Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemsi nedelj in praznikov. List slovenskih delavcev v cAmeriki first Slovenic Daily" in the United States. Issued every" day" except Sundays and Holidays. -a Stev, 167. Enterfd as Second-Class matter, September 23, 1903? at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of Mahch 3, 1879. NEW YORK, v ponedeljek:, 23. novembra, 1Q03. Leto X. pri cesarju« Slavljenec Koerber; krog njega so zbrane vse stranke razun Cehov in radikalcev. Tis/o v odgovor Koerberju. — Hrvatje iii Madjarl. Dunaj, 22. nov. Avstrijski ministerski predsednik Koerber je sedaj pravi slavljenee v Avstriji. Vse politične stranke, izimši Cehe in. radikale*-, ktrri so Še vedno zvesti ob-štrukeiji, >o zbrali krop njega in pa sklenili čuvati proti vsakemu napadu. Kljub Umu je pa politični položaj r;it!i prepira med avstrijskim in ogrskim prt-mierom skrajno resen. V političnih krofih se sedaj ne povori nič druzepa, kakor o znanem Koerberje-vein odgovoru na napad ogrskega ministerskega predsednika. političnih k rop i h trdi, da oba ministerska pred*fdniku ne moreta jeden poleg druzega vladati. Vsa Avstrija nestrpno pričakuje nadaljnega razvoja skrajno zavozene avstrijski politike. Kako stališče bode sedaj zavzel cesar Fran Josip, ni znano. Budimp«>ta, 22. nov. V poslanskej zbornici ogrskega državnepa zbom odpovuril je včeraj ministerski pred- sednik Tisza na povor avstrijskega ministerskepa predsednika Koerber-ja, kteri je, kakor znano, proti Tiszi | protestiral. Tisza je dejal, da avstro-ogrska poravnava — sploh ne eksistira. Avstrijski zakoni so v mnozih ozirih povsem drupaeni, kakor oprski po-ravnavni zakon. Tisza je izjavil, da je merodajen le izključno oprski za-! kon. Dunaj, 2'>. nov. Grof Stefan Tisza, oprski ministerski predsednik, do -l>el je semkaj na kar ga je cesar -prejel v avdijeneo. Od slednje je pričakovati rešitev konflikta med Ti-szom in Koerberjem. Dunaj 23. nov. Hrvatski kmetje iz Napyaka, blizo Nagi Enyeda, so mi noli petek napadli svoje madjarske sosede. Tekom dneva so se Hrvatje zbrali, se oborožili z revolverji, kolini in vilame, ter so zvečer napadli hiše madjarskih sosedov s kamenjem. Stanovnike so jednostavno pometali na ceste. Jeden ciganovič je usmrten in več je težko ranjenih. 35 mrtvih. Italijani živi zgoreli. Altoona, Pa., 22. nov. Včeraj zjutraj med 2. in 3. uro pripetila se j«* 18 milj daleč od tukaj blizo mesteca Lilly prozna katastrofa, ktera je zahtevala 35 žrtev, dočim je 15 osob težko in 100 lahko ranjenih. Vsi ponesrečenci so Italijani, kteri so delali kot dninarji pri podjetnikih McMinn & Sims, na prcgi Pennsylvania železnice. Možje, kterih rodbine so v Italiji, nastanjeni so bili v oddelkih po 100 do 200 mož v raznih lesenih kočah, kjer so spali na slami kraj sten. V jednej taeih "shantie", kjer ji spalo 150 Italijanov, pričelo je radi preveč razprete peči poreti in open j se je tak-, hitro razširjal, da ie še slama gorela, predno so se Italijani probudili. Vidoč, kaka nevarnost jim preti,pričeli so na vse strani bežati. Gotovo bi se ne pripetila nikaka nesreča, ako bi se oni, kteri so prisl; prvi na prosto spomnili svojih kovče pov, ktere so hoteli na vsak način rešiti. Tako je prišlo pri vhodu de boja, kteri je bil zelo krvav. Mnogo Italijanov je pri vhodu obležalo nezavestnih in so se kasneje v dimu za dušili. Ko je koča zgorela, našli s< razun 14 zadušenih, še 21 sežgani! trupelj nesrečnjh Italijanov tako. da j a katastrofa zahtevala 35. Petnajst delavcev je težko ranje- nih. njf odpeljali v bolniš- v Johnstown Nezgoda na železnici. Elizabeth, N. J., 22. nov. Potniški vlak, kteri je vozil iz Dunnellen v Cherry St., zavozil je v neki tovorni vlak. Potniki so padli raz svojih sedežev in nekteri zadobili male praske. Resno ni bil nihče poškodovan. Strojevodja Peter Harsell je skočil pravočasno raz stroj in je bil le lahko poškodovan. "lovorui voz potniškega vlaka se je vnel in je zporel. Promet je bil pol ure oviran. V znamenju biča. Wilmington, Del., 22. nov. Sedem jetnikov, ktere so v minolem letu zaprli radi poljufije, so včeraj na dvorišču prisilne delavnice bičali. Vladal je izreden mraz, ko so obsojence slekli in jih privezali k dropom. Dobili so od 15 do 20 udarcev, kteri vsa so ostavil i krvave sledove. Edward Adams in Hartshorn, morala sta pred eksekučijo po jedno uro stati privezana k sramotilnem drogu. Dasiravno so oba odeli, trpela sta strašno radi mraza, tako, da sta komaj stala, ko so ju odvezali. Frank Sakserjeva pisarnz, v Cleve-landu, O., se nahaja v hiši štev. 1778 SL Clair St. Pošilja denir v staro domovino, prodajajo se paro-brodni listki in prejema naročnino e& dnevnik "Glas Naroda" in to vse na mojo odgovornost. Prostovoljni morilci. 300 se jih je glasilo za streljanje morilca. Salt Lake, City, Utah, 21. nov. — Skoraj bi človek ne veroval, da se je 300 osob javilo, ktere vse so hotele biti krvnik v smrt obsojenega moril-*a. In vendar je temu tako. Razun ua vešalah, mogoče je tukaj v smrt obsojene kaznjence — po njihovej volji — tudi vstreliti. Te vrste strelci so se že par tednov ponujali našemu Šerifu, kajti vsi so hoteli vstreliti morilea Mortensena, o kterem je "Glas Xaroda" že minolo soboto poročal. Mortensen je moral sam izbrati svoje krvnike, o kterih je bil prepričan, da znajo vsi dobro streljati. l)ne 10, t. m. zvečer prišli so prostovoljni morilci v zapore, kjer so trenočili. Kmalo po 10. uri pričela se je eksekucija. Strelci so bili vsi zakrinkani, tako, da jih ni zftmogel nihče spoznati. Na to so jih povedli tia dvorišče, kjer so jih. postavili za lahko steno, v kterej so bile napravljene luknje, skozi ktere so streljali. Ko so dobili puške in izjavili, da so pripravljeni, dovedli so tudi Mortensena na dvorišče, kjer so ga postavili pred imenovano steno. Mortensen je bil povsem hladnokrven in se tudi potem ni bal, ko mu je zdravnik pritrdil komad papirja na mesto njegovega srca. Ko je šerif ukazal "ogenj" padel je