Uredništvo v Gornji Radgoni, Spod. Griz štev. 7, l. nadstropje. Rokopisov ne vrača. *• •• •«
zhaja vsak četrtek jirtraj in stane poštnino vre'' £eioieto24Diii, % leta 12 Din, za leta 6 Din
fasamma Usvfila
Poštnina plp' ta v gotovini.
13. itn.
.ìSnfl STR
ASILO OBMEJNIH SLOVENCEV
Upravništvo v Gornji Radgoni, Spod. Griz štev. 7, I. nadstropje. Telefon štev. 7.
laser ati : Ena šest-stolpna petitvrsta (prostor 3 mm visok in 42 mm širok) 75 p. Pri večkratni objavi primeren popust.
Fosamuna številka 75 p
Sonji Radgona, dne 29. marca 123.
V. liti.
Velikonočne misli.
Peta Velika Noč po našem narodnem in državnem ujedinjenju, peta Velika noč obenem peti rojstni dan Murske Straže!
Človek, ki je pred petimi leti zlezel iz strelnega rova, bi mislil, da so danes sledovi svetovne morije že izbrisani ! Kruto se moti, kdor misli tako. V petem letu takozvanega „ujedinjenja“ in „svobode“ so sledovi svetovne vojne začrtali globoke brazde — povsod. Tudi v dušah. Ošabno in nečloveško smo se posmehovali revnim in lačnim nasledstvenim državam, posebno Avstriji in nismo nič pomišljali, da se kolo usode suče, venomer suče in da — četudi ne letimo z Avstrijo, ki se je sedaj vsled spretnosti njenih državnikov na znotraj videzno konsolidirala — paralelno v popolno propast, vendar smo na poti za njo. Samo z razločkom, da hitimo v gospodarsko brezvladje v precejšnji distanci. Razmere sosednje države se vidno boljšajo. Res je tam draginja, ali denar ne skače, dočim pada vrednost naše uboge pare — rapidno, katastrofalno.
Z velikim in nepremagljivim upanjem smo pričakovali velike bodočnosti, zboljšanje socijalnega položaja za vse sloje našega naroda; kajti čemu bi se prelilo tudi toliko krvi, ako ne za boljšo bodočnost, za izboljšanje razmer? Zmotili smo se v računu. Najširše plasti našega naroda je zajela beda: V družini ni veselega razpoloženja, ker ni kruha, ni sredstev; jetika hodi od koče do koče in pobira naš cvet, odraščajočo mladino. Jetiki pomaga otrovni alkoholizem, v katerem revni in nižji sloji iščejo utehe in pozabljenja. Hrana je nezadostna, ker se „mora" izvažati naše narodno bogastvo. Tudi stanovanj ni in naš narod je obsojen v za-
dohla stanovanja, brloge in kleti---------
To pa kakor v mestih, nič manj na deželi.
Vse to v petem letu našega ujedinjenja, ob peti Veliki Noči!
Zdi se mi, da je moje trpeče ljudstvo, brezpravno in zasmehovano od lastnega brata — rojeno na Veliki petek. Kdaj pride njegova Velika noč, njegovo resnično Vstajenje? Kakor je vstal Odrešenik, zmagalec nad Smrtjo, tako mora in bo vstalo naše ljudstvo, pripeto na križ od brezpravnosti, krivice, zasmehovano od bratov lastne krvi!
Naše dobro slovensko ljudstvo je rojeno na Veliki petek! Celo njegovo životarenje med drugimi narodi je dolga veriga trpljenja, krivic, zasmehovanj, izrabljanja in izkoriščanja. Rojeno na Veliki petek je vstalo naše ljudstvo in v velikih trumah šlo za Odrešenikom, gledajoč v njem Uteho in Tolažbo.
Teptanemu slovenskemu narodu je samo njegova vera v Odrešenika vseh bednih in zatiranih ona čudežna moč, ki ga ohranja že stoletja in stoletja in mu daje moči, ’ ".l'aia, veruje, upa in ljubi! Naš narod ima vero, trdno vero v «bo’išo ^dočnost, vero v ’enika, ki je ud ii zanj	na Kaivaiiji.
Kakor v žalostnih dneh Velikega tedna, tako žive še danes, posejani med revne, bedne množice — ljudje, po duši in Bogu naši bratje. V blesku in sijaju žive. Vsega imajo v izobilici, vsega, samo srca nimajo za trpečega, gladnega, bolnega, zatiranega brata. Poznajo le sebe, bližnjega ne.
Veliki Odrešenik, bičan, opljuvan, s trnjem kronan, križan, ki je vstal tretji dan svoje smrti je z razpetimi rokami na Kalvariji zaklical nemo, brez besed ob uri smrti na Veliki petek: Kakor objemajo te za vas prebodene roke ves svet, tako se ljubite, bratje med seboj ! — Hudobni svet ni čul tega klica, ni čula zemlje bolestnih vzdihov božjega Odrešenika ...
Bolj kakor kedaj poprej je polna zlobe, bratomornega sovraštva, greha, krivice, suženjstva!
Na Velikonočno soboto in nedeljo bodo zapeli revni zvonovi širom naše lepe, z lepoto in rajskim krasom obdarjene domovine. Spomladno razpoloženje bo prepevalo v zvonovih. Naj prepeva tudi v naših zmučenih srcih! Saj mi, ki verujemo Vanj, ki je bil križan za to, da odreši svet nismo izgubili upanja v boljšo bodočnost. Četudi v trplenju, bedi, obupu in strahu pred zoro drugega dneva se naša zmu-čena srca dvigajo ob zvonenju revnih velikonočnih zvonov do nebes.
Kvišku srca! Vstanite, bratje!
Duševno življenje je resničnejše od vsakdanjega, materijalnega. V ognju se čisti zlato, na dnu morja so skriti biseri v blatu morskega dna, po viharju zasije mavrica, po dežju solnce: Niso v nas še umrli ideali, ne! Še lepši so; kakor izbru-šeni biseri so blesteči, svetli, krasni !
Vsi bolni, bedni in trpeči, deca brez matere, smrti zapisani obrazi, kličem vam : Kvišku srca! Kvišku oči na Kalvarijo, kjer se je dal za vas razpeti On, Bog Ljubezni, Usmiljenja in Dobrote. On, ki vas vse brez razlike vere in narodnosti in političnega prepričanja zaklepa v Svoje božje Srce !
