Ust irhAia ort oTctrvbra 1947 kot tednik - Od 1. januarja 1958 kot poltednik — Od h januarja 1960 trikrat tedensko, in sicer ob ponedeljkih, sredah in sobotah
KRANJ — SREDA, DNE 27. MARCA 19*3 -LETO XVI. — ŠT. 36 — CENA 10 DINARJE!
Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jtssenicc, Kranj, Radovljica, Skorja Loka in Tržič — Izdaja časopisno podjetje »Gorenjski tisk« —1 Urejuje uredniški odbor — Glavni ured. Slavko Beznik — Odgovorni urednik Gregor Koci Jan
Glasilo  socialistične  zveze  delovnega  ljudstva   za gorenjsko
Z zasedanja skupščine komunalne skupnosti socialnega zavarovanj a Kranj I °* ^po^evan ju
Predvideno le manjše zvišanje izdatkov
V prihodnjem mesecu bodo zbori zavarovancev — Gospodarske organizacije za invalide ne bodo plačevale dodatnega prispevka
KRANJ, 26 MARCA — Stroški za zdravstveno zavarovanje so na Gorenjskem prvi dosegli mejo, ki jo določa predpisani osnovni prispevek za zdravstveno zavarovanje (odslej 8 odstotkov) Zaradi tega morata biti skupščini komunalnih skup nosti socialnega zavarovanja Kranj In Jesenice pri sprejemanju finančnega načrta za letošnje leto še posebno previdni. Financ' ni načrt, za katerega je pripravil predlog komunalni zavod za socialno zavarovanje Kranj, na včerajšnji skupščini pa je bil sprejet, predvideva, naj bi se stroški za zdravstveno varstvo na območjih občin Kranj, škofja Loka in Tržič povečali le za 8,5 odstotkov.
kot    Uri na avtOD«sni postaji na Jesenicah. (Precej manjša gneča °a postaji v Kranju, ali ne?)
^geje ohčinciropro ljudskega odbora Tržič
Nekaj članov skupščine je za to povečanje menilo, da je spričo izredno visokega porasta v lanskem letu previsoko, vendar je treba vedeti, da so v zadnjem času ti stroški vsako leto tako narasli, da so sedaj že več kot petkrat višji, kot so bili pred dobrimi desetimi leti. Zato bo potrebno precej prizadevanj (ne samo organov socialnega zavarovanja in zdravstvene službe, ampak vseh družbenih činiteljev), da bodo izdatki ostali v začrtanih mejah.
Dopuščeno je manjše zvišanje stroškov pri vseh vrstah izdatkov, razen za zdraoljenje v naravnih zdraviliščih, za kar naj bi bilo letos namenjeno 40 odstotkov manj denarja kot v preteklem letu. Te-
Na skupščini ko sprejeli predlog sklepa o višini dodatnega prispevka in o panogah, skupinah in
Priprave na volitve
podskupinah, ki ga bodo zaradi prekoračenih stroškov za posameznega zavarovanca morale plačevati. Člani skupščine so sprejeli še dodatni predlog, naj bi bile ustanove, ki skrbijo za habilitacijo in rehabilitacijo invalidov oproščene tega prispevka, prav tako pa ga ne bi plačevale gospodarska organizacije za posamezne tuje invalide, ki jih zaposlujejo.
Med drugim so tokrat na skupščini sprejeli tudi sklep o visini Nadaljevanje _ na 2. strani 1
Do nedelje volilni imeniki
Priprave na splošne volitve, ki i tudi teritorialni princip — da se
namreč v nekem oddaljenem kraju ne loči vsaka dejavnost, marveč da se kandidati združijo. To Nadaljevanje na 2. strani 3
družbenih načrtov
Čim prej tem bolje
Ali bodo sindikalne organizaciji podprle z zahtevo, da je treba t kolektivih in v občinah me&ećnf zasledovati uspehe In težave t proizvodnji In takoj pomagati, kjer sc »zatakne«?
so predvidene v maju mesecu, za vzemajo vse več pozornosti. Po vseh občinah je bilo že več posvetovanj in pogovorov o nalogah in izmenjavi stališč za čim enotnejšo in skupno akcijo vseh organov in organizacij.
Najdlje že teče delo pri izdela-
daj je zavod omogočil več kot 1000 j vj vollmih imenikov. To je še po-otrokom letovanje v gorah ah ob j sebn(> težavno v naših središčih( morju, letos pa mu razpoložljiva kjer razna s<lz0nska dela ln ^Jno sredstva    tega    ne   dovoljujejo.1   ibanje prebivavstva hudo. gpre.
Največ (za 24,3 odstotka) naj bi
»Beseda jc o starih slabostih, M se nam vlečejo iz leta v Jrto, da namreč o raznih težavah in problemih ugotavljamo šele »nt^in in ne pomagamo, ne ukrepamo takoj, ko je to potrebno, ko je .škoda ,«« malenkostna.«
Tako oceno je bilo slišati na zadnjem plenumu občinskega sindikalnega sveta v Kranju. Govorili so o vsakoletnem planiranju, o spre jemanju leh nalog in odgovornosti za uresničevanje teh ciljev. Potem, ko je občinski družbeni načrt sprejet, navadno ni vež dosti slišati o njem. Vsaj tako je bilo zadnjega leta. O poteku in izpolnjevanju teh nalog smo .navadno razpravljali šele sredi naslednjega leta, ko so bili zbrani podatki za nazaj. Sele takrat smo razpravljali o gibanju proizvodnje, o produktivnosti, o izvozu in
Nadaljevanje _ na 2. strani 2
se povečali izdatki za zobno nego, ker je bilo zobozdravstvo dolga leta precej zapostavljeno in je pujno potrebno vrzeli čimprej zapolniti. Vsega skupaj je za zdravstveno varstvo v komunalni skupnosti predvideno 2 milijardi 338 milijonov dinarjev dohodkov in izdatkov,
Ljubelj
ima urednost
Cesta od predora do Naklega bo zgrajena že v tem letu — Zbori volivcev odpirajo vrsto novih vprašanj — Razprava o družbenem planu in proračunu
Tržič ?7 včerai\     marca ~ Tu Je bila JjudšL   poldne seia občinskega * ISPv^bora. Ker smo zaraze ob iQUCka redakcije poročali
*Uu le deiUvn,'KZaiJemam° V p0I°" ° zborih   v,scbjine seJe: razpravo
Prave o iiVCCV in začelek raz" rac'mu   "ružbenern planu in pro-
v&?lw- enega so bili izvedeni ni. t 7, volivcev v tržiški komu-ObLO MV^nih besed Predsednika
so K-iaila °grisa Povzemamo,! «---—----—-—------—---------
obiskani k^ V umestU slab*e I
Vrstile yx u V vasen> kJer so se Prve govorice o tem, da bo na ° raznih • raz.pravc Predvsem Brniklh letališče, so že tako »ta-So Prišle lnve:iticiJan> ki lelos »i" j re, da smo nanje skorajda že po-Sih vpn<V p°štev Pa tudi o mno-1 zabili. S pripravo zemljišča so zalediti ^anjlh' ki )ih Jc mogoče i čeli že pred petnajstimi leti. V
drževali pri posameznih aktualnih vprašanjih. Eno izmed njih je na primer gradnja stolpnice. 2e v tem času naj bi jo začeli graditi, vendar pa Tovarna kos in srpov svojega obrata ne more umakniti v nove — a še nedograjene prostore. Živahna razprava se je razvila tudi ob misli, da naj bi v Tržiču težili k temu, da bi usta-
novili enoto katerega izmed večjih avtoprevozniških podjetij, ki bi skrbela za potrebe tržiških podjetij. V nekaterih podjetjih so že izračunali, da bi tako zmanjšali stroške za prevoz. Več odbornikov pa je menilo, da je predlog potreben temeljitega premisleka, saj dosedanje izkušnje s prvozniškimi podjetji niso najboljše. — S.
minja stanje. Samo v mestu Kranju je na primer okrog 3.000 pre-bivavcev z začasnim bivanjem. Stanovanjske, delovne in druge razmere pa povzročajo letno tudi do 3.000 selitev. Evidenca je tem iežnvnejša, ker se nekateri ne prijavljajo redno.. Kljub temu pa vse obserno delo gre h koneu. V nedeljo, 31. marca, kakor določajo predpisi, morajo biti povsem konfianl vsi volilni imeniki.
Ena izmed težav je marsikje v iskanju merila med teritorialnim in dejavnostnim principom organizacije volišč za zbor delovnih organizacij. V kranjski občini naj bi na primer imela celotna skupščina 100 članov. Polovica skupščinskih mest (50) je določena za splošni zbor, ki ga bodo volili vsi volivci v občini. Polovico mest pa obsega zbor delovnih kolektivov, ki ga pa bodo volili samo tisti, ki so zaposleni. Večina, ln sicer 75 odstotkov mest v tem zboru je predvidenih za gospodarstvo in 25 odstotkov za ostale dejavnosti -presveto ln kulturo, zdravstvo in socialno zavarovanje in javne službe. Se pravi, i/biro kandidatov, organizacijo volišč in druge priprave je treba organizirati v okviru dejavnosti.  Možen pa je
Organizatorji »Planice« zaslužijo dobro oceno
Med soboto in nedeljo so bili vsi gos ti ras k objekti od Rateč do Radovljice popolnoma zasedeni
9
Obiskovavd Planice so bili z organizacijo prireditve zado-9 voljni. Nekateri avstrijski in % italijanski strokovnjaki pa so 0 celo izjavili, da bi taka orjja-$ niizacdja, [kakršno so speljali • naši prireditelji, lahko služila 9 za vzor tudi organizatorjem v 0  Kuhlmu in Oberstdorfu.
Cenijo, da je bilo med približno 40 tisoč gledavci smučarskih poletov tudi okoli 8000 inozemskih gostov. Zal, dovoljenje naših oblasti; da lahko v planiških dneh V«ak inozemec pride v našo državo, ni prišlo do polne veljave, ker so avstrijski in italijanski obmejni organi dovoljevali odhod v našo državo le tistim svojim državljanom, ki so imeli veljavne potne vize ali obmejne dovolilnice. Tako je obiskalo Planico posebno veliko Tržačanov in Celovčanov, precej pa je bilo videti tudi avtomobilov
z oznakami Gorice, Vidma, Beljaka in drugih italijanskih in avstrijskih krajev, ki so blizu rta.š« meje.
Visok obisk v Planici se je odražal tudi v vseh gorenjskih gostiščih. Med soboto in nedeljo so bila vsa razpoložljiva ležišča od Rateč do Radovljice oddana in celo na Bledu ni bilo več prostih mest. Večina gostov se j« p ozn d v noč zadrževala v gostiščih in restavracijah, tako da so gostinska podjetja Zabeležila zelo visok promet.
Po zaključku prireditve v nedeljo se je reka avtomobilov dobesedno razlila po dolini. Precej obi-skovavcev Planice se je napotilo do Bohinja, dobršen del ga jp zadržal v gostiščih v Kranjski gon, na Bledu, v Radovljici, v Kranj« in drugod -- vse do Ljubljane,
' - M. S.
■ Betonska pista bo dolga 1800
metrov in široka 45 metrov. Cc/. nekaj let jo bodo verjetno podaljšali še za 400 metrov. Na brniškem letališču bodo razen naj-
100 delavcev, v poletnih mesecih, ko bo na vrsti betoniranje, jih bo okoli 250. Ko smo že pri naselju, ne smemo mimo ugotovitve, da je izredno dobro urejeno in bi lahko služilo za vzor večini
Konkretnih00 družbcnc2a Plana- | nekaj letih so izsekali precejšnje večjih reaktivnih letal lahko pri
P°rnb na     SI>rcminJevalnih pri- , površine gozda, potem pa je de- stajala letala vseh vrst, zato bo i preostalih takih začasnih naselij
ćinski i,,, f^dračun n[ bilo. Ob-' lo za daljše obdobje zastalo. Lan- od njegove zgraditve naprej ljub- ob gorenjskih gradbiščih. Kuhinja ril'      ijuaski odbor bo odgovo-
^Jih'fe** .v°»vce
cev na pri-
ti g
^bunah ^ ali pa na Javilih V 0u •' kl Jlh organizira SZDL.
da s" im te točl<e dnevnega re-2aV2emai odb°rnik iz Jelendola in Jeu«^ elektrit'ikaoijo Doline Začele > °/a- PriPrave se bodo Potrebni? , °S' vc"dar je za to carjev w 30 miliJ(>nov di"
Zrnore' T !rPa 0bL0 trenutno ne do moral- • vaščani v Lomu bo-do8radi,tv!i"e nckoliko Pikati * V katere^ Prosvetnega doma, svoJeBa ,i *, 50 vložili *e Precej zi z -L la-m Pedala. V zve-Je ?aja?J1 komika z Loma
j^iSh'ki^ pr?prfva °po-
krajih r^' SO skorai PO vseh Vrstili fnrenaU'P^a in neurejena. «e drui predl°gi Se za mno-Je. ker« ne^spodarske investici-
v načrtu nnar* kar je *e bil° n°vih nr.u rnoS°če odložiti, tudi
"Poštev.H TV °bL0 ne more (v glavnim .Prece.išnja sredstva
beljsk<?S .Voz'b v izgradnjo Lju-
Včei-ajšnTPmancl^y°' sa' s° Pred-*- d   S h Ll"bliane sporoči-
BradSio cl°, V kratkem 58 klega V-te, od predora do Nadih.
Ko
Gradbeno podjetje Slovenija - ceste zagotavlja:
Letališče v Brnikih bo jeseni osposobljeno
Najvažnejše priprave za gradnjo piste gredo h koncu — Predvidena rekonstrukcija ceste Mengeš—Šenčur
jo že letos tudi dogra-
«1Sal18°Bi^dbomIki še enkrat Pre-*a Plana ^ ZTla'čilnosti letožnje-na in Predračuna bo ae za-
sko jesen se je več kilometrov | ljanski aerodrom namenjen le še dolga poseka spremenila v grad- i športnemu letalstvu, zračni pro-bišče: gradbeno podjetje Sloveni- j met pa se bo odvijal preko Brni-
ja-ceste je začelo graditi letališče, ki naj bi bilo po dogovoru med investitorjem in izvajavcem usposobljeno za promet do konca meseca septembra 1963. Vzporedno z betonsko stezo za vzlet in pristanek letal gradijo tudi komandni stolp, upravno poslopje in garaže za letala. Tudi ti objekti naj bi bili do omenjenega časa toliko pripravljeni, da bo vanje mogoče namestiti potrebne naprave ln upravo letališča. Nekoliko kasneje bodo v upravnem poslopju uredili že restavracijo.
kov.