delinkvent zadet od mnogih krogel j mrtev na tla. Po izvršenem "jobu" so strelci mirno odšli domov. Mesto zlata — smrt. Cripple Creek, Col., 22. nov. V 6. hodniku rova Vindicator, pripetila so je včeraj osodepolna razstrelba. Dosedaj so našli trupla superintended ta McCormicka in rudarja Mel-viii Reck a. Vendar se pa splošno -odi, da je bilo še osem nadaljnih rudarjev usmrtenih in 50 ranjenih. Prizori, ktere je bilo videti pred vhodom, bili so uprav prozni. Ženske in otroci zasutih rudarjev so tamkaj stali joka je in obupaje pred vhodom. Na lice mesta so prišli delavci iz vseh strani in opravljali rešilna dela. Povsod i vlada mraz. BUston, N. Y., 22. nov. Tukaj vlada pravi februarski mraz in toplomer kaže le 7 stopinj nad ničlo. Ob tem času tukaj že 61 let ni bilo ta cepa mraza, kakor letos. Plattsburp, N. Y., 22. nov. V raz nih krajih gorovja Addirondack, ka zal je danes zjutraj toplomer 1 do ! stopinji pod ničlo, V mestu je bilo 10 stopinj nad zero. Newyorska kronika. Rinaldinijev tekmovalec. Kak pisatelj kriminelnih romanov, pri kterih čitanju bi se čitateljem jezili lasje, si izvestno ne more želeti za delo boljše snovi, nego so izpove-danja prič v pravdi proti zasebnem detektivu Edpar E. De Veau. V njcpovem slučaju so vsa dejanja ktera so potrebna za senzacijonelno povest. Ella Eaponova, služabnica bogatepa tovarnarja zimskih sukenj, Samuel Lewisa, 117 Mercer St., je pri De Veau -—• naročila napad na svojepa delodajalca. Oliver Nelson, kteri je živel v vednem pomanjkanju moral bi biti sozarotnik in izvršiti najnevarneji del zločina. Veau pa, kot vodja zarote, moral bi dobiti plen in svojemu orodju bi dal le turne drobtinice. Zarotnica in ropariea si je opledala najetepa "bravo" in izjavila : "Ta je pravi!" Toda ona, kakor tudi ropar, sta se zmotila. Njuno orodje se je pričelo bati in je — odšlo k pokrajinskemu pravniku, ca tam ves načrt izda in dobi za to $1 naprade. Na to so dali Nelsonu na razpolapo detektiva Francis Mullena, 'da tako prevarata in preslepita roparje. Mullena so predstavili De Veau-u kot zapadne-pa desparada imenom "Tom Summers'2; kteri za malo svoto denarja stori vse, kar se od njepa zahteva. De Veau je Toma sprejel z odprtimi .rokami, na kar so se vsi trije posvetovali o vseh podrobnostil načrta, kako bodo tovarnarja v veži pobili in mu odvzeli denar ter diamante. Zajedno je pa privatni detektiv opravljal tudi drupe lopovščine, tako na primer počakati blapajnika od Standard Oil Co. v Jersey City in mu odvzeti 15,000, ktero svoto je slednji nosil seboj. Detektiv Mullen je izborno posnemal krvoločnost in željo po ropanju, tako, da mu je lopov povsem zaupal. Se le, ko so se pripravili na napad v temnem hodniku, kjer pa je Mullen vklenil in se mu smejal, je uvidel, da je bil kljub svojej zvijači opoljufan. Njepovo drapo ter prijateljico sled-njepa so tudi aretirali. Zločin ali nesreča ? Obdolžitve proti štraj-k a r j e m. Cripple Creek, Colo., 23. nov. Sedaj so preiskali rov Vindicator, v kterem je ponesrečilo več skabov. kakor porečano na drugem mestu. Šerif Robertson, kakor tudi drugi "preiskovalci" so baje prepričani, da so štrajkarji razstrelbo v rovu z pomočjo dinamita priredili. Ravnateljstvo rudnikov je razpisalo $5000 naprade onemu, kteri naznani provzro-čitelje nesreče. Vojska se bliža« Stotisoč prostovoljcev zbranih že pod zastavami. Colombijska vlada bode storila vso, da poravna panamsko zaJevo mirnim potom; Harroquinov poziv. Addio, Inghliterra! Angleška kraljeva dvojica odpotovala. London. 22. nov. Povodom odpo-tovanja italijanske kraljeve dvojice vršile so se tukaj včeraj velike slav-' nosti. Kraljevi sprevod od gradu v Windsoru na kolodvor, je bil sličen! onemu povodom prihoda italijanske-j pa kralja in kraljice. Oba kralja sta se prisrčno poslovila v kraljevej čakalnici. Na to sta > oba kralja prepledala častno stražo.' Njima sta sledili obe kraljici. Na to so odšli k dvornemu vlaku, kjer sta' se kraljici iskreno poslovili. Ko se je vlak pričel pomikati dalje, svirala je godba italijansko himno, dočim je kralj Edward salutiral, dokler ni zginol vlak njegovim pogle-1 dom. Prišedši v Portsmouth, sta se kraljica in kralj takoj ukrcala na yach- j to "Victoria & Albert", ktera je; kmalo odpljula proti Franciji. Amor v lilevn. Pouphkeepsie, 22. nov. Charles E. Converse je vložil tožbo na plačilo odškodnine v znesku ,$50,000 proti Pavlu MeComaeu. Tožitelj in toženi sta tukaj občevala v najboljih krogih. McCoruae, kteri je nedavno podedoval po svojem očetu pol milijona dolarjev, je tožniku odvzel njegovo sopropo. MaeComac je svoječasno prodal svojo vilo v Hyde parku imenovanemu Converse, le hleve je sebi pridr-žal. V hlevu si je opremil par sob in sicer skrajno razkošno, češ, da bode tako vedno blizo svojih konj. In res je bil čestokrat tam. Necepa dne so pa Conversovi zaprli svojo hišo in nihče ni vedel čemu. McComac je prodal svoje hleve in se naselil v isti hotel, v kterem so se nastanili Conversovi. Vrabci na strehi so nekaj čivkali in pot^n je kon-verse prodal kar je imel v mestu in nekam odpotoval. McComac je odšel v New York, kjer pa je vsaki dan videti na Speed-wayu. Po letu je ukazal McComac Con-verseys. zapreti radi smrtne grožnje; Conversa so pa spustili, na kar je vložil imenovano tožbo za odškodnino. Senator Dietrich potnje. Washington, 21. nov. Senator Ch. Dietrich odpotoval je danes zjutraj v Omaho, Nebraska, da se zagovarja pri tamošnjih oblastih radi obdolžitve zarote v zvezi poštnega škandala. Senator Dietrich je zatrdil, da se bode takoj pričela obravnava. Požar v vseučilišču. Chicago, 111., 21. nov. V pravosodnem in medicinskem oddelku severo-zapadnega vseučilišča, nastal je včeraj radi pokvarjene električne napeljave ogenj, kteri se je hitro razširil do sedmega nadstropia in tako napravil za $35,000 škode. Tri nadstropja južnega dela so razdejana in pohištva ter slik je za $150,000 poškodovanih. Ponesrečil ni nihče. Iz Bejruta. Washinpton, 21. nov. Rear