Štev. 10. Izhaja vsak delavnik popoldne CENE PO POŠTI: m celo leto K 144'— M pol leta K 72 — V UPRAVI STANE MESEČNO K10"— V Ljubljani, petek, 14. januarja 1921. Poitnlr rini. Leto I. Uredništvo in upravniitvo « Kopitarjevi ulici štev. 6 — Telefon uredništva štev. 50 +- Telefon = uprovništva štev. 328 = CENE PO POŠTI: za četrt leta K 36'— za en mesec K 12'— DELAVSKI UST POSAMEZNA ŠTEVILKA 60 VIN. »moje je mašCeuanje in jaz uračam.“ Kdor opazuje uaše delavske mase, Rako si skušajo sredi splošnega razsula kapitalistične Evrope priboriti boljši košček kruha, ne snie prezreti vso silo idealizma, ki jih pri teiu vodi. Da se delavno ljudstvo danes da voditi od teoretikov materializma, temu smo edino le mi krivi. Delavstvo ne vidi, da je napačen temelj, na katerem mislijo njegovi voditelji osnovati bodočo človeško družbo; ono Vidi le, da je današnji družabni red krivičen; in bolj kot težnja, izboljšati svoj gmotni položaj, ga žene v boj zoper to družbo užaljeno čuvstvo kršene pravičnosti. Miselnost delav-stva je globoko krščanska, nekrščanski so le oqi, ki je vodijo tja, kamor bi ono ne došlo, če bi bilo zadostno izobraženo in bi ne sledilo zgolj nepremišljenim nagonom. Ko je leta 1919 Trockij zbral rdeče gardiste v cerkvi Kristusa-Odrešenika v moskovskem Kremlu ter jih tam nagovarjal, naj rp staročastite prestolice ruskega pravoslavja napravijo »Ljudski dom«, je patriarh Tihon prihitel v svojo katedralo ter dejal zbranim komunistom: »Jud Trockij vas poživlja, da to sveto cerkev pretvorite v mesto veselja in razkošja. Ali, ako ste pravi Rusi in kristjani, vas prosim, da njemu in meni odgovorite s tem, da se odstranite odtod z menoj, vašim nadpa-stirjem.« In komunisti so šli za patriarhom Tihonom v procesiji in ga spremili domov, križajoč se, v svečanem molku. Trockij pa se je osramočen odpeljal v avtomobilu. Kdo so bili ti ljudje, ki so brez ugovora uklonili glavo pred predstaviteljem najvišje duhovne oblasti v Rusiji, pred starčkom, ki je par mesecev sedel v ječi komunističnega izrednega tribunala? To so bili isti delavci, ki so v celih masah pobijali buržuje, krive in nedolžne, ki so se opijanjali s krvjo mučenih žrtev, ki so bolj divjali v Rusiji nego pa čete Džingiskana. Pri tem se nehote vsiljuje človeku vprašanje: Ali je bilo treba toliko žrtev, da se doseže bolj pravična porazdelitev zemeljskih dobrin med ljudstvom, če bi bili ti oatriarhi takrat, ko so bili na vrhuncu svoje moči, mesto da vživajo vse ugodnosti privilegiranega stanu in cerkve, delili z ljudstvom njegovo usodo, mu dejansko pomagali in mu bili voditelji v vseh vprašanjih, ki ga težijo? Delovno ljudstvo po svoji stoletni vzgoji dobro čuti, da je njegovo gospodarsko blagostanje tesno zvezano z blagostanjem vseh ostalih stanov in cele človeške družbe. Ono ve, da ja z družbo zvezano z globokimi nravstvenimi vezmi in da bi družba, ki bi slonela zgolj ua boju egoističnih interesov, morala iazpasti tudi v slučaju, ako bi ii proletariat priboril izključno diktaturo nad vsemi ostalimi stanovi. Da je delavstvo poseglo po revoluciji, ki je napravila industrijskega delavca za neomejenega gospodarja države, temu je vzrok to, da buržuazija niti za las ni hotela odnehati od svojega privilegiranega položaja. Gledano z večjega vidika, je delavstvo pri tem vršilo nalogo, namenjeno mu od Božje previdnosti, ki je najvišja pravica, katera tudi zlo