali da ne stane liter mleka 70 dinarjev. Prepričan je, da bi nam bilo tedaj najbolje, če bi ne bilo belogardistov. Vsega so bili namreč krivi belogardisti . . .
Bežno srečanje seveda!
Doslej me še nihče ni vprašal, če sem Jugoslovan. Začno pri
Amerikancu ali Švedu in končajo pri Avstrijcu. Če povem, kaj sem, so za hip v zadregi, dokler se ne spomnijo, da je Lo-lobrigida pravzaprav poročena z Jugoslovanom, kar ne more biti slabo znamenje, nakar se vljudno nasmehnejo.
Zakaj tako?
O nas namreč dobesedno ničesar ne vedo. Razen senzacionalno napihnjenih "posebnosti." Imam vtis, da nočejo ničesar vedeti, za kar skrbi vesoljni italijanski tisk. Niso poročali o snegu in mrazu "v Jugoslaviji," temveč o tem, da je v "Makedoniji zasul plaz 40 ljudi," da je v Črni gori zmrznilo 50 ljudi," da je bil "potres v Julijski Benečiji" in so ga čutili od Idrijce-Judria do Trsta-Trieste." Najbolj razgledani in kakorkoli na Jugoslaviji zainteresirani Italijani poznajo revijo "Jugoslavija," so videli razstavo Srednjeveške umetnosti in predstavo srbskega "Kola." Povprečnemu Italijanu pomeni edini stik z Jugoslavijo v zadnjih desetih letih film "Poslednji most," nakar občuduje Mario Schell. "Kekec" je obtičal v neki filmski izposojevalnici, ki ga je prav zato kupila, da bi—obtičal.
In zanimalo me je, zakaj tako.
Predvajajo dva filma o Atili. V obeh vdero Huni v Italijo s severovzhoda, in Italijo reši sveti oče. In na vprašanja mi vsak hip postrežejo s prerokbo svetega Don Bosca: "Rim bo gorel in ruski konji se bodo napajali v vodnjaku na trgu svetega Petra ... To se bo zgodilo za časa papeža Angelica, ki bo —po najnovejših dognanjih— Poljak, in sicer okoli leta dva tisoč.—Da ne bo dvomov: isto je trdil tudi Nostradamus." Breme zgodovine
Da, primitiven je pogled današnjega Italijana iz zgodovine v prihodnost. Seveda rimskega, nedelavnega, prekupčevalskega Italijana. Kakor da bi se ne bilo nič zgodilo zadnjih trideset let, razen tega, da je ustvaril Mussolini "veliki Rim" in osušil v njegovi okolici razsežna močvirja, in pa da so Nemci v Rimu ustrelili 300 talcev, s čimer je zanje problem druge vojne moralno politično rešen. Večina Italijanov živi v zgodovini svoje dežele. Zaverovana je vanjo. Povprečno izobražen Italijan zna na pamet cela poglavja iz Danteja ali Petrarce, toda dottore z dvema fakultetama je prepričan, da je Stendhal francoska pisateljica. Tudi samo bežno srečanje in naključje seveda, kar pa ne spremeni dejstva, dg, je celoten sistem študija, vzgoje in življenja—usmerjen nazaj. Zato te vrste ljudje še danes ne morejo razumeti let 1940-1945.
Bežni rimski popotnik ima vtis, da tod nihče ničesar ne dela. Vsi samo nekaj prodajajo ali kupujejo, hodijo v šole ali v urade, šofirajo ali pa oblečeni v
uniforme na nekaj pazijo: na red po cestah, na moralno čistost parkov, na Razvaline ali pa na tiste, ki na kaj pazijo. Toliko črnih, sivih, rjavih, rdečih, belih, pisanih in sploh odlikovanih uniform že dolgo nisem videl! Kaj bo jutri?
In kaj bo jutri?—To ni važno. Važen je Včeraj in Danes—ta hip: boj za droben užitek, boj za ozek, vase uprt svet.
Sneg in dež, dež in sneg in tisočere luči in presunljivo škripanje zavor.
Kdo ve, kam vodi vrtoglava dirka prek sedmih klasičnih, asfaltiranih in s prometnimi znaki posutih rimskih gričih!