admiral Cotton, poveljnik našega vojnega brodovja v Bejrutu, je dobil povelje, da s svojima vojnima ladijama "Brooklyn" in "San Francisco" osta-vi ejrut ter odpotuje v zapadnjein-dijsko vodovje, kjer se bode udeležil manevrov koncem decembra. Brodov-je ne bode pričakovalo topničarke "Machias". ktera ostane še več tednov ob abesinskem obrežju. Največja arena. Po grškem uzoru. _ Cambridpe, Mass., 22. nov. Velika ipra "foot ball" med člani harward-skepa in Yale vseučilišča vršila se je minolo soboto prvič na novem sta-diumu. Prisotnih je bilo nad 40,000 pledalcev, kteri so imeli dovolj pro-gtora na stadiju, kteri je zgrajen v obliki amfiteatra, kteri je veljal 250 tisoč dolarjev. Ubogi mornarji. San Francisco, Cal., 21. nov. Tukajšnji angležki generalni konzul C. Bennett je našim oblastim dokazal, da je superintendent tukaj -liijega Sailors' Home na nečuven način izkoriščal brezposelne mornarje. Tozadevne dokaze so priposlali državnemu uradu v Washington in kongres bode vse nadaljno odredil. Goljufani delavci. Največja lumparija je delavca za njegov zaslužek goljufati in vendar se najde ljudi, kteri tega trpina za s potnim čelom zasluženi cent, kterega bi moral porabiti v prid svoje rodbine, prav brez vsacega usmiljenja derejo in goljufajo ali pa saj poskušajo to storiti. Takšno postopanje imenovati mora se neposredno tatvina. Ravno tako je pa tudi tatvina, ako se delavcu reč, ktera nima lika-koršne vrednosti, proda in zraven trdi, da je najboljše na svetu. Mnogo ljudi se najde, kteri trdovratno trdijo, da je dosti boljih stvari za zdravje kot je Trinerjevo zdravilno grenko vino, akoravno so popolnoma prepričani, da lažejo. Delavec, kterega edino premoženje je zdravje, naj pazi, da vsikdar dobi pravo Trinerjevo zdravilno grenko vino, ktero je napravljeno iz samo naravnega vina in mnogih grenkih rož in korenin. S tem vinom vzdržal si bode vsak zdravje, dobro prebavljenje, čisto kri, zdrave mišice in živce. Na prodaj je v lekarnah in dobrih gostilnah. Jos. Triner, 799 So. Ashland Ave., Chicago, IIL | Colon, 21. nov. Vesti iz Buenoven-ture, da nameravati državi Cauca in Antioquia pristopiti k republiki Panami. so najbrže pretirane, kajti zadnja od tamkaj prihajajoča poročila ne potrjujejo imenovane senzaci-jonelne vesti. Senor Buscamente je vodja liberalcev, dočim je senor Ospina glavar konservativcev v državi Antioquiji. Vsekako je pa v obeh imenovanih državah med neza-dovoljneži opažati revolucijonarno gibanje, toda to je v Colombiji itak na dnevnem redu. Liberalci, ali stranka1 vstaje je še vedno jaka in vspeh Paname je naravno še bolj bodri k nadaljnej agitaciji. Paris, 21. nov. Minister inostra-nih del Delcasse naznanja, da je francoska vlada sklenila republiko Panamo pripoznati in z njo pričeti občevati uradnim potom. Panama, 21. nov. Tukajšnji kitajski podkonzul je včeraj obiskal panamsko junto, kterej je uradoma naznanil, da pripozna Kitajska novo republiko. Zajedno je izrazil nado, da bode nova vlada čuvala kitajske koristi istotako, kakor tudi one dru-zih ljudstev. Petrograd, 21. nov. Razun ruski listi, ki se bavijo z vlogo, ktero go prale Z jed. države v panamske j aferi, napada 'Zjed. države ozir. wasb-ingtonsko vlado. "Novoje Vremje" matra sedanji čin washingtonske vlade kot zadnji dokaz imperialistične tendence Zjed. držav in trdi, da bodo postale drugo rimsko svetovno cesarstvo. Washinpton, 21. nov. Včeraj je panamski poslanik Buena Varilla predstavil državnemu tajniku Haju -panamske komisarje, kteri so dospeli semkaj, da potrdijo prekopovo po-podbo. Sestanek je bil zelo iskren. Dr. Amador .je naznanil našemu tajniku. da je komisija pregledala Hay-Varillovo pogodbo, in da se z njenimi določbami povsem strinja, tako, da bode panamska vlada pogodbo gotovo ratificirala. Potem so se pogovarjali o bodočnosti nove republike in orpanizaciji nove vlade. Ob 2 :35 popoludne povedel je državni tajnik Hay svoje obiskovalce v belo hišo k predsedniku Rooseveltu, kteri jih je prijateljski sprejel. Sprejem se je vršil v modre j dvorani in je bil le kratek. Colombijski odposlanci. Tajnik Hay dobil je od colombij-skepa peneralnega konzula v Galve-stonu. Tixas, poročilo, da je tjekaj prišla delegacija iz Colombije, ktera potuje v Washington. O tem je državni tajnik Hay takoj naznanil co-lombijskemu poslaniku Herranu. Slednji je pa o tem že vedel kajti dobil je poročilo, da potujejo poslanci preko St. Louisa v Washington. Bogota, 22. nov. Predsednik Marroquin je" dejal zastopnikom "Asa. Pr." z ozirom na položaj v Colombiji': "Ameriški poslanik Beuapre in vsi Američani v Colombiji, so popolnoma varni. Iz mojega poročila senatu in ljudstvu Zjed. držav je povsem razvidno stališče moje vlade napram Panami. Položaj v notranjih pokrajinah Paname je povsem miren." Predsednik Marroquin je izdal po- tom "Ass. Pr." na ljudstvo Zjed. držav sledeči poziv: "Predsednik republike Colombije ameriškemu ljudstvu: "Colombijsko ljudstvo postalo je ravnokar žrtva nepričakovanega napada in je v nevarnosti, da zgubi najboljši del svojepa ozemlja. Vzrok proglašenja neodvisnosti Paname so bile le vojaške intrige in ne ljudsko čuvstvo. "Ameriška vlada, ktero je smatrala Colombia vedno kot svojega najboljšega prijatelja in zaveznika, ie preprečila s svojimi mornarji vjet-je izdajalcev in udušenje vstaje. Pogodba med Colombijo in Zjed. državami, na ktero so se sklicevale do zadnjega trenotka skrbe, za to, da ameriška vlada ne pripozna le co-lombijske suverenitete na Istmu, le-muč, da Colombiji v slučaju potrebe celo pomaga. Postopanje ameriške mornarice na Istmu, kakor tudi ono tukajšnjega ameriškega poslanika, je pa javno kršenje one pogodbe. "Panamsko zemsko ožino, ktera je najdragoeeneje ozemlje na svetu, je Colombija zaupala Zjed. državam. In slednje, kot mogočni zagovornik svobode in pospeševatelj civilizacije, so delovale vedno na to, da ostane Panama — colombijska. To nam dokazuje nepripoznanje držav konfederacije za časa državljanske