Stev. 3. V Ljubljani 1. marca 1833. Leto XJII. Lažnivi prijatelji. Jokl fer te ljubi sreča mila, ' Po tvòjem slédu vsdk hiti. ^A kadar bodo to ranila, Od tebe uaglo vse zbeži : Nosnici kdo vesólo sltiži? Nesüjen kdo li z ujo se drtiži? Prijatelj spremlja te nepravi, Dokler se vije gladek pot. A v brèznili te bojfeč ostavi. Stezé si išče sam drugod : Izklišenci povsod mi bodo Verjeli bridko to usódo. Nocój se biiha nekateri : Iz prsij mßje srce Ufi 1 I'žć se jutri iznevéri, V nevihti stréhe ti ne da, Ker ti nezgóda srebrnike Pobrala, vzela je zlatnike. Prijätelji so troji krivi, Ki bdgat si jih vòdil v svet. Da t( v prepad si pogubljfvi Izginil v evétjì svojih lét : Potfcm so tisti krohotäli. Ki vanj sand so te pohali 1 V. Ä Krepost ne pozna maščevanja. ß^jj ftara .larnejka. Bog jej daj mir in pokoj, znala je mnogo lepega pripo-^ky vedovati. Dobre otroke je posebno rada imela, a hudobne je že po =«^*nosu poznala in jih podila od sebe. .Minulo je že kaeih dvajset let. ^ >r* - > i F kar jo krije crna zemlja, a jaz kakor bi jo videl ▼ grbava, vedno danes. Stara. palico v jednej. a z duhanico (tobakiro) v drugej roci. hodila je uajrajše na pokopališče. Tu je na gomili kacega soseda iz- molila kratko molitvico, poljubila veliki križ, ki je visel pred cerkvenimi vrati, in potem zopet polagoma korakala pod Mejačevo Jipo, kjer je na hrastov panj sela, a mi otroci takoj okolo nje, da bi nam kaj pripovedovala. Jaz sem bil pri starej Jarnejki v nekakej posebnej milosti. Ali veste zakaj? Povedati vam hočem, ali nikarte se mi smijati Bil sem v posebnej milosti pri njej zavoljo tega. ker sem jej prinesel vselej najboljšega tobaka in to najhitreje iz Maličeve trafike. Kadar se nas je takó zopet nekoliko otrok posedlo pod Mejačevo lipo. in sem jaz zopet priskakal k starej Jarnejki s polno tobačnico duhana, teismo jej vsi po visti izpovedali, kako smo bili dobri in pridni, nasmijala se je starka, odprla lobačnieo, napolnila nos s svežim tobakom, podprla se ob kljuko svoje debele palice in začela lako-le : „Ihmes mi je, otroci, res nekako ugodno. Kašelj me popušča in kramar Malič jo danes gotovo odprl nov zavitek tobaka, ker tako lepó diši kakor spomladanske cvetice. Bila seni danes nenavadno daleč na sprehod. tjà do županovega travnika. On d u seui dolgo sedela pod kozolcem in prišlo mi je na misel, kako se svet naglo izpreininja. Kaj je petdeset, šestdeset, sedemdeset let na tem svetu? Nič, otroci, prav nič! Evo poglejte mene: to leto imam uže H križev, jedno kljuko in tri leta na svojem hrbtu, pa sem. kakor da še danes gledam lepo imovino mladega grofa Livadiča, njegove lepe konje, njegove vole in kravo, ter vse ono njegove, krasne vrtove, katerim sled so še zdaj pozna ob župauovej seuožeti. ter vse one brezštevilne purane, peteline, kokoši in piščeta. ki so po obširnem dvorišči letali, grgetali. kikeriknli in ko-kodajcali, da je človeku kar po ušesih v r velo. Danes mladega grofa ni več med živimi. Smrt ga je pokosila taiu nekje na Nemškem, kamor jo odšel, ko je bil prodal svoje posestvo. Starka zakašlja, odprè tobačnico in ponosljä nekoliko pralni. ter potem nadaljuje kakor na novo poživljena takole : „Tukaj imate otroci vzgled, kako Bog večkrat že na tem svetu kaznuje brezbožnega človeka. Bil je namreč ta mhuli grof Livadič tak človek. Bog mu bodi milostiv njegovoj duši ! Nikoli ni šel k sv. maši. nikoli k izpovedi. a vsako nedeljo se je postavil ob cesti tikoma cerkve, ter je ošabno gledal in zasmehoval ljudi. kateri so šli v cerkev k službi božjoj. Kadar je pozvonilo k začetku sv. maše, obrnil se je gizdalin in — šel domov. mesto v