Naš na Veliki petek križani narod trdno upa v svoje vstajenje, kajti priti mora, vstajenje naroda, ko bomo enakopravni vsi, tudi oni, ki so danes teptani in užaljeni. Tudi naša, na zunaj svobodna, jugoslovanska država bo doživela dan, ko bodo njeni sinovi resnično svobodni, neodvisni v socijalnem pogledu, prosti v svojih naziranjih, svobodni v svojih političnih pravicah. Na razvalinah sedanjega režima oligarhije bo vzklilo vstajenje notranje svobode in prostosti, se bo začela roditi Velika noč danes družabno zapostavljenih, socijalno izkoriščanih državljanov v svobodni svoji državi in domovini.
Zato veljaj danes širom cele naše lepe slovenske domovine velikonočni klic:
Kvišku srca, bratje!
Zaslužena zaušnica.
(Izvirni dopis.)
V Banatu je bilo in sicer 1. 1916. V kupeju ih razr. na železnici med Vel. Kikindo in ZambiMjo se je peljala precej pisana družba. Naravno, ker je bila vojna, se je sukal pogovor okrog nje, ugibajoč, kedaj bo je konec. Zlasti ste bili gostobesedni dve dami, katerih možje, kakor je bilo razvidno iz njunih pogovorov, so bili tudi na fronti. Ena izmed njih je začela celo jokati, ko je videla drveti mimo transporlni vlak. Zdaj pa se je čutil poklicanega, nju tolažiti nek debeluhar, kateremu se je na prvi pogled videlo, da se peča z obrtjo, ki je v vojnem času izvoljenemu ljudstvu nesla težke miljone. Ta pravi : „No, ve ženske ste zaradi tega zelo neumne ; Saj ja vendar dobivate podporo in vaše posestva vam tudi nesejo veliko. Zakaj se toraj pritožujete? Sicer pa — pristavi po kratkem molku z ironičnim smehom — zastran mene lahko traja vojska, magari še 10 let.“
Ni še prav izgovoril zadnjih besed, pa že zazveni : pleč, pleč pleč in v tistem hipu je že plesal njegov cilinder na sredi vagona svoj „čardaš“. To se je zgodilo, kot bi tresnil, da se je oklofutani vampež komaj orijentira!, kedo ga je tako neženirano potipal za njegova umazana ušesa in to je bil star črnovojnik, ki se je vračal z dopusta na fronto. Vse se je na ves glas smejalo temu prizoru in eden sopotnikov je celo čestital vojaku k njegovemu junaškemu činu in obenem mu je še stisnil v roke desetak, ki je takrat še veliko pomenil. Zahvaljujoč se mu, pravi vojak : Nisem potreben daru, ampak, vzamem ga, da kupim zanj cigarete za svoje tovariše na fronti.
Značilen je ta dogodek tudi za današnji čas. Na tiho nedeljo so bili neusmiljeno oklofutani cd zavednih volilcev vsi tisti krvosesi ljudstva, ki jim ni bilo nič prav, magari bi beograjski centralizem žmikal naše ljudstvo še desetletja. Kaj za to?! Saj kot plačani agentje vele-srbstva niso imeli ravno preslabega življenja, zlasti če so se kotali po ministerskih zofah, kakor dr. Kukovec, dr. Žerjav in Pucelj. Kaj so pomenile te kapacitete za nas obrtnike, kmete, delavce in invalide sploh za vse trpeče ljudstvo, na to se itak vsak z bridkostjo spominja. Ni moj namen spominjati bralce na ničvredno preteklost teh, ki so danes na tleh, samo to omenim, da bo dr. Kukovcu zvenela več ko zaslužena zaušnica celo življenje. In kot kandidatu na razpoloženju mu zdaj ne kaže drugo, kot poprijeti se zopet svoje „obrti“. Če pa ne bo kaj delati, pa lahko gre v vas k svojim kolegom Rebeku, Kiiharju in Petovarju vprašat, če so si že kaj poravnali svoje ude po padcu dne 18. III.
Njemu enako usodo deli njegov pernati „kamerad“ dr. Žerjav, ki si sploh ni upal na javen shod. In da bi ga volilci vsekakor poznali po obrazu, je poslal „Domovini“ svoj portret z lastnoročno pisanim življenjepisom, kjer pa smo zamanj iskali najzanimivejših poglavij o Agro-merkurju in o delu za invalide. Pač, skoraj bi se zmotil. Nakazati jim je dal 00,000.000 K lansko leto o priliki mednarodnega invalidskega kongresa. Koliko pride to na vsakega invalida,
• ’ ij izračuni vsak sam. In da članek ne bo predolg, se raznih Drofenikov ognimo, kakor tudi Mermoljev. Vprašajmo mimogrede samo Novačana, je li zadovoljen z 100.000% obresti ki jih je dobil za zaušnice, s katerimi je bil pred volitvami tako radodaren? Vsi ti navedeni in nenavedeni, med katerimi so zapopadeni tudi vsi drugi samostojno liberalni republikanski in radikalni priganjači oz. „feldžandari“ so dobili za svoje laži lumparije pošteno zasluženo zaušnico. A še bolj izdatno plačilo za njihovo dema-goštvo jim bodo pripravili naši izvoljeni poslanci in na nas je ležeče, da jim v težkem boju stojimo zvesto ob strani, da bo končna zmaga tem sijajnejša in zaušnica našim nasprotnikom tem izdatnejša in to bo mogoče v nerazdeljeni, avtonomni in za vse stanove pravični Sloveniji.
A. E.
ili aa paura! naročnino?
Predsajni negazirani dolgovi.
Delegacija ministrstva financ objavlja
uradno :
Gospod finančni minister je na poziv re-paracijske komisije v Parizu z odlokom z dne 9. marca 1923 D. br. 4417 odredil, da naj se vse obveznice prevojnih negaziranih dolgov bivše Avstro-ogrske monaihije, — ki so na ozemlju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, in jih mora naša država prevzeti v plačilo, — vzamejo iz o b t e k a in z b e r o pri generalni direkciji državnih dolgov.