vojske. "Uverjen sem, da ameriško ljudstvo ne bode trpelo kršenja javnih pogodb; ono ne bode zatajevalo slavnih tradicij, da doseče s silo ono, kar hoče Colombija dati mirnim potom. "Toda ravnanje washingtonske vlade nam, žal, obuja nasprotna dejstva; ona je zgradila ograjo višjemu podvzetnemu duhu. "Colombijsko ljudstvo poživlja, podprto na pravico, ameriške državljane in ljudsko vest Zjed. držav, da čuvajo čast našega ozemlja. "Zvezde in trakove, kteri so bili republikam obeh Amerik vedno mili in dragi, naj ne bodo baš v Colombiji zaničevani in osramoteni. Marroquin. Bogota, 22. nov. V tukajšnjih verodostojnih krogih se zaxerjuje, da bode prišlo radi Paname do vojske. Vendar bode pa Colombia skušala preje dobiti nazaj Panamo mirnim potom, še le potem bode svojo politiko proti novej republiki preinačila. Colombija bode storila vse, da reši panamsko vprašanje diplomatičnim potom. V tukajšnjih vladinih krogih vlada mnenje, da ameriški senat ne bode odobril postopanja predsednika Roosevelt a. Vse colombijske politične stranke so ponudile vladi podporo in nad 100,000 prostovoljcev se je že prijavilo za slučaj vojske. Colombijsko časopisje pričakuje, da se bode del ameriškega časopisja vzel za Colombijo. Vsa Vsa Colombija neče priznate neodvisnosti Paname in radi tega zbira svoje čete. Caracas, Venezuela, 22. nov. — Uradni listi objavljajo brzojav predsednika Marroquina iz Colombije, kteri poroča predsedniku Castru o dogodkih na Istmu. Brzojav se zaključi: Colombija upa, da bodo vse špansko-ameriške republike sočuv-stvovale s Colombijo, ktera je pripravljena raje propasti, nego odstopiti pd načela svoje in tegritetc." Hawaiiski bondi. Honolulu, Hawaii, 21. nov. Gover-ner Dole je sprejel ponudbo newyoT-ške bančne tvrdke Fish & Robinson na \x/i odstotne bonde teritorija Hawaii v skupnem znesku $1,000,000. Bondi bodo tekom 15 let zapadli, oni so davka prosti in jih je mogoče rabiti kot varstvo za bančne depozite. Molineuxova sorodnica se hoče ločiti. Syracuse, N. Y., 19. nov. Gospa Alice Flintova, hči Roberta A. Moli-neuxa, nečakinja generala Moli-neuxa iz New Yorka, vložila je tožbo na ločitev zakona od mize in postelje, proti, svojemu soprogu Howard D. Flintu, agentu neke tukajšnje medicinske tvrdke. Ona trdi, da je soprog ravnal z njo brutalno in da jo je večkrat pretepal. Flintova je stara 23 let, ima triletno hčerko in j« ša vadno lepa. „ -------- Mala poročila. — V West Camptonu, N. H., je zgorel hotel Stag >red vsem odlikuje naše ženstvo. Pred par leti je ljudstvo preprečilo, la ni prišel neki Mormonec (ker je '►il Mormonec) v kongres. Večina je glasovala proti njemu. Razlika med akratnim slučajem in- sedanjim po-■ikxisom,-' zapoditi senatorja Smooia iz senata, je pa ta. da se je takrat vr-ilo glasovanje, — predno je Mor nonec zasedel svoj sedež*-v "senatu ločim je naš Smoot že položil uradno msego in poleg tega tudi trdi. da ni »nel nikoli več, itego le jedrio samo -oprogo, s ktero se je poročil 1. 18S4 'Cljub temu pa "krščanske" ženske š ,'edno ščuvajo proti Smootu. To je Specifično ameriška epizoda iakoršne v drugih deželah ni najti ne- kiko kristalizacijsko točko, okolu kt ere so oP zbirali še drugi elementi, izlasti nemški konservativci. No služi v čast nam Slovencem, ali zgodovinsko dejstvo je, kterega ne moremo tajiti, da so Slovenski poslanei ostajali zvesti grofu Hohenwartu tudi tedaj, ko je izvršil čin, ki je«bil v neizmerno Škodo za največji življenski interes države — za neizogibno razrešen je avstrijskega problema. EYropejske in droge vesti. Lepi poštni parnik "Red Star črte" ZEELAND odpljuje dne 28. nov. ob 10. uri dop. iz Xew Yorka v Antwerpen. Ekspresni parnik "francoske družbe'' LA T0URAIXE odpljuje dne 3. dec. ob 10. uri dop. iz New Yorka v Havre. Vožnje listke za te parnike prodaja F r. S a k s e r. 10t* Gi-eenwich S t.. N e w York. Za ekspresne par-uike si je preje potreba zagotoviti prostor, ker so po navadi prenapolnjeni in obilo potnikov zaostane. Naznanite nam odhod rotom brzojava ali pa nas pokličite do telefonu: 3795 CcTtlandt, ako ste na kaki postaji v v Yorku. Dobro si to zapomnite. Kranjsko slovensko katoliško svete Barbare Avstrijski problem. s. k Al i sel na padec Taaffejev ogreneva eutstva. Ko je mož hotel izvršit •in, s kterim bi si bil zagotovil čast iio ime v najnoveji zgodovini monar iiije; čin, s kterim bi bil ustvaril ne izogibno — ako smemo tako reči — pripravljalno delo za razrešcnje av -trijskega problema; čin. s kterim bi bil namreč primaknil naš parlament izdatno bliže do usposobljenja uravnavo jezikovnega vpražanja za ublažen je narodnih sporov, kvarijo kri in mozeg države: zato ravno, ker je nastopil s tem plemeni im namenom, je — padel. Najlepša najliberalueja, najdemokratečneja in zato tudi najpatrijotičneja namera -Tofa Taaffeja po nad lSletnem via lanju njegovem je proyzročila nje govo politično likvidacijo. A še so sebiio sili človeku rudečica nevclje v Jrraz. ko se domišlja, kako so '.družili od -desne, preko središča, do i eve, toli disparatni elementi, da /.rušijo moža in uduše-njegovo naka no. Politični sovražniki na levic parlamenta in dotedanji politični so mišijeniki grofa TaafFeja na desni so se združili v falango, ki je strmogla vila ministerstvo Taaflejevo-izključno radi njegove namerjane volilne reforme! Dne 29. oktobra 1S93 — tega dne je ministerstvo Taaffejevo podalo ostavko — je bil pravi dies nefastus, pravi dan nesreče za državo. Dan 29. oktobra 1893 bode črno podčrtan v ustavi in parlamentarni zgodovini države. Vse tri glavno skupine v parlamentu, ktere ločuje sicer <*elo morje načelnih razlik v svetovnem naziranju, nemški levičarji llohenwartovci in Poljaki so se združili proti dobri stvari. Združili so se, la zatro prvi izdatni poskus d > moderne politične reforme, do moderniziranja in demokratiziranja našega političnega življenja. Rečena koalicija"nse je bila tudi po 'astila oblasti in moči. Ta a ffeje vem u minsters t vu je sledilo Windiseh irraetzovo takozvano "koalicijsko ministerstvo". Ljudje so nadeli tej ne naravni koaliciji tudi irne "tronožna' "eš, da ima tri noge.' nemško-leviČar -ko, hohenwartovsko in poljsko. Ali ta koalicija za slu žu je pa tudi po na - 2a srbi? — Ali "vam - ^^P^.jor - UtekateJ - Boli vas bok? - Imate drisko? - Ali vas čelo boli? _ _______ Ah vas peče ko puščate vodo? — Ali vam vetnik jo je malo preje odkuril. Na j P? ^^ ~ £ T ^ ^ ledjih?