cerkev. Najbolj so je posmehoval ta ošabnež nekoj Marijci Obrezovej. Drvarja Matijo poznate, kaj ne? Ta je oil njenega brata sina sin. Vsi Obrezovi so se že preselili na óni svet, saiuó Matija z menoj še tukaj uživa božjo milost življenja. Kj, otroci, to vam jo bila dobra M arij ca.. Starka potegne robec in si otare solzé. „Kadar je šla M a rij ca v cerkev, takój je bil grofic za njo s svojimi ma-lovrednimi pajdaši ter jo je zasmehoval in žalil z neumnimi burkami in šalami. Vprašal jo je. kdaj se jej Bog prikazuje v spanji, je li vidi večkrat angele po noči, koliko „učenažev" je izmolila. od kar je zadnjič Boga razgalila i. t. d. Marijca se je zaradi tacega zasmehovanju večkrat britko razjokala. Niti blizu grofove graščino ni smela. Ljudje so jo nagovarjali, naj predrznega mladeniča obznani gosposki, ali bolje je storila, da ni slušala ljudi, ker potem bi bilo še slabejše za ubogo siroto. Neccia «In»' je Itilo v graščini nekoliko tuje gospode. Vso noe stì se vselili in bili fidane volje, a zjutraj ko «e vsi z mladim grofom nekam raz-jrubili. Mladega profa. katerega je bilo drugače vsak čas videti na vsakem ,i«*iu hiše. ni bilo videti ta »lan nikjer. Njegovi služabniki so se na večer zelò ustrašili, a še bolj druzega dne. ko ni bilo gospoda grofa od nikoder. Preti večeru istega dne se pripelje mladi grof na veliko veselje svojih služabnikov — kaj mislite otroci, s kom V Z Obrezovo M arij co, dà — z Marijco. Ljudje iz vasi so vreli skupaj, ko so gledali to čudo. (irof brozhožnik. ki se je povsod norčeval iz pobožne Marijee ter jo zaradi njene pobožnosti in bogoljubnega življenja žalil, ta grof se je zdaj peljal z .Marijco v jednem vozu! rKaj to poméni V kako je to vprašali so ljudje drog druzega. Kmalu je bila uganka rešena. Marij ca idoč druzega dne iz Podklanea domóv. kjer je pomagala strini žito vršit, in prišedši do bližnjega gozdiča, slišala je nekako stokanje na llrusuikovej li vaili. (Mm bolj je poslušala, tein bolj s«' jej je zdelo, daje to trias kakega nesrečnega človeka. Pohitela je po óneui puštan kraji od koder se je slišal človeški glas iu na svoje veliko začn-dt'Ul/' uaš.k mladega grofa Li vadi ča, s krvjo obJitega njiui okrvavljena suknja. (irof od slabosti, a nekoliko tudi od sramote ni mogel uiti besedice i z pregovoriti, ko je videl, ila je njegov rešitelj ravno tista Marijea, s katero si* je on vedno norčeval iu katero je toliko krati po nedolžnem razžalil. Marijea ga niti vprašala ni. kaj je vzrok tej nesreči, storila je vse, kar je v tem hipu •storiti mogla : privzilignila ga je in videč, da je zaradi odtekle krvi takó onemogel, da ne more na nogi. položila ga je zopet na razgrneno suknjo iu ga prosila, naj ostane miren, dokler ne pridejo z vozom ponj. To rekši, hitela i*' v bližnjo vas po voz in za nekoliko časa se je uže peljala z grolbm domóv. Tudi domaje Marijea storila vse, da bi se mlademu grofu hitreje pomagalo. hruzega dne se je po vsej vasi slišalo, da je imel grof z nekim tujcem dvoboj zaradi razžaljene časti, in v tem dvoboji je bil hudo ranjen. Slišalo je tudi. da je Marijea grofu ohranila življenje. Za nekaj dni po tem dogodku je poslal grof Marije i veliko mošnjo srebrnega denarja v zahvalo za njeno požrtovanje : ali ona mu je vse to vrnila, rekoč, da je za njo najboljše plačilo tolažba, da mu je življenje otela. a* Od sili cl ob ni mladi grof nikoli več M a rij ce žalil. nego povsod jej je skazoval primerno spoštovanje. Tudi v cerkev je začel hoditi ter je bil ml tega časa ves drugačen človek. Ne vem. ali je. ali »ni res. slišalo se je pozneje, da so ga na Nemškem razbojniki ubili. Bilo temu kakor si