Kam? Kje je njen cilj?
In ko po štirih tednih spet posije sonce, ko zdrči po rimskih ulicah na vso sapo vseh tri sto tisoč avtomobilov, ko vzcve-to breskve in češnje in se tisoči grejejo pod rimskim soncem, se motivi v boju za prihodnost Italije spremene. Mraz in sneg zamenjajo poslej nova "senzacionalna odkritja," novi vznemirljivi podatki, nove "še nikdar objavljene fotografije o poslednjih urah življenja Benita Mus-solonija in Clare Petacci, ter "docela razburljive" barvne slike filmskih zvezdnic v "še nikdar videnih" toaletah in zapeljivih držah . . ,
"Kdo je ubil Mussolinija? Ali sme njegov morilec sedeti v rimskem parlamentu?!"
"Izpustite Danila Dolcija! Nesramna provogacija naše politi-je! Zaprli so priljubljenega voditelja sicilijanskih revežev in našega naprednega pisatelja Danila Dolcija! Smešen izgovor: notranje ministrstvo izjavlja, da "o tem ničesar ne ve"!
Časopisni sestavki, polemike, spomenice s sto podpisi uglednih italijanskih kulturnih delavcev, ki se jim nato pridružijo francoski tovariši. In ko Franco aretira na madridski univerzi uglednega filmskega režiserja Juana Antonia Bardema, vzroji ves napredni romanski svet . . . Rim pred dvanajsto?
Ne morem se znebiti vtisa; kakor pri nas v Jugoslaviji v
letih 1935-1941! Domala enako trdno zavezništvo, domala enake diskusije tudi o realizmu in ne o realizmu, seveda v večjih iz-' merah, z večjo prizadetostjo in strastnostjo.
"Togiatti je govoril v Moskvi! Obsodil je pohtiko demokrščan-ske vlade!"
"Že res, da je Togliatti govoril v Moskvi, toda govoril je po rusko!"
"Gronchi je povedal Eisen-howerju resnico o Italiji: da smo Italijani Američanom izredno hvaležni, da pa še ne vemo, ali je boljša kapitalistična ali marksistična doktrina. Minul je čas vojaških blokov, živimo v dobi boja za večjo socialno pravičnost, za višji življenski standard." •
In sveti oče? Kar se politike tiče, je praznoval 12. marca svojo osemdesetletnico in "mobilizirana je bila vsa katoliška javnost. Prejel je na tisoče pisem in daril ... Iz Avstrije je dobil opremo za celo bolnico, od nekega veletrgovca s perilom ogromen zaboj hlačk različnih velikosti ..." Odrski delavci cerkve svetega Petra so postavili novo dekoracijo — stopnice, odre, rdeče peproge, zlate na-šivke . . . , vse "ad maioram Dei gloriam ...
In tako dalje.
Vsak dan nekaj novega, senzacionalnega, čim bolj nenavadnega in vznemirljivega, kar še lahko razvname otopele čute in oživi zamrlo misel.
Toda ali ne utripa na dnu nemirnega, vstrajnih nasprotij prenatrpanega življenja usodno enakomerno misel, ki je v svetovnem merilu ubrana v eno: v veliko bitko naše dobe za družbeno pravičnost? V bitko za vsakdanji kruh in za streho nad glavo, za varno in intimno človekovo življenje?
Toda kaj, če v tej deželi ljudi in avtomobilov ugasnejo luči in popuste zavore?
Rim pred dvanajsto?
Ne vem.
Le bežen popotnik sem v tem tujem velikem mestu.
—Ljudska Pravica
hiše naprodaj
LASTNIK
PRODA HIŠO ZA DVE DRUŽINI. SE LAHKO ODDAJO TUDI POSAMEZNE SOBE. Vpraša se na 15307 HOLMES AVENUE
ameriška ш evropska označba mer
Pri čevljih je razlika v označbi 32% do 33 točk, ki jih je treba odšteti od evropske mere, bodisi pri moških ali pri ženskih čevljih.
