STEZICE
GLASILO GIMKAZIIE KOVB MESTO
GENA 1,- Dl*
'ij
LETNIK 17
ŠT. 1
Uredniški odbor sestaijajo: robida Staniča, Le nat , .rja, Črtali o lir jana, Sipek Uraniča, Lamut , ar jana,
Ilajprej se van opraviš"jeno zaradi velike zamude izida Stezic, kljub tenu, da je bil novi uredniški odbor formiran še ’ e tik pred Ho vin letom, sno se potrudili in pravočasno zbrali gradivo za naš list, Cddali srno ga v tisk na občino, vendar je ta, verjetno zaradi precejšnjega dela, tisk iz dneva v dan odlašala. Slednjič je delo opravljen-« in pred veni je nova številka našega lista.
Letošnji uredniški odbor je zelo nlad, saj ga sestavljajo trije dijaki prvega letnika in dve dijakinji drugega. Pred rani je težka naloga, saj o vsi člani lanskega uredniškega odbora odstopili in se bono morali sami spoprijeti z delom in si tako nabirati nove izkušnje, Zahvaljuj eno se barki Slana, lanski glavni urednici Stezic, ker nan je pomagala, premagovati težave ob izidu naše prve številke.
Prijetno sno bili presenečeni, ker se jo v našem nabiralniku zbralo lepo število prispevkov, celo več, kot smo pričakovalic llii.no slutili, da vas bo sodelovanje pri našem listu tako pritegnilo, V letošnjem šolskem letu nameravano izdati še eno številko Stezic, Lato vabimo vse dijake,da nam izroče čim več gradiva za naslednjo številko, Sodelujete lahko z najrazličnejšimi prispevki, pesnimi, raznimi sestavki, intervjuji, križankami, skratka z vsem, kar bi bilo zanimivo in bi vas utegnilo zanimati, Pako bodo Stezice z vašim sodeloval'.jen postale še pestrejše in zanimivejše.
UESDIEan GOBCU






.
'