hodi, to je gotovo, da ne živi več. in tudi njegovo rešiteljice Marijee ni več na svetu. Takó otroci — završila je stara Jarnejka svojo povest — takó so večkrat godi ljudem, kateri oblagodarjeni s posvetnim bogastvom mislijo, da so smejo norčevati s sirotami in šalo uganjati z verskim? nauki." Starka zopet ponoslj» nekoliko tobaka in so vzdigne. Jaz hitro skočim in jej podam palico. Za malo časa potem umrla jo tudi ona. Bila je to njena poslednja povest, katero nam je pripovedovala. Dokler koli bodem živ yi kadar koli pridem pod Mejačevo lipo. vselej se bodem spomina 1 stare Jarnejke. mladega grofa in Obrozove Marijee. Lj. T.. —-K- /PPl^' Sreča in Nesreča. IM il je siromak kmet. ki ni imel niti orodja za obdelovanje zemlje uiti živine, a otrok je imel celo kopo v hiši. Prišla je vzpoiulM, in siromak ni znal s čim bi oral. Njegovi sosedi so šli z oralom in živino na polje, a on je šel z motiko. Takó idoč je srečal dve lepi ženi. Jedna je bila Sreča. a druga Nesreča. Vprašali ste ga : „Kara ideš, prijatelj V-1 Siromak jima odgovori : „Zeni moji dragi ! Nesreča me vedno preganja : moji sosedi gredo na polje orat z oralom in živino, a jaz z motiko na rami. Ne vem. kako prehranim sobe in otroke." Ženi ste si nekaj tiho na uho zaAeptafi in 'rekli: „Darujve mu nekaj!-1 Nato reče Sreča: „Mož je tvoj. daruj mu ti!" In Nesreča mu je podarila deset rabljev iu rekla : „Pojdi domóv iu kuj»! si vola !" Siromak pride domóv in skrije denar v lonec, ki je bil s pepelom na-polnen. Druzega dne pride v hišo soseda, žejo bogata kuma. in reče : „Ali nimate malo pepela? Imam zelò umazano perilo." „Glejte. ondu v kotu je lonec s pepelom. vzemite si ga/ dejala je si-romakova žena. Ko pride siromak kmetič domóv. ogleda se po hiši in videč, da ni lonca nikjer, vpraša ženo. kam je spravila lonec z denarji. Žena se je join izgovarjati, da ni znala, da so denarji v lonci. Rekla je : „Prišla je soseda in vzela lonec s pepelom/ Siromak kmet je šel takój k sosedi in jo prosil, da hi mu dala denarje nazaj. Soseda mu reče: „Verujte mi. da nisem videla nobenih denarjev/ Kmet je šel k sodniku, a ta mu ni dal pravice. Rekel je : „Ti nisi imel denarjev. a rad bi jih imel po krivici/ Siromak se je jokal, vzel je motiko in šel novič na dolo. Takó idoč. srečal je zopet óni dve ženi. On ju ni spoznal, a ženi ste ga spoznali. Vprašali ste ga kakor prvič, in on jima odgovori takisto. Nesreča mu je podarila dvajset rabljev. Kmetič gre sta riše in rojake, ila bi jej od-J i; pustil vse grehe iu jej razsvetlil ! um. da bi mogla vedno sani A I f dobro delati. — Kadar se je I 1 zjutraj p re bui lila. takoj je sklc-! nila svoji nežni ročici in molila k Bogu, da bi jo čuval in branil ves ilän ml vsake nad- da bi jej branil njene preljube loge in nesreče. — fn kaj mislite, otroci! da je Milka zaman molila? — Ni. Poslušajte, kako jo je Bog obvaroval veliki» nesreče. Neeega dne proti večeru je šla Milka iz šole domov. Hiša njenih sta riše v je bila precej daleč otl šole. Bilo je po zimi in velik sneg je bil zapadel, (iredoč po cesti komaj je sirota privzdigovala nogi od tal. tako debel sneg je že ležal po cesti. Vrhu tega je začelo zopet tako hudo snežiti, da -Milka niti tri korake daleč ni videla izpred sebe. Takó je izgubila pravi sled in zabredla je v neki jarek, v katerem je sneg ležal prav ua debelo. Bila je že takó trudna in zdelana, da uiti čutila ni. kolika nesreča jtj preti: kajti ležeč v dosti globokem jarku, vsa s snegom zameta ua. mislila je. da se bode inalo odpočila in se poffej iz sneg» izkobalfk ter naprej .