D Ker je cesta med Šenčurjem in Mengšem, s katere je dohod do letališča, že nekaj let v precej obupnem stanju, se ji v bližnji prihodnosti — morda že letos — obeta temeljita rekonstrukcija.
■ Delavci podjetja Slovenija-ceste so doslej odkrili humus 2 zemljišča, na katerem bo betonska steza, uredili 95 odstotkov kanalizacije in seveda zgradili naselje. Sedaj je na gradbišču okoli
je sodobno opremljena, jedilnica velika in nameščena Z lepim pohištvom, Delavcem je na voljo tudi   televizijski   sprejemnik. Do
gradbišča so napeljali vodo tako, da so lahko uredili tudi sodobne sanitarne naprave.
Pa se povrnimo še nekoliko k pisti. Plast betona bo debela 24 centimetrov, pod njo pa bo 36 centimetrov nosilnega gramoznega sloja. Izračunali so, da bodo za betonsko plast porabili 33 tisoč kubičnih metrov frakcloniranega gramoznega materiala in 8 tisoč
ton cementa visoke vrednosti. Ta pripravljanje betona so pripravili 4 mešavce za beton, povprs»<> na zmogljivost vsakega »zrn^d njih je okoli 500 kubičnih metrov betona dnevno. Gramoz bo dova-žalo iz Mengša 35 do 40 5 ton«ckih kamionov, za vgrajevanje betona pa bodo razen drugih strojev uporabljali tudi 7,5 metrski finiier.
* M. So*lć
Na gradbišču letališča Bralki je že pripravljena prava »betonarna*
TE DNI PO SVETU
* RAZGOVORI O BERLINU
V VVashlnjrtonu so se včeraj nadaljevali prekinjeni razgovori med Sovjetsko zvezo in ZDA o berlinskem vprašanju. Pogajanja o Berlinu so obnovili na pobudo Sovjetske zveze.
% OBSEDNO STANJE
V GUATEMALI
Guatemalska vlada je po f popadli vladnih enot z uporniki v severnih krajih države razglasila obsedno etanje v vsej državi.
# INDIJA NE BO IZDELOVALA ATOMSKEGA OROŽJA
Predsednik indijske vlade Ne-hru je med razpravo v Spodnjem domu povedal, da Indija ne bo gradila atomske bombe.
• RAZGOVORI NASER—BUMEDIEN
V Kairu so 6e začeli razgovori med delegacijama alžirske vlade jai ZAR, Ben Bela je v neki poslanici izrazil podporo Alžirije naporom za uresničitev arabske enotnosti, na zdravih in močnih osnovah.
• OBISK MALINOVSKEGA
V INDONEZIJI
V Džakarto je dopotoval na obisk obrambni minister ZSSR, maršal Malinovskl.
# KADAR SPREJEL < TODOROVICA
Predsednik madžarske vlade Kadar je sprejel podpredsednika ZIS Mijalka Todoroviča, ki vodi jugoslovansko delegacijo na uradnem obisku na Madžarskem.
% OBRAMBA EVROPE DEL OBRAMBE ZDA Stalni predstavnik ZDA v Združenih narodih Stevenson je izjavil,
da ZDA sodijo, da je obramba Evrope del njihove lastne obrambe.
• BRAZILSKO AMERIŠKI RAZGOVORI t
V jWashingtonu so ee končali brazilsko-amerisKi razgovor* g podpisom sporazuma, s katerim ko ZDA odobrile Braziliji za okoli 400 milijonoV dolarjev kreditov^
#URAGAN'NA JAPONSKEM
Strahovit uragan, ki je - zajel osrednji del Japonske, je puvzro-<iti smrt dveh oseb. Več sto ljudi .ic bilo poškodovanih, na stotine hiš pa porušenih. Številna področja so poplavljena. Prebivalstvo v nekaterih krajih so izselili.
Liudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Liudie in-dogodi
Iz naše — jugoslovanske perspektive gledano stavka francoskih rudarjev nc zapušča nič manjšega vtisa kot drugod po svetu, čeprav jc pravica do stavke in stavkovno gibanje nasploh že precej odmaknjeno od nn&lh
sanj« delovnih pogojev, med ka- prekipel. Rudarji so zapustili ru-
tere moramo šteti »krajšanje de- darska okna ln stopili v stavko,
lovnega časa in podaljšanje pla- Na začetku je stavka imela pre-
fcanega dopusta na štiri tedne. V težno   lastnosti   mezdne stavke,
težkih pogojih, v katerih delajo Kmalu pa je ta začetni okvir pre-
franeoskl rudarji, so bile njihove rasla. Povod za to je dala fran-
mezde v zaostanku za narašča- coska vlada- Višek jc stavka do-
mm m
družbenih razmer, četrti teden ali natančno 26 dni. odkar so francoski rudarji začeli eno največjih stavk v povojnem obdobju, še vedno ni mogoče razčleniti tega velikega razpleta. Stavka francoskih rudarjev ima nekaj posebnih lastnosti. Mnoge delavce po svetu preseneča dolgotrajnost stavke, ki kljub zavlačevanju v četrti teden ni zgubila na svoji osti in trdnosti.
Glavni vzrok za začetek rudarske stavke Je bil sprva osredotočen na povišanje mezd in zbolj-
njem mezd drugih industrijskih delavcev ln za naraščanjem življenjskih stroškov na splošno. Mezde francoskih rudarjev, ki delajo pod zelo težkimi pogoji, saj je znano, da je večina francoskih rudnikov izčrpala zgornje plasti In morajo rudarji kopati
segla, ko jc postalo očitno, da jo vlada želi s silo zatreti. Degaulll-zem si Jc izbral čudno sredstvo. Iz svojega dvorca v Colombevu je de Gaulle razglasil odlok o vpoklicu. Rudarji naj bi se pod pret-njo zakonske odgovornosti vrnili na delo. Zanimivo je, da se je
globoko pod zemeljsko skorjo, so odlok opiral pa zakonodajo iz lese že nekaj časa zadrževale na ta 1938, ki je peta republika obl-nizki ravni. Lastniki premogov- čajno ne uporablja. Toda tudi ta-nikov so združeni ln nepopustlji- krat Je ta odlok imel izjemni povi sproti zavračali zahteve rudar- men. Vpoklic so takrat uporabili jev. Prvega marca letos je lonec samo v vojnem času. Stavka fran-
coskih rudarjev je s tem dobila novo obeležje.
De Gaullov odlok o vpoklicu je med rudarji naletel na gluha ušesa. Zdaj je bilo dokončno jasno, da vlada ni pripravljena podpreti njihovih zahtev. Ce so hoteli uspeti v svojih zahtevah so morali utrditi vrste in pokazati odločnost, ki je več kot izjemna. Rudarji so na vpoklic odgovorili i NE. Hkrati so odločno razglasili, da vztrajajo pri skrajšanju delovnega časa in pri svojih prejšnjih zahtevah. Vendar Je s posegom vlade stavka dobila širši razmah in drugačni pot^k. Rudarji se niso več borili samo za povišanje svojih mezd, temveč proti kršitvi socialne zakonodaje in demokratičnih svoboščin, ki francoskim delavcem zagotavljajo pravico do stavke. Francoska vlada in degaullistična oblast sta to demokratično pridobitev zanikali. Ogrožene niso bile samo rudarske pravice, ampak ra splošno demokrati .'-na državna ureditev, ki se ji je degaulllzem z enostranskim ln protizakonitim odlokom uprl.
Francoski rudarji so tako dobili poaporo vseh francoskih demokratičnih sil. Vlada je v svojih težnjah ostala osamljena in enotnost vrst nI samo zajela rudarjev in ostalih delavcev, ampak se jim je kot zaveznik pridružila tudi tehnična inteligenca, ki je podprla upravičene zahteve rudarjev, Vlada se sedaj nekaj časa ni več vmešavala, ker je sodila, da bo čas prisilil francoske rudarje na neuspeh in popuščanje. Kljub temu pa so francoski rudarji Iz tedna v teden ponavljali stare zahteve, čenrav so se medtem manjšale   njihove   življenjske zaloge
Tako v četrtem tednu stavke Se vedno ni trdne osnove za konec stavke. Vlada se je sicer ponovno vključila kot posrednik s pred logom, naj mezde rudarjem P°" večajo za osem odstotkov, vendar je vprašanje, če bo na
tej
or.novi mogoče najti skupni jezik Rudarji so pred začetkom stavk« ugotovili, da njihove mezde za ostajajo za ostalimi mezdami z? 11 odstotkov.
ZDRAVKO TOMAZEJ
Ljudje in dogodki © Ljudje in dogodki 0Ljudie in dogodki • Ljudje in dogodki • Liudie in dogodki    Liudie in do—^k
Glas bravcev
Še vedno po slarem!
Pri nas že več let obravnavamo na zborih volivcev razna komunalna vprašanja (o cesti, vodovodu, pokopališču, regulaciji Save, cestni razsvetljavi ter ureditvi jarka pred šolo itd.). Med prvimi potrebnimi deli bi omenil rekonstrukcijo ceste Bled - Ribno. Predvidena je bila že za leto 1958 in je bilo zanjo že vse pripravljeno. Leta 1961 so začeli z gradnjo z Bleda in. jo kakega pol kilo metra asfaltirali, nastopila pa jc zima irrdelo se je ustavilo. Lansko leto je bil na zboru volivcev predsednik ObLO, ki nam je trdno obljubil, da bo še to leto cesta zgrajena do gramoznice v Ribncm. Delo so pričeli pred sezono in naredili kakih 200 m protiprašne prevleke, ostali začeti del so nekoliko usposobili za promet, nato pa de!o sploh prekinili. Z delom so zopet začeli pozno jeseni in zemeljska dela v glavnem uredili do gramoznice. Pričakovali smo, da se bo delo spomladi nadaljevalo in cesta do sezone uredila. Na zboru volivcev pa se je poročilo glasilo, da zopet ni sredstev za ureditev ceste in da bo ostala v tako brezupnem sta-
nju, čeprav vsak dan vozijo pesek iz gramoznice. Po taki cesti vozi vsak dan mnogo težkih kamionov, vsak dan šestkrat pelje avtobus, v sezoni pa tudi po 200 avtomobilov dnevno. Ker gre nova cesta tik ga-sivskega doma, b; v primeru požara gasivci niti ne mogli z orodjem z doma. Treba bo namreč vhode preurediti, kar smo že januarja javili ObLO Radovljica - zadevo si je ogledala komisija, rešitve pa do danes ni.
Nato je najpotrebnejši vodovod. Ribno nima noben«, pitne vode. Rečeno je bilo, ko bodo zamenjali cevi na Bledu jn zgradili rezervoar na gradu, da bodo začeli takoj z gradnjo rezervoarja na Straži in zato uporabili stave ceni z Bleda /a vr>dovod Ribno. Spra.šu jefJM se. kje so cevi. ki jih n: ni k ic: več vidovi.
Mnogo gostov mimogrede stopi na pokopal i šče, ker tih zanima »pomenih padlim bor-ceni. Čudijo se, da se pas« /i vina po grobovih, ker nihče nc skrbi za ograjo. Pred dvema letoma so lastniki grobov moral) plačati pristojbino. Radovedni smo, kdo jc porabi! ta denar!
Vredno je omeniti tudi regulacijo Save. ki dela ogromno škodo med vasjo Ribno in Bodešče.
O cestni razsvetljavi sploh ni vredno govoriti, tako jc slaba. V$0 vas. ki šteje več kot 100 his, razsvetljuje 3 svetilk, pa še te so sedaj pregorele. Posebno žalostno je V času sezone, ko prihajajo domači in tuji gostje in se ne /najdejo na slabih poteh med hišami.
Več let so /c staro obljube o regulaciji jarka pred soj.'. Ker je več stavb na drugi Stranj in voda pod kopu jc zemljo, jc nevarno zanjo, da se bodo začele pogrezati.
Zakaj s« nam v Ribncm \ >e samo obeta.' 2o pred leti se i/ raspravljalo o gradnjd /ic-nice na Talež. žil, je vse zaspalo.
Z združitvijo mesarije Bled — Radovljica so nam ukinili
»lovo/ mesa v mesnice v Ribncm. S tem so zelo prizadete vasi Ribno. Bodeščc. Solo in kori t no.
Vas Ribno se i/ dneva vdan bolj uveljavlja kot turistična točka, saj ima vse naravne lepote za razvoj turizma. Izletniški dom daje 20, privatniki pa okoli 40 posteli. Večina blejskih gostov obišče tudi Ribno. Zato bi bilo res nujno potrebno, da se postopoma uredijo te najbolj nujno zadeve.
Franc 'Ferjan, Ribno 102
\adaljevanje
1 Predvideno le manjše zvišanje izdatkov
zneska pogrebnine za zavarovane osebe. Komunalni zavod za socialno zavarovanje Kranj bo k pogrebnim stroškom za zavarovance oziroma družinske člane nad 7 let starosti prispeval 25 tisoč dinarjev, za umrle otroke pod 7 let pa 15 t'soč dinarjev. Ob  koncu /usedanja skupščine
I so se njeni člani domenili, naj bi
v meseru aprilu opravili vse zbore zavarovancev, na katerih se hoda pomenili (» aktualni problematiki zdravstvenega in soeialnc-j ga zavarovanja. Za novega predsednika skupščine so izvolili Štefana Horvata. — M. 8,
2 Čim prej bolie
tem
o drugih problemih, čeprav je čas že mansikdaj popolnoma spremenil.
Zlasti v sedanjih razmerah, ko
imamo že itak toliko objektivnih težav spričo mednarodne delitve dela, ne smemo dopuščati 6tare prakse. Zato je bilo v zadnjih mesecih marsikje sliSati geslo, da je treba raven proizvodn'e lanskega drugega polletja zadržati tudi v letoSnjih prvih mesecih in ne dopustiti vsakoletni padec na začet-
dobno so sindikaine organizacij« naredile tudi v Radovljici, v Ttf*' ču in na Jesenicah. Res so po občinah in še posebno v malih pod' jetjih težave zaradi pomanjkanj3 ustreznega kadra. Toda v glav-nem gre za pripravljenost, gre z3 to, da vsaj tiste sile ln sposobnosti, ki že so, služijo za uveljavljanje teh zahtev, ki niso zgolj sindikalne, marveč zahteve vseh občanov v interesu skupnosti. - K. ¥'
3 Do nedelje volilni imeniki
možnost so v radovljiški občni' prilagodili za Bohinj. Kropo in *a nekatere drn~c kraje. V Kranj" pt > MJ halj nagnili na prvo dejavnostno merilo. Menijo, da za same volitve ne bo težav, čepra* boda «a primer posamezni vol" r; z Jezer.. ega marali ni voli'vr v Kranj. Stvar je seveda treb» presoditi na kraju samem U -'° prMagod'ti razmeram.