Na podiagi tega odloka poživljam vse imetnike navedenih obveznic, da naj jih najdalje do 13. a p r i 1 a 1923 izroče finančnim ustanovam, ki so določene, da izvrše ta posel.
Obveznice, ki se ne bi odvedle — ne glede na to ali so žigosane ali ne — se ne bodo upoštevale pri razdelitvi predvojnih dolgov in ne bodo konvertirale v papirje naše države. Nove obveznice bodo dobili samo oni, ki so izročili državi svoje stare obveznice.
Obveznice bodo sprejemali:
1.	Generalna direkcija državnih dolgov ;
2.	Okružne invsreske financijske uprave na teritoriju Srbije in Črne Gore ;
3.	Oblasna finansijska direkcija v Novem Sadu in njene področne okružne in sreske fi-nansijske uprave-;
4.	Finančna delegacija v Sarajevu, Zagrebu, Ljubljani in Splitu ter vsi davčni uradi na ozemlju Bosne, Hrvatske, Dalmacije in Slovenije.
Obveznice se bodo jemale iz obteka po določilih pravilnika D. br. 4019 z dne 9. avgusta 1920 (Uradni list 97/313 z dne 23. avgusta 1920) na isti način, kakor so se jemale iz obteka obveznic vojnih posojil.
Obveznice, ki niso v rokah lastnikov samih, marveč so deponirane in hranjene iz kateregakoli naslova pri. bankah, državnih ali privatnih ustanovah ali privatnih osebah, morajo odvesti oni, ki jih shranjujejo in jih upravljajo. Shranjevala so lastnikom materijalno odgovorni za škodo, ki bi utegnila zadeti lastnika, ako se obveznice ne bi pravočasno odvedle.
To pa velja samo za obveznice, ki se nahajajo na našem ozemlju. Glede obveznic, ki so d e p o n i ra n e v inozemstvu, se bo postopek pozneje določil.
Ustanovam določenim da jemljejo obveznice iz obteka, naj se izročajo izključno samo obveznice, ki so bile žigosane z našim Žigo rn.
Vse ostale obveznice to so:
1.	Obveznice, ki slučajno niso biie žigosane — torej sploh n e ž i g o s a n e;
2.	obveznice, ki so žigosane poleg z našim žigom tudi še z žigom kake tuje države (Avstrijske, Madžorske, Češke itd.) in
3.	obveznice ki so žigosane samo, z inozemskim žigom; naj se pošljejo v denarnem pismu neposredno generalni direkciji državnih dolgov v Beogradu.
Pošiljatvi je priložiti koleka prosto prošnjo v kateri morajo biti navedene predložene obveznice po njih vrsti, emisiji, po serijah in številkah ter nominalni vrednosti,
Za prejete obveznice bodo izdajala finančna oblastva in davčni uradi strankam reverze (pre-jemna potrdila), podpisane po dveh uradnikih (po uradnem predstojniku in še enem uradniku) in opremljene z ujadnim pečatom. Te reverze je
Arbogast Reiferer. O. T—r.
Skrivnostni
glasovi iz drugega sveta«
(Konec.)
Ne moremo si niti misliti, do kak strašnih posledic bi dovedla splošna vera, recimo znanje ali prepričanje vseh, da ni nobenih • večnih kazni. Začelo bi se grozno izdivjanje. podle sebičnosti kakor pri materijalizmu; niso namreč vsi ljudje tako vzorni kakor Oihaver. Ako odpade bistven razloček v posledicah za dobro ali slabo življenje, potem odpade sam od sebe tudi razloček med dobrim in zlom. Kdo bo se pač še potem z naporom vseh sil ubijal za čednost in se boril proti strastem, ki so človeku vendar tako sladke? „To bi bila smrt za vso nravnost“, pravi škof Schneider. „V resnici razdirajo ti duhovi temelje in korenine vsake vere, spravljajo v razmerje do Boga največjo zmešnjavo, v predstavo o onem svetu pa nobene luč i.“
Dr. Lapponi, telesni zdravnik papeža Leona XIII., se je pritrjevalno izrazil k splritističnim pojav« in pravi o njih vplivu: „Spiritist! sami bodo. priznali, s kako strašno kaznijo Bog udari
treba skrbno shraniti, ker se bodo izdajale nove obveznice sa in o proti vrnitvi reverza.
Priprost m III. ljubljanski vzorčni velesejem od 1. do 10. sept. 13Z3.
Te dni je urad Ljubljanskega velesejma razposlal na vse znane mu naslove naših industrijskih, obrtnih in trgovskih krogov vabila za udeležbo kot razstavijalec na letošnji velesejmski prireditvi in prijavne tiskovine.
Vsakdo iz interesiranih krogov, ki bi teh tiskovin slučajno ne prejel, se najvljudneje naproša, da to javi sejmskemu uradu, ki mu jih bo takoj poslal. Tudi sicer vse informacije daje radevolje pismeno in ustmeno urad Ljubljanskega	velesejma v Ljubljani, Gosposvetska
cesta. Telefon int. 140.
Sejmski vestnik, ki bo oficijelno glasilo III. Ljubljanskega velesejma vršečega se od 1. do 10. septembra 1923 izšel bo prihodnji mesec in bo perijodično izhajal do otvoritve letošnje prireditve, bo prinašal zelo zanimivo vsebino in se bo izda! v visoki nakladi. Razširjen bo ne samo po Jugoslaviji, ampak tudi v inozemstvu ter tiskan v vseh sredrije-evropskih jezikih. Prinaša! bo aktuelne gospodarske članke in splošne, tako za industrijski in trgovski svet kakor tudi za konsumente važne informacije. Zato ga bo vrakdo čital z največjim zanimanjem in se inseriranje v njem v resnici izplača. Vsem pridobitnim krogom toplo priporočamo, da se poslužijo te ugodne in uspešne prilike. Vestnik bo izhajal v kvartformatu in stane oglas na celi strani 1000 Din, manjši oglasi temu sorazmerno. Blagovolite poslati tozadevno naročilo čimpreje uradu Ljubljanskega velesejma v Ljubljani, Gosposvetska cesta.
Tedenske novice
Vesele Velikonočne praznike želi vsem svojim naročnikom, inserentom, prijateljem in znancem	„Murska Straža“.