škt. .Ui varala je! Takó počivajoč« padal je sneg bolj iu bolj na njo, da je bila malo ne že vsa v snegu, a k temu jej pride še spanje na oči in liotela je zaspati. Ali Bog jo je obvaroval te nesreče, ker ako Iti bila zaspala, zmrznila Id bila čez noč v tolikem snegu. Na njeno srečo je šel po tistem polu gozdar s svojim psom iz gozda domóv. in prišodši blizu uboge Milke, ugleda, kako mil pes skače in kako laje proti ónem kraji, kjer bila Milka v snegu zakopana, liozdar »topi bliže, da bi pogledal . na kakšno stvar pes toliko laje. in glej ! tu zapazi holmec snega. iz katerega moli rudeča ruta. V prvi hip se je zelò ustrašil, ker je mislil, da je kri. ter je kaka divja zvér raztrgala kako živin če ali pa človeka. Zatorej je začel sneg odgrébati in takój mu pade v oči Milka, katera se je bila kakor iz sanj prebudila in po konci sklonila, (iozdar jo spozna, izvede jo na cesto in pelje domóv. kjer so je starisi že težko pričakovali. Kako so se prestrašili ubogi stanisi, kadar so slišali, v kolikej nevarnosti jo bila njihova preljuba hčerka. Mati so ,jj> vprašali, zakaj ni vstala iu dalje šla proti dómu; ali Milka jim je rekla, da ni mogla, ker je bila od vseh strani s snegom zametana, pa je tudi prav nič ni zeblo. Mati jo vprašajo dalje, če se. ni nič bala in jokala 7 „Nič se nisem bala iu tudi jokala se nisem," reče Milka,, „ker sem znala, da me varuje dobri Bog, h kateremu sem vedno molila.a Vsi so se čudili tem otročjim besedam in hvalili Boga, da jim je ohranil Milko. Glejte, otroci, takó pomaga Bog vsacemu. kdor k njemu rad moli iu se mu priporoča. __(Iz „hrvam,»" pr. /. T.) Opeharjen kmet. ffKratkočasnica.) o zimi inalo lie pri v sa kej hiši na kmetih zakoljejo svinjo ter okonèujejo ^ La reseli dan s turožem ali kolino. Kmet Moćnik je imel mnogo prijateljev iu znancev ; zato je dobil f od njih toliko klobas in mesa v darilo, da mu svinja, katero misli zaklati, Iii ne bila dosti, vsem koline povrniti. V tej zadregi se poda k prijatelju Klopen in ga prosi za svèt. kaj mu je storiti, da so temu sitnemu povračilu izogne. .Ne morem vam boljšega sovetovati. Močnik moj dragi." reče niu Klepec po daljšem premišlevanji, ruego to, da jutri, kadar vstanete. vsaeomu sosedu rečete : Nekdo mi je svinjo ukradel !" — Kmetu Močniku se ta svet dopade in obljubil je takó storiti. Zviti Klepec pa je to noč zase porabil ter jo .Močnikovo svinjo res ukradel. — Osupelost in strah soseda Močnika, ko druzega jutra ne najde več svinje v svinjaku, laglje si je misliti nego popisati. Kakor besen je tekel iz dòma in prvi. katerega je srečal, bil je njegov prijatelj Klepec. kateri gaje bil takó grdo okanil. Komaj ga ugleda, uže mu kriči naproti: „Klopce ali čuješ! Nekdo mije svinjo ukradel, katero sem mislil to jutro zaklati." „Takó je prav," odvrne mu zviti Klepec, „takó morate vsaeomu povedati. katerega koli srečate." „Dà, ali to ni izmišljeno, meni je svinja res ukradena," vpije. Močnik dalje. ..Izvrstno, izvrstno delate, le tako naprej vsaeomu, kdor koli vam pride naproti," reče hudobni Klepec, „če boto takó govorili, vsak vam bodo verjel." Opeharjeni kmet se jezi, vpije in razsaja, da bi dokazal, ka se ne šah, nego da mu je svinja res ukradena, ali vse ne pomaga nič : bolj ko se jezi, bolj ga Klepec hvali, da se zna tako dobro izgovarjati ter mu reče se naposled: „Dober pripomoček ste iznašli, da vam poslanih kolin ni treba vračevati !" Draljc; mej konjsko krmo je to posebno oves. Ogerska krčma ali „esärdä." uKPldkar ljudje potujejo po svetu, nahajajo se ob cestah hiše. v katerih ^^ tnulni popotnik dolu' počitka in vsega. česar mu je treba v okrepčanje njegovega telesa. Take hiše imenujemo krčme ali gostil nice. Zna