uporablja v svoje nedoumljivo visoke na1-mene. Nedolžne žrtve, pošteni dvorjani, rodoljubni oficirji, duhovniki in profesorji so s (Motto: Ana Kareniua; Tolstoj.) svojo glavo plačali za krivico, ki se je godila ruskemu mužiku in industrijskim sužnjem od strani njihovega stanu skozi stoletja. Ljudje, ki so bili vajeni, voziti se v razkošnih trojkah, ki so imeli na razpolago palače, ki so se ponašali z najvišjimi čini, katerih udobnost je ščitila sveta tradicija, so se čez noč spremenili v berače. Če se oni iz tega uiso ničesar naučili, pa se iz tega lahko uči delavstvo: Tega namreč, da je človške družba nravstveni organizem, kjer je vse med seboj združeno s takimi globokimi in notranjimi vezmi, da ne more nihče delati drugemu krivice, da ne bi se to poplačalo na njegovih pot mcib iz rodu v rod. Le kdor je preživel rusko revolucijo, še je mogel na lastne oči prepričati, kako se tudi najmanjša krivica maščuje, ae izbirajoč glave, na katero kazen pade. Na vsak način je delavstvo za ta nauk bolj dovzetno nego njegovi izkoriščevalci. Mp-terielno blagostanje je te sloje tako preslepilo, da si ne morejo misliti, dr bi lahko bilo kedaj tudi drugače. Tako si oni kopičijo dobiček na dobiček, smatrajo delavca za goli brezdušni predmet izkoriščanja, delo pa za blago, katerega cena se menja po gospodarski konjunkturi. Če je konjunktura slaba, se smatrajo upravičene, da znižajo delavstvu plačo, ali pa ga postavijo na cesto, ker ne čutijo nobene moralne vezi med seboj in pa med delavcem. Nasprotno pa so delavci, te dni zbrani v Rimu na skupni konferenci med lastniki ladij in pomorščaki, takoj uvideli potrebo varčevanja v italijanskem ladjeplovstvu ter se iz tega višjega interesa odpovedali povišanju svojih plač nad 15 odstotkov ter v tem dokazali, da se dajo voditi od višjih interesov nego je golo gmotno blagostanje. Podoben pojav vidimo v Ameriki, kjer je državno industrijsko sodišče izreklo načelo, da je delodajalec dolžan skrbeti za delavca tudi v slučaju znižanja produkcije. Tako vidimo, kako prodira princip, da so v»i stanovi v državi ena enotna moralna celota, ne pa zgolj bojne skupine, ki jih rodi samo sebični interes in kjer zmaga močnejši . . Delavec, ki stremi višje, ki je idealen, ker se bori za svojo eksistenco, ki ni otopel vsled mehkužnosti in samozadovoljstva, to razume. Naloga države, cerkve, šole, sploh vseh, ki imajo veliko kulturno nalogo in moč, da jo izvršijo, je, da to stremljenje vodijo, ga oplemenitujejo in izpopolnjujejo. V prvi vrsti pa je to naloga cerkve, ki je najpopolnejši družabni organizem na zemlji, katere življenjsko načelo je etični solidarizem, ta edina organizacija, ki ni osnovana na interesu, ampak na ljubezni, ki spaja vse, kateri so enega Očeta sinovi. Položaj ni tako brezupen in mase še niso tako izkvarjene, kakor .se na prvi pogled zdi bojazljivim duhovom. One so orodje. višjega. Tu je gromodna sila, ki lahko vse/ podere, lahko pa tudi zgradi nekaj višjega in lepšega, samo, če se najde kdo, ki jo odu-hovi, ki ji zaupa, ki ji daje smer navzgor! »Smili se mi ta množica!