XX URUJ/JlC
ŠOLSKO GLLS1L0
Osnova vsem je uredniški odbor. Edo naj voli uredniški odbor? kislin da tu obstoja več nežnosti. Uredniški odbor naj bi postavil profesorski zbor, aktiv Z!.:, skupnost učencev na zboru učencev v š;]e, lahko paS®bore neka določena-skutina učencev, ki začne izdajati plašilo«,
Uredniški odbor je izvoljen. Čestokrat kar začne z delom, ne da bi se člani delo porazdeljevali. 7se odgovornost sprejme glavni "urednik, čeprav se je mogoče ne zaveda, xri tako organiziranem delu nikakor ne moremo uri čakava ti uspeha, zato je nujno, da si gelo in odgovornosti razdelimo.
Druga stvar, ki jo moramo urediti, je koncept lista. 1 hrsikdo se bo kdo vprašal, --aj 0e pravzaprav koncept? koncept je jasna opredelitev temeljne vsebinske orientacije lista. Vsak list bi moral imeti koncept, kajti brez njega kaj kmalu lahko zaide v slepo ulico.
Dolski list naj bi bil morda zgolj informator. Seveda gre tu zopet za način prikazovanja. ->ist nai bi bralca .angažiral, seveda pa angnsirano"st'"nc vzgaja človeka, ki misli samostojno o vsaki stvari. Oseben pristop do raznih stvari je treba popularizirati, kot sen žc omenil, je bistvo šolskega lista ihforaa-tivnost. Čestokrat zasledimo v listih Irup drobnih informacij, malo pa je član-kov o samoupravljanju na šoli ali pa o fcformi pouka. Dvoj prostor v listu lahko dobijo tudi članki, ki obravnavajo izvenšolsko dejavnost, vendar v manjšem obsegu. :zioge stvari Lii lahko "urejali z diskusijami. V nekaterih'listih prevajajo najmodernejšo progresivno epik*. Nehote se postavlja vprašanje, zakaj tudi profesorji ne napišejo kaj o učencih? Lahko bi rekli, da je osnova, ki vodi šolski list, šola..
Literarni del v glasilu naj bi bil ločen od ostalih rubrik. V mnogih glasilih sem videl, kako so literarni članki pravzaprav razmetani po listu. Sprašujem se, kako naj $>otem dobi bralec občutek neke celote! llujno je, da se povezujemo, in sicer horizontalno, to se pravi, da bi se morali povezovati s sosednjimi šolami, izmenjavati bi morali izkušnje in nenazadnje poveztLi bi morali biti tudi s. krajevnimi časopisi ter s centrom za obveščanje in propagando.
Velik problem vsakega-uredniškega odbora je vprašanje mentorstva. Kaj naj počne mentor? 'nogi menijo, da naj to mentor samo lektor, kislim, da mentor lahko opravlja tudi svetovalno vlogo, ier.tor je lahko profesor, lahko jo bivši urednik glasila, nekdo izven šole, morda kok pisatelj. Du obstoja mnogo možnosti.
Na kraju bi prosil učenec, naj sodelujejo z nami, z uredništvom Stezic. Večina učencev pričakuje od nas vse, čtna pa stoji križen rok. Dako ni samo naša krivda, da moramo rok za izdajo nenehno podaljševati.
BEZOLTATI Aik3?lBAItJA
2 anketiranjem sno v predsedstvu aktiva 21' dosopli svoj nosen: spoznali sno naše želje in mnenja« Dobili sno tudi nekaj neresnih odpovorov, vendar si vseeno lahko v proton predstavili vaše morje o naš en deluj naš on, kajti delo Zli je delo nas vseh in ne le peščice dijakov, največkrat predsedstva, kot napačno pojmujejo nekateri.
Odpoveri so v precejšnji nori vplivali na naš dokončni delovni propran, ki si pa oh vaši podpori prizadevam tudi čin doslednejše uresničevati«, delo je torej steklo. Paziti pa mreno, da naša vnema ne ho upadla in da "bomo vedno iskali nove poti in rešitve; zato si želimo realne kritike in še novih predlogov;
Pa si oglejmo še rezultate anketirale ja;
Anketiranih je bilo 364 dijakov ali 07 jž vseh vpisanih,
I,	pešci vozači
II.	Sa vprašanje; ali sodeluješ pri delu Zi , GG, v kakšnem krožku, sekciji, morda v naštetem aktivu, so dijaki odpovorili:
1.	sekcije G3C - 02 dijekov
2.	pevski zbor - 64	"
3.	planinsko društvo - 57 "
4.	-5. taborniki - 47 dijakov
6,	v vaškem aktivu - 44 "
7.	bdeči križ - 35	"
* C, Počitniška zveza - 31	"
5.	pri "Stezicah" - 10	"
10,	prirodoslovni krožek - 13 dijakov
11,	pri "Beli krizantemi" - 0	"
....	.	"	'z3.	'
Dijaki sodelujejo še v karate-klubu, raido-klubu, AUb~Ivan Cntar,
pri filatelističnem društvu, PVG-? ar ti z anu, smučarskemu klubu "hop" , pa-silcik; podbi na pihala, ZA, v taboru novincev ,,,
117 dijakom ali 31 $ vseh anketiranih no sodeluje nikjer,
111,‘Ha vprašanje; ali bi sc vključil-a v delo naslednjih krožkov? so odpovorili;
- foto-filmsko-novinarski; 114 prijav ali 29 fj anketiranih,
-	esperontsH: 186 prijav ali 48 p anketiranih
-	marksistični: 68 prijav ali 15 ZL anket ironik
ZV. Zdaj naj bi bili krožki in sestanki, da bi se ji: lahko zanesljivo ude-• ' ležil-a:
1.	S* šolsko mr o v petek - 6 o />
2.	po S, šolski mri - 29 /j
3.	v popoldanskih urah - 14 p
4.	v soboto dopoldan 5 >5
5.	zvečer, ali ob 7. uri zjutraj - 2
7. iTametFMaoo preurediti mladinske mre: I. v mesecu naj bi bila na razredni skupnosti; 11. mladinska ura - pogovori o samoupravljanju, o politiki, modi, kožnetiri, glas i «..z; aj-I. za, aelo nekaterih, krožkov; IV* zn poudarjanja v ciklusu "Sola za življenje", Se strinjaš s ten načrtom?
- da 95 io
-ne 15 / - 3 ura za delo krožkov naj odpade; razredna ura naj se večkrat ponovi; še druga predavanja naj bodo; 2 uri na mesec naj bosta prosti; večkrat naj« bodo tribune ter skupni posveti)*
VI, kakšna predavanja naj bi bila združena v ciklu "Sola za življenje"?
1.	pomen in potreba spolne vzgoje (258}
2.	stara, starejša in mlada generacija o spolnosti (183)
3.	vpliv atomskega veka na čustveno življenje (182)
4.	o kontracepciji (174)
5.	ljubezen kot. umetnost (173}
6.	idealna platonska ljubezen in svobodna ljubezen brez omejitev (172)
7.	družinski odnosti (1C2)
C, pred sklenitvijo zakonske zveze (156/
9.	nega dojenčka (122)
10.	o ljubezni brez čustev (l2o)
Dijaki si želijo predavanja še o skupinskem sekev, spolni tehniki in komo seksuc aleih
• v
Tli., Letošnjo Stezice bodo literarna - polemična ;;laoila naše gimnazije,
V literarnem delu bomo spet objavljali dola naših mladih literarnih ustvarjalcev, v polemičnem delu pa bodo objavljeni zanimivi polemični članki o našem šolskem in iavenšolskem delu. a samoupravljanju na naši šoli, o naših uspehih in napakah. Seveda no bo manjkalo tudi humorja, karikatur, likovnih prispevkov, križani: tor rebusov. Gena bo l,oo II din.
a)	strinjam so s ter. konceptom - 36 ZJ	_
u) delno sc strinja:-, s ter: konceptom, (navedli svojo dopolnilne prcdlope) -S /j (lanki o ostalih dmahehopo liti enih dopodih, iz starih "Otczic", kuharski nasveti)
c) ne strinjam sc s ten konceptom (napiši svoj predi op) - 1 '/> (ve 8 o' sokcu, panoprafija)
Vilm. 3i pripravljene sodelovati v nji".?
1.	a izvirnini šolani - 53 2 hladi literat - 51
3.	križanke, rebusi - 4C
4.	z likovnimi prispevki - 36
5.	v uredniškem odboru (organizaciji) - 35
6.	s potopisi - 35
7.	s karikaturami - 34	.	..
C. a zanimivimi in kritičnimi članki o naoi pimanziji in delu na njen - 20
9.	s polemičnimi prispevki - 25
10.	z znanstvenimi prispevki - lo
IZ« Zli bi se naroči1-a nanjo?
da -09 :p	\
nc ft 11 >j
Z. ila šoli deluje HUD "Bela krizantema", bi sc vključi 1-a v katero izped njenih sekcij?
1.	dramska - 97
2.	literarna - 59	-
3« plasbena - 54
4. rezijska - 4o	*
5«-orpanizacijska - 3o 6, likovna - 16
Zl. Zli si seznam.jon-a s samoupravljanjem na naši gimnaziji?
a)	da — 11 $
b)	delno - T4 c/j
c)	ne - 15 c/m	■
XJh. Zaj si pod nazivom " sair.or.pr avljc.n je’' predstavljaš?
1,	slaipna torta dijakov in profesorjev na čintoljši učni uspeh (235)
2,	torta dijakov in profesorjev n:, čin sodobnejši učni uro pran ter primernejše učbenike (215)
3,	skupna torta dijakov in profesorjev za čir celovitejša in vsestransko razvita nlada osebnost (1C- )
4,	torta dijakov in profesorjev za. sodobnejši sistem šolstva (lCb)
5,	torba dijakov in profesorjev za. čin sodobnejši način poučevanja (lC3)
6,	borba dijakov proti v retira.no s tropin zahtevan profesorjev (IGo)
7,	pripravljanje dijakov na samoupravljanje poten, ko bodo na različnih delovnih nestih v tovarnah, ustanovah ali drugod (157)
C. borba dijakov za večje vzgojne tloge šole (?l)
C. borba dijakov s ciljen, da. si izbirajo profesroja, ki ureja urnik (GS).
Zlil. i..li si z debn Sl' in 33 na naši gimnaziji soznanjon-a
a)	da. (ll )}o)
b)	delno (Gl /j)
c)	no (3C /j)
227. Za.j predlagaš za. boljšo informiranost dijakov?
1.	obširnejše okrožnice (l5l)
2.	da ti občasna brezplačno razdelili ciklostirane informacijo o dolu Zli, 33, krožkov ter sekcij in o glavnih problemih, na. katere naletimo (145)
3.	da bi uredili oglasno desko v avl j., kamor naj bi obešali obvestila, d delu Sli, 33, krožkov ter sekcij (134-)
4.	obveščevalne tribune, ki naj bi tile enkrat na mesec (117)
5.	kombinacije vsega} zvočniki
27, Zaj je po tvojem mnenju glavni vzrok pasivnosti (nedelavnosti) dijakov?
1, da so preobremenjeni z obvoznim delom v šoli (22C)
2« da. so o vsem delu in problemih premalo obveščeni (212,
3.	da se zaradi slabih prometnih zvez ne morejo udeležiti dela. krožkov in s e s tankov (167)
4.	da se premalo zanimajo za sodobna družbenopolitična in kulturna dogajanja v svetu (l5o)
5.	da premalo razmišljajo o problemih (l35,;
6.	da nas vodstvo premalo vključujejo v delo- ker so preveč zaprta, in neelastična (C4) e
Zadnja stran je Lila .precej pestro popisana, vendar je niso ispolnili vsi dijaki. i no po jo Lilo koristi: i" nasvetov in predlogov, pohval in oponL, in ravno tako tudi mnogo neursstnih opaši:, hi celo šalijo posameznega dijaka v vodstvu in profesorje. Neresnost nehaterih dijakov je seveda tudi dobila izraz prav na zadnji strani. .Vaše odgovore Lon poizkušala strniti v naslednjih besedah.
Večina vas je napisala, da pasivnosti n i no p o če povsem odpraviti nikdar, kajti nikjer in nikdar ne delajo vsi. Vendar Ugotavljate, da vendar vsi nismo tako pasivni., saj nekatere našo isvenčolske dejavnosti do šepaj o lepe ushcpc. ličkaj dijakov meni, da je pasivnosti krivo stalno oziroma ne dosti spreminjajoče se vodstvo in pa tudi zaprtost nekaterih krožkov, nemoč menttorjev in njihova pomanjkljiva izobrazba..
Naj napisen nekatere izjave: "Pasivnost je zato, ker so povsod plavili eni in isti tipi."
"mentorji nekitorih krožkov nas sploh ne znajo pritepniti k delu, kei so pusti in ne znajo dovolj."
"dijaki nimajo smisla za slmpnost, ker je mod njimi preveč egoizma."
"Dijakom je vse preveč lahko doma, zato ni borbenosti, iz izobilja se vedno rodi pasivnost."	' i"
V svojih kritikah o našem dolu ste nas opozorili, da smo čisto^pozabili na poklicno usmerjanje in na medsebojno učno pomoč, j Ionite tudi, da veliko, preveč teoretiziramo in premalo naredimo. "Dijaki sodelujejo, če imajo točno določen cilj; za teoretične cilje pa so ne zanimajo - " je napisal nekdo i?ned vas.Veliko vas jo pohvalilo novi vodstvi Zi in 33, da sta selo prizadevni v iskanju novih poti, zato vključiti v delo čim več dijakov in da je delo teh vodstev uspešno; vendar o pripombami, da delo prepočasi teče.
0 odnosih ned dijaki in profesorji menite, da ni še vse tako, kot bi moralo biti. Moti vas govorjenje nekaterih profesorjev o tem, da nora pedagog jemati dijaka kot človeka, dijamsko pa so pri njen važne seno cene. Profesorji nas tudi premalo seunomjajo o sodobnimi dogodim s časom v katerem živino,. Premalo možnosti vam dopuščajo, da ti si izoblikovali lamino mnenje o vseh .sodobnih dogajanjih in učni snovi, ki jo tako nujno moramo pasivno sprejeti. Učni program je resnično prenatrpan z malenkostni in skoraj no dopušča, da bi se, dijaki v posamezna poglavja ali predmete bolj poglobili.
llekatere dijake noti tudi raclika ned nalico profesorjev in dijakov (oponka; realica profesorjev je tudi precej dračja). Veliko dijakov neni, da _je malica tudi predraga in prešlaka,
0 volitvah sq menja precej deljena - "£ilty - fifty" - ti lahko dejala, llekateri ste bili radodarni s pobudami ter vzpodbudami, zato pa dragi tudi z opazkami, ki so cesto preraslo v prave psovke ter žaljivke.
v
Ge ti poskušala strniti javno rzrenje dijakov o volitvah, ti dejala pritlično tako-lej naj pač to, kot je, saj niti ni s lat a; ampak kljub terna ti norala kiti tolj demokratična,
Vadi kritik na delo rasnih krožkov je kilo prečejj največ pohval je til deležen planinski krožek, pa tudi organizacija tabornikov, 'llekateri dijaki se ne strinjate z uro telovadnih treningov, ker so tako pozno zvečer, da se jih lahko udeležijo samo nekateri meščani, krav tako je bilo mnogo pripomb tudi.o delu literarnega in filmskega krožka ter krožka Okli, ki so morali zaradi nestrokovnega vodstva ter pomanjkanja članov nehati z delom. Tudi na "pacanje" okoli Gtezic ste opozorili,
V anketi nas je velika večina izrazila mnenje, da jo dobro pripravljena in vsekakor koristna, da pa ti morala biti izvedena .že preje. Veliko vas je tudi ugotvaljalo, da ja nekateri dijaki neresno jemljejo in tako rezultati ne kodo mogli kiti povsem objektivni.
Anketiranje je torej končano, delovni načrt Zli in GG že sestavljen, tudi delo teče. Goveda pa je še mnogo nepravilnosti, težav in problemov, ki jih moramo rešiti. Zelo vesela ti tila, ko ti vsaj dol dijakov, ki so tako neusmiljeno delili kritiko, tudi sami kaj prispevali k rezultatom našega dela. ali pr. vsaj izrazili svojo mnenje jasno in odkrito na katerem izmed sestankov ali v "Gtozicah",
Pričakujemo vas z odprtimi rokami!
Č/JP7- GIVJJ/.
O :;31ZJ 3CLCC2 32DHICGSI
1 islii sem, da se kom ustavljeni praksi "najprej overiti in nato delati (?)" lahko ognil, pa so no morem. Torej naj var: ko jasno, peresa nisem vzel v roke prostovoljno, "Šolska -skupnost jo se v plenica!:.", bi lahko rck-li, Pes je, da je nekoč na gimnaziji še obstajala, a so jo menda pred treni loti pokopali. ITajtešje jo kilo seveda začeti, Po prvem sestanku, na katerem sno .sprejeli program, je delo nekako steklo, dogovorili sno se, da "bosta šolska skupnost in mladinski aktiv pri	tesno povezana. Te na
ter. prvem sestanku smo sklenili, da komo okno vili tekmovanje v učnem repohu. Pravilnik oksega osen točk; od učnega uspeha posameznega, razreda do izostajanja od pouka in izpolnjevanja okveznosti do mladinskega aktiva in šolske skupnosti in urejenosti razredov. Upoštevali komo tudi socialni sestav vsakega posameznega razreda, nudenje pomoči slakSim dijakom itd, Urejenost razredov ocenjujejo vsaj vsak teden enkrat: C rezultatih vsakega tekmovanja, vas sproti obveščano na oglasni deski, koran priznati, da so kili rezultati drugega pregleda precej boljši od prvega, vendar po opažamo, da je tako smo do pregleda, nato po si tovariši reditelji do konca tedna privoščijo počitnice,
V bodoče tono opravili več pregledov tedensko in jik potem skupno točkovali. Pospravijali sno tudi o kajenju. V to nas je prislilc dejstvo, da je prepoved kajenja sprožila prav nasprotno akcijo, kot pa jo kil namen, lato naj ki so v vseh razredih z glasovanjem izrekli za ali proti in naj hi svojo odločitve oddali v 11J. a. Toda dobil sem seno £ glasov (oh petih razredov} za in enega proti. Pričakovali smo, ha komo tako pocreč problem hitro rešili, toda desetih glasov še vedno ni, čeprav nanjo čakamo, že noseč in pol. Podobno je bilo z dogovorom, da komo gimnazijci zorali denar in kupili, tranzistorski sprejemnik slepemu fantu, ki živi v okolici Slično. Denar so zbrali samo v treh razredih, i.edtem je fant tranzistor še dobil. Denar bo ostal vfe blagajni šolske skupnosti, seveda pa čakamo še na prispevke ostalih trinajstih razredov. Tudi o delu komisij za px>noč dijakom, ki delajo v težkih pogojih, ni ne duha no sluha. Vse, kar jo bilo tu storjenega, je naredila tov. prof, Tafredova. G takimi uspeehi prav gotovo no moreno biti zadovoljni, Ile vem, ali na.j zdaj tekam od razreda do razreda in pr igranjam, ali p>a naj sklicujem sestanke z ono samo točko dnevnega reda: "Preverjanje izvrševanja dolžnosti"?.
Podpis: VIDLjU GlhklUPi
Aj) JA M
i
;