- kak način se je sin znebil svoje ma-1~ ^ e r Obče je bilo znano, vam zjutraj tečejo sl^-^^ - Vas ^te^^ do S. Sffi StSf^ M ^ —^ nMhw-^adne •ek mater spravil na oni svet.Vsled ' Ah vas^žH/bi?-^f^sS^S w ~ ^ Boli vas bok? ega so ga hoteli zapreti, a mladi od- ' "vija v čr=vah? _ Ali se lahko preTtSte? - A"k L" ff^L1™ ^ Wti? 7~ vas ^ KO PH^ate malo preje odkuril , Čut.te po telesa vročino? _ čutite nPa vr^ prehladne?- Imate nalezljive bolezni? - Čutite : ie sin 1 I A,i ^^ate? Ali vas bokpTe^l^^^T ~ ^ čutite trudne? _ Ia tere, se ne ve da sta hodila večkrat na izprehod v Campagno in da sta navadno počivala v pozzolanskih jamah. Y jedno teh jam je sin najbrže zvabil nesre-no mater in jo umoril. O tem je prepričana tudi policija, ki skrbno pre-"skuje dotične jame. Knrz. Za 100 kron avetr. veljave treba je dati $20.40 in k tema še 15centov za poštnino, ker mora biti denarna ^>ešiljat*>4- registrirana. ure: Od 10. ure zjutraj do 1. ure pop.; od "" "" se razpošiljajo po Prof. Collins New York Medical Institute, 140 West 34th Street, HTCw York City, W. T. lioIninT^MHiuj^o^fKalun^tuf I'lf.'ktHln'i mora Iskati pomoč pri izvrstnem zdravniku, liasuijo, Semreč Se škodJiM« Hh —' T1?6 \.t<>h Pas*'1 »1 nič elektrike in bolnim nič ne Ako SiWsn^^^^M?^^™^ česar postane bolezen zastarel .. I! J^illk. HM HHH ■■■ mmmmm wammmmm __. Jugoslovanska Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, AtllNINESOTA. URADNIKI: Predsednik: John IIabjan, P. O. Box 303, Ely, Minn. Podpredsednik: John Keržišnik, P. O. Box 138, Federal, Pa. I. tajnik: JURIJ L. BROZICH, Ely. Minn. II. tajnik: Anton Gerzin, 2137 Log St., Calumet, Mich. Blagajnik: Ivan Govže, P. O. Box 105, Ely. Minn. NADZORNIKI: Josip Per ko, 1795 St. Clair St., Cleveland, Ohio. Ivan Germ, 1103 Cherry Alley, Braddoek, Pa. Ivan Primožič, P. O. Box 114, Eveletli, Minn. POROTNI ODBOR. Mihael Klobučar, 115 7tli St., Calumet, Mich. Jakob Zabukovec, 5102 Butler St., Pittsburg, Pa. Jurij IJkožič, Ely, Minn. Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika: Geo. L. Brozicb, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Denarne pošiljat ve naj pošljejo blagajniku Ivan Govže, P. O. Box 105, Ely, Minn, in po svojem zastopniku. Društveno glasilo je „GLAS NARODA". Drobnosti. V Ameriko se je odpeljalo dne 8. nov. ponori z južnega kolodvora v Ljubljani ^O izscljem-ev. Pod voz. Anton Zajec, 46 ler' star, posestnik v Iški Loki. je peljal ■ dne <». nov. voz drv iz gozda domov. Ko je navzdol hotel voz zavreti, sta ! mu konja všla in 011 je padel pod voz tako, da mu je šlo kolo čez ol>e nogi in mu levo pod kolenom zlomilo. N e z j? o d a. Anton Česnik, CO let star, delavec v Knežaku, je 7. nov. šel I po škarpi domov. Naenkrat mu je spodrsnilo in je padel po škarpi 11a eesto, po kteri se je v tem hipu pripeljal voznik in ga povozil. Ivlomil si je desno roko pod komolcem. N u n a v 1» e g u n j ah jedla — šivanke. Predstojnica ženske kaznilnice v Begunjah je, kakor se poroea z Gorenjskega, z neko .ji podrejeno nuno tako slabo ravnala, da ji je postalo življenje neznosno. V obupu je jela jesti — Ivanke. Vsled tega je hudo zbolela in morali so poklicati zdravnika. Zdravnik je nuno pie-iskal ter opazil pod želodcem iglo, ki je prebodla želodec 111 predrl.k telesno kožo. Nuni so baje nato ek&tra-hirali celo množico šivank. Ker ji nuna-prednica sestra ministra barona Calla, se je baje hotela eela zadeva prikriti, da bi ne prišla v javnost. Navzlic temu je pa zvedel o tem čudnem slučaju državni nad-pravdnik dr. Riegler. ko je kaznilnico nadzoroval, in uvedel preiskavo Ce bod<- preiskava mogla kaj pozi tivnega dognati, dvomljivo. I>oličn<> nuno so prepeljali v neki drugi samostan. V Kočevju zamrl list "'Jot tscheer (Deuteshe) Mittheilungcn" — na sušiei; imel je namreč premalo naročnikov. Papeža gre gledat. V Gorici so prijeli neko žensko, ki je oble čepa v jako čudno, nunam podobno obleko, ker jc po deželi beračila in nadlegovala ljudi. Sodnik jo je obhodil na 24 ur napora. Pri obravnavi je povedala, da se piše Agneza Ku-zunska in da je doma iz ruske Poljske. Prišla je naravnost iz Krakove-ga, kjer so jo preskrbeli z denarjem, da se napoti v Rim — papeža gledat. Ženska, o kteri se ni moglo dognati, ali je nuna. ali ni, hoče svojo pot v Rim nadaljevati, kakor hitro bode prestala svojo ji od sodišča prisojeiio kazen. Ce bode pa prišla do Rima, je jako dvomljivo, ker so ji pošla vsa gmotna sredstva. — Sporazumi jenj" Vatikana s Ivvirinalom. Iz vatikanskih do-pro poučenih krogov se poroča, da j< papež v zadnjen času že večkrat odkrito izjavil, da nujno želi sporazumi jonja z Italijo. Glavni povod za to je baje podivjanost italijanske mladine, ki izvira po papeževem mnenju iz tega, ker ni v državnih šolah verskega pouka. Pij X. upa, da bi cerkev, ako bi se pomirila z Italijo, pridobila velik vpljiv na vse javne zadeve na Italijanskem, zlasti pa še na šole. Papež je baje za spravo s Kvirinalom 11a vsak način, samo eden pogoj stavi, da napravi korak k sporazumi j en ju italijanska vlada. prodajalno nekega londonskega dra-j?ularjaje prijel lepega dne ameriški -kof ter izjavil, da želi kupiti svoi /eni malo darilc ■. Ne sme bit: pre-dragoceno, le za kukih 1500—1000 K. Draguljarju se je zasmejalo srce. Pregledala sta s škofom raznovrstne nakite. Končno se je Škof le odločil za nakit za 2. 