« je dejal Sin človekov. Usmilite se je! Vodite jo! Ne bojte se je! . / Nadvlada Italije? Države, ki so nastale v Srednji Evropi na razvalinah Avstrije, čutijo potrebo neke gospodarske in politične zveze med seboj. Temu se ne da oporekati. Francozi, kakor znano, propagirajo načrt podonavske konfederacije, čemur pa zlasti Čehi odločno ugovarjajo, ker se bo-ic> d® se iz tega počasi izcimi Avstrija. Drugi načrt je bil, da se ustvari tako-zvana »mala ententa«, ki bi obsegala Češkoslovaško, Poljsko, Rumunijo, Bolgarijo in Jugoslavijo, Ta načrt je menda sedaj padel v vodo ker se nikakor ne dajo odstraniti nasprotstva na eni strani med Češko in Poljsko m na drugi strani med Bolgarijo in Jugoslavijo. & ’ Zdaj so Čehi zamislili novo idejo, za katero ze ne aj casa delajo z veliko vztrajnostjo. Za to. misel so rf0tovo pridobljeni tudi srbsk. ‘taavn.k,. kJ,or se £ lo ja!,„0 mjkaialo v Rapalla. Dne 20 1. m. potuje dr. Beneš, češki zunanji minister v Rim a istočasno se namerava grof Sforza italijanski zunann minister, podati v Belgrad Gre za sporazum med Italijo, Jugoslavijo in Češkoslovaško, ki ga Italija seveda zelo podpira, ker bi v njem gotovo igrala vodilno vlogo. KAJ NAMERAVA ITALIJA? LDU Belgrad, 13. jan. (ZNU) Parlamentarni krogi živahno komentirajo noto, ki jo je poslala italijanska vlada in ki zahteva, da se izvršenje rapallske pogodbe odgodi do meseca maja. Nota je prišla nepričakovano v trenutku, ko je bila že sestavljena skupna vojaška komisija, ki naj bi določila meje med Italijo in našo kraljevino. Ne ve se, ali bo vlada pristala na to italijansko zahtevo. Belgrad, 13. jan. (Izv.) Kakor se čuje iz parlamentarnih krogov, je v Belgrad došla nota italijanske vlade, v kateri se zahteva od belgrajske vlade, naj pristane na to, da se odgodi izvedba rapallske pogodbe do maja. Ta prošnja italijanske vlade se v političnih krogih tolmači kot italijanska želja, počakati toliko časa, dokler ne vidijo, ali bi sploh bilo mogoče pridržati vse kraje, ki jih imajo sedaj v svoji oblasti. Naša vlada bo odklonila to italijansko zahtevo. REDEN PROMET V BOSNI. LDU Belgrad, 13. Januarja. (ZNU) Kakor doznava ministrstvo za promet, se na vseh progah v Bosni vrši normalen osebni .n tovorni promet. ^ Bažibozuki". »9 Pod tem naslovom se obrača »Narodna Politika« proti »narodnim gardam«. S priznanjem narodnih gard si je dala bel-grajska vlada pred domačo in svetovno javnostjo izpričevalo največje slabosti in nesposobnosti, da skrbi za red in mir v državi. Z ustanavljanjem narodnih gard se ponižuje naša država na stopnjo bivše Turčije in Albanije, kjer mora biti vsak sam branilec svoje osebne varnosti in svojega imetja. List zahteva, naj vada takoj prepove in razpusti vse narodne garde in kaznuje tiste državne organe, ki so doslej podpirali to gibanje. »Jugoslovanski klub« v Belgradu je zavzel proti tem »narodnim gardam« ostro stališče. Včeraj je Jugoslovanski klub izročil radi te zadeve obširno spomenico vojnemu in notranjemu ministrstvu ter predsedstvu konstituante. Dasi so srbske narodne 0arde navalile na neoborožene Ru-sine v Bačincih. Mikloselcih in Petrovcih. vendar poroča belgrajski tisk, da so nerede povzročili Rusini. Ti dogodki so se vršili v Vojvodini, Nič manj nevarno ni delovanje teh »narodnih band« v Bosni. Kakor povzemamo iz današnjega »Jutra«, se naši bankokrati nadejajo podobnega učinka tudi na Slovenskem. Mi rečemo le, da je to rovarenje večja nevarnost za državo ko vsi Radiči in komunisti skupaj. S silo? Zdi se,da se sedanji oblastniki pripravljajo, da svoje centralistične namene izvedejo s silo. Poročila iz Belgrada poročajo, da se je začela tam gonja proti Slovencem in Hrvatom. Pri tem imajo največ zaslug