Eno  izmed  najvažnejših vpr3' sanj pa je brez dvom ' izbira ka"' didatov. Glavni cilj je, da bi * novimi volitvami še močneje zl>h" f žali volivce oziroma uj*aove ie'~ nje s skupščino samo. Da bi *" dosegli, pa je treba izbrati tak*' j kand'date,  ki  bodo imeli volje ' Čas in vsestransko sposobnost '/9, ' izpolnjevanje svoje naloge. V r8' di>viu~kj občini s« o kandidati*
i za zbor delovnih skupnosti ini^1 si  posebno posvetovanje s pred" ! sfavn'ki samoupravnih organov j'1
Pred kratkim so bile po Sloveniji vaje enot JLA, pri katerih so sodelovali vsi rodovi
Seminar za predsednike KO SZDL
Če bodo poznali probleme, bodo laže delati
ku izpolnjevanja planskih nalog. .:,
. ; drugih   organizacij   iz podjegf
Hkrati ob tem pa se vsiljuje
Ko so o tem govorili na s kalnem plenumu v Kranju, so ugotovili, da primanjkuje vsako-mesečnh podatkov o gibanju gospodarstva. V občinah so v glavnem vpeljali ta pregled. Toda v večini le za izvoz in za obseg pro-1 izvodn'e.     Povsod primanikuje
analitičnih službi ljudi, ki bi to | gibanje strokovno spremljali. Zahteva sindikalnih delavcev je, da bi morali v podjetjih uvesti mesečno evidenco o izpolnjevanju plana po količini in po vrednosti, o kvaliteti izdelkov, o iz-
Občinski odbor SZDL v Tržiču j okviru seminarja obdelali kmetij- vozu in doseženl realizaciji ter pripravlja tridnevni seminar za j sko vprašanje, ki v tržiški občini : skladno s tem o ustvarjenem do-člane svojega izvršnega odbora in ' še nI povsem razčiščeno. Pred-! hodku na zaposlenega in podob-predsednike krajevnih organiza- \ vsem bo obdelava te teme na suci) SZDL. Seminar bo ob koncu minarju osnova za kasnejše jav-prihodnjega tedna, potreben pa I ne tribune, kj Jih bodo vodile KO jc predvsem za upoznavanje vod- , SZDL in na katerih bodo zago-stev   krajevnih   organizacij   (in  varjali    intenzivno obdelovanje
misel, kam se bo premaknilo raZ' merje žensk in mladine ob ic'' volitvah. V krantski ohfini je med 100 kandidati predvidenih trenutno 19 žensk In 13 članov mladi*' ske organizacije. To obela k&r»K Paprfj od dosedanjega st;»nia.
- K. &
preko njih vseh občanov) 7. najvažnejšimi gospodarskimi vprašanji občine. Tistim vodilnim čla-
arondiranih zemljišč v okviru kmetijskih zadrug in obravnava-
Večina odgovornosti pri tem pa je na občinskih organih. Po me-.-• '-n:b signalih iz podjetij bi morali v občini stvari snremljati z določeno odgovornostjo, urediti ustrezne službe in hitro pomagati, ukrepati, ono7.ar5ati in svtovnti prt odstranjevanju težav. To ve-
li vprašanje gorskih kmetov, ki  Ija še nosebno za zbor pro'zvajav-
iiom organizacij SZDL. ki so pri- j jih je v tržiški občini kar precej. cfcV-   Prav   /fira:Ii pomanjkanja
. podatkov ali pa zaradi zastarelo-Razen tega bodo seminaristi po- j Su le-teh in »zvonjenju po toči« slušali  oziroma govorili  tudi  o so zbori proiz.vajavcev, v kolikor vlogi krajevnih skupnosti v okvi-1 so 0 tem razpravljali, navadno tU_...!J   . ....     sprejemali le neka priporočila, ki
ru komune in o organizacnsko- 1 • it. ■/
. .        .   , e ■'       i pa v praksi niso dosti pomenila,
dt za nadaljnje idejno in tehnič-; kadrovskih  vnmšaniih  rw-cnni7i     o• j-i 1 • •
v Au.vuuv4K.ui  vprasanjin  oiganiza-     Sindikalne organizacije so po-
čeli z delom šele po lanskoletnih krajevnih konferencah (ko so bili za to imenovani), pa bo bližnji seminar dal koristne napotke tu-
Vreme
VREMENSKA SLIKA
Sredozemsko podrpČje visokega 'zračnega pritiska, ki se je zadnje dni zadrževalo tudi nad našimi kraji, je nekoliko oslabelo. Močni zahodni tokovi dovajajo iznad Atlantika frontalne motnje, ki bodo deloma vplivale tudi na vreme pri nas.
NAPOVED VREMENA ZA PRIHODNJE DNI
V prihodnjih dneh bo prevladovalo nestalno vreme in zaradi frontalnih motenj lahko pričakujemo tudi manjše padavine. Večjih ohladitev ne bo.
SNEŽNE RAZMERE V TOREK OB 7. URI
Krvavec —6 stopinj, 190cm; Tamar —5 stopinj, 130cm; dom Planica —2 stopinji, 90 cm; Kranjska gora —2 stopinji, 50cm; žičnica Vitranc —2 stopinji, 50 cm; Vršič —4 stopinje, 200cm;
Kredarica —5 stopinj, 200 cm; Jezersko —7 stopinj, 25 cm; Lesce .....1 Stopinje (zračni pritisk ob 7. uri 1015 milibarov, pritisk pada).
no vodenje krajevne organizacije. Krajše povedano: predsedniki KO SZDL bodo spoznali, kako naj bo zasnovano njihovo delo (oziroma del organizacije) in katera področja naj zajame.
Seminar naj bi bil razdeljen na štiri dele. V prvem naj hI udeleženci obravnavali gospodarsko problematiko občine. To bo še posebej zanimivo, ker bodo tedaj že znani rezultati enomesečnega gospodarjenja tržiških podjetij. Pred seminarjem bo zadevo pregledal rudi izvršni odbor ObO SZDL, svoje ugotovitve pa posredoval (razen seminaristom) tudi ObLO, naj jih le-ta prek oddelka za gospodarstvo kot naloge zada posameznim gospodarskim organizacijam. Tako bosta nedvomno »ubiti dve muhi na mah«.
Posebno pozorno pa bodo v
cij Socialistične zveze.
Kljub temu da to ni prvi tovrstni seminar v Tržiču, pa bo nadvse koristen, ker bodo na njem sodelovali predvsem mlajši politični funkcionarji z ne preveč bogatimi izkušnjami. — J. ž.
' vsod načele to razpravo. Na seli
1 predsedstva občinskega s:ndikal-nega sveta V dkofj] Loki iso raz-
I pravljali o zbranih podatkih o gospodarskem gibanju v prvih dveh mesecih in dali gradivo organom
: občine in drugim organizacijam, ki bi se morale zavzeti za hitro pomoč, kjer je ta potrebna. Po-
PADLA JE Z VLAKA
Vnedeljo ob 21.10 je na železi" Ski postaji v Skofjl Loki padla." potniškega vlaka, ki je vozil PT<?;" Ljubljani, Marjeta Zorek-Selov:^ rojena 1943. leta, stanujoča v do* mu Anice Cerncjevo v Ljublja*11-Pri padcu se je teže telesno P0' škodovala (pretres možganov ^1 rana na glavi), zato so jo odpclj;1" v ljubljansko bolnišnico.
MOPEDIST PODRL OTROKA
V nedeljo popoldne je na
Cest'
Z žalostjo v srcu naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da nas je zapustil po kratki in težki bolezni v 61. letu starosti
FILIP D2IDIC upokojenec
Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, dne 28. marca 1963 ob 16. uri izpred hiše žalosti, Smledni-ška I, Kranj.
Kranj, Ljubljana, Mostar, Sarajevo, Trbovlje, Milano
Zaluločl: žena Berta ln ostalo sorodstvo
Staneta Žagarja (pred podjetje111 Avto center) mopedist Jože Le'^f3] povozil sedemletnega Nikola deža. Mopedist je vozil po desn strani proti Jezerskemu, medtcJl. ko mu je otrok nenadoma P1'''0^ pred vozilo; pri tem je dobil lfl je telesne poškodbe. Na vozilu J za okrog 1500 dinarjev škode.
NEPREVIDNO CEZ CESTO
Na Kidričevi cest, v Skofji L°' ki je v nedeljo ob 15 30 nenad«JJ prečkale cesto Eia Hrvat. Pri teJJ
jo je zbil motorist Janez Prevodnik, ki kljub zaviranju vozila mogel ustaviti. PeSakirija je bila lažje telesne poškodbe, na v zilu pa je za okrog 5000 dinarji škode.
K SREČI BREZ HUJŠIH POSLEDIC
Na cesti iii. reda v vasi je v nedeljo ob 17.15 4-letni Vin^ Gale nenadoma skozi 1 čez ces^j naravnost pred osebni avtom0 . KR 59-16 (voznik Jože Rožič). * je pripeljal iz smeri Ljublja"^ Čeprav je Rožič zaviral. «e n-e sreči ni mogel izogniti. olr°kJL dobil pri tem lažje telesne P°^ škodbe in je bil prepelji kranjski zdravstveni doni.
RBrri* nn
"""•^ ISA«; "
IV.
prej cesta in
vodovod
fanAf!i7.iS2ifna skl'P"ost Bela gram h , tosnje lcto obširen V™-S^la' P«dvscm s komunal-
vsemu i"31"'3 Pa ma,°' tako da pmu sk"Pnost ne bo kos.
veaa vnV°Ta jc ° 2radnJi no-
'lavi v vasi Preddvor - Sp. Bela
jJjNe in Tatioec Gradnja vo-s L38 deh pričeti že spomladi
Nič
manj potrebna pa ni obno-
va h»       j i'^m-uiia. pa ni o
jc nV,° Bele- V zadnijh letib «• druifi T'! avt°busni. tovorni in Pri7^V°    11 Promet zelo povečal, nadevajo si, da bi cesto asfal-
liko i0" b° ,c tako vzdržala ve-?aci;'^menitev. Toda moderni-to m„ •' sta,a vcč milijonov, za-ma ^n'JO« 4» bi jo gradili oziro-modernizirali v dveh etapah.
Složni pri delu
V TVh°Cr". V tch dneh potekata akciii JaJl m Zer"Javki dve veliki "a LSna"°V- Prva je namenjc-ritvi « i 51 °7- obnovi in razši-neiLP°k°P.a,išča tcr "reditvi skup-žrtev f °b,šča Padlih borcev in Pa Idšlst,čncga terorja, druga njih " namenjena ureditvi spod-6b vV?t0rov Prosvetnega doma. trebovali VCČJi Prireditvi bi poki se2P.rostor za nastopajoče, neh ,2° ajo ^daj gnesti ob stra-saj " a" Akci.ia poteka dobro, 120 k?k•? do seda' obrali okoli pa bod *m metr°v lesa, zbrali vili ?. nckaJ denarja in opra-Prosflovoljne delovne ure.
*a novo planinsko «°*o na Stolu
Pričel ~~ Veliki akciji, ki se je r*nie ^??secu fcbroarju za zbi-
«a5aE fev za iz*radnJo nove
nove i5? koce na Stolu (Prešer-družir ♦ C)' so se v teh dneh pri-občan-K ' kranjski planinci. Pri tiso? iS ,bodo ra7prodali okoli 3 din i 0V (in siccr 1500 P° 100 narjev)U8a polovica Pa P° 200 di"
V skupnih prizadevanjih je delež vsakogar dragocen — Pravijo, da je vsak svoje sreče kovač, resnica pa je, da vsi skupaj ustvarjamo srečnejšo prihodnost — Vedno nas zanima, kako živi in dela naš človek, kako premaguje vsakdanje težave in si pri tem poskuša ustvariti kar najlepše življenje
Preteklo soboto so tovarno Iskro obiskali azijski in afriški študentje, ki študirajo v naši državi. Bilo jih je okoli 80 in so si z zanimanjem ogledali podjetje, potem pa so se pogovorili o delavskem ln družbenem upravljanju ln ostalih aktualnih vprašanjih
Kako se v tržiški občini pripravljajo na bližnje volitve
Tričetrt mandatov za kandidate iz gospodarstva
TR2IĆ — Znano je, da bodo v maju oziroma juniju volitve teritorialnih samoupravnih organov; tako bodo občani volili tudi nove občinske skupščine (občinske ljudske odbore). V Tržiču se na to že temeljito pripravljajo, zakaj zavedajo se pomembnosti volitev ln odgovornosti, ki jo tedaj prevzamejo izvoljeni predstavniki občanov. Prav zato bi bito napak, Če bi volitve pričakali nepripravljeni.
Politične organizacije v občini so zato minuli teden sklicale dva sestanka. Na prvem so s proble-
A,i že vesle, da ...
tržiVnmdU8lri-'ska proizvodnja leS ... Podjetij v prvih dveh dov^r-    mesecih ni bila za-
treh> ia da bo v Prihodnie ti va,-temu vPrašanju posveti-sio-r • P°zornosti. Podatki jaij ,TUso Popolni, ker podjet-7astn- n*'SO Pojasnila vzrokov
zornol Wjub temu pa je pc> osSK   opravičena.   Tudi v
stani    ?osPodarskih panogah
nehnf m rožnato, zato se nam
šel*eYVsllJuJe misel, kako bo
ie v času dopustov ...
neVa !C marec • mesec Pokllc-to je U8lT,eri»nJa mladine, za-
kovnn ta Čas center za stro-''zložbi 1Zobraževanje BPT v ljudskeaa d!°Tišču občinskega sbem0 v- odbora razstavil ■zobraL    Pokazuje vse vrste
od iitn anja. V $ tovarni ~ «i«0 l"* m političnega do
izložbi       OV'n°8a-  Seveda v
Predite,ne manjkata simbola
■    ;lVa: paJ«*k »n kolovrat.