Na primer: če vam pišejo, da želijo čevlje št. 39, to je ameriška mera 6 in pol, št. 40 je 7, št. 41 je 8, št. 42 je 9, št. 43 je 10, št. 44 je 11.
Ženski čevlji so navadno, manjši nego gornje mere. Tako bi na primer: št. 38 bila št. 6, št. 37 št. 5, št. 36 št. 4.
Ženske obleke: št. 40 je ameriško 32, 42 je 34; 44 je 36 ; 46 je 38; 48 je 40 itd., vedno za 8 točk manjše od evropske mere.
Pri moških oblekah pa se začenja v Evropi z št. 42, kar je v Ameriki 33; 44 je 34; 46 je 36; 48 je 38; 50 je 39; 52 je 41; 54 je 43 in 56 je 45. (Se vrti med 10 11 točk razlike.)
Približna metrična dolžina po ameriški meri:
1 centimeter — 0.3»37 Uiča.
1 meter — 3.2088 čevlja ali 1.0936 jarda.
1 kilometer — 0.6214 "statute" milje oziroma dolžina milje, sprejeta potom zakonodaje.
1 kilometer na vodni površini je 0.5369 "nautical" milje.
Enako je pri deklicah drugačna evropska mera. Št. 38 je ameriško 12; 40 je 14; 42 je 16; 44 je 18 in 46 je 20.
Moške srajce: št. 35 Je ameriško 13 in pol; 36 je 14; 37 je 14 in pol; 38 je 15; 39 je 15 In pol; 40 je 1554; 41 je 16; 42 je ""6 in pol in 43 je 17.
can't seem to get too many wholesome foods. Child casin T^y in May emphasizes that need, so celebrate the oc-an <?" a nutritious quick-cooking tapioca dessert that contains and milk with fruit as a garnish. J	Tapioca Fruit Whip
2 f M white	3 tablespoons quick-cooking tapioca
T '^"lespoons sugar	1/8 teaspoon salt
i ecp'	°
Ggg yolk cups milk
2 tablespoons sugar 1/2 teaspoon vanilla 1/2 cup strained apricots
Contirm u wniie unni luuiiij'.	tauiespoons
peaks <1	with egg beater until meringue stands in soft
Mii-L r.®' »side.	.....
p	i/ii	---1VVL3
conUnue^^ white until foamy. Add 2 tablespoons sugar and Pe^s. Se
Pan yolk, milk, tapioca, salt, and 2 tablespoons sugar in sauce-boil	stir over medium heat until mixture comes to a full into »no • '"''lutes). Pour a small amount of hot mixture gradually mixtiii-o J®' blending well. Quickly stir in remaining tapioca tapioca vanilla. Let stand 15 to 20 minutes; stir. Chill. Place Makes serving dishes. Garnish with strained apricots. - o or 6 servings




FIRE...BEWARE!
• •	»mokersl They start lots of fires! Other
P • Don't use frayed electric cords -JDon^t цве nammable cleaning fluids — Don't overload your wiring system — Don't smoke in bed — Don't let children play ^yj^h matches —Clean out junk from a'"c and basement and Be careful with oil stoves-
SPARKY SAYS:
DON'T GIVE FIRE A PLACE TO STARTI


Ж;	■^'../")». I: /%' #;
..•	' ''	%' ''y' - * :

■ I	Ж




p'
This is th best mmversary our U. S. Savings BmJh tvsrhisđ
Just 15 years ago, in May, 1941, millions of Americans started buying Series E Savings Bonds through the U. S. Treasury Department. Those Bonds were called Defense Bonds in that troubled time. And if you were like most people, you bought them to help your country.
Let's see how your investment has paid off. First of all, you helped end tyranny on foreign shores and bring back peace to the world. Secondly, you helped finance the greatest prosperity this country has ever known. Atvd equally important, your Bond investment has made a lot of your own personal dreams come true. New homes financed through Savings Bonds.
College educations fydf %f ИвдЛ. Retirement day бмфАчжж' If Yes, there ћгн« beea samj,
py 'returns — thaola » U-',:W Savings Bonds.