Sijajno zadoščenje za naše vztrajno delo so nam prinesle zadnje državnozborske volitve. Na tiho nedeljo niso glasovali slovenski voltici za osebe ali za politične voditelje, tudi ne za stranke kot take, ampak oddali so svoje glasove za zmago splošnoslovenske ideje za neodvisnost in samostojnost Slovenije. To je važna ugotovitev. Zadnje volitve niso bile navadne volitve, kjer gre za osebe ali za stranke v prvi vrsti, ampak so bile plebiscit o tem, kaj slovensko ljudstvo brez razlike strank sploh hoče. In slovensko ljudstvo je povedalo dovolj glasno, da hoče biti na svoji zemlji svoj gospod. Iz-rekio se je torej, z ogromno večino za misel, ki jo mi že štiri leta širimo in poglabljamo med Slovenci. Zato nas ta uspeh iskreno veseli. Ne štejemo si pa svojega dela v nikako zaslugo, ker smatramo, da smo'vršili s svojim delom le svojo dolžnost. To bomo vršili z vstrajnim, poštenim in smotrenim delom tudi še naprej, ker naš boj še zdaleka ni končan.
Potovanje naše kraljevske dvojice v Pariz. „Petit Parisien“ poroča, da namerava kralj Aleksander in kraljica Marija posetiti meseca aprila predsednika francoske republike
Milleranda, Jugoslovanska kraljeva dvojica ostane v Parizu štiri dni.
Kam gre slovenski denar? „Jutro* poroča pod naslovom „Razpust ljubljanskega urada za nezgodno zavarovanje delavcev“ sledeče: „Osrednji urad za zavarovanje delavcev, izpostava I. in II. v Ljubljani je z dne 18. t. m. ukinjen, njegove agende so prešle na „Osrednji urad za zavarovanje delavcev“ v Zagrebu“. —■ Tako je dograjen zopet nov in sicer prav velik kanal, po katerem se bo odcejal slovenski denar v Zagreb, pravzaprav pa v Beograd.
Kdo nas vlada? Kakor znano, imajo odločilno besedo v naši državni upravi gospodje Belgrajčani. Kako ti gospodje državo „upravljajo“, tudi vsi vemo. Zakaj nas pa tako vladajo? Odgovor na to vprašanje dobimo iz sledečega „Jutrovega“ poročila: „Beigrajsko sodišče je obsodilo na lOletno ječo dvanajst uradnikov, ki so se vsi nahajali na višjih položajih in so vršili v družbi najordinarnejše tatvine in tudi raz-bojništva. Med temi tatovi je bil neki generalni ravnatelj (i !) Marko Pavlovič, gimnazijski ravnatelj (! !) Živko Stefanovič, načeln. v ministrstvu (!) Andra Ignjatovič, upokojeni general (i!) Milutin A udjeli c in razni drugi višji uradniki. Le edt: je bil samo praktikant, a ravno ta je bil na slabši in je bil obsojen na smrt.“ — Živijo centralizem, živeli tatovi!
Važne tedenske novice so sledeče: Radikalci od nekdaj nimajo nobenega čuta za Slovence. Imajo jih za nepotrebno breme in za molzno kravo. Dočim na jugu domalega napovedujejo vojsko zaradi enega razbojniškega hajduka, za naše koroške in primorske Slovence niti mezinca ne ganejo. — Božidarja Severja, ki so ga Madžari dolgo časa imeli v ječi pa ga na zahtevo naše vlade (ki so jo morali šele naši poslanci suniti v rebra) izpustili, so zopet v Budimpešti zaprli in ga v ječi ubili. Naša vlada se za to ne zmeni, ker je Sever slučajno Slovenec. Zatrjujejo, da še živi. — Poročilo o zunanjem položaju. Na vprašanje nekega časnikarja glede goriških in istrskih Slovencev ozir. Hrvatov je dejal dr. Ninčič, da je njihova usoda odvisna od njih samih. Enak odgovor je dal tudi glede odpuščanja slovenskih delavcev v Primorju. Na vprašanje, kaj je s koroškimi Slovenci, je dr. Ninčič izjavil, da se je pri zadnjih belgrajslcih pogajanjih to vprašanje načelo. V sedaujih razmerah se ne more ničesar storiti za koroške Slovence. Belgrajska vlada, je prepričana, da bo dunajska vlada razumela to vprašanje. Nemogoče pa je, je dejal Ninčič, da bi imeli Nemci pri nas več pravic, kakor jih imajo Slovenci v Avstriji. Zelo verjetno je, da bo v pogajanjih z Italijo naša vlada popustila glede Baroša in Delte, edinega slovenskega in hrvatskega pristanišča. Vlada hoče s tem Slovence in Hrvate gospodarsko ubiti.
Kraljev dar dijaštvu. Beograjski listi pišejo, da je Nj. Vel. kralj poklonil ferijalneniu Djačkemu Savezu Karadjordjev. dvor v Topoli. Gradič je v to svrho že preurejen in bo v mesecu majniku t. i. izročen vodstvu Saveza.
Naše posojilo v Franciji. Naša vlada je bila obveščena iz Pariza, da je francoski finančni minister predložil parlamentu zakonski predlog, v katerem se dovoljujejo kraljevini SHS posojila do skupne svote 30 milijonov frc. frankov. Ne ve se še, v kako svrho se je zaprosilo omenjeno posojilo.
Nemci se zanimajo za naš les. Neke nemške tvrdke iz Berlina so se obrnile na naše ministrstvo trgovine in industrije s prošnjo, da bi jim poslali naslovi naših izvoznih lesnih tvrdk.