Tržiča ^ Kri8kem P°«u Prl
0bJ<*ta 7a ?7ldena gradnja nc,      C* Pitanje goveje živi-
nadaijnj.   U8odno vplivalo na
občini     razvoJ kmetijstva v
do*ub?a **** v Cankarjevem
al^ni^SmiVO Predavanje z priref "?(,,tematiko. ki ga Verza % - Delavska urvi-a,Pini'st t Val bo ljubljanski zoval hrx v ° Salonov; prika-govoril ,nc diaPozitive in Stenj «„i plezanJu po severni iri o v7l^arskcga Matterhorna V2Ponu na Mont Blanc.
matiko okrog tega seznanili pred-sta'/nike KO SZDL in sekretarje osnovnih organizacij ZKS, medtem ko so se na drugem zbrali predstavniki sindikalnih podružnic tržiških in okoliških gospodarskih organizacij. Govorili so predvsem o vsebinski pripravi za volitve, nekaj pa tudi že o kandidaturah. Nadaljnja izbira kandidatov je seveda    prepuščena krajevnim
družbeno-političnim organizacijam oziroma zborom volivcev. Občinske družbeno-politične organizacije bodo skrbele še za pojasnjevanje novosti v zvezi z. volitvami, za kar bodo s pridom uporabili svojo lokalno radijsko postajo.
Pred volitvami bodo povečali število volilnih enot od sedanjih 17 na 28 za volitve v občinski zbor ln od 13 tudi na 28 za volitve v zbor proizvajavcev, ki se bo v prihodnje imenoval zbor delovnih organizacij. Tako bo vsaka volilna enota volila po enega odbornika in bo torej nova tržiška občinska skupščina štela 56 članov — v vsakem zboru 28. — V zvezi s tem
je precej dela, ker morajo uskladiti (in izpopolniti) volilne imenike in razložiti volivcem, v katerega so vpisani.
Volivci bodo kandidate predlagali iz štirih osnovnih skupin, ki bi jim lahko — po poklicih in pripadnosti občanov, Id sodijo vanje - rekli »strokovne«. Ker je tržiška občina izrazito gospodarska, predvsem industrijska, bo ta skupina imela 42 mandatov oziroma 75 odstotkov vseh. Kot zanimivost naj povemo, da bo imela BPT kot največja gospodarska organizacija v občini kar 7 mandatov; se pravi, da so njeni delavci razdeljeni n» 7 volilnih enot.
9 Občinski sindikalni svet je tudi % predlagal, naj bi pri formiranju •> novih volilnih enot bolj upošte-$ vali strokovno strukturo ptripa-% dajočih volivcev, da bo pred-#3 stavnik, ki ga bodo izbrali v % enega izmed zborov, laže zaoto-. % pal njihove interese.
J. Zontar
Denar bodo plačnikom vrnili
Kranj — Zvezni državni sekretariat za finance je zavrnil kot nezakonito uveljavljanje občinskega davka na lokalne telefonske usluge, kar se je lani razširilo po vseh občinah Slovenije. Služba družbenega knjigovodstva naj bi ukrenila vse potrebno, "da se denar vrne plačnikom.
Kot smo zvedeli, so naročniki telefonskih uslug na Gorenjskem vplačali na ta naslov skoraj 23 milijonov dinarjev, in sicer 9,640 tisoč dinarjev, so vplačali v občini Kranj, sledijo občina Radovljica t okroglo 6,5 milijonov, Loka 5 in Tržič 1,6 milijonov dinarjev, medtem ko v jeseniški občini tega davka niso plačevali.
Razen Škofje Loke, ki je pobrani denar že delno odvedla, pa ta sredstva povsod še ležijo neizkoriščena v bankah. Občine so uvedle ta davek za določene potrebe pri razvoju telefonske službe.
K. M.
Na kratkem valu
% Radovljica — Za člane kolektiva LIP Bled je delavska univerza Radovljica priredila minuli teden seminar o družbe-no-politični vzgoji in samoupravljanju, in sicer ločeno za delavce na Bledu in v Bohinjski Bistrici. Udeleženci seminarja so poslušali predavanja o različnih temah z družbenopolitičnega področja, udeleževali pa so se tudi razgovorov o teh temah. Vsega skupaj je bilo 24 ur predavanj in razgovorov.
Doslej so za delavce Lesnoindustrijskega podjetja Bled priredili več podobnih seminarjev; dva sta bila tridnevna, eden pa štiridnevni, in to na internatski način v Pod vinu.
Podjetje LIP Bled je med vsemi najbolje poskrbelo za izobraževanje svojih delavcev in uslužbencev, medtem ko ostala podjetja niso pokazala takšnega razumevanja, čeprav jim je delavska univerza ponudila enako možnosti za organizacijo tovrstnih iseminarjcv.
% Bled — Na seminarju za turistične delavce je minuli teden predaval o arheoloških posebnostih Bleda in o izkopaninah na Pristavi, na otoku ter na gradu arheolog Andrej VaMč. Mnogo zanimanja med poslušavci je vzbudilo tudi predavanje profesorja Jova Vasica o zgodovini Bleda. Na seminarju sta predavala tudi Bogdan Sanca o organizaciji turizma in MIlan Ekar o gospod a nskem r azv o j u.
Na Bohinjski Beli je v minulem tednu predavat o zanimivostih Moskve profesor Niko Rupel, na Bledu pa Rado Hočevar o skandinavskih deželah.
0 Dvorska vas - Občinski ljudski odbor Radovljica je na zadnji seji med drugim obravnaval tudi gospodarske težave opekarne v Dvorski vasi pri Radovljici. Iz različnih vzrokov posluje podjetje z veliko izgubo. Prvi utarep, ki ga je ljudski odbor sprejel, da pomaga k odpravi nastalega položaja, je. naj se opekarna odcepi od gradbenega podjetja Gorenje Radovljica.
^tomob^ AVTO-MOTO DRUŠTVA Kranj (v servisu opravljajo manjša popravila
SenTso «rJini,»lanov) Pre8eU1 v prostore, v katerih Je bila prej kranjska poklicna gaslvska Prostore,    bi vSn? tUđi dcI 8VO,ih avtomobilov. Ker Ima občinski ljudski odbor še nekatere druge prisu v poštev za potrebe avto-moto društva, ta preselitev verjetno ni dokončna
Občni zbor radovljiškega aerokluba *
Radovljica — Pred kratkim so se člani radovljiškega aerokluba zbrali na svoji redni letni skupščini, ki so se je udeležili tudi predstavniki letavske šole v Lescah. V poročilu upravnega odbora je bila nakazana vsa problematika tega kluba, v kateri sta še vedno
RADOVLJIŠKA
KOMUNA
najbolj kritična podmladek in vzgoja kvalitetnih kadrov. Prikazali pa so tudi Športne rezultate, ki so jih člani te organizacije dosegli v pretekli sezoni. Poseben uspeh pomeni zlata »C« značka pilota — jadravca, ki jo je tov. Orožim dosegel s poletom od Lesc v srednjo Dalmacijo. V zelo živahni razpravi so sodelovali skoro vsi udeleženci občnega zbora. Ugotovili so, da je vso problematiko v njihovem klubu treba reševali bolj načrtno in složno, kajti lc na ta način bo letošnja sezona zanje še uspešnejša, kot je bila lanska. — T. P.
I
I i
I
I l
I
I l
Kdo še ni obiskal ZGORNJE BOHINJSKE DOLINE ln prijaznih krajev, kakor so Stara Fužina, Studor, Bohinjska Srednja vas, CeŠnjlca? Naselja z značilnimi gorenjskimi pročelji hiš so srsdi letošnje marcevske zime še tičala pod de« belo snežno odejo, ko smo se po ozki, toda že skopneli cesti vzpenjali od zamrznjenega jezera proti gornjemu delu doline. Potoki in studenci pa majhni hudourniki, ki so drli po razaranih poteh in stezah ter grapah, so že oznanjali bližajočo se pomlad. Ljudi v teh krajih letošnja dolga zima ni niti najmanj spravila v slabo voljo. Vedri so in razpoloženi, delavni in sproščeni. Tudi v najbolj mrzlih zimskih mesecih niso mirovali: shajali so se po hišah, kramljali o dogodkih in ljudeh, pa o novicah doma in od drugod in se tako kratkočasili. Dela pa tudi ni manjkalo; posebno z lesom so imeli dovolj opraviti.
Mladina v Srednji vasi
Oglasili smo se v šoli. Z nami jc bil Franc Mencinger iz Bo hinjske Bistrice, že star znanec v teh krajih. Sprejela nas je upraviteljeva žena — lovarišica Zupanova. V šoli pa. s« je prav tedaj mudil na obisku tudi predsednik mladinskega aktiva Martin Odar, zalo je razumljivo, da je kar sama od sebe stekla beseda o tem, kako živi in dela naša mladina. Prav tisti večer so imeli vajo za Finžgarjevo igro Naša kri, ki so jo že dvakrat uprizorili v Cešnjici, v počastitev dneva žena pa so jo zaigrali v domači vasi. Režiser tov. Zupanova, ki se z velikim veseljem ukvarja z igravslvom, je povedala, da so .s Finžgarjevo ljudsko igro lepo uspeli. »Zelo smo zadovoljni, ker se je občinstvo tako navdušilo nad uprizoritvijo. To je naše največje zado- ^ ščenje za trud in napore. Naši va.ščani posebno radi gledajo ljudske igre iz domačega življenja. To pot pa smo jim tudi ustregli.«
V »šoli za življenje«
Tisti večer so imeli mladinci redno predavanje »Naš svet in mladina«. Z zanimanjem so prisluhnili predavateljevi besedi o najbolj aktualnih vprašanjih, ki zanimajo našo mladino, pa tudi o pomenu dobre knjige, fi-lma, glasbe za oblikovanje mladega človeka. V razgovoru so mladinci povedali, da z lastnim delom poskušajo poživiti družbeno življenje na vasi, v sobotah in nedeljah pa si lahko ogledajo tudi filmske predstave. Predavanja v »šoli za življenje« se vrstijo že od decembra dalje, obiskuje pa jih redno od 20 do 30 mladincev. Pravijo, da so v tej šoli zvedeli marsikaj koristnega za življenje.
Kdo je poribal dvorano in oder ...?
mjaši kulturniki in družbeni delavci pogostokrat ugotavljajo.
I\ da je, težko dobiti ljudi za kakšno prostovoljno akcijo ali pa za igranje, za kulturno in politično delo sploh. Vse pa kaže, da marsikje ni tako, in sicer v Srednji vasi že ne. Ko so listi večer po predavanju hiteli mladinci v dvorano, da jo pori-bajo in pripraviio z.a nedeljsko predstavo, so s presenečenjem ugotovili, da je deloNže opravljeno. Bili so skoraj nejevoljni, ker jo je poribal nekdo ch-ug, menda žene. Dvorana je zelo majhna, kljub temu pa prebivavcem koristno služi.. V njej imajo nameščen kinoprojektor, ki so ga nabavili lani iz lastnih sredstev. Televizijski sprejemnik pa je kupila zadruga, škoda pa je, ker zaradi naravnih ovir dokaj slabo sprejema sliko.
Kramljanje za mizo
Tudi v gostilni pod cerkvijo je bilo tisti večer živahno. Delo na polju in drugod se še ni pričelo, zato gospodarji le najdejo še čas, da se tudi ob kapljici nekoliko razvedrijo in preženejo zimski čas. Razgovarjali so se o različnih zadevah, največ seveda o domačih, gospodarskih. Sicer pa ni čudno, saj so imeli naslednji dan v Srednji vasi zbor volivcev in ob dobri kapljici se včasih še lažje in bolj sproščeno reče kakšna pametna, seveda jo je potem treba tudi zagovarjati na pravem mestu. Od mladih ni bilo v gostilni nikogar. V Srednji vasi si mladina išče razvedrila drugod.
Težave je treba premagati
Po dosedanjem pripovedovanju bi bravec morda sklepal, da v Srednji vasi teče vse lepo in prav, brez težav in ovir — a ni tako. Cc bi le bolj povpraševali in brskali za njimi, jih gotovo ne bi zmanjkalo. Tovarišica Zupanova jc pripovedovala, da je za vaje včasih zelo težko najti primeren čas, da se lahko VSi zberejo. Zaposleni so v različnih izmenah in v raznih krajih. Pa tudi od daleč prihajajo nekateri; v letošnji zimi pa Je bilo včasih treba bresti sneg tudi do pasu, a delo zavoljo tega ni smelo zamreti.
Na koncu naj navedem še primer uspešnega sodelovanja mladine z organizacijo Rdečega križa. Skupaj so pripravili praznovanje dneva žena, mladina pa je prepustila celoten izkupiček Rdečemu križu za obdaritev najbolj potrebnih žena v vasi. Tako torej najdejo sredstva in jih porabijo za koristne namene. Za praznik žena so obdarili tudi najstarejšo ženo v vasi. 9 Tako živijo in delajo ljudje v majhni hribovski vasi. So vedri 9 in vedno zadovoljni, pa tudi dol čas jim ni, in to celo brez 9 tvrista in bučnih popevk. Ob slovesu mi je dejal tovariš Men-# cinger: »Rad imam te ljudi, ker so odkritosrčni to. pošteni.«
JOŽE BOHINC
SRf.T>A, 7t J'VC* 1963
ObSS o dvomesečnem gospodarje nju
Zaostajanje za planom
Objektivne težave ne opravičujejo počasne rasti proizvodnje v prvih dveh mesecih letošnjega leta
SKOFJA LOKA, 26. marca - Na današnji seji so člani predsedstva občinskega sindikalnega sveta razpravljali med drugim o realizaciji industrije v prvih dveh mesecih letošnjega leta, analizirali so dosedanje občne zbore sindikalnih podružnic;   precej   pozornosti pa
Pred dnevi so v Žirovnico pripeljali 76 ton težak transformator, ki ga bodo montirali v tamkajšnji hidrocentrali. Hidrocentrala se namreč pripravlja na povečanje zmogljivosti, ki jo zahteva povečana produkcija v železarni. Transformator so do Žirovnice pripeljali z vlakom, od "proge pa so ga s specialnim vozilom več dni postopoma spravljali do elektrarne
so posvetili sestavljanju statutov delovnih organizacij in pripravam na bližnje volitve v novi zbor delovnih organizacij ObLO Skofja Loka, ki bo štel 35 članov. Sprejetih je bilo tudi nekaj priporočil in sicer: podjetjem v zvezi s slabim startom in nedoseganjem planskih obveznosti v januarju in februarju ter ObLO Skofja Loka, naj bi sklical skupno sejo zbora
Ob Savi Dolinki
# OBČINSKI SINDIKALNI BVET NA JESENICAH sklicuje za danes razširjeno posvetovanje s predsedniki sindikalnih podružnic in sekretarji osnovnih organizacij ZK zaradi formiranja političnih komisij, ki bodo poskrbele za pripravo ln izvedbo volitev v občinsko skupščino.