demokrati. Gospodje, ki se sedaj gnetejo okrog vlade, bi najrajši videli, če ne bi bilo sploh nobene opozicije v konstituanto. Značilno je, da je — kakor poroča »Jutro« — Pašič izjavil dr. Korošcu, da mu ni nič na tem, če Jugoslovanski kub zapusti Belgrad. Ta list poroča sledeče: »»Večer« poroča iz Belgrada, da je odgovoril Pašič na zahteve muslimanov in klerikalcev glede avtonomije pokrajin, ki naj bi imele dosedanje meje, da o tem ne more biti govora. Na pripombo dr. Korošca, da je Jugoslovanski klub potem primoran zapustiti Belgrad, je Pašič odgovoril, da klerikalcem tega ne more in noče nihče braniti.« Če je to resnica, potem načelniku vlade ni nič ležeče na tem, je-li zastopniki večine slovenskega ljudstva sodelujejo v konstituanti ali ne. Še jasnejše je naslednje poročilo »Slovenca«, ki se glasi: 'Za jutrišnjo sejo konstituante vlada veliko zanimanje. Seje se bodo udeležili tudi muslimani, Narodni in Jugoslovanski klub ter komunisti. Predsednik dr. Ribar je zadnjim zagrozil, da jih bo pustil vreči iz konstituante, ako pridejo na sejo. Opozicija je sklenila, da se seje udeleži, ker hoče manifestirati, da imajo kot poslanci pravico, udeleževati se sej in d si ne puste kratiti svojih pravic. Vlada in predsedstvo konstituante se nahajata v veliki nepriljki, ker se bojita obstrukcije. Vlada je pripravljena v tem slučaja, odstraniti poslance z orožniki iz konstituante. S tem je jasno povedano, da se hoče sedanja vlada, predstavnica manjšine ljudstva in zastopnica le enega plemena, poslužiti sile, da izvede svoj kapitalistični in velesrbski ustavni načrt. Upamo pa še vedno, da se to ne bo ugodilo; saj je vendar še kaj ljudi tudi med njimi, ki jim je na državi kaj ležeče. PRED ŽELEZNIČARSKO STAVKO V NEMČIJI, LDU Berlin, 13. jan. (DunKU) Državna strokovna organizacija nemških železničarjev je včeraj izjavila, da ne more sprejeti po vladi ponudene poravnave. ANGLE2I ZA AVSTRIJO. LDU London, 13. januarja. (BrezJ.ično) Lord Grey je v nekem svojem govoru opozoril na veliki interes, ki ga imajo nasledstvene države Avsto-Ogrske na tem, da se ohrani Avstrija in Dunaj, ker je Dunaj v mnogih ozirih še vedno neke vrste središče. Predpustna omama. V dunajski »Reichspost« beremo pretresljiv uvodnik o blaženi predpustni omami, kateri se pravkar udaja Dunaj. Tisti Dunaj, .v katerem trumoma umirajo ljudje vsled laikote in vsakoršnega pomanjkanja, tisti Dunaj, ki vzbuja sočutje celo med sovražniki — pleše in raja, pije in poje in pohlepno vživa vse slasti tega življenja, kakor da bi ne bilo nobenega jutri več, ampak ena sama čarobna predpustna noč, Najžalostnejše pri tem je dejstvo, da se tega omotičnega življenja ne vdeležujejo samo gnili sadovi vojnih in povojnih gospodarskih in socialnih razmer — verižniki in drugi sleparji, ampak vsi stanovi. Dunaj ima za sabo sijajno preteklost, toda še nikoli ni bil naval na plesišča in zabavišča tako ogromen, kakor v teh dneh njegove največje stiske. A posamezna vstopnica stane do 5000 K. S kmetov prihaja kmetska mladina, da se navžije velikomestne zabave, meščanstvo išče skupaj zadnje ostanke nekdanjega blagostanja, da jih požene v eni veseli noči, če ni drugače, posega tudi po nedovoljenih sredstvih in prodaja svojo vest in čast za eno noč blaznega veselja ... »Našminkana, v globoko izrezani, prebarvani obleki in s ponarejenim nakitom se vrti mlada deklica iz dobre meščanske hiše poleg verižnikove žene in hčere in navadne vlačuge ... Atene ob zadnjem delu peloponeške vojne, Florenca v dneh velike kuge, Pariz začasa komune — vse to so slike sedanjega Dunaja, znanilke kulturnega in socialnega propada ... Za tem dunajskim predpustotn in njegovo norostjo se sivo in brezupno dviga pepelnica, ki napoveduje propad enega celega naroda ...