Just stop and think. If you had bought just one $50 Bond a month at $37.50, every month since the beginning of the Bond Program, your investment would be worth $8,242 today. Start buying one $50 Bond a month today —and 15 years from now you'll have a cash reserve of $8,372,
So don't delay. Sign up for Payroll Savings where you work or buy Bonds regularly where you bank. Make sure that you get in on these happy returns.
15 УеолА- о() шЈомз	сожс. tiue'
US. SowMiqs Вонск
The U. S. Government does not pay for this advertising. The Treasury Department thanks, {or their patriotic donation, the Advertising Council and
ENAKOPRAVNOST
STRAN« ^
ENAKOPRAVNOST
Gustave le Rouge:
HISTERIJA

ROMAN
(nadaljevanje)
—Kloroform! je zaklical. Sedaj razumem vse . . . Nekdo se je danes ponoči splazil v moje stanovanje in me je kloroformi-ral, da me okrade.
Mladi mož je naglo zagrabil za svojo listnico in v trenutku, opazil, da so mu izginili papirji. ,
To bi bil pač lahko vnaprej vedel, je jezno zaklical. Vzeli so mi pisanje profesorja Parkerja in druge važne beležke.
—Gotovo niso bili navadni tatovi, je pripomnil Tolliam. Ničesar se niso dotaknili, ničesar niso odnesli, ničesar spravili v nered. Ali ne sumite nikogar?
Lionel ni odgovoril; nenadoma se je spomnil Histerije in načina, kako vsiljivo ga je izpraše-vala.
—Zame je to jasno kot beli dan, je zamrmral. Edino Histerija se je mogla polastiti dokumenta. Toda s kakšnim namenom? Ali mi hoče zabraniti, da odpotujem?
—Mislim, ga je prekinil indijski služabnik, da vas hočejo oni, ki so vas okradli, prehiteti in se polastiti pred vami zaklada sveti ščaAztekov.
Lionel Brady je zmignil z ramami.
Če je stvar taka, so tatje vsekakor izgubili svoj čas, kajti k sreči sem bil tako previden, da sem izbrisal označbo zemljepisne dolžine.
—Toda vaše beležke?
—Da, res je, a stalo jih bo dosti truda, preden se bodo spoznali v teh mojih beležkah. Naj bo kakorkoli že, dogodek te noči je svarilo, ki mi bo poslej dobro služilo.
—Zakaj "? bi poskusili, je dejal Tolliam, —Militi to žensko, da vam vrne -iDirje?
—To bi bilo zama," np poznaš Histerije. Vse bi o " - tajila in ker nimam niti najmanjšega dokaza ...
V tem hipu je zbudil Lionelovo pozornost čuden predmet, ki je ležal poleg njega na preprogi in ki ga je v svoji skrbi za gospo-
CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
HELP WANTED COUPLE
WANTED: Middleaged Couple — Woman to cook and bake, man for light gardening and maintenance, residence, good salary and good working conditions. Apply by letter or phone.
Jesuit Retreat House Box 131, Harrington, 111.
Phone Harrington 1261
REAL ESTATE
FOR SALE. INCOME PROPERTY Apartment building with 12 rental units, some furnished; oil steam heat. For information write: LeRoy V. Erickson, Box 27, Lemont, Illinois.
DOMESTIC HELP
GENERAL HOUSEWORK — Doctor's home. Own room, bath, good salary. No cooking. Assist children. References.
STanley 8-9120
GENERAL HOUSEKEEPER — Must like children. Stay. Own room. A-1 references. Top salary. Paid vacation.
ORchard 4-9520
darja celo Tolliam prezrl. Stvar je bila kakor velik pajek. Kot gotove japonske igračke iz celuloida ali ebonita, je bila na videz živa.	' k ■»-'"•ffti'jji.
Lionel je prijel žival in jo pozorno ogledoval.
—Ne vem, kaj pomeni ta umetna živalica ... Če so jo pozabili vlomilci, je treba reči, da se zabavajo z otročarijami.
Toda Indijec Tolliam se ni smejal.
—Ta pajek, je izjavil zelo resno, ima morda simboličen pomen. To je pretnja proti vam in znači, da se nikar ne ustavljajte načrtom onih, ki so vam ukradli papirje.