« Za RAZGOVOR S PREDSTAVNIKI OKRAJNEGA IN GLAVNEGA  ODBORA SZDL
Slovenije, ki je predviden za 1. aprila letos, bo izvršni odbor občinskega odbora SZDL na Jesenicah danes na svoji seji pripravil teme o kmetijstvu, zdravstvu, turizmu in gostinstvu ter s področja šolstva.
# USPEL REMONT - ^ začetku februarja so v jeseniški Železarni zaradi iztrošenosti ustavili visoko peč št. II in Bredi meseca začeli z generalnim remontom, ki so ga konec prejšnjega tedna uspešno zaključili in peč zakurili. Pri remontu so prvič uporabljali domačo Samotno opeko tovarno Arandjelovac in jo porabili v celoti 250 ton. Pri jeseniški visoki peči bodo tako prvič ugotavljali kvaliteto samotne opeke domače tovarne.
# LETNA SINDIKALNA KONFERENCA ŽELEZARNE
— Izvršni odbor sindikalne organizacije Železarne Jesenice je razpisal za nedeljo, 31. t. m., letino konferenco, na kateri bodo obravnavali gospodarske in ostale uspehe v minulem obdobju. Pregledali bodo tudi sklepe polletne konference, ki so jih sprejeli, da bi pomagali pri odpravljanju in rešitvi neugodnega gospodanskega položaja podjetja. Menijo, da so v tem pogledu dosegli premalo. V nekaterih ekonomskih enotah so z delovanjem, samoupravnih organov celo nazadovali in bo potrebno precej več prizanevanja za poživitev teh organov in predvsem zborov ekonomskih enot, ki morajo postati prava tribuna proizva-javcev. Na sporedu je rudi razprava o statutu podjetja.
Priznavalnina -
dodatek in ne podpora
Sprejet odlok o priznavalninah aktivnim sodelavcem NOV in udeležencem španske državljanske vojne — Lani nad 2 milijona, letos 3,700.000 — Korak naprej v celotnem varstvu VVI in borcev NOV
Na nedavni seji sveta za socialno varstvo in varstvo družine pri ObLO Skofja Loka so se člani sveta seznanili z delno spremenjenim predlogom proračunskih sredstev socialnega varstva za letošnje leto, sprejeli so odlok o priznavalninah aktivnim sodelavcem NOV in udeležencem španske državljanske vojne ter potrdili zaključke komisije, ki je pregledala dijaški dom in vzgojno-varstveni ustanovi v Skofji Loki in na Trati.
Pri obravnavanju posameznih vlog za priznavalnine v letošnjem členov odloka o priznavalninah, ki | letu. Po odloku bo povprečna pri/-se dodeljujejo kot dodatek ostalim mesečnim dohodkom aktivnim so-
delavcem NOV in španskim borcem, je svet ugotovil, da je škofjeloška občina glede uspešnega reševanja tega vprašanja na dru-
znavalnina za več kot 80 odstotkov večja od lanskoletne. Pri tem katere ugodnosti, tako na primer, pa je treba upoštevati tudi še ne-da odlok priznava priznavalnino moškim nad 60 let in ne nad 65 let
gem mestu v Sloveniji. V pretek- starosti zaradi specifičnih pogojev lem letu je dobilo 34 borcev pri- | in podobno.
znavalnino. Povprečna priznavalnina je znašala 5000 dinarjev, skupna izplačana sredstva pa so presegla dva milijona dinarjev. Svet je nadalje ugotovil, da bo predvideni znesek 3,700.000 dinarjev  zadostoval  za   rešitev vseh
Zlet LT mora biti prikaz dela in uspehov
Jesenice — O programu IV. zle-ta Ljudske tehnike Gorenjske (od 18. do 25. maja na Jesenicah) (vključeval bo III. jugoslovanske pionirske igre in teden mladosti) so se pogovorili na posvetu, ki ga je sklical v torek ObO LT Jesenice. Udeležili so se ga predstavniki OO LT Ljubljana, ObO LT Kranj, Tržič in Radovljica ter Ljudske mladine in občinske zveze DPM in določili okvirni program zleta.
Letošnji   program   mora biti
JESENIŠKI
KOVINAR
prikaz naglega in epohalnega napredka tehnike in znanosti. Biti mora odraz neprekinjene splošne, množične in kvalitetne tehnične vzgoje delovnega človeka in predvsem mladine. Program bo obsegal Gorenjsko in mladinsko foto razstavo, razstavo usmerjanja mladine v ustrezne in potrebne
Svet je razpravljal dalje o vprašanjih stalne, začasne in enkratne priznavalnine in je ugotovil, naj bi se stalna priznavalnina gibala od 4.000 do 15.000, enkratna pa od 10 do 30 tisoč dinarjev. Glede razdeljevanja sredstev se je svet strinjal z določili, ki dajejo pristojnost posebni komisiji za zadeve poklice, razstavo iznajditeljev, no- I ZVVI in borcev NOV pri uprav-vatorjev in racionaliz.atorjev, raz- nem organu s tem, da ima v okvi-stavo šolskih krožkov LT. Vrsto ru določil odloka pravico lastne predavanj bodo izvedli zavod za presoje. Svet je bil mnenja, da je prosvetno   -   pedagoško   službo  .   . _   ...     . . ,.
i treba višino dohodkov, na osnovi
katere se določa tudi višina priznavalnine,   zelo  dobro proučiti.
skupno z Društvom inženirjev in tehnikov, Delavsko univerzo in zavodom za zaposlovanje po tovarnah in ostalih delovnih kolektivih. Komisija za varnost prometa skupno z AMD Jesenice pripravlja javno oddajo »Pokaži in povej, kaj znaš iz prometnih predpisov.« Aeroklubi bodo skupno z Alpskim letalskim centrom v Lescah izvedli več propagandnih nadletov, tekmovanj letalskih modelarjev, jadravcev, padavcev, motornih pilotov in drugih. Organizacija tabornikov, Počitniška
Pri tem pa je treba upoštevati tudi druge socialne momente (visoka starost, f olezen.. ,), ki morebiti v določeni družini nastopajo.
Po temeljitem proučevanju celotnega odloka je svet sprejel priporočilo, naj bi ZVVI in ZB NOV čim natančneje seznanjali svoje članstvo z namenom, kriterijem in s pogoji za priznavalnine. Po-
dveza, TVD Partizan in DPM bodo I udariti je treba, da priznavalnine
na svojih izletih in taborjenjih skrbeli za tehnično izobraževanje udeležencev. K čim' boljši izvedbi IV. zleta LT Gorenjske je že prispeval OO LT Ljubljana s finančnim prispevkom, Železarna Jese-nicei pa je prevzela pokroviteljstvo nad zletom. — U.
Iz naših kolektivov
Uspešen razvoj podjetja
# SGP »-Sava-« - do leta 1950 0 majhna remontna delavnica, O ki je komaj ustvarila sred-0 stva za kritje materialnih 0 izdatkov — se je v nekaj O letih razrasla v drugo pod-<•» jetje v komuni z več kot 0 735 milijoni realizacije v 9 letu 1962.
Lani je podjetje zaposlovalo povprečno 416 delavcev, od tega 35 odstotkov domačinov, ostal pa .so bili iz drugih republik. S tem pa je že nakazan problem fluktuacije delavcev ki je kljub rahlemu izboljšanju zadnje čase, še vedno med najtežje rešljivimi vprašanji podjetja. Kolektiv si na vso mor prizadeva, da bi ta preliv zmanjšal. Svojim delavcem nudi čim boljše življenjsko pogoje, stanovanje, prehrano in osebni dohodek, kar potrjujejo lepo urejeni sam.ski domovi (s kapaciteto 300 postelj) im kuhinje z lepimi jedilnicami  (celodnevna prehra-
na). Podjetje je že zgradilo 20 družinskih stanovanj, 12 pa jih bodo zgradili še letos. Več skrbi, morda tudi sredstev bodo v letošnjem letu morali nameniti higiensko-tehničnemu varstvu delavcev (bolezenski dopusti presegajo včasih celo 10 odstotkov izpada z dela). Tudi zaradi nesreč pri delu so v preteklem letu izgubili . nogo ur, saj se je ponesrečilo kar 90 delavcev (vsi z lažjimi poškodbami).
Letošnji plan realizacije presega lanskega za okroglih-190 milijonov, in to ob enakem številu zaposlenih, kar bodo dosegli z boljšo organizacijo dela in pa z novimi, sodobnejšimi, stroji. Razen gradnje manjših novih objektov in dovršitve že z, neti h del. v vrednosti 180 milijonov dinarjev, bo kolektiv gradil letos tudi stanovanja za splošno uporabo. V načrtu je gradnja 45-stanovanjskega bloka, z 12 stanovanji za njihove
delavce, ostala pa bodo na razpolago drugim interesentom. V letu 1964 in 1965 bodo zgradili dva bloka po 60 stanovanj im v . letu 1986 40-stanovanjsko stolpnico. Cena teh stanovanj bo znašala v povprečju 3 milijone 650 tisoč dinarjev — z vsemi obrestmi, všteta je tudi napeljava centralnega ogrevanja. Pri odkupu stanovanj računajo" predvsem na manjše gospodarske organizacije, zavode in ustanove ter občinski stanovanjski sklad.
V plan so letos zajeli tudi gradnjo lastnih stranskih obratov, potrebujejo večje delavnice, skladiščne prostore in avtomobilske garaže ter prostore zastrojnl park.
SGP »Sava« pa nastopa tudi kot izvajavec gradbenih del izven komune. Gradijo namreč tudi 3 stanovanjske bloke v Ljubljani in v Radovljici v skupni vrednosti okrog 500 milijonov dinarjev. — Z. Anderle
v nobenem primeru niso socialne podpore, pač pa materialno priznanje borcem NOV ln španskim borcem, ki prejemajo, redna sredstva za preživljanje po zakonitih predpisih ali pa imajo premoženje, ki ga ne morejo v celoti izkoristiti (zemlja), oziroma je premajhno za njihovo preživljanje. Priznavalnina je torej dopolnilna preskrba. Jasno je torej, da gre izključno za aktivne borce oziroma sodelavce NOV.
6 Odlok o priznavalninah je bil 9 sprejet z manjšimi popravki in
# je s tem narejen v občinskem £ merilu velik korak naprej v ce-6 1 ornem varstvu vojaških vojnih
# invalidov in borcev narodno-
# osvobodilne vojske.
S. Skrabar
• »MLADI   ROD«  — Na
škofjeloški osnovni šoli imajo številne športne panoge kar trdna tla. Med učenci je namreč precej pristašev zlasti za košarko, rokomet, namizni tenis, smučanje, atletiko in šah. Prav to pa je narekovalo, da so pred kratkim ustanovili šolsko športno društvo »Mladi rod«. Mimogrede naj še omenimo, da so se še pred ustanovitvijo učenci kar dobro odrezali na občinskem smučarskem prvenstvu in na medšol-skem košarkaškem turnirju v Kranju, ki ga je priredila osnovna šola »Stane Žagar«.
proizvajavcev in plenuma ObSS, na kateri bi razpravljali o gospodarjenju in statutih delovnih organizacij.
Resda je proizvodnja industrije v prvih dveh mesecih letošnjega leta v primerjavi z istim obdobjem lani nekoliko višja (14,9 odstotka), kar pa je v primerjavi z letnim planom (12 milijard) sorazmerno nizko, saj je realizacija proizvodnje dosegla le 15 odstotkov letnega plana. Tudi prodaja je bila precej nizka zaradi kopičenja zalog, saj je dosegla samo 11 Odstotkov letnega plana, morala pa bi 17 odstotkov ob enakomerni dinamiki. Isti problem je tudi v izvozu. Razen Gorenjske predilnice m MLIP Cešnjica (18,2 in 13.5 odstotka letnega izvoznega plana komune), ki sta dosegla izredno dinamiko, je izvoz ostalih gospodarskih organizacij manjši, saj je bilo v tem obdobju izoolnjeno samo 10.7 odstotka letnega izvoznega plana komune.
Razlogov za zaostajanje industrije v prvih dveh mesecih je več: slabo vreme, ki je več ali manj onemogočilo delo V zunanjih obratih (lesna industrija, gradbeništvo (Marmor), nepopolna oskrba z uvoženim reprodukcijskim materialom (Iskra Železniki). Razen tega so vzrok za nedosoganje planskih obveznosti tudi subjektivne slabosti, ki se kažejo v začetku novega gospodarskega lota v še neizdelanih oziroma slabo izdelanih planih in programih pa tudi v tem, da podjetja izgubljajo v tej dobi (po pravici ali brez. potrebe) vse preveč časa z raznimi administrativnimi opravki — in ne nazadnje tudi v precejšnji lagodnosti, češ saj se je leto komaj začelo in bo torej dovolj časa za nadomeščanje zamujenega!).
Cas, ki ostane do konca leta, bo treba kar se da skrbno izkoristiti, kot poudarja priporočilo ObSS delovnim organizacijam. Kazalo bi proučiti planiranje'dopuistov ih .se. — kolikor je moč - Izogniti kolektivnim dopustom. Razen tega pa se bo treba resneje lotiti obdelave tržišča, zakaj zastoj v prodaji lahko resno ogroža proizvodnjo; pri tem pa bi morala trgovi-
na bolj pomagati industriji, hkrati pa bo treba tudi smotrneje izkoriščati notranje rezerve. — S. S.
Iz obeh dolin
• MONTERSKI TEČAJ V
LTH — V ponedeljek se je začel prvi monterski tečaj (ternu bo namreč sledil še eden, ki ga je organiziral servisni oddelek LTH skupno s škofjeloško Javsko univerzo. Namen tega sedemdnevnega tečaja je, da se seznanijo monterji lastnih in pogodbenih servisnih postaj (28) iz vse države z vzdrževanjem in montiranjem številnjh hladilnih naprav, ki jih v LTH izdelujejo. V drugem tečaju pa se bodo'seznanili predvsem kupci in večji potrošniki, kot so Splošna plovba, Jadrolin-ja, večja gostinska podjetja itd.