J
.................v	••

■ ' • . . .
1


'

t !
: ;■ .r



LdUSI UB32&2
Starčeve zgubane suhe roke se pred nano dvigaj o, a njegove krvave oči nolče izprašujejo;
Kdaj bon zopet jedel,
kdaj bodo noje stare krvave oči
spet videle kos kruha iz tople peči?
V pesek pred njega pokleknem, ne noren besede zdaj zbrati, a starcu is mojih oči lahko je razbrati, kaj usta žele izkričati;
Kaj snrt ti nadležna, potrebna si!!? Pojdi ned ljudstvo ošabno, ki dela ljudem krivico ogabno!
A j dan
Kako nore človek san
zapreti žrelo vulkana iz katerega bruha lava 4500 C, Ali asfalt, skoraj para Vode sploh ni
Lava bo ostala in ti zamaši lave ki je ni.
Toda vulkan obstaja!
Vsak hip boš v njej!
Povsod sana lava.
- Toda jas tečen. - Lava stoji
Vse je narejeno - izdelano tako da je senija ■zverinjak ... lahko človeka ned njimi ...
Ker so oni enaki drug drugemu. Ti si pa človeški..-J. ■ -
Padaš tri di>i ... - koooooooooooocooooobooooboooooooo let! Ne prideš še do konca. Razen!?
Srce je živo ker nrda! krdan jaz. l.črdaš ti.
Mrda on Mrdano ni
1'rdajo štiri beli, kristalni, krvavi konji. Konj je šival.
Konje srce ni živo.
Rišem s kavo po finem asfaltu pa se pojavi nek faulast tip
kdo ve kje je bil prej, preden je prišel izza vogala? ? (pravi), da ima njegovo črnilo
Človek s kačjo glavo - nekaj strašnega
Kača s človeško glavo - nekaj še bdj strašnega
Vsakdo ima nekaj skupnega s ten do l/2 ali do l/2^, 'f'
Ce pes la j c. Siviš v suni j ivern ozračju sreča je opoteča
□ešcanski kralj je razočaral državo
v nestih postaja onesnaženost ozračja kritična
na konferenci so se pokazale vse pozitivne težnje
vsaka znanstvena de javn*ost v vojne namene je strogo prepovedana
zapušča 14o violinskih koncertov.
OGBBIIh SBSČA
Blazno osamljen vojak	...
sedi na tnalu pr$d pasjo hišico
časopis plava v zraku	•-•	*
se dviguje k oblaku
kjer se angeljčki škrope s šampanjcem	______________
pes je pričel lajati
ker si je vojak nadel turban	s. fot
angelci skušajo opozoriti župnika
na vojaka v turbanu
vojak se pod curki šampanjca
odpravlja v kasarno ker bo
danes za priboljšek kutnov sin
Zastor pade in rpodra gladiola izgine.
OL WARY