s,», da so krč m c zelò različne po svojej vnanjej podobi, pa tudi po svojej no-trésjpj «»pravi. Po velikih mestili so take hiše zidane z velikimi troški. ter je v njih preskrbljeno z vsem. česar koli potrebuje človek, ki potuje po svetu in Iii rad imel postrežbo, kakeršne je vajen doma pri svojej družini. Krčme imajo torej ta namén. da v/.prejemajo goste v svoje prostore in jim postrezajo tako. kakor si gostje žolč. Po vaseh so krčme mnogo priprostejfee nego po mestih in trgih. Tit se krčmar ne peča samó s postrežbo v njegovo hišo dohajajočih gostov, marveč tndi s kakim drugim obrtom, poljedelstvom in živinorejo Mnogo krčmarjev na kmetih je tndi trgovcev, rokodelcevitd.. kar je po vsem naravno. ker o satnih svojih gostili bi se no mogli preživeti. V krčmi na kmetih tudi ne more vsak gost zahtevati zase posebne sobe. kajti vsak. kdor v bi ko krčmo pride, najde le jedno samo sobo. v ka torej (.Verska krčma ali _csarcla,u gostjo drug poleg druzega sede, jedo. pijó, kadć. igrajo, poj o, si» prepirajo itd. Vso to glodati in poslušati ni vsacemu v veselje : a dobè se tudi ljudje, ki se ravno v takoj družbi počutijo prav ugodno, ter se večkrat dolgo v noč zabavajo pri istoj mizi krčmi. Hoja v krčmo postane lehko navada, kar premnoge izkušnje uče : gorjé tistemu, pri katerem se ta navada izpremenf v strast. ..Pitni bratje v mladosti, siromaštva s vat j o v starosti.14 pravi narodna prišlo vi ca. ki jo tudi resnična. A druga se glasi: „Pijanec se spreobrne, kadar se v javno zvrne." Krčma, katero vam danes v podobi stavimo pred oči, jo krčma, kakeršne se nahajajo po ogerskili vaseh in jo po ogrsko r e sarda u imenujejo. Pravi Ogei-je uže po naravi jako vesel in živ človek, zatorej si lehko mislite, kako živ-ljenje jo v takoj krčmi. kadar se precejšno število takih ljudi vanjo nabere. Xe le. da so vrlo .praznijo kozarci — ker Ogorska v našoj monarhiji največ pridela vina — temveč slišijo se tudi vesele pesni, cigani godejo na svoje gosli in veselemu življenju ni konca ne kraja. Vogrskoj esardi" se dohó ljudje vsako vrste skupaj. T11 sedi Oger, vihajoč svoje velikanske brke. ter posluša veselo ••iganako godbo. Poleg njega sedi obožni Slovak s svojo drateno robo. Stoječ, z bičem v roci, pije tujec voznik v tem. da se mu odpočijejo konji zunaj pred hišo. K Ivi« ne pridružijo še drugi ljudje. različni po stanu, jeziku in noši. Da-si se zelò razlikujejo drug od druzega. vender so si vsi dobri iu prijazni pri kozarcu vinske kapljice. Hodi si, da je „eaarda-* kraj v počitek in okrepčanje mnogih tujih in domačih. vender se ta kraj tudi lehko izpremeni v hišo, katere se je treba varovati in izogibati Po samotnih krajih so krčme večkrat v zbirališče najbolj zavrženih ljudi. Tu 80 dogovarjajo o hudobnih činih, delajo načrte k tatvini in ropu. o katerih navadno krčmar najbolje ve sovetovati. Tnjei. ki pridejo nevedoč v tako razbojniško gnezdo, izgube vse svoje premoženje iu večkrat še celò življenje. -Marsikdo je šel vesel iz dòma, misleč, da se povrne srečen in zadovoljen, a ni ga bilo več nazaj, in njegova žena in otroci niti toliko ne vedo, kje počivajo korfti dobivga očeta. Najbolj priproste kreme vidimo po vzhodnih deželah. Prenočišča po teli krajih večinoma niso nič druzega, nego prav priprosto sestavljena streha, ki nas brani dežja : drugih ugodnosti tu ne najdeš. Po okolnostih so tudi taka zavetja popotnikom velika dobrota, «amò da je treba imeti pri sebi òno čudno zélice, ki se imenuje „zadovoljnost/ T. roti sevcidvzhoduej strani od Kostanjevice, kaki dve uri hoda. je. prijazno mestice Krško. Razprostira sc ua podnožji s. trajem ohrastenega