« Člankar končuje s pozivom, naj avstrijsko ljudstvo vrže proč( krinko in šminko in ves potvorjeni blišč in kinč, vso klavemo samoprevaro ter gre z dostojno resnostjo nasproti težkemu delavnemu dnevu, ki ga čaka. Samo tako se bo moglo rešiti pogina. Ko beremo to poročilo, se nam zdi, da bi te ostre besede bile na mestu tudi za naše razmere. Tudi pri nas se danes v vseh krogih pleše, raja, pije in zapravlja, kakor da bi ne visel nad celotno družbo strašni meč gospodarskega poloma. O moralnem polomu sedanje družbe ni, da bi človek govoril. Ta je že tu. Kaikor zatrjujejo resni ljudje, se ogabna moda na letošnjih plesnih prireditvah tako šopiri, kakor še nikdar poprej. Dame bogate buržoazije in dekleta revnih slojev tekmujejo v toaletah in razkošju. Tu ni socialnih razlik. Vse je blazno od plesaželja in zabave, vse zapravlja in uživa, medtem ko na kljuke siromašnih stanovanj pritiska beda, ko še v delavskih domovih plazi strah pred bodočnostjo, ko grozi brezposelnost, ko raste draginja. Ta družba plešočih in v razkošju uživajočih buržujev sama glasno kliče, da je zrela za propad. In mnogi člani delavskih slojev, ki so si nadeli nalogo, da to družbo preurede, tekmujejo z buržoazno družbo v uživanju. Ta pot ne bo privedla do ozdravljenja socialnih ran. Kdor se hoče temu moralnemu in socialnemu zlu postaviti v bran, mora imeti dovolj moralne resnobe ter voljo, odrekati se vsemu, kar bi sodobno moralno in socialno mlakužo utegnilo še povečati. Družba se utaplja; vsi resni in trezni krščanski ljudje — na krov! Zmešani demokrati. Ni pretekel en teden, ko je »Jutrov« uvodni člankar ob priliki trboveljskega rudarskega štrajka imenoval socializacijo naših rudnikov »opasen eksperiment, ki ga država ne bi prenesla«. Na enak način se je iz naše zahteve, da se rudniki podružabijo po zgledu nemške postavodaje, norčevalo glasilo slovenskih meščanskih reakcionarjev, »Slovenski Narod«, češ kdor postavlja take zahteve, ta je »Jurij s pušo«. Danes pa piše »Jutro« na uvodnem mestu: »Trboveljska kriza nam je končno znova predočila potrebo socializacije rudnikov po zgledih, ki se pripravljajo na Nemškem in na Češkem.« — Kdo more spričo tega smatrati naše liberalne buržuje za resne? Sirile „N01fl ČRS“ 4 * r j*, i .-i ki* - *> j .i Strani. '--*■’*■■ i'-v "- •"• -■ ;•*--j*vr.. ..... »Novi Čas«, dne 14. januarja 1921, Štev. 10. »POSLEDNJI DNEVI V POMPEJIH«. Opozarjamo na ta velezanimivi in svetovno znani roman angleškega pisa-tejja Bulvverja. Roman, ki prične izhajati prihodnji teden v »Novem času«, je preveden že'v vse evropske jezike in je povzročil splošno navdušenje. Začetkoma nas pisatelj počasi uvaja v 'življenje in navade pompejanskega prebivalstva in v značaje svojih junakov. Nato pa se razvijajo dogodki, ki drug za drugim z vso silo delujejo na čitatelja. Rimska doba in današnja doba, po svojem teženju obe pogansko - materialistični, sta si po svojem socialnem in moralnem propadu podobni. Vsakdo bo zanimivi roman z užitkom in pridom čital. POŠTNA STAVKA V