hLLCSTIJC PCPCLDH3
Sazvodail jo telefon.
"Zalo," se je is slušalke začul moški bas,
"ban Zeblo?"
"Zakšen kehlo, tu je sam navadno privatno stegovanje," ge Srečko kana j da spravil is sebe.
"Sicer pa, če ne znate telefonirati, prepustite to raje kakšni teti; ali pa vplivnem stricu," je zajedljivo nadaljeval in jezno, zagnal slušalko nazaj na vioice. "Zozel stari," si je ni sli, "zaradi tepa pnilepa analfabeta bi si skore.j zvil no po na stoplnišču."
Slekel si je plašč in 'Trpel torbo v let, :alor jo je običajno vrgel, ko je prišel domov. Iz poštnepa predala je vzel časopise ir še- opazil ni, da je no lep tudi pisno, dokler nu ni,padlo na tla. 'že po pisavi je spoznal, da je pisno od Claudie, Italijanke, s katero si je dopisoval;v anpleščini. Pisno ni takoj odprl, kajti za to je,potreboval čas - irniopc časa, še bolj kot čas pa tudi zajeten, angleški slovar. Spravil jo pisno ra "varno" ne s to, ker so nu bila zoprna materina vprašanja:
"?a kaj piše? ibčeš povedati, a? ilo, prav, tudi jaz ti nič več ne povem, že prav, že prav." dar mravljinci so pa spreleteli po krita, ko sc jo spomnil na to.
,"Zaj piše? jo pomislil," en pasji drek. bliža.se njen rojstni dan, na ne jo hotela indirektno spomniti, da se slavljenca o"., taki':, priložnostih tudi obdaruje, ila srečo sta stara dva oba v službi in človek, lahko uredi take malenkosti."
Stopil je v kuhinjo in v hipu sc nu je življenje zazdelo še bolj grenko,
To se na je dogajalo vsak dan, ko je stoti1 v kabin jo, kajti izrazitepa blišča ni bilo. iTa mizi so bile skodelico od kave, okrog njih pa polho drobtin, žličk izostale hrane, ki jc ostala še.od 1jutraj.
Položil je časopise ne stol, ki je bil trenutno še edino prosto mesto, kamor je lahko kaj postavil, .ot obupanec se je lotil pospravljanja. Tega je bil vajen in je z veteranskimi piti kmalu za.silo očedil kuhinjo. Sepel jo po časopisih in sedel za mizo. Pregledal jo naslove na prvi strani "bela".
Videl jo, da ni "na zahodu nič novega," na vzhodu pa zelo malo, Izraelci in Arabci se še vedno s topovi pljuvajo čez Sueški prekop, v Vietnam je še vedno vse "normalno", umrl pa tudi ni nihče« C tem se jo njegova "politična
ura" končala, Prižgal si jo tranzistor in začel prezirati "Športno novosti", ni jih ko kupil na poti is Solo. komaj so jo dokro "ogrel", še je nekdo pozvonil pri? vratih. Nejevoljno in hrupno je vstal od nize in stopil do vrat, kjer ga je spreletela resnična groša, ko je skozi kukalo zagledal inkasanta za elektriko, ho sedaj ga je še trikrat odslovil krcz denarja, ITi vedel, kaj naj stori. 'J kipu mu je šinilo v glavo, la se ko najt'1je izmazal le, če se naredi pijanega, hitro si je skuštral ne preveč urejene frizuro in začel godrnjati nekaj v zvezi s ključen in la ga ne nore najti. Nekaj trenutkov jo se počakal, nato pa je odprl vrata,
"'Ido pa si? kaj pa hočeš?" je rignil v inkasanta in• se na začetim še kar dokro pretvarjal.
"^fcnar ki rad za elektriko," - je bruhnilo is inkasanta,.'i je svojo izjavo podkrepil s poglodon, ki je kil so najmanj podoken strastnemu ljubezenskemu pogledu.
"A, denar ki rad. Ja, ja, denar ki rad, ampak ne za. elektriko. Poznamo ni take tiče. Tudi v "Delu" pišejo o nji!.. Pridejo z juga in s4 izdajajo, da so prišli iz Nemčije, kjer delajo z krr.ton, sinom ali Log vedi še s koc drugim, samo da ki iz človeka izvabili denar. Ampak jaz no padam na. take gnile fir.te,. ker nimaš: ne brata no sina, "Poskusi nadstropje više. Dye-kyc!" Pomahal na je pod nosom ter hitro zaloputnil vrata, kor dokro je odigral vlogo pijanca. Led -pogovorom se je tako zelo majal in počenjal vse mogoče, da ki dvakrat skprajda padel.
lle dolgo za. tem sta. prišla, domov nama. in oče. Videl ju je skozi okno, vendar je počakal, da sta pozvonila. Ni se na dalo prej odpreti vrat. Se dokro nista vstopila, ko ga jo mama zamorila s standardnim vprašanjem, če je kil kaj vprašan, kot po navadi ji je kratko odgovoril: "Nič!" ko je nema začela strašiti s košilom okoli štedilnika, jo uvidel, da ko sanj najbolje, če se zakomuflira ned šolske knjige in zvezke. Poskusil je nekaj kljubovati natenatični domači nalogi, vendar jo moral hočeš - nočeš priznati, da danes izgublja proti matematiki že s O : 2, kajti tuni v šoli Tje klonil prod nalogo, ki jo je re šgvai; n£ytabli. V edino ut oko -.nu je ilo le to, da se naslednji pouk prične šole ob osmih, losknsil — je še z nekaj drugimi malenkostmi, kot so: francoščina, fizika in slovenščina, ha, tudi v fizikalno knqigo jo malček pokukal, kar sc še dolgo ni zgodilo.
Pogledal je na uro in videl, da jo še kar nekam pozen za "randi". Z Barbaro je kil zmenjen ok šestih v Disco cluku, sedaj pa jo kilo še dvajset do šestih. Porinil je vstran vso šolsko kramo. Z vso naglico so je začel odpravljati. Zgodilo se jo tisto, česar sc je najbolj kal. Prestregla so ga mamina vprašanja.
"Hap pa greš?" L si se Se vse naučil?"
"A km. grep? Ja, Ix Stefanu grem. -Fizike so kova skupaj učila," je jecljajo. izdavil.:
"Srečko, kje imaš pa kakšen zvezek?" je sačShalo mamo, ko je kil že pri
vraiik..
■
"Ch, zvezek, saj ros, skoraj ki pa pozabilhvala, da si ne spomnila} in s smehljajem na obrazu je odšel po zvezek, v mislih pa pa je sladko preklinjal,
hitro jo stekel po stopnicah v klet, kjer je spravljal podobne "drobnarije" in odhitel v Lisco club. Barbare še 'ni bilo, čeprav je bil - nekoliko pozen, Sploh je tisti večer ni bilo. Bil je besen na vse "babe". Sporni 1 se je, kako je oče večkrat poveril, kadar, sta sc z mano sprla: "Baba je baba, najboljša je slaba," Lo pa je nekoliko pomirilo.
7 Lisco duhu je bilo mnogo znanih obrazov. Beseda je dala besedo in kmalu so se našli še trije, ki so zatrjevali, da imajo suha prla. Skupaj so zavili k "hren prozdom",
"Joža, kot običajno," so se začeli že pri vratih dreti na mlado točajko,
"Grozno," je s skoraj jokavim plasom začel Brejc, "zdi se ni, kakor da me je kaznovala šiba božja,"
"Pa kaj se jo hudepa zpoc.ilo?" so rinili fantje vanj, kakor z dekletom v koruzo,
" Saj mi ne morete ponapati. kar pomnim, imam za vodo tako ozko pri o, da sploh ne more steči navzdol,"
ilastal je bučen krohot, tako da so se začeli obračati proti družbi tudi najbolj vinsko panjeni posije. Ladio je še nekaj močnik'"štosov, še več pa je po prlih stpklo "alkota".
Le z muko je Srečko prikolovratil domov, še težo pa je našel svoj "ljubljeni" fizikalni zvezek. Loma .je-nekaj momljal, češ da je Stefan prehlajen in da sta pila kuhano žganje. i /ati cu je razumevajoče pomagala, dr' se je odpravil spat po "hitrem po stornira" ,	t
Selo mu jo prijal ležeč položaj, vendar miru ni našel. Ik.enkrat se na je zazdelo, da vidi okoli sebe plesati same okostnjake. Vse to pa ni nič vznemirjalo, toda v trenutku se mu je zazdelo, da. okostnjaki sploh nimajo svojih lepih glav, ampak imajo namesto njih glave, ki so bile začuda na, moč podobne tisti, kakršno je imela, njegova profesorica matematike.	*'*
Saželel si je, Ga bi te podobe izrinilo, pri ten pa mu je pomagal "alko", ki m je včasih lajšal kruto resničnost na ten svetu,
7 0' 'O
hJUG-lUIL
PRIilC Z JEKE
Liane a je tila petnajstletno delile. Včasih je bilo otožna, včasih pa vesela in razposajena. Počasi je spoznavala svet, pa vendar 'ji to ni bilo všeč. Radovedna jo hotela hitreje izvedeti vse o življenju in ljudeh«
Oh, kako jo je jezilo, da nora živeti v stanovanju, velikem zaboju, obdanem z debelimi zidovi.
LtLajsi bratec tega seveda ni občutil, daj se je znal vedno zabavati: često se je s psičkom kurijen podil po sobah, pri tem pa sta zganjala tal: hrup, da se je kanca držala za ušeen in zbežala v sobo, od koder je vitfcr že odhrumel in za sabo pustil razmetane stole ipd... Pako si je vsaj oddahnila in se pripravila na nov direncaj.
lljene sanje sofe bile, da bi se s prijateljicami in prijatelji veselila mladosti, da bi se podili po snegu in:se kepali, poten pa trudni obsedeli in ne bi niti čutili, kako jih zebe v zadnjice, bolela si je, da bi jo imel nekdo resnično rad. In kor se je mami pritožila, da mora biti vedno zaprta v stanovanje, je ta še bolj pazila na hčerko, ki je postajala uporna.
Danes pa se je kanca zamišljena zazrla v zimsko pokrajino, kihal jo je snep in ledene sveče, viseče s streh. Snežinke so pobelilo prej puste rjave veje dreves in jih spremenilo v belo, lesketajoče se mreže. Danes je bil zadnji dan starega lota, zate ge bilo vse veselo, tudi Lonca, ki" je vedela, da se ob takem prazniku zgodi vedno kaj zanimivega.
Staršev ni bilo doma, in sta otroka sama obsedela pred televizorjem. Vendar se je tokrat zdel kanci program pust,-prav nič zabaven. Izza kavča jo pridirjal kuri, da sta z bratcem spot začela razgrajati, in sta menda že vso otroško sobo postavila na glavo. Lonca je za njima zaprla vsa vrata in se z vzdihom sesedla na kavč.
Sobo je osvetljeval le odsev v televizorja, jelka v kotu se jo čarobno svetlikala. Nenadoma se je med bliščem okraskov izoblikovala čbveška podoba. Bil je mladenič, ki se je Ivlondi smehljal z jelke. Da, to je bil njen sanjski princ.
"Hej, ali si resničen?" je bila kanca radovedna. Toda on je molčal, le nasmeh nu je igral na ustih,
"Povej ni, od kod si?"
"Iz sanj ..." se je oni snehlj&l« Da, saj to je tudi sama vedela, Pogovarjala sta se in on ji je pripovedoval zgodbe iz sveta, ki ni ned štirimi stenami, pač pa daleč od njih, v prostotsti. Za I.Iando je bil ta razgovor tako čudovit, da niti opazila ni, kdaj je bila ura polnoči. Nenadoma jo na licu začutila rahel poljub in princ ... princ je izginil.