1 , v. kte,ri Živi;e Tv oddaljenih mestih, kjer se ne morete za- ££ £1 Z,dKa7lk0m' kak°r t0 v New York» mogoče, ako bolu-jete za kterokoh boleznijo, obrnite se na Vaše zdravilišče kajti dr. Thompson je zdravnik, kteri zdravi zastarele bolezni z najboljšim vspehom. V sakdo, komur so drugi zdravniki dejali, da je njegova bo ezen neozdravljiva naj se obrne do nas in se bode osvedočil, da ni bolezni, ktero bi dr. Ihompsou ne mogel ozdraviti. Nekaj o dr. Thompsonu. Dr. Thompson je bil več let zdravnik v največih zdravilnih šoiah v Evropi, kjer je imel priliko, da se uči, kako je zdraviti raznovrstne in ~ ~ zastarele bolezni. Bil je v Londonu in v Pa- rizu, kjer so najboljši zdravniki na svetu. Tamkaj je on že v mladosti dobil glas najboljšega z.travnika. Na Dunaju se je pa ves svet začudil ker je ozdravil bolnike od bolezni, kterih se ni upal ni jeden druzih zdrav, zdravnikov ozdraveti. Zato je tudi dr. Thompson dobil največ odlikovanj od najuglednejih osobnosti v Evropi. Pred par leti, ko se je še mislilo, da se jetika ne more ozdraveti ozdravil je dr. Thopson v Franciji 23 osob od te opasne bolezni. Vse svoje življenje posvetil je preiskavanju zastarelih bolezni, kakor je-tike, otrovanje krvi, bolezni na jetrih, reu matizem in druzih bolezni. Sedaj zdravi tukaj v Ameriki z najboljšim vspehom. Predsednik Zjedinjenih držav imenoval ga je najboljšim zdravnikom. A sedaj naj proslavi njegovo ime tudi med nami. V istem zdravilišču je za tajnika naš rojak O. Sofcolič V vsakem slučaju, ako hočete, da se Vam kaj raztolmači, ali da v me.tu" kjer stanujete m zdravnikov, kteri bi Vam zamogli pomagati ali ako se bojite, da imate kako nevarno bolezen, obrnite se samo z marko za 2 centa do gospoda A. Sokoliča. On Vam bode poslal raztolmačenje po dr. Thompsonu o vsem kar ste ga vprašali, kajti zavod je vstanovljen, da pomaga v prvei vrsti na-seliu narodu. o e j Odkrito moremo izjaviti, da je dr. Thompson storil mnogo dobrega /.a slovenski narod v Ameriki. Ker je on jeden od najučenejih zdravnikov ga priporočamo vsem Slovencem, kteri Žele, da se popolnoma in povsem ozdravijo. Obrnite se le do njega. Za bolnike, kteri obiskujejo zdravilišče osobno, odprt je urad ves dan. Ob nedeljah od 10. do 2. uri po popoludne. Pišite na New York Hall of Medicine 237 Lexington Ave. (Corner 34 str.) New York. W A V. >-= «!//• v. isljti 'ew York City. NAZNANILO, Rojaki! Kdor želi dobro Millerje-vo Milwaukee pivo piti, pri domačem vinu se veseliti, z najboljšim whiskeyem se pogreti, kubanske smodke smoditi in viržinke kadit i, oni se mera k IVANU KKUŠIČU zaleteti, na 4. ulici, severno od katoliške cerkve v Front enac, "RTan^ag, (5nv-31dc) , . - - SLOVENSKO-AMERIKANSKI KOLEDAR za leto 1904 se marljivo tiska in bode zelo zanimiv; obilo gradiva in slik bode imel. Slovenske trgovce, obrtnike, saloouerje in druge opozorujemo, da bi dali naznanila. Koledar bode obširen; vsako leto ga prodamo nad 2000 izvodov, vse leto ga narod hrani in je dobro sredstvo za reklamo. «H ^Immtimi Pomladanski vetrovi. Povost iz časov francoskih vojsk. (Dalje.) Goljufivi upi, bridke prevare! Koliko zla ste že prizadele revnim zemljam >m! Gospa Dobrinova je Ljudmili vedno netila upanje, dase Vinko he vrne, a današnji novi gost je uničil vse nade. Koliko žalosti za ubogo ženo! Zaliko je odpravila spat, sama pa se je sklonila nad posteljieo svojega deteta ter je nad njim v solzah zlila vso bridkost revne osamelo-sti. Na tujem ga je rodila, a on, ki bi se najbolj veselil življenja svojega sinka, on ni ueakal njegovega rojstva. Razžaljen je odšel in pri odhodu ni dal prijazne besede njegovej materi. In ti, milo dete, pač ne bode« nikoli poznalo svojega očeta Edina a zvesta in vztrajna podpora ti ostane materino srce. Drugega varuha in prijatelja na svetu nimaš. Toda ti tega ne unieš, ti mirno spiš iu ne veš, kako danes žaluje, kako tvojo osiroščino objokuje tvoja mlada mati. Dolga in strašna noč je to za njo. Trudne oči so jej včasih zamižale, a skrbna bojazen za bodočnost njenega sinka se jej ni v prsih pomirila. Iz budih sanj se predrami teši in ljubkuje dete, ki se je prebudilo ter jelo vekati; pri njegovem vzglavji je skrbno vso noč tužn~v bedeč presedela, čakajoč jutranjegi evita. Med tem pa je v sivih vsbah zašumel jesenski vetrič ter je na svojih krilih rahlo doneče, a dobro umevne glase ponočnega pevca ponesel tja do oken bližnje hiše, da je žalujoča žena čula in premišljevala njegove žalne tožbe: Z be i ate megle, dahnite vetrovi. Na vedri plan me zvabite duhovi, Kjer sreče glasi milijo srce! Vonjavo divno sap'ce so phije^e, Vode šumeče v sen me zazibale, V vrtnej šumi drobni ptič žgoli, Kam tiraš proč me, mož, brez milosti ? Moj doni, moj rod, blagosti zibel,fi O da bi te še enkrat videl! Zbežite megle, dahnite vetrovi, Rešite kletstva, blagi me duhovi. Dokaj sem prosil, v ropstvu hrepenel! Poša stni v gozdu švigajo strahovi, Popotnika straie noči glasovi, Zver jdeda čudom solzni moj obraz: Sirota, kaj medliš tu v nočni čas? Kje moj je dom, blagosti zibel, O da bi te še enkrat videl! Zbežite, megle dahnite vetrovi. Podobo njeno stvarite duhovi, Milino žarno prejšnjih dnij! Za mano gledala je in prosila. Roke stezala, vroče solze lila: Nikar ne hod' od mene v tuji svet Zgubljeno vse! — a čut ne jenja tlet' Za te, moj up, ljubezni zibel. O da bi te še enkrat videl! Na nebu se zvezde utrinjajo. žareči utrinki razvetljujejo črni mrak Noč beži s svojimi temnimi krili, še malo časa, in na vzhodu zasveti zla to-rumena jutranja zora. — 9. Poj te, poj te drobne ptice, Preganjajte vse meglice, Da bo sjalo solnčice Na moje drobno srčice . Narodna. Po cesti mimo hiše in domovja nam znanega mairja, ki je pa sedaj pri avstrijskih oblastnijali vso sv~>je uradno čast in oblast izgubil, priko račila sta nekega jesenskega dne dva od daljne hoje zelo utrujena mlada potnika. Mlajši je komaj še noge premikaval, a ni se naveličal urno in živahno brez prestanka govoriti ter kažoč na Lipnieo in bližnjo okolico svoje veselje izraževati. Pred mairijevo nišo prišedši hoče mlajši potnik naglo dalje proti Lipnici kre-noti, toda njegov starejši pajdaš, ki je svoga sopotnika