holmca g po dolgoma ob Savi, ki urno vali svoje šumeče valove proti sosodnej T Hrvatskoj. trgajoč zemljo zdaj na levem zdaj na desnem bregu, delajoč sèm ter tja peščene otoke po precej širokej strugi. Stop i vsemu iz mesta izpremené se brda v krasno ravan, in odprè se mu veličasten razgled po sosednej Štirskej in Hrvatskej. Okolica je l'ila že v starodavnih, prazgodovinskih časih obljudena. Stalo je blizu sedanjega mesta, med vaséina I »movo in Vihre, kel tsko-rim Jjan sko mesto N ovio d nn u ui. Istinitost tega mnenja nam svedočijo razne starine iz keltske in riinljansko dòlio, recimo kameni z latinskimi napisi, razne posodo, stebri in novci. Iz teh ostankov smemo sklepati. da je bilo mesto jako cvetoče : tod je šla tudi riniljanska cesta. — Tudi krščanstvo se je tu jako zgodaj razširilo. Za časa preganjanja kristijauov jo tudi tu m učeni kov kri močila zemljo. V tem mestu je za Jezusovo vero kri prelil junaški, petindvajset letni mladenič Peiagij, ki se je porodil v K moni. Tudi sv. mučeni ki Heradij. Pavel in Akvilin z dvema drugima tovarišema so v Novi od uno iu u za sv. vero svoje življenje dali. Njih spomin se v cerkvi goduje v 17. dan maja. Tudi se pripoveduje. da je v Noviodunumn dljè časa vladal Konstans. sin cesarja Konstantina. V četrtem stoletji je mesto izginilo iz povestnice : razdejali so ga o preseljevanji narodov divji Huni ali kak drugi divji narod. V srednjem veku je bila okolica pod oblastjo Oglejskih patrijarhov. in to v cerkvenem in političnem oziru. Svoja imetja s«» patrijađii izročevali v Zgodovinsko - mestopisni obrazci. (Spisuje P. F. H.) X. Krško. fevd raznim plemenitim rodili nam. ki so «i jih pa tekom časa prilastile. Takšen fevd Oglejskih patrijarhov je l»il skoraj gotovo tudi Krški grad, ki se koncem dvanajstega stoletja v listinah že omenja. V poznejših letih so nahajajo lastniki irnuln Krški gospodje : Bertold 124*. L, Ortolf 1262. L Herman 1H22. 1. in Martin 1337. 1. Ko je izumrla ta rodovi na. prišlo je Krško v roke Celjskim grofom skoraj gotovo kot fevd Oglejskih patrijarhov. Leta 1S7Ü. je izročil patrijarh Janez grofu Hermanu tudi pravico patronata Lo>kovàke župnije. Na tem «radu je živel grof Friderik s svojo drugo ženo zalo Veroniko Deseuiško. Po zavratnej smrti slednjega Celjskega grofa l'lrika III. v IMemgradu (145i>. J.) *» pripadla obširna posestva deželnemu knezu cesarju Frideriku. Vsi nI pogodbe je prepustil cesar Friderik Krški grad Clrikovej vdovi, ki je nekaj casa tu živela: a pozueje je huje šla v svoj rojstni kraj Dubrovnik ter je Krški grad oskrbovala po oskrbniku. Po njenoj smrti je pripadlo avstrijskim vojvodam tudi to imetje, katero so zastavljali raznim plemenitim rodbinam. Takó je bil zastavljen grofu Turiiu : njegovi dodici so ga pmlali Ivanu Valvazorju. Koncem 18. stoletja je grad kupil Jakop Auersperg ter združil to posestvo s turusko graščino. Za časa Valvazorja je bil grad še dobro ohranjen, a zdaj že skoraj razvalin znati ni. Okolo gradii na podnožji holmca so si tekom časa ljudje postavili bivališča. ker so imeli ob nevarnih časih zavetje v utrjenem gradu. Kdo je prvo hišo postavil nani ni ohranila zgodovina. V drugoj polovici 15. stoletja je morala naselbina hiti že precej znamenita : kajti da bi se laže utrdila ter branila proti turškim napadom, podelil jej je z raznimi pravicami jako radodarni cesar Friderik IV. v 5. dan marca 1477. leta mestne pravico. Iz istega vzroka je rečenoga leta tudi trg Lož in Višnjogoro v mesti povzdignil. S tem letom se toraj prav za prav še le prične zgodovinska doba Krškemu mosta. Mesto je dobilo tudi svoj grb. ki nam kaže na višnjavem polji v končnem delu zeleno gorovje, v srodi na jednoj polovici podobo sv. Janeza evangelista v rudečej obleki, držećega v roei kolih s tremi kačami, a na drugoj polovici je videti podobo mesta. Vsled svojo lege ob Savi iu glavnoj cesti se je mesto hitro razevitalo kljub raznim nezgodam. Za Friderikom so vsi drugi vladarji mostu potrdili njegovo pravico ali mu pa še novih pridevali. Mesto je imelo ludi pravico sodstva: znamenje sodnikove časti je bila srebrna sodniška palica. V letih 14ttf>. 