AVSTRIJI. LDU Dunaj, 13. jan. (DunKU) Po poročilih večernih listov o poštni stavki, je dostavljenje pisem popolnoma ukinjeno. Poštne skrinjice se nič vež ne izpraznu-jejo ter se tudi zavoji na poštah nič več ne sprejemajo. Lokalni denarni promet za sedaj še ni ukinjen. S pomočjo pragmati-ziranih uradnikov se vzdržuje še na glavnih poštah promet z inozemstvom za priporočena in ekspresna pisma. Za popoldne so bili povabljeni k pogajanjem zastopniki vseh poštnih nameščencev. V posameznih deželah avstrijske republike se stavka, kakor poročajo listi, v polnem obsegu izvaja. . i; Dunaj, 13. jan. (DunKU) Kakor poročajo listi, se je poštna stavka razširila po vsej Avstriji. LDU. LDU Dunaj, 14. jun. (Dim. KU) Slavka poštnih, nameščenoev traja dalje. Na seji zaupnikov tehnične unijo, ki se je vršila včeraj popoldne, se je sklenile, da Jutarnji List« ve poročati, da se bo izvršil regentov prihod v kon-stituanto, v kateri široko ljudstvo in dve iz-čaniji način« pa bo obstojal v tem, da se bo : regent vozil v gala kočiji, pred katero bodo ‘ vpreženi štPrje beli konji, a za. kočijo bosta jezdila dva eskadrona konjiče kraljeve garde v gala uniformah.«: Tako Hi predstavljajo gotovi ljudje še v teh jutranjih urah nove dobe • človeške družbe ^najsvečatiiji prihod v kon-stituanto, v kateri Široko ljudstvo in dva izmed treh plemen ne sodclujet«. ................ . -f Žalostna vlaga setjaitje inteligenco. Belgrtlf&ta :> Republiki« razpravlja o žalostni vlogi, ki jo igra v teh tako usodnih dnevih jugoslovanska in posebej še srbska inteligenca. Ne le da ne hodi na čelu ljudstva kakor bi morala, temveč še v splošnem kaosu sploh še- ni orientirala, marveč se brfez volje udaja raznim tokovom, kakor trs, ki ga vsak veter pripogiba v svoji smeri. Dela se gluho in slepo za važne dogodke okolu naš in v nas, za svojo vlogo v teh dogodkih. 2 Dela se nevedno tudi nasproti vsem zlom, ki se vrše med nami, pred očmi nas vseli, nevedno pred strašnim izginjanjem vseh moralnih kriterijev iz našega javnega življenja.. Ona je ravnodušno slepa nasproti teptanju svoboščin, nasproti ciničnemu izigravanju vseh državljanskih pravic, ki so bile do včeraj ponos te dežele. Svoboda je postala prazna beseda in neredko vidite njene dovčerajšnje branilce,, kako so postali odvratni branilci in hlapci sile in nasilja. Nad pravico se je dvignil kult oblasti. Nad vse. kriterije morale se postavlja čarobni cilj: uspeha in koristi:« Pač je med inteligenco še dobrih ljudi, nadaljuje člankar, ki še niso izgubili zmisla za dobro in pravo, toda ti komaj še najdejo v sebi moči, da to o priliki z besedo priznajo, za dejanja pa jim manjka značaja in hrabrosti. Sol v Jugoslaviji je izprijena. 4- Nesporazumljenje v Republikanski stranki. V srbski republikanski stranki so nastala huda trenja, ker mnogi ne odobrii-jejp, da so republikanski poslanci v kon-stituanti položili prisego. Poslanci izjavljajo, da jih je s prisego presenetil predsednik kluba, ki je na lastno pest podal znano izjavo in nato prisegel. -j- Umazana sredstva. Kakor poroča > Republika«, se loteva beigrajska vlada v boju proti komunistom najumazanejših sredstev. Ker ni v Delavskem domu našla : nikakih dokazov za krivdo komunistov, s katerimi bi mogla pred javnostjo opravičiti svoje odredbe, je naročila belgrajski policiji, naj za vsako ceno znajde« v domu ■ skrito orožje in municijo. Sedaj je začela policija prekopavati tla v domu in občinstvu se namiguje o »zakopanem« orožju. Nekaj takega so bili vprizorili italijanski fašisti proti Slovencem ih Narodnemu domu v Trstu, da opravičijo svoje barbarske , čine nasproti njim’ , - -f- Združitev čeških in nemških komunistov v Avstriji. Z Dunaja poročajo, da glasilo komunistične stranke javlja, naj krajevne organizacije pripravijo do 24. ,t. m. podroben načrt za združitev s čeŠkirtii komunisti. 