ljudi, če nam pripovedujejo, koliko zmot, koliko napačnih naukov in velikih laži razširjajo duhovi kot učitelji, posebno z ozirom na nravnost in vero“. Umrli vodja s p i r i ti s t o v dr. Egbert Miilier iz Berlina naj nam pove krepko sklepno besedo: Mediu-mistični spiritizem je velik o-p o tezna igra satan a,v d a un i č i Cerkev Kristusovo. Če ga bogoslovno globoko pojmujemo, pelje nas k razodeti ved in tako nazaj k stari Cerkvi.“
Apostoli so nekoč vprašali Kristusa, kaka bodo znamenja njegovega drugega prihoda in konca sveta (Mat. 24)._ Kristus jim je navedel : L Velike vojne. „Slišali boste o vojnah in vojnih govoricah; pazite, da se ne daste zmešati“. 2. Posebej vojne v z n a-m e n j u n a r o d n e g a s’ o v i a š t v a. „Ustal bo narod zope. narod“. 3. Bolezni in lafe o t a. „In kuga se bo širila in lakota iz kraja v kraj“. 4. Preganjanje duhovnikov. „Tedaj vas bodo izročili v stiske in vas bodo morili ; in vi bodete osovraženi pri vseh narodih radi mojega imena“. 5. Razredni (slojni) boj. „in mnogo se jih bo pohujšalo in med seboj sovražilo.“ 6. Odpad od vere. „In hudobija bo dobila nadoblast in ljubezen se bo
pri večini ohladila“. 7. Očitna čudodelna znamenja ljudi. „In mnogo krivih prerokov bo vstalo in jih mnogo zapeljalo ,. . Vstali bodo krivi proroki in bodo delali velika znamenja in čudeže, tako da bi bili zapeljani tudi izvoljeni, ako bi bilo mogoče. Glejte, jaz sem varn naprej povedal“. Nehote mislim pri „krivih prorokih“ tudi na spiritizem z njegovimi res čudovitimi pojavi, ki potegnejo vsakega s privlačno silo na sebe, da se jim ne more ustavljati, kdor ne stoji trdno in neomaliljivo na tleh razodete vere.
„Od figovega drevesa pa se učite prilike: Kadar se omehča njegova mladika in požene Ustje, veste, da 'je blizu poletje. Tako tudi vi, ko bote videli vse to, vedite, da je blizu pred durmi (namreč konec sveta) ... Tistega dneva pa in ure neve nihče,... ampak le Oče sam.. “ (Mat. 24).
Na Svečnico 1923. Maribc
Peter Kovačič.
Ministrstvo je pozvalo vse naše trgovinske in obrtne zbornice, da zberejo te naslove v svojem območju in jih pošljejo ministrstvu.
Čebulno seme prosto uvozne carine. „Narodne Novine“ od 10. t. m. prinašajo odlok, da je seme od čebule oproščeno uvozne carine.
Ustanovitev kreditne stavbene zadruge „Mojmir“ v Mariboru. Mariborska Gradbena Akcija, ki je dala tekom svojega kratjege obstanka inicijativo za ustanovitev stavbene zadruge za državne nameščence in ustanovitev poslovnice in socijalne institucije Mar-Stan, beleži iz vrst svojih ustanoviteljev zopet velik korak dalje k prepotrebni preob-novi Maribor?. V pondeljek večer se je na inicijativo društvenega tajnika ustanovila Kreditna stavbena zadruga „Mojmir“. Zadruga šte že nad 20 resnih reflektantov za nove zgradbe, med njimi je mnogo trgovcev in obrtnikov, ki reflektujejo ob enem tudi na lokale in delavnice. Zadruga se omejuje iz početka na sigurne reflektante za malostanovanjske hiše v bližini mesta, pozneje pridejo na vrsto tudi člani, ki radi pomanjkanja takoj razpoložljive gotovine odplačujejo zgradbe ali samo stanovanja, ali samo lokale po večletnih amortizacijskih obrokih. Do odobrenja zadružnih pravi! prevzema zadruga ozir. pripravljalni odbor tudi vloge od reflektantov na novo zgradbe ali siceršnjih interesentov že sedaj ter jih nalaga v določenem najbolj sigurnem denarnem zavodu, na ime in korist dotičnih vlagateljev. Po odobrenju pravil preide tudi to poslovanje na zadrugo samo. Ker so se pri sedanjem stanovanjskem pravilniku samci kot podnajemniki najbolj prizadeti in izkoriščeni, namerava zadruga pri zadostnem številu interesentov zgraditi tudi lastni dom za samce. Z ustanovitvijo te zadruge je omogočeno sasta-jenje ozir. naselitev tudi vnanjih reflektantov, ki dosedaj samo radi pomanjkanja stanovanj niso mogli priti v Maribor, torej bo zadruga dobrodošla tudi trgovcem, obrtnikom in upokojencem iz raznih krajev. Zadruga se hoče baviti tudi z lastno industrijo za vse stroke, ki prihajajo vpoštev pri zgradbi hiš in obratnih lokalov. Predvsem se bo zanimala za industrijo po ceniti lesnih družinskih stavb. Pristopnina znaša din 25, delež din 250. Na_ čelu pripravljalnega odbora stoji začasno znani slikarski" mojster g. Horvat. Odbor se v prihodnji seji še izpopolni. Začasen naslov: Kreditna stavbena zadruga „Mojmir“ na Mar'Stan Maribor.
»timaru» »«saa&aa»®aKB«ssg«asa8® «aasdaae*
VELIKONOČNO VOŠČILO!
Ker so letos velikonočne dopisnice predrage in se je tudi pošta podražila nisem letos v stanu razpošiljati običajnih vsakoletnih velikonočnih voščil, kar storim tem potom. Torej želim vsem svojim prijateljem in znancem, kakor tudi vsem nasprotnikom, političnim kakor osebnim brez razlike spola in narodnosti — prav vesele Velikonočne praznike, mnogo pirhov in drugih običajnih sladkosti naše solzne doline.
Roman Bendé, Član uredn. odbora M; Str.
Gornja Radgona. (Razne vest i.) O
delovanju tukajšnjega, občinskega zastopa nam je došlo precej pritožb, posebno radi nekega odseka, ki zelo pristransko nastopa. O stvari bomo še pregovorili. Sicer pa bil čas, da sedaj, ko je naša politična javnost ob volitvah dobila jasno lice, odstopi deniokratskosainostojni občinski zastop, ako ima le malo čuta sramežljivosti v sebi. Toda o tem na drugem mestu. — Zopet baraka ob mostu. Te dni je minulo leto, odkar smo našo drž. upravo začeli opozarjati na to državno sramoto ob meji. Vse ni nič pomagalo. Samo toliko so se zganili, da je prišlo vendarle do komisije, Sedaj izgleda, da je delo dovršeno. Če že ne radi sebe in iz nenaklonjenosti do lastnih uslužbencev, ki morajo vršiti težko stražno službo bi morala država že radi lastnega ugleda pred tujci, ki prihajajo preko meje, postaviti dostojno stražnico.