Lionel se je jezno zganil.
—Če mislijo, da me preplašijo, je zaklical, se motijo. Sklenil sem, da grem profesorju Parker-ju na pomoč in nič me ne bo moglo zadržati; odpotujem še danes.
—Premislite dobro, gospod, je dejal Tolliam s skoraj prosečim glasom. Kar se vam je dogodilo, je zelo čudno. Mogočne sovražnike imate ...
—Prekosim jih na ta način, je dejal veselo Lionel, da jih prebitim. Izgubili bodo mnogo časa s tem, da bodo iskali zemljepisno dolžino. Ko jo najdejo, bdm jaz morda že zdavnaj na cilju.
—Torej v resnici odpotujete?
Indijec ga je gledal čisto preplašeno.
—Da, pošteni moj Tolliam, odpotujem in moj sklep se ne da spremeniti. Pripravi mi takoj navaden nahrbtnik in predvsem ne pozabi mojega browninga. Hitro bom kosil, potem pa grem v urad železniške družbe United Mexico Company.
Tolliam je odšel z globokim vzdihom, Lionel Brady pa je sto-Dil v svoj toaletni kabinet. Čez nol ure ga je zapustil sveže obrit, oprhan in v polni posesti svo-
Chicago, m.
EXPERIENCED COOK — Good home, own room. References required. Top salary.
Phone — GRaceland 2-0340
BUSINESS OPPORTUNITY
CLFANERS —
Will sacrifice or fixtures for sale. Rooms. Best offer.
SPring 4-5075 qr independence 3-9387
RESTAURANT for Sale — Good location. Air conditioned. 728 S. State. Owner retiring.
Call Bittersweet 8-9085 after 2 p.m.
GROCERY - SCHOOL SUPPLIES — 3-4 room apartment. Sacrifice. Reasonable on account of illness.
NAtional 2-7594
CONFECTIONEY STORE — Good going business; reasonable; good location.
commodore 4-9346 11700 Michigan Ave.
CLEANING STORE — Clearing district. Good business. Selling account of illness. Huffman pressors. Good spot tailor.
Portsmouth 7-2868
DAIRY STORE — Ice Cream Fountain. Light lunch equipment. Near school. Money maker. On business street.
HOllycourt 5-9396
LUNCH ROOM — Small 12 stool capacity. Apply at
Mary's Lunch 7732 S. Ashland Ave.
GAS STATION — Major Oil Co. 2 bays - 2 lifts - Center of Mount Prospect business district. Priced right.
CLearbrook 3-9885
je energije. Misel na pustolovsko ekspedicijo, na boj zoper miste-riozne nasprotnike, je vrnila pogumnemu yachtmanu vso njegovo življenjsko moč in dobro vo Ijo.
—Pred vsem gre za to, da osvobodim Parkerja, si je dejal. Kar se pa tiče Misterije, urediva najine račune malo pozneje.
Tretje poglavje Mygali
V	zapuščenem kraju predmestja North-Beach stoji še danes čudna zgradba: ima dve nadstropji in obstoji iz samih železnih plošč, ki so privite na jeklene trame. Od zunaj ni videti nobenega okna in težko je uganiti, na kak način je mogoče priti v to čudno hišo, kajti nikjer ni nobenih vrat in železne plošče so povsod iste velikosti in iste sive barve.
Če vprašate kakega prebivalca onega predmestja, vam bo odgovoril, da je bila ta hiša, zgrajena neposredno po velikem potresu, določena za tovarno raket in umetnega ognja. Bodisi da podjetje ni uspelo, ali pa da se je mestni svet proti vil zgradbi take tovarne v neposredni bližini mesta, zgradba ni bila dogotov-Ijena in dolgo časa je bila "Železna hiša" prazna.
Tik poleg te čudne stavbe je stala razkošna vila, ki je bila pravzaprav določena za prebivališče ravnatelja te tovarne. Prošlo leto je to vilo kupila neka angleška dama, komtesa Sara de Glocester, ona, ki so jo v gotovih mednarodnih krogih imenovali Histerijo.