24. t. m. se vrši strankin zbor, ki, bo združitev definitivno uredil. 2)nevni dogodki. — Našim prijateljem! Prosimo, da se spomnite podpornega odseka katol. akad. starešinstva v Ljubljani z malim darom, ki ga blagovolite poslati po priloženi položnici. Namen podpornega odseka je podpirati dijaštvo, ki je v sedanjih težavnih časih še posebno navezano na dobrotnike. Blagajna podpornega odseka je pa prazna, zato prosimo nujne odpomoči. — Podporni odsek slov, katol. akad. starešinstva. — Promet na južui železnici. Obratno ravnateljstvo .južne železnice objavlja: Redni osebni promet se vpostavi v istem obsegu kakor pred ukinjenjem v ponedeljek, dne 17. januarja. — Poleg tega se še od 17. januarja naprej uvede na progi Maribor—Pragersko— Ormož osebni vlak z odhodom iz Maribora, gl. kolodvor ob 7.10 zjutraj, prihod v Pragersko ob 7.40, odhod iz Pragerskega 7.56, prihod v Ormož 9.7 in odhod iz Ormoža 9.48 in prihod v Maribor 18.14. — Savez zasebnih nameščencev v Jugoslaviji. Kakor znano, je oblast o priliki naredbe proti komunistom ustavila tudi delovanje gornje organizacije in zapečatila njene društvene prostore, češ, da je imela zveze s kumunisti. Dosedanja preiskava je p^ dodnala, da teh zvez ni bilo in oblast je že dovolila zagrebški podružnici, da zopet začne delovati. Podružnica sklicuje sedaj svoj izredni občni zbor, na katerem se izvoli nov društveni odbor. — Telefonski promet za časopisje. Od 20. t. m. naprej so dovoljeni časopisni telefonski pogovori v tu- in inozemskem prometu od 18. do 9. ure namesto od 21. do 6. ure. — Bclgrajsko vseučilišče za ljudsko prosveto. Na sinočnji seji akademskega senata belgrajskega vseučilišča se je 'sklenilo, da se prične z delovanjem v svrho Širjenja prosvete med širše kroge ljudstva. Ustanovile se bodo posebne ljudske univerze, na katerih se uje-dini akcija vseh prosvetnih in ostalih udru-ženj. Dr. Gavrilovič, bivši rektor na belgraj-■skega vseučilišča je izvoljen, 'da potuje na Dansko, Švedsko in Norveško, kjer so ljudska vseučilišča najbolj razširjena, da proučuje organizacijo in metodo teh institucij. •— Umor pri Planini. Dne 10. t. m. se je 17 letni AlojzijJenšek iz Strmca podal v Planino pri Rakeku z vozom drv, da jih proda. Ker je napravil dobro kupčijo, se je podal v neko gostilno zunaj vasi, kjer je ostal pozno v noč. Potem se je vrnil v vas, zapregel voli in se odpeljal domov. Eno uro' hoda so ga srečali neznanči, in kaj se je med njimi godilo, ni znano. Jen-šek je dobil dva strašna udarca s kolom, enega na čelo, drugega v tilnik, ter se zgrudil takoj mrtev na tla. Dne . 11. t. m. zjutraj je neki kmet našel mrtvo truplo ter zadevo naznanil karabinjerjem rsa Planini, ki sedaj iščejo zločincev. — Nove avstrijske znamke. Avstrijska republika namerava izdati nove znamke. Šest umetnikov je predložilo vzorce. £jubljanski dogodki. Ij Seja političnega odbora za frančiškanski in kolizejski okraj se vrši v petek, dne 14.