• ZAČETEK POSVETOVANJ — Danes se bodo začela posvetovanja s predstavniki delovnih organizacij na P°d" ročju škofjeloške komune v zvezi z bližnjimi volitvami v novi zbor delovnih organi*8" cij ObLO. Namen teh posvetovanj, ki jih prireja ObSS, je da se določijo volilne enote, volišča, kandidati in rešijo ostala vprašanja. Posvetovanja 8 predstavniki posameznih delovnih organizacij se bodo zvrstila še v tem tednu.
O ZDAJ šE V GORENJ VASI — Potem ko sta se v Skofji Loki končala tečaja pridobitev osnovnega znanja o higieni živil (higienski mi"1' miim), ki ga jc obiskovalo %° udeležencev iz živilske in g0" stinske stroke, se je začel tečaj v Železnikih. Lc-ta se Je končal v ponedeljek. 33 udeležencev bo 2. aprila ppravlj*' lo izpite. Včeraj pa se jc začel tak tečaj v Gorenji vasi; obiskuje ga okoli 20 delavcev K vilske in gostinske stroke. Ti pa bodo opravljali izpite aprila.
Pri jeseniški bolnici so začelt adaptirati stavbo, v kateri so do sedaj stanovanja ln pisarne. V njej bodo uredili bolniške
Obrtno podjetje »KAMNOSEšTVO« KRANJ, Koroška 47 sprejme ,
kvalificirane pečarje kvalificirane teracerje nekvalificirane delavce
za priučitev v teracerstvu in na strojih
spbe
Prodam stroj od 'asiov v i Prodam
— «*ivj «u motorja Puch. i «asiov v oglasnem oddelku     978  it. 44
D,,-,,-"   tak°J vseljivo °yrJe 68, Cerklje
• t^*m 5eme  fcr,lc deleljje in Pnn hruševih drv. Voglje 44
JJjodam seno. Posavc 13,
Prodam
Pod
986
kUi*r~"rx_1000 Kg *>ese- barija ^^ar- ^agocajna 14, Smlednik
Pwwl 987 «1» i,1?" POPolnoma novega Makli-al , oCm- 0gIed vs^k dan od
• °0 12. uro v Pekarni Kranj
BrmTrS pIem«n^ega vola. Z«.
Prodam 6.000 kg .sena. Cof, Dor-farje 20, Zabnica 1001
Prod ara 3L400 kom. strelne opeke bobrovca. Menjam škopv za boljšo krmo ali prodam. Sp. Brniki
1002
hišo. j   Prodam 1.000 kg sJadkevu sena. 979 j Naslov v oglasnem oddelku 1003 Ugodno  prodam   moped dobro ohranjen. Noč. Cešnjlca 62, Ze-9851lezniki 1004 Prodam motorno kolo 200ccrri. Naslov v oglasnem oddelku 1005 Prodam novo diatonično harmoniko. Vojlj« 43, Šenčur 1006 Prodam  3  leta  startna konja. Naslov v oglasnem oddelku 1097 Prodam 1.000 kg mrve. Stane Bi-tenc, Zg. Bitnje 34 1008 Prodani prenosi Mvo leseno lopo,
~   - 989 krito z. opeko veliko 10 krat 6 m.
jft j2   01 krmilno repo. Vek.sovo ciri!   Zupan,  Kokriea  109, poleg
teT^am šaljivo parcelo.
990 Na-
l^dNal1VeCJo K(>liein<> strešnih .ga
asiov v oglasnem oddelku | nem oddelku
Prodam u 0M *ene C *rm,In» P«so. Janez lii-
im
•J*kob Kn. i - tednov Ore jo svinjo. «-<weij, Brezovica 3, KroDa
8l°v v^   Pomenski telički. Na-Prodaf^ oddelku 995
Laknerja 1009,
Prodam   gospodarsko poslopje,
primerno za dograditev dvosobne-stanovanja.  Naslov v ogla.*--1 1025J
Prodam skoraj nov moped Co- j
libri. Ignac Bizjak, Radovljica, I Gubčeva 15 1026 j
Prodam samokolnico z gumi kolesom- Naslov v oglasnem oddelku 1027
kupim
Kupim ročno slamoreznico. Feliks Stare, Luže 15, Šenčur 1010 Kupim   I   nosivko   C traverzo) _. dolgo 4 m. Prodam moped Colibri. 3o> Krani    00 km- Bre§ ob Sa-I Franc Gašperlin, Luže 30, Šenčur
«0 C i«. d°^ro ohranjen Topoli 18" tvan Kne, Kranj, Jezerska
Prodam 't d-r> *a- Britof B1 my&OCe 6lareSa P™';i-^ ^odam iia't. 997 *ra*c Kalan ?g teŽkega Pra§iCa' ProdaiJ ' f3ma 3- Kra"J 998 »^SSSmmo*or NSU 175J
t-odrečje 54, Smlednik
999 in rtv 1000
Jonski komUe ZMS Skoth ******* delovno mesto ADMINISTRAT0RKE
Pogoj- •) j
00 »L    *"*«na administrativ-6013 * diplomo.
Sk
^»jave
prejema OBK ZMS
^>ka do 10. aprila 1963.
1011
Srednje težkega konja s:.u • |. do 8 let kupim. Franc Bobnar, Vo-klo 43, Šenčur 1012
ostalo
Osebo, ki bi v dopoldanskem času pazila na otroka ali gospodinjsko pomočnico išče družina Erjavec. Gradmkova 9, Zlato polje. Zglasite se od 16. ure dalje
940
Samsko stanovanje v Kranju ali bližnji okolici iščem. Plačam in
strk°trPCl Je naŠ Ijubi mož' stari
oče, brat in
ANDREJ PREŠEREN kolarski mojster in posestnik
mn.°8nr]? drageRa pokojnika bo v četrtek, dne 28. raarca J953 ob 17.#uri v Radovljici.
*0dovljica, Lesce, Ljubljana, 26. III. 1963.
žalujoči: žena Doroteja, sin Jože z družino, Viktor, Franci z družino, Miro z družino, Janez z družino, hčer Cirila z možem Dolfkom in družino, bratje Franc, Alojz, Tone in Jože ter ostalo sorodstvo.
pomagam v gospodinj.s'vu pri varstvu otrok, instruiram dijaka nemščino ali angleščino. Mirna, čista ljubiteljica otrok. Naslov v oglasnem oddelku 981
Knosobno stanovanje v Žlrovni-nici zamenjam za enako .večjo ali manjše na Jesenicah ali v Kranju.  Naslov v podružnici Glas. Jesenice      * 1013
Delikatesa Kranj .'.poročit, da bo trgovina zaprla v dneh 1 . in ;; aprila t. 1. * 1014
Podpisana Marija Biajak prekli-cujem besede, ki sem jih rekla o Anici Pire, Dvorje, Cerklje. Mariju Bizjak 1015
Za vašo stavbo izdelam okna in vrata ali razna mizarska dela. Oddati ponudbe pod »^Solidno*«
1016
Natakarico z.i nedeljsko popoldne sprejme gMtfkia Li-km-r, Kokriea 1017
V Preddvoru pri mostu iOlM 0«* šel aktovk« a kučmo. Strabinj '23. Naklo 1018
Dekletu nudim hrano in stanovanje za pomoč na kmetiji. Naslov v oglasnem oddelku 1019
Od Kokrice do Naklcga .sem našel rezervno gumo z obroči-m. Naslov v oglasnem oddelku 1020
Iščem   mlajšo   upokojenko ali starejšo žensko za pomoč v gospodinjstvu   v   dopoldanskem času. Soba   na   razpolago.   Naslov v oglasnem oddelku 1021
Naprošam osebo, ki je v /a ' -Jjo zvečer pomotoma zamenjala moje novo moško kolo -Briljant-pri Bohincu, naj ga vrne teto tam, da bi se tako izognila posledicam
1022
V nedeljo sem v Kranju Izgubil pokrov od kolena (radkapo) BI avto Fiat. Po.slenegH najditelja prosim naj mj ga vrne proti nagradi. Naslov v oglasnem oddelku
1023
I-čem starejšo osebo, ki bj ml po 4 ure dopoldne pazila otroka. Plačam dobro. Naslov v oglasnem oddelku 1024
objave-
VARILO
Društvo za telesno v z u it j ti Partizan« Kranj va.s vabi na OBČNI
zbor, ki bi> v srede
27. marca ob 18.3(1
Občni zbor bo v prostorih delavskega doma Kranj, I. nads'rop-je — vhod 6 (nasproti občine) Ob navedeni uri. sicer pa pol ure kasneje ob vsaki Udeležbi,
Odbor
OBJAVA
Bolehate na želodcu. ;< t; h, žolču, črevesju, prebavi! Poizkusite z rogaško »Donaf« vodo. — Hvaležni boste temu prirodnomu zdravilu. Dobite ga v svoji trgovini, te pa ga dobijo v Bfrosi-stičnem trgovskem podjetju »2i-vila«Kranj, Vclcl.rgo\ inni Lok.* . Skofja Loka in podjetju »Vino Gorenjka«, Jesenice.
ZAHVALA
^toka8^"1' W S0 z nami d?IiU 431081 ob traK^"' izgubi sina Poti se     prmaSaU cvetja in ga spremili na njegovi zadnji *  e za vse najlepše zahvaljujemo.
Trž
lc- dne 23. 3. 1963
Nande in Slava Stritih, sestrica Dasa in bratca Igor in Borut
,k.ra*un »HM«    »Gorenjski tisk«, Kranj, Koroška cesta K -"Ogovorn,     V Kran,u 607 11 1-135 - Telefoni: glavni urednik D*roćnlna u.,," UrCQnlk in uprava 21 90. uredništvo 24-37 - Letna ^a,"ew,a * " 'jna8a »300 dinarjev, mesečna naročnina 110 dinarjev, ""ka 10 dinarjev, sobotna številka pa 20 dinarjev
SREDA - 27. marca Center - angleški tim GANGSTER JI ob 18. in 20. uri
Storžič - ameriški barvni CS film STRELJANJE V DODGF. CITYJU ob 16., 18. in 20 upj
ČETRTEK - 28. marca
Center — angleški film GANG-j STERJI ob 18. in 20. uri j   Storžič   —   jugoslovan.sk: film i OGRADA ob 16., 18. in iiO. uri
PETEK - 29. marca
Center - angleški film GANG-j STERJI ob 17. uri
Storžič -- nemški film SATAN ! MAMI Z LJUBEZNIJO ob 16 in
20. uri
šport
ATLETSKO PRVENSTVO V DVORANI
Pretekli teden je bilo v telovadnici Tekstilne šole atletsko prven-: stvo Kranja v dvorani. Nastopilo je precej atletov, žal pa zato ob- j čutno manj atletinj, kar meče • slabo luc na žensko ekipo kranj-; skega atletskega kluba. Doseže- ] nih je bilo nekaj dobrih rezulta- ( tov, omenimo naj predvsem Sva-pa in Pirjevca, ki sta skočila v ; višino  170 cm, kar je  za slabez tekmovalne pogoje zelo dobro.
REZULTATI: moški — višina: S vab in Prijcvec 170, Lasič in Koren 160, met medicinkc: Kon< 15,75; Blenkuš 15,50; S\ab in Sat-ler l5,25;troskok i m^sta: Pirje-vec 8,73; Koren 8,52; Protič 8,17; plezanje po vrvi: Galjot 3,6; Prd tič 3,7; Pirjcvcc 3.9; tek na 20 m: Pirjevec 3,0; Protič, Galjot Marjan, Galjot Stane in Udir 3,1; tek na 600 m: Kleč 1:47.1: Pavlin 1:49.S; končni vrstni red — člani in starejši mladinci: Pirjevec 4099, l'n> tič 3450, Kleč 3352, M. Galjot 324o,
Korejo 3212 to&;ndajM mladinci
in pionirji: Satler 2638, Arizano-vič 2599, Justin 2447 točk; ženske: ' Ošina 145 točk. — M. J.
Hrvaško-slovenska kcgljaška liga
ampjep priložnost
V soboto in nedeljo se je v Ljubljani in Zagrebu nadaljevalo tekmovanje v hrvav' -slovenski kegljaški ligi z drug; ..verna nastopoma osmih moUuh in štirih ženskih vrst. Kranjčani, ki so bili po prvem delu v vodstvu z dvema točkama pred zajreb.ko GromoščicO s štirimi, so v Zagrebu ponovili lapski neuspeh v drugem delu tekmovanja in spet zapravili prvo mesto v prvenstvu najboljših jugoslovanskih kegljaških ekip.
Na kegljišču Prolotarja *o tr:-
glavani podrli 5125 (Kordež 903. Turk 862. Jereb 050, Bregar B4fj MarteVane l»2. Ambrožu: £28) !:cg-ljev. Rezultat jo sicer dober, ven-dai« 'za to ltevfljksče prenizek. Doslej je namreč že kar 7 ekip podrlo . več kegljev, kar kaze, da Kranjčani prednosti proleterjevih stez nikakor ne znajo izkoristiti. Precej slabše rcznltate pa so tri-glavani dosegli na kegljišču Gr-
Republiška rokometna liga
Uspešen start rokometašev
KRANJ - Začetek spomladanskega dela rokometnega prvenstva jc za predstavnike Gorenjske zelo uspešen. Tržičani, ki so odpoto-
Športniki so zborovali
Šenčur -— Minuli redni letni občni zbor športnega društva Svoboda Šenčur jc bil zelo pester in I je nakazal društvenemu vodstvu vrsto nalog in smernic za nadaljnje delo.
Iz izčrpnega poročila, ki ga je . v imenu upravnega odbora podal tajnik društva Jože 2agar, in raz- \ prav povzemamo, da }fl bilo društvo v preteklem letu dokaj de- j lavno. Borilo se je sicer z veliki- 1 mi težavami, predvsem zaradi po- > manjkanja društvenih prostorov j in finančnih "sredstev. Pri tem je i občinska zveza za telesno kultu-tO Kranj mnogo pomagala pred ; vsem finančno, saj jim je prav s j to pomočjo uspelo odkupiti leseno barako, ki so jo postavili na igrišču in jo toliko usposobiti, da je- pričela služiti svojemu namenu. Sedaj jim je treba urediti I se sanitarije, napeljati elektriko j in drnjo.