1475 in 154ß sta mesto in okolica mnogo hudega prestala po divjih Turkih. Tudi o družili nezgodah se poroča. Leta 1542. so kobilco — za naše kraje redka prikazen — pol je popolnem pokončale : vsled tega je nastala grozovita lakota. Lota 1U2V). okolo kresa so bili takó grozoviti nalivi, ila je voda cele vasi z ljudmi in živino vred odplavila. Nasledek povod nji je bila velika dragina in lakota naslednje leto. Več tisoč ljudi. — pripoveduje kronist — je pomrlo lakote, mnog« so jih je pa izselilo na Ogersko in Turško. — X letih 107*. lOìkf. 1H34 iu Umi f« po mestu iu okolici davila kuga ljudi. — Tudi potresi so mestu mnogo kvare naredili. Leta 1628. •— v soboto p«) binkoštih — je nastal mod <5. in 7. uro /.večera zelò hud potres, ponavljajoč se vso noč do druzega dne. Dotično sporočilo pristavlja, da so zvonovi cerkve „nase ljube tiospé" v Leskovei sami zvonili. Porušilo so je mnogo gradóv. cerkva in poslopij. Štiri leta pozneje, je jedno noč- in dan ponavljajoči so potres napravil mestu zopet mnogo kvare. Ljudje so kar omedlevali strahu. V 14. ilan junija 1639. leta je bil vložen temeljni kamen samostanu očetov kapueinov v navzočnosti Novomeškega prosta Nikolaja M ran-a. arhidi-jakona za Dolenjsko in ob jednem župnika ('irkniškega in mnogo dragih duhovskih in svetnih gospodov. Mesto je plačalo za stavbo potrebno' zemljišče, darovalo še 400 gld. v denarjih. 1200 gld. pa posodilo. Redovniki so skrbeli za poduk mladine do 1803. leta. Za časa Lutrovih novotarij so se tudi Krščani gibali. Deželni stanovi so poslali v Krško Janeza Weikslerja. da naj jim oz na nuje novo vero. Tedanji župnik in arhidijakou Polidor Montegnaua. bil je pozneje prost v Novomestu. zapodil je pridigarja iz lece. \ meščani so s«1 bili že toliko navzeli novega dubà. da so se zanj potegnili. Rila bi se župniku slaba godila, ako bi je. ne bil naglo popihal v Celje. Za meščane je imela ta gorečnost slabo nasledke. Deželni knez. nadvojvoda Karol. poklical je Krškega sodnika iu nekaj meščanov vtiradec ter jih tu vtaknil v ječo. kjer so imeli priliko premišljevati o novutarijah. Tudi kmečkih uporov v 10. stoletji so se meščani udeležili. Naj se tu nekoliko omenijo. Že 1503. in 151 H, leta so se vzdignili kmetje zoper samovoljno ravnanje graščakov in oskrbnikov, ali hitro je bil upor zadušen iu uporniki so se povrnili zopet na svoja opravila. Dve Jeti pozneje (1515 1.) se zopet kmetje u prò. t »kolo Rrežie se je bilo zbralo okolo 40.000 upornikov. Posvetujejo se. kako bi dobili zopet svoje stare pravice in svobodščiue. Sklenejo na postavnej poti zahtevati svojih pravic. Zategadel odpošljejo poslance k cesarju Maksimiljanu v Argsburg. (V\sar jih odpravi z dobrimi obljubami, V tem so pa mislili uradniki iu graščaki zatre ti upor s tem. da so nekaj načelnikov zaprli iu umorili. To silno razdraži zbrane uporueže. zatorej planejo nad gradove in samostane. Zlasti v Mehovskem gradu poleg Novomesta so strašno divjali. Baltazarja iu Nikolaja Mindorferja ter dva druga viteza so treščili preko zidovja v globočino : ženo in hčere Miudorferjeve so pa oblekli v kmečko obleko ter jih tirali na