Ta dama je hotela dati podreti Železno hišo, da poveča svoj park, toda zaenkrat jo je, kakor so pravili dobro informirani ljudje, dala v najem nekemu iz-vozničarju iz Lombard Streeta, ki je imel v njej zalogo blaga.
Tako se ni nihče več brigal za hišo brez oken, katere pročelje je razjedala rja.
V	noči, v kateri je postal Lionel Brady žrtev čudnega vloma, o katerem smo pripovedovali, je hitel proti temu samotnemu kraju možak, ki je bil elegantno oblečen in ni bil nihče drugi kot veliki kupčevalec z de-manti iz Montgomery Streeta, po imenu Wilcox. Ovratnik površnika je imel privihan do ušes, klobuk potisnjen na oči in obračal se je pogosto, da vidi, mu li kdo ne sledi. Njegovo čudno, mrzlično vedenje je Kazalo, da je zelo vznemirjen. Ko je prišel pred Železno hišo, je štel železne plošče, počenši od levega ogla, in ko je dospel do sedme, je pritisnil na vijak, ki se na zunaj ni prav nič razlikoval od drugih. Potem je čakal.
čez nekaj minut se je začulo lahno krtanje, ena železnih plošč se je premaknila in pokazala se je ozka odprtina.
Wilcox je vstopil, sledil nekaj časa temnemu hodniku, odprl vrata In se znašel v vestibulu, ki
ga je stražil slabo oblečen Kitajec, s katerim je tiho govoril par besed. Nato je šel v sredo vesti-bula, kjer so vodile železne polževe stopnice navzdol in izginil je v njih ddprtini.
Kmalu nato je Kitajec, ki je bil še vedno nepremičen na svojem mestu, zapazil luž. Zasvetila se je v ozki odprtini, ki se je nahajala sredi vrat. Trikrat se je luč zasvetila in je spet ugasnila : na ta način so zvonili obiskovalci. Vijak, ki je bil na zunanjem zidu hiše, je pri pritisku avtomatično vezal električno stikalo. Kitajec je takoj potegnil za ročaj, ki je bil zvezan z vrati na cesti in minuto pozneje je vstopil možak kakih štirideset let, Mr. Jedediah Buxton, eden najbogatejših žitnih trusterjev v San-Francisku. Kitajcu je šepnil iste kabalistične besede kot draguljar Wilcox in izginil je kot on po železnih stopnicah.
Ko je prehodil dvajset stopnic, je dospel v prostorno in čisto iz železa zgrajeno dvorano. V sredi je stala dolga miza, pokrita s papirjem, okoli mize je sedelo v [globokih, usnjenih naslonjačih sedem gentlemanov najkorekt-nejšega tipa. Prazen naslonjač je čakal zakasnelega Auxtona.
—Hitite vendar, Mr. Buxton, je dejal šaljivo draguljar Wilcox novemu prišlecu; čakali smo vas, da začnemo.
Kitajec Wang-Tai, ki so ga dobro poznali v orijentalskem predmestju kot trgovca z opijem, in ki je bil na videz vodja ostalih članov družbe, je prosil za molk:
—Gentlemen, je začel in njegove male podolgaste oči so se ironično in hudomušno bliskale, novice niso ravno najboljše. Ta mesec si imamo razdeliti samo tristo tisoč dolarjev. To je malo, če pomislimo na riziko in na uplačane deleže.
Takoj se je dvignil protest, in sicer s strani kapetana Georgie-ja Borrowa, ki pa je bil bolje znan pod priimkom Rattlesnake (kača klopotača) in je bil že neštetokrat kompromitiran kot morski ropar, a se je znal vedno izmazati na neverjetne načine.
—To ni mogoče, je vzkliknil; prošli mesec je bilo 500,000 dolarjev in ne morem si razložiti velike razlike med obema številkama.
Wang-Tai je odgovoril z medeno uljudnostjo:
—Ali hočete pregledati potankosti računa, ki ga je šef že odobril?
Ta edina beseda je imela za posledico, da je na mestu pomirila jezo spoštovanja vrednega kapetana.