Društvo iteje 70 članov, zal,
tned njimi ni nobene ženske. Dru- ' štveno delo se odvija predvsem v | treh sekcijah: nogometni, odboj-1 karski in namiznoteniški. šahov-; tka sekcija v zadnjem času ni za- • beležila kakega posebnega na-1 predka zaradi neurejenih prosto- I rov.
Najbolj delavna je bila nogo- ; metna, saj v gorenjski nogomet- j ni podzvezi tekmujeta člansko in f pionirsko moštvo. Eno kot dru- I go — predvsem pa pionirsko m o- i štvo — prevladuje na lestvici gorenjske  nogometne  podzvoze.  V -temu letu je že dnigič postalo prvak  gorenjskih   pionirskih   nio- i štev. Člansko moštvo je osvojilo častno peto mes>to, odbojkarji pa i so si lani priborili celo pravico tekmovanja v drugi slovenski ligi. Tudi iiairdznoicniški igravci so zabeležili nekaj lepih uspehov.
Lj^oi namenu a jo s pomočjo j šole ustanoviti še rokometno sek> cijo in zanjo zgraditi rokometno igrišče. Vključili bodo nove člane, predvsem iz. vrst mladine in žensk. Ob koncu so izvolili tudi i nov upravni in nadzorni odbor.
vali -v Ajdo/všcino, so nas prijetno presenetili z osvojitvijo obeh točit. Primorci namreč slavijo po tem, j da so na domačem igrišču nepremagljivi, Tudi Mladost, ki je Šele "V zadnjem hipu pričela s prfpra- 1 vami, je v tekmi z ljubljansko' Svobodo prikazala - na izredno težkem terenu — dokaj lepo igro. Iskra se vodno ni osvojila niti ene same točke m je ma dnu prvenstvene lestvice.
V soboto, nekaj pa že prejšnji teden, s6 odigrali tudi zaostale tekmo, tako da je sedaj lestvica popolna. i
Med najboljšimi .strelci vodi se vedno Vidovič (Tržič), ki jo svojo prednost ke bolj povečal pred stalnim zasledovavcem Domni-kom, ki bo v kratkem prestopil k Piranu. Vidovič jo bil uspešen 62-krat. Sledijo mu: Domntk (Krim) 56 golov, Ipavec (Ajdovščina) 54. Juvan 49, Sever 48 (oba Olimp:ja), Blažič (Iskra) 47, Sotelšek (Mladost) 43 Itd.
Lestvica:
Olimplja U 10 tO t
Slovan U 10 n 1
Krim '   11   9  o \
P. Tržič 11   7' 0 4
Mladost 11   7 0-1
Ajdovščina   11   Q  0 .")
P.. Piran • P. Šentvid Gorica Svoboda Iskra
10 8 o .*> 113 0 7
11 1 1 R 11   1 1 9
n o on
884:133 20 234:125 20 220:116 18 163:132 14 211:2117 14 171:152 !:» 199:170 10 159:250 7 144:197 4 167:227 3 105:227 0
mošuic: - "^i05U (Martelanc 892, Turk 848, Ambrožič 327. Kordež 82.2, Jereb 789, Bregar 778), vendar pa so v primerjavi z ostalim. tu na boljšem, saj so doslej dobi'u le 4 slabe točke.
Triglav ima sedaj 14 toek, tako da Grmoščica, ki jih ima po dveh nastopih le 6, verjetno ne bo imela težkega dela, da prehiti Kranjčane. Pri tem pa triglavanom ni zagotovljeno niti drugo mesto Z dobrima rezultatoma v soboto in nedeljo, v Ljubljani je namreč mariborski Branik po točkah sedaj enak Triglavu, zato bodo O njuni končni razvrstitvi odločale ekipo, ki bodo nastopile v zadnjem kolu v soboto in nedeljo.
Prijetno pa so v zadnjih dveh nastopih presenetile triglavanke. ki so obakrat dosegle najbolj-šc rezultate v tem tekmovanju v Zagrebu. S tem se bodo prav gotovo visoko uvrstile, čeprav so bile v Ljubljani nekoliko slabič. Kranj-čanke so v prvem nastopu podrle 2344 (Cadež 421, Petek 405, Mihelič 393. Zumer 391, Stražnik 376, Rozman 358) kegljev, v drugem pa 2336 (StružniJc 425, Rozman 399, Zumer 395, Cadež 381, Mihelič 374, Petek 362) kegljev.
Lado Stružnik
Priprave na »zvezdno vožnjo«
Letošnje »»zvezdne vožnje*', ki jo v počastitev dneva mladost prireja AMZ Slovenije skupno t AMZ Hrvatske se bodo vsekakor udeležili tudi člani gorenjskih av-to-moto društev. Proga to vožnja ima več startov in je speljana \ oblild petokrake zveade in se zato imenuje »zvezdna vožnja-Omenimo naj, da bodo udeleženci z Gorenjskega startali iz Kranja Nadaljevali bodo pot skozi škof jo Loko in po Poljanski dolini preki> Lučin v Logatec. Od tam pa skez Ljubljano, Višnjo goro, Žužemberk, Dolenjske Toplice* Novu mesto in Brežice v Kumrovoc. V Kumrovcu, rojstnem kraju prej .sodnika Tita, bo piknik združen s lovariškim srečanjem z udeležene -zvezdne vožnje« s Hrvatskega.
Omsnimo naj, da bodo na 24." kilometrov dolgi progi (od Kranj» do Kumrovca) razvrščene časovne kontrole in kratki postanki, zakaj '-ah i r povsem športnega >... Hrt je, avtomobili bodo ne .-.tavi jal i ekipo podjetja, ustanov' ali organizacije, sicer pa števjlc ekip nj omejeno. Pristavimo pt naj, da bodo udeleženci te vožri.i imel L vsekakor lep, lahko tudi družinski izlet. — St.
Naši m avilrijski reprezentantje na Krvavcu
Ze prejšnjih trinajst tradicionalnih tekmovanja alpskih smu-ftarjev na Krvavcu jo pokazalo, da so tamkajšnji tereni idealni za tovrstne prireditve, zato je smučarski klub Triglav (v sodelovanju s planinskim društvom in občinskim zavodom za razvoj turizma) letos sklenil tekmovanje razširiti na slalom in veleslalom. Kot že zadnjih šest tekmovanj, bo tudi sobotni slalom in nedeljski veleslalom z mednarodno udeležbo. Razen Številnih naših alpskih smučarjev, med katerimi bodo tudi vsi reprezentantje, pa
se bodo tekem udeležili tudi ne
kateri odlični avstrijski smučarji z reprezentantom Sodatom ub čelu; udeležbo pa je obljubil tudi Hlas Leitner oziroma popolne moštvo Iz Kitzbuhela. Skupno bo nastopilo okrog 200 tekmovavcev iz Avstrije, Italije in Jugoslavije in bo to eno izmed največjih tovrstnih prireditev pri nas. Da s« je bodo lahko v velikem števili udeležili tudi gledavci in »nedeljski smučarji«, bo oba dneva žičnica pričela obratovati že ob 6. uri zjutraj In bo, teHa. dokler bo potrebno. — J. t..
afera nine
t?JJudi.* na^!!". Jc..i,mel Brummer goste. Povabljenih je bilo tridc S0^6- Stal miZ   11 jo izbral. kaitt med njimi so bili le
pomembni
Vr Bil Je tond Parku' ko so Pnhajali avtomobili, drug za dni Orh^' ^0s'la jc VfČei" Z Nino sta sprejemala goste pred hišnimi o "'dejo, Rrilrr, srcbrno pretkano večerno obleko, mnogo nakita in ri rejem i« k^TC,r pa temno moder smoking /
>"i m se dc
nogo
rdečim telovnikom, oru. Avtomobili so vozili drujj za pozdravljali z gospodarjem in gosp".
Vei: —**cr se ie i i i"j''u,aiiJu'1 * B"0!'""«'.!1-'" 1,1 *v»ffpv.
j). .'avo, .sprejo    t  Z Postaviti pred javnostjo, potrdili svojo
r,V nenchnn <>! iC b!' i/i:,z niočl, kajti razume se, da so vse sku-
°^va^!^° fotograf"^!
časnikarji naj bi videli, KDO vse se
cor
fi» i 1 Oleeovo <-asniKar]i
* kpustiif i/"mu povahi,u — vsekakor že tri dni po dnevu, ko so zapora. Vsi naj bi videli, vsa dežela:
^Nmodan" Petl dan" Sesti dan-SSVen tudi Br,em m°8el 8°voliti- Kadar pa sem jo videl, jc bil VaiUČink°val rr™mer- Zvečer sem jemal uspavalni prašek, vendar 8e * Vendar ie     *m,se.m začeI kupovati konjak in konjak jc delo-Je^ k oknom n&   i*   Ur' ka'li P°tem sem bil sPet trezen in zrl
Uo slabo.      t,lcc!a'. ce gori luč ali čc je ugasnila, kajti oboje
Sedmog
Iv'0 odpoved^'oHi^u1- sklenu Poprositi Brummerja, naj sprejme r!t ■ dati sem 'rm i       sem žele1, da bom varoval na5e skrivnosti. Jetr» .ki mi ca •        da se icVim POOtavitl na lastne noge z de-Je Podaril. Saj me vendar ne potrebuje vefi.
Nino bt bil moral pozabiti in to naglo, kajti če bi ostal, bi utegnilo priti do nesreče... Vse skupaj sem si predstavljal v prelahki obliki. Res je bilo nesmiselno, Nina je imela prav: kako naj bi, kako BI LAHKO ljubila mene. človeka, ki ga je komaj poznala in o katerem ni ničesar vedela? Blaznost, prav res, da. Izginiti sem moral. Nina je bila tudi le ženska. Brummer — tako se je zdelo --|e doživel' skoraj popolno rehabilitacijo. Zapustiti ga jc hotela zaradi Tonija VVorma, toda Tonija Worma jc ljubila.
Cemu naj bi zapustila Brummerja. NE da bi ljubila drugega
moškega?
Osmega dne je hudo deževalo. Brummerja sem ob pol osmih odpeljal v mesto, v njegovo velikansko poslovno poslopje. »Ah, Hol-den, preden pozabim, jutri morava v Miinchen. Naj namažejo avtomobil in izmenjajo olje.«
> Da. .
>dn zdaj se odpeljite domov, peljati boste morali mojo ženo. Nekam mora. Dopoldne vas nc potrebujem več.« »Da, gospod Brummer.' Nina.
In zdaj jo bom videl. sam. In sam bom lahko govoril z njo, po dolgih dneh. Presrečen sem bil. ker io bom spet videl. Sam bom z njo, čeprav le v tem hladnem, velikem avtomobilu, dopoldne, v dežju ...
Nosila jc črno-be! kockast kostum in čevlje iz črnega krokodiljega usnja. In prav' takšno torbico. Majhen, črn klobuček, dokaj visok, postrani ji je čepel na svetlih laseh. Novi služabnik jo je z dežnikom pospremil do avtomobila. Dokler je stal poleg, ni spregovorila. Sedela jc na zadnjem sedežu in molčala, dokler nisem zapeljal na ulico.
»K ladji,« je boječe dejala Nina.' Pri tem je zardela. »Le za prav kratek čas. Ob desetih imam zmenek v mestu. Toda govoriti moram t vami.«
»Jaz z vami, jaz z vami!«
»Ne med vožnjo.«
»Ne,« sem rekel, »to ne.« Vendar je bilo v resnici nemogoče, preveč se mbil razburjen. Le z veliko težavo sem obvladoval avtomobil.
Nina... Nina ... Nina...
Tokrat sva odšla v kabino z velikimi okni. Bila sva edina gosta in po zapuščenem krovu je Bkrebljal dež. Prikazal sc jc stari, neobriti moški in si pomel dlani: »Mlada ljubimca!«
Naročila sva kavo in takoj je izginil. Reka je bila siva kakor nebo in zrak. Dež je splel na gladini preprogo nemirnih pičic. Ladja se jje nemo pozabavala. Bilo jc popolnoma tiho. Strmela" .sva drug v drugega in četudi bi osem dni ne jedel ,bi bil zdaj sit spričo pogleda na njeno lepoto, tako blizu je bila, tako blizu...
»Svojemu možu sem rekla, da ga želim zapustiti.«
»Ne.« , ,
>Pač. Sinoči. Govorila je počasi in mirno, kakor človek, ki sije slednjič — slednjič odločil. »Poslednji dnevi so bili strašnih
»Tudi zame.«
»Nekoč ste mi dejali, da lahko živimo s človekom, ki ga pre ziramo, ženskam naj bi bilo to še posebno lahko. Toda to ni res.
Dež je škrebljal po strehi kabine, strmel sem vanjo in ob slehernem dihu in udarcu srca sem bil srečnejši.
»On... on je pottal nečloveški. Sodi. da je bog. ki mu morajo biti vsi podložni. Sprejem, Holden. ko bi videli ljudi, kako so se mu prilizovali, kako so se potegovali za njegovo prijatelj stvo, poklone, ki sem jih bila deležna!«
»To je denar, kopica denarja . . .-<
»Nc maram ga več. Nočem biti več deležna njegovega bogastva in njegove krivde. Holden, to je grozotno, saj živi, ko da se sploh nič ni zgodilo. Zlcčini, ki mi jih je sam priznal — sploh niso obstajali! Ne igra nedolžnega človeka, Holden, meni, da je res, prav on da je nedolžen! To som mu povedala.--
»Kaj?«
»Vse, kar sem rekla tudi vam. Poprosila sem ga za ločitev. Nočem, da bi mi dal denar, niti belica nc maram. Mlada sem. lahko delam, otroka nimava, hvala bojni! Dejala sem, dl lahko pred sodiščem prevzamem vso krivdo, Ce tako želi.-
»In on?«
Starec iz Dresdena, neprespan in neobrit, je prinesel kavo. in počakala sva, dokler ni spet izginil. »In on?« sem ponovil. »Oh, bil je čudovit.. « »Čudovit?«
RRPDA, n. MARCA W3
Razsute kro planiškega
Ko delamo črto pod letošnjo planiško prireditvijo, kaj kmalu lahko ugotovimo, da so k mnogim rekordom (v številu gledavcev, v »količini« novinarskega poročanja itd.) najmanj prispevali skakavci
Letošnja osrednja smučarska prireditev je bila v nedeljo zaključena v Planici. Kot vsako športno tekmovanje je seveda tudi to dalo zmagovavca: junak Planice 63 je postal vzhodni Nemec Bockcloh. Le-ta je na veliki skakalnici dosegel tudi najdaljši skok (121 m), ki pa je bil še vedno kar šest metrov krajši od planiške rekordne dolžine, ki jo je dosegel njegov rojak Recknagel (127 m) in to pred tremi leti. Športna sreča pa je bila naklonjena tudi ostalim trem vzhodno-nemškim tekmovavcem, ki so se uvrstili na naslednja mesta, kar je povsem nepričakovan — vendar zaslužen — uspeh.