le malo poslušal in v se zamišljen zraven njega stopal pošto j i nekaj časa neodločno pred hišo, potem pa počasno notri stopi ter svojega tovariša s sabo potegne. Strežnica prinese vina; starejši potnik jej veli, naj takoj gospodarja po kliče, ker želi z njim govoriti. Kmalu nato se odpro vrata, in pri vhodu se pokaže krčma r, prejšnji maire. V veži je že bil okroglo čepico z glave snel, ko pa v sobo stopivši starejšega potnika zagleda, prestraši se hipoma, da mu pipa iz ust pade. Preplašen plane iz izbe in vrata za sabo zaloputne. "Jezus, Marija! Vsi dobri duhovi Barba, Barba!" "Čuujte, oče, stopite k meni v sobo!" kliče iz sobe popotni gost. "Jaz že ne!" odreže se maire odločno. "Pa ti pojdi, stara!" pravi Bvojoj "ženi, ki je prišla v vežo gledat. kaj da je. "Kam ?" "V izbo! Lipniški gospod tam z dušo in brez telesa na klopi sedi." "In ti ga ne gres nozdravljat?" "Glej jo no! Ali si znorela? Ali ne ves, da je lipniški gospod že davno mrtev? Saj imam njegov smrtni list še vedno goraj v sobi dobro shranjen. To, kar na klopi sedi, je pa le njegov duh, ki pri belem dnevu nazaj hodi." "A pogledati je vendar treba, ali je res", pravi Barba. '"Kaj ! Misliš li, da se je tako lahko z duhovi pogovarjati, kakor s teboj v kuhinji? Pa naj bi on na Lipnici strašil, kolikor mu drago. Toda ne! Tudi ta križ mora k mojej hiši priti, se ve, vse to le zaradi onega nesrečnega oklica. Davno že so mi vzeli mairsko čast in poslovanje, a še sedaj nimam zaradi njega miru: duhovi iz groba vstajajo in me preganjajo." "Ne govori tako bedasto!" svari žena. "Jaz mislim, da je v sobi kak drug človek, ali pa sam lipniški gospod živ in zdrav. Pogledati se mora.' To spregovori vsi se žena ohrabri in v izbo stopi. (Dalje prihodnjič.) SIDRO Pain Expeller kot najboljši lek zoper EEUMATIZEM, POKOST27ICO, PODAGRO itd. in razne renmatične nepriiike. SA/IO: 2Set. in 5Oct. v vsth lekarnah ali pri F. At Richter & Cc. 215 Pearl Street, New York. F, G. Tassotti, 108 Meserole St., Brooklyn Borough New York, N. Y. dopisnik g. F. Sakserja v New Torku Pošilja denarje v — :STAR0 DOMOVINO:— hitro, zanesljivo, po dnevnem kurzu; zamenjuje avstrijski denar, preskrbi potnikom v staro domovino ali od tam sem ugodno \ožnjo (šifkarte), kakor tudi železniške listke po Zjed Iržavah. Sprejema naročnike in naročnino za "Glas Naroda". Priporoča se Brooklynskim Slovencem in jamči hitro in solidno postrežbo. Z odličnim spoštovanjem F. G. T a s s o 11 i, 108 Meserole St., Brooklyn, N. Y. J. Radmelich priporoča Slovencem in Hrvaton ■roj 496 Watson Avenue, Butte, Mont. Vedno bod em točil sveže pivo, fina kaliforni&ka vina, vsake vrst« tgmnje, prodajal izvrstne smodke tajtcycem postregel s tečnimi je- Za obilen pose* se priporoča J. RADMELICH, 436 Watson Avenue, Butte, Mont Berite, poskusite in se prepričajte! Slab želodec, ki nima moči predelati in prebaviti zavžitih jedi, je vzrok, da iste v njem kisajo. Iz tega napravijo se vetrovi, kteri pečejo, ali kakor pravimo "peče zgaga", kar provzroča slab okus v ustih in smrdljivo sapo. Ako jedila leže neprebavljena v želodco, se zastrupi kri in človek se čuti po celem telesu slabega, trudnega in izmučenega, vije ga krč v želodcu, jed mu ne diši, postaja nervozen, čuti se napetega v trebuhu in ga tišči v prsih, sosebno pri srcu. Kdor trpi vsled slabe prebavljivosti želodca in druzih prebavnih orga nov, naj redno pije zdravilno grenko vino, ktero napravlja Anton Kline v Clevelandu, O., iz finega naravnega vina in najboljših zdravilnih zelišč, rož in korenin. Navodila za vporabo ter spričala na vsaki steklenici. Edino slovenska podjetje Ameriki! Naročila sprejema družbin tajnik: Frank Rus s, 1778 St. Clair St., Cleveland, Ohio NAZNANILO. Podpisani naznanjam rojakom Slovencem in Hrvatom, da imam 3voj lepo urejeni SALOON, 498 Corner 4th & Bryant Street, Sao Francisco, "Ca L Vedno točim sveže pivo, dobra kalifornijska vina, vsakovrstni whiskey ter brandy, fine smodke itd. Preskrbim stanovanje in hrano s najboljšo postrežbo. T obilen obisk se priporoča: (3ldc) John Putiek. International Manufacturing Company Box 948, New York City, BI. Y- Priporoča slavnim slovenskim, hrvatskim in ostalim slov. nsfeim družtvam svojo bogato zalogo cerkvenih in društvenih zastav, društvenih znakov (Badges in regalije). gumbe, čejji-ce in uniforme za slovanska društva. — Raznih društvenih pečatov iz gumija, vlitega leleza (Seil Press), žepnih pečatov (I'ocket Sea> Press), g-cmas ih Črk zi samostojni tisk v Skrinjicah; igralnih škri-niie lajn, kitar, goselj, mandolin, humo-ni.., orgeljc, ur (zlate srebrne in nikelna-ste) uhaiiov, prstan v. kravatmh igelj. ženskih zapestnic, verižie in veriLnih na-kitev, nožev, britev, škarij, itd., itd. Velika zaloga najnovejših NEW GEM SAFETY RAZORS (varnostnih britev) ktere najtopleje priporočamo vsem premogarj^m, rudarjem, tovarniškim delavcem in vsem onim, kteri se ne znajo briti in ne ljubijo svoj denar dajati brivcem; v elegantnih šatuljah od fz.oo dalje. Grafofoni, fonografi, amateur-fo'ografični aparati, camere itd, — Bogata zaloga godbenih inštrumentov, ktere tudi na zahtev popravljamo. Dopisuje se v vseh modern:h jezikih. Za odgovore piiposlati je znamko za 2 centa. INTERNATIONAL MANUFACTURING COMPANY, P. O. Box 948, NEW YORK CITY, N. Y. RAM telefon kadar dospeš na kako postajo v New York in ne veš kako priti k Fb. Sakseejtj. Pokliči številko 3795 Cortland in govori slovensko. Hočeš razveseliti svojega moža? Da! Dobro! Kupi ter postreži'svojemu mož"' z lepim kosom pečenke, kakoršno dobiš pri Martin GeršiCu, 301 Northern Avenue, Pueblo, Colo. Telefon: 439 Union. JSP^ Govori se v vseh slovanskih jezikih. Priporoča se rojake in drugim bratom Slovanom Martin Geršič, lasti 1.' Matija Pogorele, prodajalec M, VERIŽIC, UIIANOY, murčkov iz reškega ziiita in druge ziatnine BOGATA ZALOGA RAZNI If O J IG. Novi cenik knjig in zlatnine pošljem poštnine prosto. Piste ponj. Cene uram so naslednje: . Tikel ure 7 Jewels $G.