ZAVAROVALNINO
proti
Ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
19461 SO. LAKE SHORE BL>b.
Pokličite:
IVanhoe 1-9382
Ж Bed iWhat Agmof et Tear ОоипвшЦ«у ohert ХИ1 INXKBNAnOjrMi HrBTtTVTM 01 KWOA SM
CITlZJM'g ВШХД17 IbniMttf lioeated ta ЗПи ШпћаП ВпОДпд Went Darin# UM OoiwoIM»teđ To Form
THE NAnONALITIES SERVICES (ENTER
mow LOCATED AT
leap PROSPECT AVE,	PHONE SU. 1-4660
—Dobro, je mrmral, če je vse v redu . . . Saj veste, stara mr-cina sem, toda na dnu srca iskren kot vsak pravi mornar.
Nihče ni odgovoril na njegove besede in Wang-Tai je začel či-tati poročilo. o položaju z jasnostjo in eleganco, ki bi delala vso čast direktorju kake finančne družbe.
Podjetja tega udruženja pa so bila prav posebne vrste; tako na primer so jadrnico, ki so jo zavarovali za zelo visoko svoto, skrivno raztovorili ter blago nadomestili s kamenjem in prstjo. Ko je bil ladja na širokem mor-
ju, jo je dal kapetan Rattlesnake pri najlepšem vremenu potopiti in mirno se je vrnil na obrežje v čolnu s pol ducatom lopovov, ki so tvorili moštvo potopljene ladje. Zavarovalna družba je bila prisiljena plačati, ker ni bilo mogoče dokazati zločini.
Ali pa na primer druga zadeva: draguljar Wilcox je bil prodal hčerki nekega milijarderja ovratni biserni nakit za 30,000 dolarjev. Nekaj dni pozneje je s pomočjo sodelovanja mastno plačane sobarice nakit spet prišel nazaj v železno blagajno draguljarja. Milijarderka pa je imela v svoji omari nakit iz ponare-
jenih biserov, ki je bil popol®"' ma enak prvemu. Mlinar je bil specialist za požare, čas je imel tri ali štiri pravde zavarovalnimi družbami.
Iz teh primerov že lahko
pamo, da je bilo delovanje lih članov udruženja prav poštene vrste in da ni bilo temi elegantnimi gentlemeni
ostS'1 tako I
ni4

"S 34 VI HQS
enega, ki ne bi zaslužil, da na električni stol.
Ko je bila vsota, ki jo j® ^ načil Wang-Tai, pošteno га^П Ijena, je Kitajec, ki se je tak I vedel kot predsednik skupi" | spet povzel besedo;
(Dalje prihodnjič)
V BLAG SPOMIN
OB ČETRTI OBLETNICI ODKAR JE UMRL MOJ LJUBLJENI IN NIKDAR POZABLJENI SOPROG, OČE IN BRAT
1898

1952


Joseph (Tinko) Udovich
KI JE SVOJE OČI ZATISNIL ZA VEDNO DNE 1. MAJA 1952.
Lepo bilo je življenje ob Tebi, dragi Tinko moj, ljubezen v srcih, smeh na ustnih, živela srečna sem s Teboj.
Pa prišel je prvi maj, ki prinaša cvetja in lepote, a za Te bil je smrtni dan, ta dan veselja in krasote.
Smrt je kruta, smrt je strašna uniči up, razdre vezi,
ostane le bolest v srcu in lep spomin rut prošle dni.
Žalui
ujoci:
FRANCES, soproga EDWARD, sin LEONORA, sinaha ANTON, • brat
MILKA, DANICA, ZALIKA in JOŽICA, sestre FRANCES UDOVICH, teta DANICA HRVATIN, sestrična in več sorodnikov
Euclid, Ohio, dne 1. maja 1956.

оооокхх^^ђ
TISKOVINE
IZDELANE V TISKARNI
Enakopravnosti
SO LIČNE IN V NAJNOVEJŠEM TISKU
Cene so zmerne—naročila hitro zgofovoljena Se priporočamo društvom, trgovcem, obrtnikom in posameznikom
ENAKOPRAVNOST
6231 ST. CLAIR AVE.