"Lopo je Lilo," jo naslednji dan .liapcft pripovedovala staršem, M sta se jezila zaradi razLitc vaze, posledice vinarja. Seveda ji jo Lil lepo, saj ji je dedek l.Craz poslal princa, ki jo je znal potolažiti, k z pudri la jo oLčnctok, da jo nima hihče rad. Tokrat je naj lepše pričakala novo leto - zre z čemernega obraza kot doslej. Lica so ji žarela in srečna jo Lila.
i JŠJMIL
12 SEL JE LEPA
Akordi groze, akordi kot vulkan donijo v oblake dim, kljujejo v duše nemir.
V očeh se zrpnli misel. Poglej te ljudi, te molčeče hraste, ki imajo že toliko spoznanj za sabo. Tudi oni racajo tihe, skrite misli, In mladi glasbenik? Mar čuti z nežnimi zvoki, k£r jap, r^pji /ajo po zadušljivi sobi? Nagajivo pogle-- da po. poslušavcih, ki navdušeno prikimavajo. Ta temni klavir, ki že tako davno pozna noje puste, vsakodnevne tehnične vaje, jo danes prvič oživel, Veseli obrazi, žvenket kozarcev, navadoeni vzkliks "Naj živi mlada generacija!" ITa sebi čutim poglede, kajti tulca j sen edini predstavnik njihove nedo budno mladine. Kot da bi se jim utrla misel: "Kaj bo iz nje?"
"llilena, recitiraj Minattija," se oglasi ati.
Naj se uprem?
Oči ukazujejo: "Moraš!"
Vdam se.
Spremljava jo lepa. Glasba govori na svoj način.
A tudi poezija hoče biti spev, pesem.
Nekoga moraš imeti rad,
pa čeprav travo, drevo ali kamen .......
"Pa saj ono ljudje!
Z nekom moraš v korak, v isto sled ..
Cddonijo še zadnji zvoki melodije.
Spet jih bremeni opoj dima. Zdi se mi, da so neizmerno daleč, loj svet je tako drugačen od njihovega.
Zato ne živahni riten zdravmi, kajti poln je današnjega časa. Otrok svojega časa sen. Plesala bi ned divjo glasbo, plesala v ritnih nojih ljubljencev, Melodije najrazličnejših boatov dobijo svoj prizvok. Glasbenik se smejo ozira okoli in ne od časa do časa ošine s pogledom. "Poznaš?" In spet zapade v vrtinec glasbe.
Navdušena sen. Komaj verjamem, da jo to tisti mladi nož, ki je še prod nekaj trtfci ves resen in tuj, izvajal na proslavi dela glasbenih velikanov. In končno: "Je taine ... Čudovita pesem, nora pesen! Kot da plavam v svet sa.nj, ne preteklosti! Ti, punčka, ti imaš preteklost? Zakaj niše::: sama? Lahko bi jokala. Jokala? Ne, to jo noro, neumno. Kodi pogumna!
Zlišim spev, melodijo, besede čutim, vidi: senco. Lamo ena ' eseda je jasna! "Pojdi!" Zakaj ser. izrekla to grozno besedo? Neumen otrok! oncc pesni, konec sanjarjenja!
No ven, kaj vse je še bilo potem, dišim le še ritem črnskih duhovnih pesni, žvenket kozarcev in melodija je utihnila. Gano šc pijani glasovi, napol zadete melodijo Zdravljic, recitiranje s prizvokom glasu, ki je tuj. Zbežala som stran, stran. V svoj sanjski svet.
5L0V0
Toplo je Lilo. Pred meno se jo vzpenjal pričel:. IIjelove, sončna trava se je kopala v sončnih žarkih in izplačalo je, kot hi griček čakal, da se pridružim njegovemu veselju. Srečna cen vdihovala čist zrak, Najraje hi razprostrla roke in odletela v-neto. Bila sen srečna kot trava. Lepo je rasti, lepo je živeti!
Dolinica poč nano je Lila vsa zelena, celo potoček se je lesketal v niansah zelene barve. Le siva prašna cesta, ki vodi s sosednjega grička, je izstopala iz teh nežnih barv. Vzporedno z njo so na zelene travnike za gričkom položene dolge lestve-železnica.
Nad vsem tem svetom pa se' je bočilo sinje nebo z enim samim oblačkom. Malce čuden je bil-edina stvar v vsej neskončni modrini* In najbrž se nu ni nikamor nudilo; mirno je ždel tam gori in to ne je čudno vznemirilo.
Od nekod sen zaslišala zvoke, ki ni jih je lahen piš prinesel v uho. Igranje na godala. Nekje je igrala godba.
S sosednjega grička se je po cetti pomikala dolga, črna procesija ljudi. Pogreb. Zdrznila sem se. Zakaj? Zakaj je mrlič zmotil noj občutek, občutek sreče? Nočen gledati i Ne nar ati smrti!
Oni pa so z nrličen v krsti molče nadaljevali svojo pot.
Takrat pa se je po tirih pripeljala samotna lokomotiva in se ustavila. Rezek,, pretresljiv pisk so je razlegel po dolini. Črna lokomotiva se je poslavljala od železničarja, človeka, ki jo je ljubil. Se tožba psa, ki je iz.gi.bil gospodarja, ne ne bi tako pretresla; zasmilila se ni je črna lokomotiva. Njen gospodar je moral umreti. Vsi bono nekoč umrli, tudi jaz. In jaz, mrlič, nikomur ne bom dobrodošla. Ljudi bo spreletaval srh ob pogledu na smrt. Človek je velik vse do smrti. Potem ga prej ko slej vsi pozabijo.
Lokomotiva je še tulila v nebo. Dolga črna vrsta se je molče pomikala dalje. Godba na čelu vrste je še naprej izgrala žalno koračnico, za njo pa so pogrebci nosili krsto z umrlim železničarjem.
MARJA1IL
PEPEL L L
I.
"Ne lenari vendar,se je hudovala mana, ko je videla Barbaro slonečo na oknu.
"Se sren,." je hitela hčerka in se lotila pospravljanja. Bala se je, da hi mano zanimalo, kaj je videla na cesti. Se več dni ge nanreč opazovala postavnega, imenitno oblečenega fanta s dolgini lasni. Kdo ve, norda se je celo zaljulila vanj, toda on se je družil le s sohi enakimi dekleti: tistimi z dolgini, elegantnim krili, modernimi škornji in s nališpanimi obrazi. Barbaro je razjedala nevošl jiv.ost, ker sama ni snela biti takšna.
Nekoč se je pogovarjala z ,eno takih "modernih" prijateljic, ki se ji je potem pridružile tisti lepotec, Jani. Smejala sta se in ko se je njena pridružila še -Barbara jo je Jani nejevoljno pogledal, češ:"kaj bo,-ta reva? Saj ne ve, zakaj se smeji!"
"Le počakaj," si je rekla Barbara, "nekoč boš obžaloval to svojo nadutost."
11.
"Pet tisoč, šest tisoč, sedem tisoč..." je z žarečimi očmi preštevala svoj denar. La, to je mnogo. Vsak dan je za sosedo hodila v trgovine, za nagrado pa je vedno dobila nekaj drobiža in ga že nekaj mesecev vestno zbirala. Poleg tega ji je mama dala ,v začetku meseca nekaj denarja, in tako se je, čeprav počasi, nabrala čedna vsotica.
"Mislim, da še - bo moj.načrt uresničil ..."
Veliko si je upala. Hotela jo kupiti nekaj svojega, ne da bi mana vedela. Se dolgo je v izložbi občudovala lepo obleko, poleg tega pa niti ni bila draga. Najvažneje za Barbaro., je bilo to, da je obleka moderno krojena, četudi blago ni bilo kaj prida.
Ko je bila nekoč sama doma, je z denarnico pohitela v.trgovino in vprašala prodajalko:
"Koliko pa stane tista obleka? Ali jo lahko dobim?" In kmalu je bilo vse opravljeno. Stiskala je k sebi zaklad. Ta ji bo gotovo odprl vrata v svet, ki ga je Barbara že dolgo želela obiskati.
III
Dolgo je ooloka skrita čakala v onari, dokler ni v deželo prišel Pust. Barbara se ga je z vsen mlin ne s ton vred veselila, a imela je svoje razlage. Starša sta odšla na neko praznovanje v sosednje mesto in se najbrž vrneta šele ob dveh zjutraj.
"Bodi pridna, pospravi in nikamor ne hodi," je Barbara ponavljala mamine besede in se smejala. Zdaj je bila gospodar v stanovanju.
"kaj še," je vzkliknila, "ravno danes je moja priložnosti" V mladinskem klubu je lil prirejen ples v maskah-. Barbara je sklenila, da nora biti tam, pa naj §o stane kar hoče. Obleko je še imela, škornji pa niso bili tako važni. Z dolgimi, svetlimi lasmi ni imela težav. Obraz si je malce napudrala in si nataknila krinko. 1 Jek j e je staknila še dve verigi: ono,, si je obesila okrog vratu, drugo pa okrog pasu. In ugotovila je, da je imenitna. Nihče od znancev je ne bo mogel spoznati. Skratka, zanimivo bo.
"rii, kako skrivnostna izgledan," se je Se zadovoljna nasmehnila in odhitela.
IV.
Iz mladinske sobe je v noč prodiral hrup: glasba in kričanje mladine. Malce je oklevala. Stiskalo jo je pri srcu, kajti še nikoli ni bila v takem okolju, Ampak, če sna premagovati še težje ovire, zakaj ne bi storila le še teh nekaj korakov? Stopila je naprej.
Mladinci so plesali in zlahka jo odšla mimo parov k mizici v kotu.
Nekaj fantov jo je opazilo.
"Ja, tale je pa nova."
"Ne verjamem, da je iz našega kraja!"
"Še nikoli je nisem videl," so se pogovarjali.
Med njimi je bil Jani, ki je tokrat pustil dekleta na miru.
"Ali pridete plesat?" jo je proseče nagovoril. Barbari ae je zdelo vse to tako čudno in smešno, da bi se najraje na ves glas nasmejala. Ampak ... ne sme se izdati. Tedaj pa se je zdrznila. Saj sploh ne sna plesati, nikoli še ni poskusila. In kaj zdaj, ko jo je prišel prosti za ples?
Počasi je vstala, hitro pogledala neko plesalko, poten pa sta se pomešala med množico. Zapomnila si je, kako je plesalo tisto dekle in jo začela posnemati. Poten je spoznala, da si sploh ni težko izmišljati korake in se na vse načine sklanjati (to je imela za domišljavo zvijanje). Naenkrat se je v ples tako ušivela, da Jani ni niti slutil, kako malo je bila prej s ten seznanjena.
■"Dobro plešete," jo je celo pohvalil po nehaj plesih, "Sohaj pa nič ne govorite?" je nadaljeval,
"0 čen naj govorim? Sicer pa se lahko tikava, kajne?"
"Seveda! Povej ni, si iz našega mesta?"
"Ja ..."
"Čudno, da te ne poznam, lorda se te kom spomnil, če snameš krinko."
"2o najbrž ne bo pomagalo," se je nasmehnila Barbara."Lorda, pa se spominjaš neke deklice v oguljenem sivem plašču in z nasmejanim obrazom?"
"Lbn," je Jani razmišljal, "mislim, da sen jo že videl ... In kaj je z njo? Kdo je to?"
"Jaz."
"Kaj?" jo Jani buljil vanjo in ni mogel verjeti, da se je tista deklica tako nenavadno prelevila. Pravzaprav pa to ni tako nenavadno, saj je bila le obleka druga.
"Bonov moram," je nenadoma pohitela Barbara in že izginila skozi vrata, kajti čas jo je zaeel preganjati. Pustila je presenečenega Janija ned plešočimi pari.