— 15 Jewels Walt bam $9.— Srebrne ure z enim pokro- vom $12.— Srebrne ure z 2 pokrovoma šlG.— iu višje. Boss case 20 let garancije : 3 G Size 7 Jewels $15.— 77 77 15 77 818.— Boss case 25 let garancije: 1C Size 7 Jewels $25.— 77 „ 1" „ 830.— Oomoagnie Generale Transatlantique. Francoska parobrodna družba Opomba. Vse zlate ure so z dvojnim pokrovom. Kolesovje pri naštetih urah je Elgin ali Walt ham, kakoršnega kdo želi. Blago poši-jam po Express. Vsemoje blago je garantirano. Razprodaj al ceni knjig dajem rabat (popust) po pismenem dogovoru. Manji zneski naj se poši -jajo v poštnih znamkah. Naslov v naročbo knjig je napraviti: M. P0G0RELC, Box 226, Wakefield, Micli. Naročila za ure in vse druge stvari pa naj se od sedaj naprej pošiljajo pod naslovom: Mr}« Care of B. Schuette, - Pogorele, 52 State St., Chicago, IU. 89 E. Madison Street, Slika predstavlja srebrno uro za go spode. 18 Size Screw B navijak. Cena uram: Nikel ura........$ 6.00 Srebrna ura...... Screw navijak.....$12.00 Srebrn: ,ra...... z dvema pokrovima $13.00 Ako Selite uro s 15. kamni, potem priložite $2.00 navedenim cenam: Cena ,,Fahys Cases Gold-field" jamčene 20 let: 16 Size 7 kamnov $15.00 16 " 15 44 $18.00 18 " 7 " $14.00 18 " 15 " $17.00 6 Size ura za dsru 1 5 kamnov........$14.00 Opomba: Vse ure sr najboljše delo Elgin in Waltham ter jamčene glede kakovosti. Za obile naročbe se priporočam. Jacob Stonieh^ 89 E. Madiscn Street. CHICAGO, ILL,. Math. Grill, 1548 St Clair St, Cleveland, Ohio. Priporoča rojakom svoja IZVRSTNA VINA. Rudeče vino po 50 ct. gal., belo po 70 ct. galon. Najboljši domači drožnik štiri galone za $11. Za Ohio, Pennsylvanijo in Illinois, plačam prevozne stroške in dam posodo zastonj. Tino je najboljše vrste in ga imam skupaj v sodih po 1200 do 1500 guion. Pošljem ga ne manj kot 48 do 50 galon. ^ Naročilom je priložiti denar. NAZNANILO. Slovensko podporno društvo sv Alojzija št. 31. J. S. K. J. v Brad docku. Pa., ima svoje redne meecčnc seje vsako četrto nedeljo v mesecu, v dvorani Mr. Keemajerja, Raiikin Pennsylvania. Za tekoče leto bili so izvoljeni sledeči uradniki: Ivan Germ, predsednikom. 1103 Cherr.y Alley. Braddoek, Pa.; Matev; Kikil, podpredsednikom, S54 Cberrv Alley, Hraddock, Pa.; Jakob Knez, I tajnikom, 1104 Cherry Alley, Brad dock, Pa.; Anton Sotler, Box 142, II tajnikom, Linbard, Pa.; Alojzij flor vat, blagajnikom. Box 154, Linhard. Pa.; Ivan Germ, zastopnikom. Odborniki: Jos. Pere. Ivan Z prone Frank Šetina, Jakob Maček. Zastavonoša: Josip Troha. Maršali: Ivar Troha, Ivan Martinič in Jos. Žefran Opombo. Tem potom se društveni ki društva sv. Alojzija opominjajo tla v najkrajšem času poravnajo svn; dol*, ali pa da se pismeno obrnejo do L tajnika, da se jim podaljša obrok ker inače jib mora društvo suspen dira ti. Društveniki asritirajte v prid dru- ODBOR ---AavrOi. DIREKTNA ČRTA 00 HAVRE-PARIS-SVICO-INNSBRUK LJUBLJANA. poštni parniki SO j „l>a Lorraine", oa d». »ijaka....................................12.000 ton, »5.000 konjikih «0«. LabaTote«, „ „ „ ..................................u.poo „ 25 000 (-LaToaraine', „ „ .....................................10,000 „ 12.000 ,L Aquitaine", „ fJ ,, ..................................10.000 „ 16.000 "^fretagne",................................................................^ ^ „La Champagne"..............................................................8.000 , o.coo „L» Gascogne",..............................................................S.000 „ 9.003 Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob .*>>. ari dopoludne. Parni ki odpljujejo ii pristanišča itv 42 North Ri^sr. ob Morton Stresi La Bretagne *La Touraine La Champagne *La Savoie La Bretagne 26. nov. 1903. 3. dee. 1903 10. dec. 1903. 17. dec. 1903. 24. dec. 1903. *L& Touraine La Champagne *La Savoie La Bretagne *La Toumne 31. dec. 1903 7. jail. 1904. 14. jan. 1904. 21. jan. 1904. 28. jan. 1904. Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. ttlarii igeaeija; 32 BROADWAV, NEW YORK. Holland-America Liine (HOLLAXI)-A3JERIŠKA f'llTA) vozi krabevo nizozemsko in počia Zjsdinjenih držav med NEW YORHOM in ROITERBAMOM preko Boulogiie-sur-Mcr. NOORDAM, parnik z dvojnim vija STATENDAM, parnik z dvojnim kom, 12,500 ton. ... __ RYNDAM parnik z dvojnim vija- vijakom, 10,500 ton. kom, 12,500 ton. POTSDAM, parnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton. ROTTERDAM, parnik z dvojnim vijakom, 8300 ton. =r Najceneja vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrye. Radi cene glej na posebej objavljenih listinah. Parobrodna črta ima svoje pisarne v mestih: DUNAJ, I. Kolowratring io. TRST, št. 7 Prosta luka. INOMOST, 3 Rudolfstrasse. BRNO, 2i Krona. Parn i ki odplj u jejo: Iz "ROTTERDAMA vsak četrtek in iz NEW YOUKA vsako sredo ' --------- ob 10. uri zjutraj. —_-- BORLAND-AMERICA LINE, 39 Broadway, NEW YORK. 90-2 Dearborn St, CHICAGO, ILL. str i£f? J w i^i [ 'ro:;or>ka parobrodna družba „iiudeca zvezda") posrcv u],' redil o vožnjo s poštnimi parniki med New V or ko ni in Antwerpeaoisi, ^ * * * Philadelphijo ia Antwerpenonu Prevaža potnike s sledečimi poštnimi parniki: VADERLAND dva vijaka 11S99 ton. ZEELANB............11905 ton. KROOKLAND.......... 12760 ton. FINNLAND. .......... 12760 ton. Pri cennli ?a lueilkrovje so vi>oštete vse potrebščine, dobra brana, najboljša postrežba. p»t čez Antwerpen je jedna najkrajših in najprijetnejših za potnike iz ali v Avstryo: na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Primorje, Hrvatsko, Dalmacijo in Ta-uge dele Avstrije. Iz NEW YORKA odpljujejo parniki vsako soboto ob 10. uri dopoludne od pomola štev. 14 ob vznožju Fulton Street. — Iz PHILADELPHIA vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington St. Glede vprašanj ali kupovanja vožnji li listkov se je obrniti na: Office, Z3 Broadway, New York City, Cor- D^!X)riA& Washington Sts., CHICAGO. — Cor. 3rd & Pine Sta, ST. LOUIS. — 30 Montgomery St., SAN FRANCISCO, ' ali nu njene zastopnike.