— Naš park. Kakor je videti, se obdeluje naš dokaj izntkaženi park ob Muri. Dobro bi bilo, da se stvari pri občini poseben olepševalni odsek, ali pa poveri delo Olepševalnemu društvu, ki je bilo menda enkrat tukaj ustanovljeno. — Ideja kopališča v Muri. Ali bi ne bilo mogoče, do vročega poletnega časa zgraditi na Muri i. s. na občinske stroške primitivno kopališče, kakor je napr. v mestu in v vsakem večjem kraju, kjer prebivajo kopanja potrebni ljudje? Vsaj toliko, da bi se ljudje lahko nemoteno slačili in oblačili. — Glavna tobačna zaloga, ki je bila za časa volitev le lokal za brezplačno razdeljevanje „Naše vasi“ in torej ni služila svoji svrhi, vsledčesar tukajšnje prebivalstvo z veliko okolico ni nikoli (skoro 2 meseca) dobilo duhana — je prešla po financijeru g. Rosenbergu v roke g. Fr. Korošec, ki se bo, kakor upamo menda bolj brigal za trafiko, kakor pa za samostojno oz. radikalno politiko. Sijajno propali „vicekandidal“, katerega preklinjajo vsi bivši pristaši in invalidi se nič ne pokaže na svetlo. Morda seje oves ali pa orje, ali vozi gnoj, saj se je pustil titulirati za — kmetovalca.
Gornja Radgona. (Na naslov današnje večine občinskega zastopa v Gornji Radgoni,) Zadnje volitve v naiodno skupščino so pokazale, da ima današnja iz pristašev JDS in SKS sestavljena večina občinskega zastopa trške občine Gornja Radgona za seboj le 33 JDS-pristašev-volilcev odnosno le 16 SKS-volilcev. Ako pa še vzamemo v poštev okolnost, da do na gornjeradgonskem volišču volili volilci 3 občin in da je posebno v prvo skrinjico padlo nekaj krogljic po nerodnosti, pridemo do rezultata, da imajo JDSarji v Gornji Radgoni 25 volilcev, Samostojneži pa kakih 6. Izvzemši nekaj Nemcev so vsi ostali volilci v občini Gornja Radgona pristaši SLS. JDSarslca odnosno samostojna večina občinskega zastopa je tedaj dobila p o-polno nezaupnico. Gospodje bi morali to odločno in jasno voljo občanov razumeti ter iz tega izvajati posledice. Občani jim ne zaupajo več gospodarstva v občini in uprave občinskega imetja, zato naj poslušajo glas ljudstva in odstopijo. Z odstopom naj omogočijo takojšnji razpis novih volitev in z njimi zahtevajo novo zaupnico. Bodo videli, koliko bo jih še ostalo v občinskem zastopu. To storiti so dolžni pred svojo vestjo in pred voljo občanov.
Pri Mali Nedelji smo imeli nedavno imenitno slavnost — ali bolje rečeno komedijo. Kajti Matija Gubec bi se menda v grobu obrnil, če bi vedel, kakšni „kmetje“ pri Mali Nedelji obhajajo njegov spomin. Matija Gubec še je nekdaj boril zoper podeželske kapitaliste — grofe. Sedaj pa stranka podeželskih kapitalistov ali kmetov v gosposkih suknjah, Samostojna obhaja njegov spomin! Ali si je mogoče misliti večjo hinavščino? Toda hinavščina, neodkritost in nedoslednost je ravno temeljna poteza v značaju slovenskih liberalcev. Seveda sedaj čez več sto let je lahko farbati našega kmeta z Matija Gubcem, ko so priprosti ljudje že zdavnaj pozabili, kdo in kaj je bil Matija Gubec. Toda kdor pozna zgodovino, tistemu se gabi ta liberalna komedija. Kajti .če bi Matija Gubec danes od mrtvih vstal, kaj mislite ggr Samostojni, proti komu bi neki sedaj dvignii svojo roko? Ali mar proti „farjem“ in klerikalcem, kakor vi? Gotovo ne, kajti on je bil veren in zvest sin katoliške cerkve. Pač pa proti izkoriščevalcem kmetskega stanu t. j. proti podeželskim bogatašem, ki so domala vsi pristaši Samostojne kmetijske stranke. Zgovorni g. Mermolja, ki nam je prodajal svojo modrost, je pa eden izmed tistih Primorcev, ki so bili za časa vojske kot begunci od nas štajerskih Slovencev gostoljubno sprejeti, sedaj pa nam v zahvalo dela zgago, koder gre. Je pač vreden drug svojih primorskih bratcev v Mariboru, ki ondi celo razbijajo stroje tisti tiskarni, ki je med vojno tiskala marsikatero milo prošnjo za primorske begunce. In g. Mermolja se vojskuje za kmetske koristi s tem, da zate razgrajače hodi posvetovat na sodišče, da ne bi kje za svoje tolovajstvo prejeli zaslužene kazni. Ali zagovornika orjunskih pretepačev moremo sploh prištevati med razne politike?
Kapela-Radinci. Kapelsko bralno društvo priredi na Velikonočni pondeljek, dne 2. aprila t. 1. v prostorih g. Maršeka v Radincih 2 gledališki predstavi „Za čašico kave“ in „Kazen ne izostane“ — s šaljivo licitacijo in petjem mešanega zbora. Začetek ob 4 uri popoldne. Vstopnina: sedeži 1. vrste 3 Din, 2. vrste 2 Din, stojišča 1 Din. Pridite mnogoštevilno ! — Odbor.
Mata Nedelja. Narodno kulturno društvo priredi na belo nedeijo 8. aprila točno ob uri popoldim v društveni dvorani „Babilon“
, veJezanimivo burko v petih dejanjih s petjem in tambur,anjem. Vsi prijatelji poštene zabave, ki se hočejo nasmejati in razvedriti se vabijo k obilni udeležbi.
Veržej. Dekliška zveza v Veržeju priredi v nedeljo, dne 8. aprila v prostorih Marijanišča lepo igro „Bela nedela“ v 6 dejanjih in nad vse šaljivo enodejanko „V zakleti sobi“. Začetek točno ob 3. uri popoldne.