j M \ iv-’ -
led' grobovi	•
'	t
Uoč je. Stojin na sreči poJ:opališča ir. sena-.sen«- Tukaj sen in*ni ne sireč-, čeprav sen,Tečno'sovražila pokopališče. Rači - bala ser: se pa.
Bala sen se celil kamnov,- pogreznjenih v črno ženijo. Bala sen se polih .Jeričev, hala sep se rož in trave na grobovih, "lavno ta’trava'in te rože so poprale is pdov, is pesa polih mrličev.	\
Vztrepetam.
Kar; ni sen nekaj •.slišala? .	" -h
Veter ni prinaša joh is dalje. Slišim; Zor rahla pesen, a vendar je teko strašno.
Da, prav ta treijutek je nekdo mrl.-Vem, da je nekdo- zdaj nori. Sedaj že dragi,, tretji, ... in koliko že. Zakaj, je mrl prav zdaj, ko stopam ned grobovi?	,	»
Zakaj ne živi več? Veriga življenja je izpahila člen, dva, »tri, ... in koliko že! In.prav zato ker je umrl, nas.je prisilil, časno se tudi ni pomaknili .Bliže .tiotenra, h liže -novemu dana.
Zakaj?
kar je to usoda, nujnost, ali je le morda poli slučaj? Zakaj bon- morala umreti? 1-lorda zato, ker, kar je nrtro, ne vstane več, nikoli več ? Saj smrt Je- porje, ki reši nas gorja!
i	- ■	’•
zjjjVj:
v'	’