polje, češ. naj delajo in poskusijo, kaj trpi nborni kmet. V tem se zberó brambovei, združijo se s cesarsko vojsko pod poveljstvom Jurija Herbersteina ter udarijo na združene čete upornikov pri Brežicah meseca septembra 1510. leta. Fstajniki so bili premagani : kar jih ni obležalo na bojišči, razkropih' so se na vse strani ali pa bili ujeti, in te je zadela strašna osoda. •— A to ni iziuodrilo kmetov niti graščakov. (Konec- prihodnjič.) -H- f Karol Véliki in kovač. irol Veliki, kralj Frankov . je bil silno močan. Podkev je zdrobil z jedno roko kakor kos kruha. Moža v železnej obleki je vzdignil in Iržal k višku-, kakor kako igračo. Nekoč je jezdil na izprehod. Med potjo se pripeti, da je konj izgubil podkev, tire k bližnjemu kovaču, da bi mu novo podkev napravil. Koje kovač podkev napravil, vzamejo Karol in jo zdrobi, rekoč : nTa podkev ni za nič !u Kovač napravi drugo, a to Karol zopet zdrobi. Tako tudi tretjo, četrto, peto i. t. d. Slednjič sta prišla do jedne, katera je bila dosti trdna in s to podkuje kovač konja. Ko je delo izvršil, podil mu kralj za plačilo tolar. Kovač vzame tolar, dene ga med prste in ga zvije kakor košček papirja. 4T> rckoè : ..Ta hilar ni za nič !" rak« tudi druzega. tretjega i. t. d. Kralj vide?. da mu ne bode mogel pUniti. poda 11111 eokin. Kadar kovaè vidi cekin v roei note sa zviti, neg" spravi ga in an kralju lep» zalivali. Kralj odjezdi dalje, veseleč se. da je našel wirf jednakoga korenjaka. Vatkì v K. Lov na veverice. fjo naših hribih imajo farani navadno po jednega duhovnika, kateri jim ; mašuje zjutraj ob šestih. Priložnost imajo potem počivati po ves do-pMudne. Poležejo pod senco ovočnega drevja; roko si ilenđ pod glavo, s klobukom si pokrijejo obraz, da jih ne motijo brenčeče muhe in dneva svit. Kdor je bolj zgóvoren in menj zaspan, poišče si družbe : tam se kramlji o vsem, kar koli kdo vé in zna. Ta pogovor mladih ljudi pa ne zanima vsikdar in mnogokrat se jim nit utrga ali pa poide. Iger ne ljubijo naši ljudje; k večjemu naletiš pod kozolcem pastirja, da tikajo po deski solde. Postimi možak bi pač najraje krepčal se s kapljico vina, ali, ker žep, će ob vanj potolče, ne dà glasii, treba mu je zariti se v svoj ulujak, kjer pod vplivom čebelne muzike kmalu zaspi iu zasmrči. Ali taka drémavost ne ugaja dijaku ; saj se po dnevi ne utrudi iu po noči dovoljno naspf. Cemèl sem časih v hiši za mizo ter bobnajoč po njej podil razposajene muhe. Naslonil sem glavo ob roko in tožil in stokal o dosidnosti. Sam sem bil v hiši, le ura je tik-takala na steni meni nasproti. A videč, da s tem ne odženem svojega nasprotnika, iskal sem pazljivo z očmi od stene do steno, od police do police orodja, ki bi mi pomagalo odgnati dos&dnost. K sreči so se slednjič oči zapele ob puško jeduocevko, ki je vsa zaprašena in s pajčevinami opredena visela gori v kotn. Misli si, dragi bralec, vreme in naravo, kakeršna je v začetku meseca septembra. Po travnicib je ravnokar pokošena otava, hobotuo poganja bledo-vijolčasti podlesek. Nekatera hruškova drevesa v sadnem vrtu stojé užć prazna in listje rumeni in odpada, druga zoré in vsak trenotek se utrga rumeni sad, vrši med listjem in cepne na tla, kjer naglo k sebi zvabi množico kakor baker rujavih mravelj. Keši jo te nesreče, poberi jo in utakni v žep ! Med zelenim, vender užć rumeno opikanim listjem češpelj te pozdravlja plod, modrejši od nebi, ki se zastrt s sivimi, razkosanimi oblaki prostira nad vrtom in ujivo, po katerej pastir preganja živino, da pogrize deteljo strnišnico. Cuješ njegov glas, ko vrača živino, vmes zalaja pes, sicer je pa vse tiho in minio od domače hiše pa