Sv. Jurij ob Ščavnici. V neki vasi se je obrekovanje in opravljanje tako razpaslo, da je postalo naravnost neznosno. Nihče ni bil več varen pred zlobnimi jeziki. V vasi pa je živel mož Miha po imenu, malo čudak, nekateri so ga imeli celo za norega, pa ni bil. Ta je že dolgo tahtal, kako bi hudobnim jezikom zmešal štrene. Pametna misel mu pride v glavo. Imel je velikega belega psa, ki je bil znan daleč okrog. Tega je nekega dne prebarval v vseh mogočih kričečih barvah in ga izpustil. Seveda je pes zbujal splošno pozornost in dolgo časa so vse vaške klepetulje in vsi obrekljivci govorili samo o njegovem pisanem psu. Prijatelj ga vpraša, zakaj je to storil. Modri mož pa mu je odgovoril: „Bolj je, da ljudje obrekujejo mojega dsa, nego nedolžne ljudi!“ — Kdo bi bil pri Sv. Jurju pripravljen namazati svojega psa? Barve kupi dopisnik. G. župan, poskusite Vi svojega ! Mogoče bodo potem jurjevski obrekljivci in klepetulje tudi rajši vlekli čez zobe Vašega psa, nedolžne ljudi pa pustili pri miru.
Kogar srbi, naj se počoha !
Sv. Križ pri Ljutomeru. Povodom letošnje petletnice konca vojske vabi Bralno društvo Sv. Križ cenjeno občinstvo na spominsko prireditev dne 2. in 8. aprila z izbranim sporedom, ki obsega igro „M r a k“, 3 dejansko tragedijo izza konca vojske, enodejanko „P r o č s starim ognjem!“ vzeto iz kmečk. življenja, razventega primerne pesmi in deklamacije. Med odmori svira tamburaška godba. Začetek točno ob 3. uri popoldne. Otrokom vstop prepovedan. Pričakujemo mnogobrojen obisk.
Rasne vesti.
Grčija uvedla gregorijanski koledar.
Na Grškem je stopil 2. t. m. v veljavo gregorijanski koledar. Dosedaj je veljal v Grčiji pravoslavni koledar.
Velika napetost med Francijo in Nemčijo. Francoske čete so zasedle vse urade v Karlsruhe. Mannheimu in Darmstadtu, da bodo lažje kontrolirale carino. Vse eksportirano in importirano nemško blago bo podvrženo 10 odstotni carini. V Nemčiji vlada vsled tega veliko razburjenje. Govori se o prekinjenju diplo-matičnih zvez med Nemčijo in Francijo. Dne 5. t. m. je govoril državni kancelar Cuno v zbornici. Pričel je govor z natančnim opisom dogodkov, ki so povzročili predčasno klicanje plenuma državnega zbora. Omenil je predvsem zasedbo prometnih naprav v Darmstadtu, Mannheimu in v Karlsruhe. Ostro je obsojal uporabo prisilnih sredstev po Francozih, zlasti zaporne kazni železničarjev. Prisilne naredbe Francozov so povzročile novo sovraštvo. Nemški narod je odločen še bolj ko prej na odpor in ta odpor bo imel kljub temu, da je nemški narod razorožen, uspeh. Zavračal je očitanje Francozov, da se Nemci nočejo, pogajati. Nemški narod je vedno pripravljen za pogajanja, ako se mu nudi priložnost za javno in mirno razpravo. Ako zahteva Francija kapitulacijo Nemčije, bo Nemčija nadaljevala svoj moralični in neupogljivi odpor, dokler ne bodo nasprotnega prepričanja.
Koralni spevi za oficije Vel. tedna
priredil Vinko Lovšin Ljubljana 1923 II. natis samozaložba. Cena 10 D. Naroča se v prodajalni Kat. tisk. društva (Niemali) Ljubljana. Ker je pomanjkanje ofi-cija za Vel.'teden zelò občutno, je prireditelj nanovo izdal II. popravljeni natis, ker I. natisa že par let ni dobiti, povpraševanje po oficiju pa še vedno od več strani. Rokopis sta pregledala prvotno č. g. dr. Kimovec, sedaj č. g. St. Premrl in ga odobril šk. ordinariat kot manuskript. Izdaja je izvleček iz velikega oficija in popolnoma zadošča vsem potrebam, ker so obsežene vse melodije in začetni verzi psalmov. Lamentacije so pa izpeljane v celoti. Odgovarja v vsem novim izdajam in cerkvenim zahtevam glede koralnih izdaj. Zato ga vsem gg. duhovnikom, bogo-. slovcem in organistom toplo priporočamo. ■Naročiti je treba, ker je čas do Vel. noč kratek in založba razpolaga takoj z omejenim številom izvodov. Denar najboljše poslati naprej. S poštnino L50 D več.
N. O.
Preosnova zrelostnih izpitov na srednjih šolah v Avstriji. Potom splošnega glasovanja se je 75-8 o/o srednješolskega učiteljstva v Avstriji izreklo za to, da naj se poleg dosedanje pismene izkušnje uvede s prihodnjim šolskim letom še za vse dijake obvezna ustna izkušnja iz nemščine, enega tujega jezika, zemljepisja in zgodovine ter fizike.
Nove pisemske znamke, in sicer po 1, 5, 8, 20 in 30 dinarjev so prišle pred par dnevi v promet. Znamke po 1 dinar so bakrene barve, po 5 dinarjev bledordeče, po 8 dinarjev vijoličaste, po 20 dinarjev zelene, a po 30 dinarjev oranžne barve.
ČUDI Ili
se tudi Vi bodete nizkim B
se tudi Vi bodete nizkim cenam, po katerih se prodaje sukno, volna, platno, cefir, modrovina, hlačevina, robci in sploh vsa manufakturna roba v veletrgovini R. Stermecki, Celje, katera dobiva stalno velikanske pošiljatve robe direktno iz prvih svetovnih tovarn. Zahtevajte cenik.
I
I
PALMA
KaučuK potpe tniKe in potpfate
„jih! te bolečine!”
Hale Feilerjevega pravega Elzafluida in prež se bolečine.
I
aiti
Kip
lipi
[Ulitih?'