Z
kje je pravica
Motorji so enakomerno brneli, "lle ,,,,c; ... ali,"
Erik je prihajal nekje iz globine* V njen je "bila izražena, vsa bolečino mladega človeka, ki ni poznal krivice, človeka, ki je slepo veroval v tisto, kar mu. je velel njegov razum. Preprečil je nasilje za ceno svojega življenja, Upal je, da bo prišel dan, njegov dan.
Vsa leta svajega mladega življenja je sanjaril in premišljeval. In zdaj, ko nu v srcu tiči krogla, zdaj je vse končano, Nihče is množice sto in sto ljudi ni pozabil njegovih besed. Položil jo temelj, na katerem bodo lahko zgradili trdno oblast, 1 linče se jim ne bo mogel upirati, nihče, Razum bo zavladal nad svetom.
Raj tj predstavljano pod- "svet?" khožico ljudi, ki drvi in ki ne vidi kraja, Mar nas to lahko pripelje v lastno- pogubo? Ne, tega si ne smemo dovoliti!
Ladja se je bližala pristanišču. Ha krmi je stal mlad nož, Zar so ga klicali, utmel je v sive hiše starega mesta, V njem je tlela ehh' sama misel; "Ilekje nora biti," Kdo? To je dolga zgodba,. Skušal se je vrniti v mladost, pa čeprav samo v spominu,. :
Ravno tako kot te	hiše,, je »stala ob	morju tudi	njegova rojstna hiša.	Zgradil
jo je njegov oče,.	Bil je to odločen in močan nož* vajen dela. Znal se	je	spo-
prijeti s kakršnimkoli delom, pa naj si je bilo še tako težko, Samo ene stvari ni znal, pokoriti se bogatejšemu,. Delal je, kot je mislil, da jo prav, ni pa videl, da si je iz dneva v dan nakopaval vedno več sovražnikov.
Kmalu po vselitvi	v novo hišo, se je	rodil Zar,.	Vsi so ga občudovali.	Ob	pogledu nanj, kot je to kasneje dejal,	je spoznal	vos smisel življenja.
Leta so minevala, Z očetom sta čestokrat posedala na klopi nedaleč od hiše in se pogovarjala o raznih rečeh. Lar je spraševal, oče pa odgovarjal.
"Oče, zakaj tudi k nam ne prihajajo sosedje na obisk?"
"Zakaj bi pa prišli? Veš, oni so bogati",
"Le, toda mi smo tudi bogati, mar ne?"
"Da. Bogastvo sen si zaslužil. Nihče mi ga ni dal. Vse, kar sem imel tedaj, so bile noje roke. Začel sem iz nič. In ravno takrat so se ni sosedje, seveda bogati, smejali, češ da sem neumen., lfisen se zmenil za njihove opazke.
Tudi zn pomoč nisem nikoga prosil. Ko so videli, da sem uspel, so se mi hoteli pridružiti. Nisem privolil, Cd&nnl sen jih iz hiše. Hinavci, sen vpil,
A•••• Oče, o,.ce.
Nadaljevanje prihodnjič
BIKI
G P I , L J j E I
i._ C J !
Spiš, Tvoje telo je mirno zleknjeno na postelji in spiš« Gledan te. Sedaj ko spiš, te lahko gledan, JTe norem odtrgati oči od tebe, saj te inan rada. Rada inan ta nimi obraz, ki počiva na blazini, rada inan te zaprte oči, ljubim te ustnice, bi se v_spanju prijetno sneliljajo. Ti spiš in jaz te gledan in ven, da ni velimo pomeniš. Če bi rekla, da ni poceniš življenje, bi se zlagala, a ne za nnogo. "ribo niron je tvoj obraz ko spiš. Nobena mišica se ne premika, sano ustnice se prijetno onehijajo. Lep je tvoj obraz, saj si še mlad, pa vendar se ti je oboli ust zarezala brazda. Genu? Zaradi skrbi? Saj ti ni treba skrbeti, saj te inan rada! Nenadoma se zganeš in bojiš se, da se. boš'prebudil, saj poten te ne bon mogla gledati. Umiriš se in zopet nimo spiš, npni pa zdrsi po licu debela, grenka solza, pade na tvojo blazino in blazina jo popije. Blazina je popila nojo solzo, noje oči pa vpijajo vsako črto na tvojem obrazu. Moram, si zapomniti tvojo podobo, saj ne snem dovoliti, da bi jo čas izbrisal v nojem srcu, Le zakaj te tako zelo ljubim? Ze sama misel, da bo lahko nekoč konec tej najini sreči, ni pozvro-či bolečino v duši.
Saj ne bo konec, ne sne biti! Ven,ko se boš prebudil, si boš zaspano pomeneal oči, se ni nasmehnil, in takrat bon vedela sano to, da si noj.
GARri
TRAGEDIJA
Strahoten trušč. Zvenite tanje razbitega stekla, .triki ljudi. Agonija umirajočega in življenje mladega fanta je ugasnilo,
Presunljiv krik matere. Izvedela je, da sina ne ko več videla ned živini. Jok dekleta. Izvedela je, da je bila ona kriva njegove sorti.
Mlad je bil, komaj je začel živeti. Rad je bil len in ljubil je svojo deklico. Mi prišla na sestanek, pa je mislil, da je vse izgubljeno. Sel je s prijatelji in se napil. Ni pa vedel, da bo to njegova zadnja pot.
Leži v krsti in njegove ustnice so razpotegnjene v rahel nasmešek. Lep jo bil. Sedaj je še lepši, ko se je poslovil od življenja. Prijatelji se menjavajo ob njegovi krsti. Držijo nu častno stražo.
Danes je prišla ob praven času, toda ne čuti. je več v svoji bližini. Stoji kot kup nesreče čisto na koncu pogrebnega sprevoda saj ve, da je kriva njegove prerane sorti.
Prijatelji so nu ostali zvesti. Vsak dan hodijo, z njegovo naterjo na njegov grob. Ona pa hodi kot senca nino pokopališča. Ha gjrbb si ne upa, saj ve, da je kriva njegove sorti.
SABA
TVOJ
OBRAZ
• ••
OBRAZ
TEMNOPOLT
G SINJINO VODA OBLIT
Z EBENOVINO OBDAN
IH S LEPOTO . .
PREVZET
POVSOD JE
V	DROBNIH KRPICAH NEBA H GE SKRIVAJO
LED LEAČHIHE DEBLI RAZKOŠNIH DREVES
V	SLEHERNI ŽILICI 1X1 ODAH IEC-A LISTA
v pomladnem
IH GE RODI SAT G DA POLETI OBRASTE JESENI DOZORI
lil GE POZIMI SPET VRNE VASE
V	SVOJE ŽIVLJENJE
V	KAPLJICAH VOPE JE GZR.IT
V	NJENIH BEROČIH VALOVIH RAZBESNELIH PENAH
V	LAHI HA SKALI III V VEJI
HI SRHA IZ REKE SVOJE ŽIVLJENJE
P O S U Š E. II:E	' M-A It J E T I C-E
Pred menoj na mizi
leže tu posušene marjetice.
Utrgala seo jih,
ko 30 rasle na sončnem travniku«
Hotela sem jih poslati nekomu,
da bi s temi marjeticami oočutil sonce,
ki je sijalo na travniku,
na tri drobne marjetice v travi in name,
ko sem utrgala te drobne marjetice.
Pa so se marjetice posušile, sonce se skriva za obleki.
Od časa do časa še posije na zeleni tsavnik, tri posušene marjetice in jaz pa ne občutimo več njegove topline.
SARA
10 VEDNOST
Profesor je vpisoval socialne podatke učencev.
"Prosin, Hiba, povej mi, kaj je tvoj oče po poklicu?"
"kriminalec," je odgovoril Niha, misleč, da je rekel, da njegov oče dela n» kriminalističnem oddelim.
IZNAJDLJIVOST
Da ti pokazal pomembnost učenja, je profesor omenil besede nekega grškega filozofa;
"Sole sedaj vem, da nič ne vem!"
Naslednjo uro je profesor vprašal Janeza neko snov. Janez je malo premislil in odgovoril:
"Sele sedaj vem, da nič ne ven."
NEDOLŽNOST
Dečki so kradli šolske češnje. Opazil jih je hišnik in jih nagnal.
"Kaj pa ti?" se zadere na dečka, ki je jedel češnje z odtrgane veje.
"Jaz nisem nič kriv, oni so ni dali vejico," je preplašeno odgovoril deček* "Tisti, ki drži vrečo, je prav toliko kriv kot tisti, ki krade!" ga je nadrl hišnik.
Deček je začudeno odgovoril: "Saj jas ni'sen držal vreče..."
C II L
"kot zlati sončni žarki se svetijo tvoji lasje kot dvoje tehnik listkov so njene ustnice, kot tiseri oči so at, lepše so od njik in njen poljut je nežen kot rahle sape dih.. kako, tako je lepa, kot vila se snelo!ja.
I 'itUAITCk
Ze nekaj mesecev pred predstavo VUh Zebe krizanteme oe je dalo izvedeti iz dobro obveščenih krofov, da "pripravljajo " shotv", kakršnega Ilovo mesto še ni videlo. Govorice so veliko obetale, hoda izkazalo se je, da ki tal; " s ho v/1, kot so nam ga predstavili mladi amaterji, lahko pogrešali. iHčino, kar Lahko pohvalnega napisen ob njihovi predstavi "kriče", je to, da jin moram čestitali, ker so si upali tako slabo izdelan program predstaviti širši javnosti.
Režiser tega recitala je v uvodni besedi povdaril, da so bodo predstavili mladi umetniki s svojini deli. In to je bilo tieto, kar ne je ves čas predstave strahotno notilo!
dor je gledal intimno produkcijo C dr a mladih "G led naših senc" Mateja Bora, je lahko videl, da jc oderska postavitev "Prič" nočno spominjala na postavitev Borovega dela. Pa to še ni vse! San začetek je nočno dišal po "Laseh", ki sno jih lahko videli pred kratkim tudi v Ljubljani. Začetni govor pa si lahko vsak prebere v delu; 3va se bo rodila jutri, Večina pesni je bila nočno podobna Borovim pesnim v recitalu "Sled naših senc". Za nameček pa so se poslušili še Shakespeara in španskega pesnika Loren, le da ta pravi v pesmi "Rana in smrt": "Ob peti uri popoldne	na recitalu
pa sno slišali; "Ob sesti uri popoldne	Vloga glavne igralke oz. reci-
tatorke je bila ponesrečen poizkus Oholije is Shakespearovega Zcnletn.
Po je le nekaj napak, ki so najbolj bodle v ušesa in oči. Marsikaj bi se pa še dalo napisati o šeni izvedbi in pa o ton, kako jc občinstvo sprejemalo breztelesne "Priče." Poda, bodi dovolj!
Zdi se ni, da ZOZ Bele krizanteme ob vsej množičnosti recitalom ki jih prireja, ni originalno, V umetnosti pa je važna originalnost in kvaliteta, ne pa številčnost.
vittciiija roli::
■ .*
y •
#
i T*;..
/
:
:

•• : •:


M M M ir-
-o>
v.
]^>e/ '^'sy 7 c/q
z <47 ,£> '7an,, >, • u°»
.rr9 / A \
■- 7'/' i ,in- r \\<^ /L\
r to1/" :	_	'47 47^1.
a to / ? r " f X. „._______/|	; t)
. /< .,	,	( { V ; :rj A
f /	/'r v/ „,jjič. iy ' /'*7 A,, v- Al
{ /V U ^
'W
v_---—______

■>XW /
'W,
W
PS.
r
-O* -T
■■■7
:mr---so P-f*-j/y/) r^i-
| hjfd;
. ____
n ^ h< )
vi ' f--
-c?
. aa	.^_i. s ,
Cy" W AA;
zr-----------------to
/iiio ><3y7>:, '7('Xy<yw.ii ,>.£1? 4U
- <H 2^f f
A^':	71AA-T'	#
*>J PL\ w
jcEi !
■ diO)-
\ nW Ji p^
M^Uši -
k:'	«
totof>
'V
•4/\^ cu /
4K f 7;: /^77 /, .---C 4	A V- /%v . ■
■ \
\ i \

I ;

j "


i : i
v	'V' 1' V« '
v'-'	1
;......* ■.
;	- V'' • ;
V -v'•1	■