Verjetno boste že iz zgornjih stavkov lahko razbrali, da se v Planici tokrat nekaj tli zgodilo; da ni bilo tistega, če-iar smo se že vnaprej veselili...
Svetovni rekorder Jože šlibar Je Imel nesrečo: že pri prvem skoku ir konkurenci je padel in zato odstopil od nadaljnjega tekmovanja
Naj kar takoj povemo, da je športno občinstvo razočarano, ker je pričakovalo rekordnih daljav (za kar so bili s prenovitvijo skakalnice tudi vsi pogoji) in enakovredno tekmo naših reprezen-tantov s tujimi. Čeprav so vsi tekmovavci nadvse želeli poleteti dlje (za to bi morali vzeti le višje zaietišče, da bi Imeli na odskočni mizi večjo hitrost), pa ekspert mednarodne smučarske federacije Norvežan Nordlle v to ni privolil. Tako je ta mož praktično onemogočil Planici novo rekordno daljavo! Tako pa se je kar 152 skokov od skupno 359 konkurenčnih končalo pod 90 metri (od tega prvi dan 60, drugi 54 in tretji 38)... torej pri dolžinah, ki jih skakavci dosegajo na mnogo manj slovečih skakalnicah, kot pa je planiška. Seveda za to ni samo en vzrok; upoštevati moramo tudi neizkušenost ndkaterih tekmovavcev (Madžarov in nekaterih Jugoslovanov) in pa to, da vsem skakavcem velikanke »ne ležijo«.
»Uspehi« naših predstavnikov
In zdaj se ustavimo pri naših predstavnikih, ki so — kot smo dejali — prekrižali ugodne napovedi zanje, še preden se je tekmovanje začelo.
Kljub temu da so letos trenirali na skakalnici iz umetne mase in da so sc udeležili mnogo pomembnih tekmovanj doma in v tujini, niso pokazali tistega, kar smo od njih kot domačinov pričakovali. Ker so se predvsem »odlikovali« po kratkih skokih, bo zanimivo pogledati njihove povprečne dolžine iz vseh devetih konkurenčnih poskusov. — Daleč najboljši je po tem ključu Eržen s 95,8 metra, sledijo pa mu Zaje z 92,4, Pečar 90,1, Jemc s 86,4, Oman z 79,6, Giacomelli s 77,7 (osem skokov), Nahtigal s 75,5 ln Rogelj s 74,5 metra. Za primerjavo naj povemo, da je »povprečni skok« zmagovavca Bockeloha dolg 110,4 metra!
Je skakalnica dobra ali slaba?
Seveda smo sc pri naših ska-kavcih pozanimali, kaj je krivo nepričakovanemu zapletu. Medtem ko vodstvo s trenerjem Zalckarjem na čelu meni, da so majhnim daljinam kri-svi slabi cdrivi z mize, pa tekmovavci pravijo drugače. Pečar je na primer dejal, da po zraku leti zelo nizko in se boji, da bo — komaj se odžene — žc doskočil. Meni, da je odskočna miza prenizka in preveč pomaknjena nazaj. Enakega mnenja so tudi Oman,  Recknagel in P. Lesscr.
Naš najpogumnejšl mož v Planici: Jože Langus. S 120-metrskim skokom Je postal rekorder planiške skakalnice pred vsemi jugoslovanskimi skakavci. Kot pred-skakavec je popolnoma zadovoljil
Bolj ko smo se bližali Planici, daljše so bile kolone avtomobilov (takih in drugačnih). Sodobna kara-vana se je ustavila šele na parkirnem prostoru pod skakalnico J
Prav nasprotno pa trdijo zmagovalni vzhodni Nemci, ki preurejene Bloudkove skakalnice kar niso mogli prehvaliti. Preurejeva-vec S. Pelan s sodelavci torej ni imel hvaležnega dela: na eni strani sedaj posluša pohvale, na drugi pa očitke ...
Vesele in žalostne
Vtreh planiških  dneh  se je marsikaj  zgodilo. Zabeležili smo nekaj obrobnih dogodkov ...
švedski tekmovavec Norberg prvega dne nI nastopil. Napove-dovavec za prisotno občinstvo je pojasnil zakaj: »NorbergU so na letališču pomotoma zamenjali kovček, v katerem Je imel smučarske čevlje! Hi o po prvi salvi smeha je za drugo poskrbel omenjeni napeveciovavec. Svoje pripovedovanje le namreč zaključil z besedami, češ da »je danes (v soboto) nesrečni Šved že dobro nastonil na tekmovavcu« (nju!).
Novinarji smo tekmovanju pozorno sledili s tako imenovanega »televizijskega stolpa«. Ko se je v petkovi seriji za skok pripravile! vzhodni Nemec Kurth, je nenadoma posli!o živahno. Vzhod-nonemški novinar je (seveda kar se da naglas) stavil z zagrebškim kolegom, da bo tekmovavec v tej soriii skočil najdlje. (»UdarMa« sta za pijačo, vendar ne povem 7-\ koliko!) — Kurth je res skočil 110 metrov, kar je pred njim uspelo le Bockelohu. vendar sta ga potem »jadravca« Recknagel in Brandzaee preskočila (v veliko zadovoljstvo Zagrebčana)...
Menda so bPS v petok najbolj nesrečm' nall mladi skakalci Cir-m;»n, Jurman, Križaj ln Konriv-šek, za katere 's organizacijski komite «kWhl'. da "e sme to nastopiti. NfejbolH 'e HU seveda razburjen Koprivšek, ki se je z Zajcem ln Omanom komaj vrnil s skandinavske turneje in je že Izkušen tekmovavec. Referent za skoke pri renubllški snaučarald zvezi J. Matidj je odločitev takole razložil: »Prvi trije nimajo dovoli izkušeni, da bi nastopi1! na velikanki, za slednjega pa je to kazen za nedisciplino!« — Kal je (oziroma ni) naredil, referent ni povedal.
Straumannovo
r^erjenje
Planiško tekmovanje je spremljal tudi švicarski strokovnjak za skoke dr. Strau-mann. Pozna je predvsem kot zagovornik čim večjih daljin in »izumitelj« nove metode ocenjevanja skakavcev. Meni namreč, da je boljši tisti skakavec, ki pri enaki hitrosti na odskočni mizi doseže daljši skok. Kako misli pri tej metodi ocenjevati slog tekni ovavca, ne vem. Sam je tokrat sistem že uporabil (seveda kot poskus), žal pa, nam rezultati, ki jih je dobil, niso poznani.
Ostane pri starem
Rekord Planice torej ni bil izboljšan, čeprav zmagovavec Bockeloh v svojem »ribjem« slogu ni bil tako daleč od njega. Menda je tudi v slogu (ne: slogi) moč in je zato rekorder Recknagel (z rokama naprej) zaostal za njim in drugo »ribo« — Kiirt-hom. Sploh jc ta slog, ki ga je 1950. leta v Obcrsdoiiu prvič pokazal Švicar Descher, trenutno »v modi« in se ga vedno bolj opri-jemljcjo. Kljub tomu pa je Rcck-naeiova znamka pri 127 metrih, dosežena pred tremi leti, ostala nedotaknjena. — (Najmanj še tri leta) rekorder pravi, da je rekord Planice pravzaprav 128 metrov, ker so pred serijo skokov, v kateri je dosege! to dolžino, za pol metra skrajšali odskočno mizo; sc pravi, da je bil skok dolg 127,5 metra, ker pa se »polovicke« zaokrožijo navzgor — torej 128 metrov!
Presenečenje v izteku
Ko je bilo v soboto konec tekmovanja, je napovedovavec pozval gledavce, naj si ogledajo ljudske plese, ki jih bodo na izteku prikazali domačini iz Rateč, štirinajst parov v narodnih nošah potem zaplesalo koračnico, križno polko, štajerski valček, potrkani ples, trojko in ple4 starega inoža. To je bil za vse prisotne izreden dogodek, saj so v zanimivem okolju lahko videli najbolj veseli del gorenjskega kmečkega življenja, ki se v prvotni obliki ni ohranilo do danes. Pozornost domačinov do gledavcev, ki se kaj takega prav gotovo niso nadejali, je v tem primeru zelo na mestu. Za tujce je bila to prava turistična poslastica, kar se je videlo tudi po »šklo-canju« fotografskih aparatov in brnenju filmskih kamer.
J. 20NTAR
Ratečan Janez Kerštajn pozimi in poleti skrbi za planiške *
niče, pri tem pa mu vsi zelo radi pomagajo. Tako kot je ve
ka^'
vdikai*c
pripravljal letos (na sliki), ga bomo videli ob njej spet pr*^ ' hodnjimi planišklmi tekmami
Po pravici povedano — Pn ^. ročanju novih jedil se me l* ^\ cela  lotevati  trema,  pa tU**
# 2c od malega me spremlja ista smola: Kadarkoli se hočem z nečim postaviti, mi vselei spodleti. Tako je bilo tudi zadnnč, ko sem hotel znancu iz Avstrije pokazati Radovljico.
Razkazal sem mu to in ono, ko pa sva Prišla v Kolodvorsko ulico, sva padla v pravo zasedo. Pravzaprav se je tisto zgodilo pri hiši st. 1. Nekaj žensk ie kar hkrati začelo stepati prane cunje skozi okna. Zdaj pa ne vem, ali se ukvarjajo s takimi zapraševalnimi akcijami samo takrat, kadar gredo ljudje s postale, ali pa stepajo cunje tudi takrat, kadar je na cesti »zatišje«.
© Potem sva si hotela Ogledati še novo tiskarno, ki se je nastanila v nekdanji- trgovini. Zijala sva kar skozi šipe, pa sva svoio radovednost le slabo potešila. Šipe so namreč »a dehelo zaprašene, kot bi bile v mlinu. Pravilno! Tako se tisti, ki so v tiskarni, najlaže ubranijo zijal s ceste.
# Kaj vem, kal me je pičilo, da sem vlekel znanca še na dvorišče poslopja, kjer domu je poslovalnica trgovskega podjetja št. 16. Ni dos-ti manjkalo, pa bi me vrglo vznak. Menda ni tu »centralno skladišče«, kamor odlagajo smeti vsi Radovlji-čani. Pravim vam — imeniten grizljaj za sanitarno inšpekcijo! No, pa tudi ostale ulice niso bile najbolj vzorne.
# Čudno je to! Kadarkoli se domislim našega turizma pa gostinstva, se ne morem znebiti tele špasne primerjave: Kaj nista turizem pa gostinstvo kot poreden, svojeglav in brezbrižen otrok, ki je za svoje spodrsljaje večkrat tepen, pa mu kazen ne gre posebno do živega. Vedno živi le od obljub, da se bo poboljšal, toda vse ostane le pri obljubah ... Pa tudi žalostne izkušnje iz preteklih turističnih sezon so kakor bob ob steno ...
Nič ne de, če je dogodek star že nekaj več kot štirinajst dni. Gre le za primer! — To je bilo listo nedeljo, ko so Blejci polni zim-skošportne vneme priredili na jezeru moto-skyoering. Tudi v Kranjski gori je bilo tistikrat živahno: Menda so se smučarji potegovali za naslov državnega prvaka. Obe prire ditvi, pa še lepo vreme po vrhu, so privabili na Gorenjsko precej ljudi. Na to pa v gostišču v Podvinu prav gotovo niso računali.
Ob 17. uri sem zabeležil v gostišču polno ljudi, pa še tele kar preveč osoljene gostinske ocvirke.
»Imate sadne soko-ve?« Hitra postrežba z »Nimamo«.
Namesto belega vina so mi postregli s črnim. Nisem dlakoceptt in priznam, da pride v naglici prav lah ko do take pomote.
Z limonado te ne morejo postre-či, ker gostišče nima limon. Pod nosom se lahko obrišeš tudi z,t ostale pijače, ki so v kakršnikoli sorodstveni zvezi z limonami.
Jedilni list ti takoj pnnc.n^ nc morejo ti pa postreči z možgani z jajci. Gostišče ni imelo jajc! Imelo pa je samo možgane . ..
K vragu s takimi gosti, ki naročijo telečjo pečenko! Čisto navadna provokacija, mar nc? Ampak tudi s telečjo pečenko ni bilo nič. Kuhinja je ni premogla.
Da ne boste mislili, da izbiram prav take jedi, kjer mera gostišče »spodrsniti«, sem poizkusil drugače. Pečenice z zeljem ti prineso v vsaki še tako zaguljeni krčmi, amfrak gostišče v Podvinu ni moglo ustreči tej moji skromni želji.
natakarju ni šlo brez zadreg*' firt,
s še tako kulturnim smehljaje?1
posebno   prijetno   streči  z „v-
nimamo«, pa čeprav je zacirt
jtM
Ker sem sc hotel izogniti tlS . »nimamo«, sem se lotil stvari  , t i n
imate?« Končno sva se Z
gače. Vprašal sem: »Kaj pa
plo"
jem sporazumela za narezek *f f kajenega   želodca«. Prepriča" sem, da so žc naslednjega g°sti,' % je  naročil  »želodec«,  PoStr.e^ ..^ »nimamo«. To sem sklepal iz W^ ker so že moj narezek spretno flikali«  z nekaj kosci ogrske lame.
Slišal sem soseda, ki si le z*z ^ pohanega  piščanca. Ste  vidi" i spet en provokator več! Kot vohal, da gostišče nima jafc^ vas  prosim,  kdo   pa  še  f^s" p jajca. Pri  pripravljanju jedi * rajda ne pridejo v poštev. T°t * utegne povedati vsaka gospodi*1!*'^
Ob neznansko trde žemlje P* skoraj ne bi spotikal!
Naj bo tako ali drugače sem za to, da uvedejo naša goi „j enolončnice. — Vse sile za ra turizma! »
VAS BODIC**
V- :
Ker Je že nekaj časa od p^' sem kolovratil po Jesenicah*  . je da so smeti Iz posodice Vr^ jjfi, lezniško postajo že odpe'13 kamor sodijo