Drgnenja s Fellerjevim Elzafluidom je prava dobrodejnost! Umivanje s Fellerjevim Elzafluidom jača miši-ičevje in živce! Deluje antiseptično in osvežujoče ! Prežene nahod in naredi neobčutljivega proti mrzlemu zraku! Za oči in ušesa ! Zobe in glavo ! Za vrat in ustai Za hrbet in ude! Za celo telo izvrstno hišno sredstvo in kosmetikum. Fellerjev Elzafluid je veliko močnejše in izdatnejši kakor francosko žganje.
En poskus zadostuje, da tudi vi rečete:
TO JE NAJBOUŽE
KAR SEM KEOAJ OKUŠALI
V vseh dotičnih poslovnicah zahtevajte samo pravi Elzafluid od lekarnarja Feiler. Pri naravnih naročilih stane s pakovanjem in poštnino če se pošlje denar naprej ali po povzetju:
3	dvojnate	ali	1	špecijalna	steklenica	24	Din
12	dvojnatih	„	4	špecijalne	steklenice	84	„
24	„	„	8	Specijalnih	steklenic	146	„
38	.	»	12	„	208	„
Na te cene se računa sedaj 5% doplatka. Pisma je natančno adresirati na: EUGEN V. FELLER, lekarnar, STUBICA DONJA, Elzatr0, št. 326, Hrvatsko.	b
OPOZORILO!
Posojilnica v Gornji Radgoni opozarja p. n. občinstvo, da je prepovedano hoditi preko njenega travnika odnosno sadonosnika od So-darske ulice na kolodvor in obratno.
Enako je prepovedano voziti od okrajne ceste pri kolodvoru preko travnika Posojilnice čez železniški tir na Trate in obratno. Po tej poti imajo pravico voziti le nekateri posestniki, ki imajo onkraj železniškega tira svoja posestva.
Omenjeni travnik bo Posojilnica ogradila in tako preprečila, da bi se na istem povzročala še nadalje škoda ali da bi si neupravičeni morebiti celo prilaščali — kake pravice.
Proti vsakomur, kedar bi še nadalje skušal hoditi ali voziti po omenjenem zemljišču Posojilnice ali kedar bi hotel poškodovati ali odstraniti ograje ali prepovedne table, ki se bodo postavile, bo Posojilnica sodno postopala.
V Gornji Radgoni, dne 27. marca 1923.
Posojilnica o Gornji Radgoni.
r. z. z. u. z.
Vaške muzikante
pozdravlja Kukavica.
Polke, valčki in mazurke.
Cena: denar naprej 6, na povzetje 11 Din
ima
organist Rozman, Vel. Nedelja, Štaj.
Eksportna tvrdka j
PROPST!
v GORNJI RAOGONI
kupuje stalno
JAJCA
po najvišji dnevni cenil
Izletnikom iz Gornje Radgone in okolice se priporoča naša gostilna
v Lutvercih. Za izvrstna vina in jedila je vedno preskrbljeno.
•••••••••
MESNICA IN PREKAJEVALNICA*
IV9II IBUPOTIE
Gornja Radgona, Spodnji Oris št. 19.
Priporoča vse vrste klobas lastnega izdelka kakor:
Šunkarice, krakovske, brun-šviske, hrenovke, kranjske, moz-tadella in posebne vrste klobase.
Priporoča tudi vse vrste mesa, kakor prekajeno in sveže svinjsko, telečje in goyeje, ki se dobi vsak dan po najnižjih dnevnih cenah.
Priporoča tudi sveže laško pivo in črno pivo (Bockbier) v steklenicah in sodčkih.
Transport klobas, mesa in piva na veliko in malo za gostilničarje in trgovce.
O-
©
I
Posestvo na prodal
v Oseku St. 133, nova zidana hiša za vsako obrt sposobna; ima 3sobe, lepa kuhinja, kamra in spodnja klet. Pol ure od Sv. Trojice, tik okrajne ceste, poprej dobro idoča gostilna in trgovina z mešanim blagom, zraven sta tudi 2 njivi, lepi sadonosnik in vrt in meri skupaj približno 3 orale. Pa tudi so še potrebne reči za gostilno, kakor miza, klopi in omara za kozarce umivati shraniti. Hlev za kravo in konja. K temu se proda tudi ena krava in ena telica, 4 lepi hlevi za svinje. Cena 500.000 K. Izve se pri Leopoldu Kreft v Ivanjševskem vrhu št. 12, p. Ivanjci pri Gornji Radgoni.
Vajenca
sprejme Franc Jančar, krojač v Gor. Radgoni.
Ha prodaj
so štirje mladi psi, šest tednov stari, volčje pasme. Vpraša se pri Oskrbništvu graščine v Gornji Radgoni.
Mizarji !
Okras za rakve (trüge) vsake vrste na izbiro, kakor tudi tančice (šlare), pogrebne sveče priporoča po ugodnih cenah
Karel Hojs, Gornja Radgona
zaloga mrtvaških potrebščin.
Prevozen fotografiini atelje
iz lesa in stekla z žične vloge (v razstavnem stanju) z inventarjem vred ima po ugodni ceni na prodaj Roman Rek v Ljutomeru.
Kurjače
za Bürrer in Hoffmann sistem krožno pet
sprejme
Centrala obEinskift opebarnišbih podjetij
V GORNJI RADGONI.
Tazadevne ponudbe, dokaze o dosedanjem uspešnem službovanju, stan in službene zahtevke je poslati naravnost na že označen naslav.
Toliko jajc
mi znesejo moje kokoši da je veselje. Najrajši jih prodam
RATNIKu
v GORNJI RAOGONI
SPODNJI OPIS štev. 12
kateri plača po najvišjih dnevnih cenah.
Kupuje tudi vinski kamen po najvišjih dnevnih cenah.
I
..J
HRANILNICA IN POSOJILNICA v RADINĆIH
. , „ - „	« croi * > ir * *
r. z. z n. z.
obrestuje vloge z 5% od sto, |[ daje raznovrstna posojila in vezane vloge tudi višje, || izplačuje dvige brez odpovedi.
račun ček. urada št. 12.168
konzorcij: „Mareka Straža“. — Urejuje: Uredniški' odbor. Oblastem od
govoren: j. K o a-
' C.
Pisk: Tiskarna Panonija v Gornji Radgoni.