ti * i r; 10 dekorativna glasilo delovne organizacije dekorativna ljubljana št. 9/XIX september 1982 Kako bomo gospodarili v drugem polletju? Na to vprašanje je zelo težko odgovoriti. Sprejeli smo planske dokumente. Planirali smo tudi količino in vrsto potrebnih surovin in izvoz tako na konvertibilno kot klirinško področje. Ob pričetku leta smo bili vsi prepričani, da bo vse uresničljivo. Imeli smo voljo, tako kot vedno, da bomo z znanjem in pridnostjo storili vse, da bomo plan ne samo dosegli, temveč, da ga bomo presegli kot vedno doslej. Sedaj pa se je pojavilo ogromno ovir, katerih ne moremo premagati. Zaradi premajhnega odstotka deviz, ki ostajajo DO, ni mogoče razvijati dohodkovnih odnosov na področju blagovnega prometa. Najtežji problem predstavlja nabava osnovnih surovin. Trije glavni dobavitelji OHIS, VISKOZA in INCEL so s strani vodstva svojih republik tako rekoč primorani surovine izvažati, da zadovoljujejo potrebe republiške devizne bilance. To je tudi glavni vzrok, da se vsakodnevno bojujemo za vsako tono surovine. Naše strokovne službe se z velikimi napori angažirajo, toda žal so vsakodnevne informacije s tržišča vedno bolj alarmantne. Ne moremo razu- meti, da se izvažajo osnovne surovine, ki imajo najmanj vloženega živega dela, namesto, da bi izvažali več tkanin, konfekcije itd. Vse te probleme smo že obravnavali v različnih gospodarskih in političnih asociacijah. Teoretično povsod dobivamo podporo, praktično pa je stanje iz dneva v dan težje. To razhajanje med teorijo in prakso povzroča ogromno gospodarsko škodo ne samo v naši DO, temveč v celotni družbi. Po mojem trdnem prepričanju se je jugoslovanski trg razbil, čim je dobila vsaka od republik svojo devizno projekcijo in .ostale inštrumente, ki so temelj za zapiranje v notranjost republike. In kam to vodi? To si gospodarstveniki lahko predstavljamo. To je tudi vzrok, da je težko odgovoriti na zastavljeno Vprašanje v naslovu članka. Borili se bomo iz dneva v dan, da bi preživeli. Mi razumemo, da mora Jugoslavija odplačati dolgove v tujini, ne moremo pa razumeti, kako je bilo mogoče ta denar uporabiti v toliko zgrešenih naložb. Zakaj zato nihče ne odgovarja in zakaj morajo to veliko breme prevzemati najbolj pridni in sposobni kolektivi ? Res je, da je močna recesija prisotna tudi iz objektivnih vzrokov, katere pa sem navedel v članku v enih prejšnjih številk glasila. Tu ne moremo pomagati ničesar. Celotni svet je v krizi, vendar moramo priznati, da je precejšen odraz naše krize v krivdi nas Jugoslovanov samih, oziroma posameznikov in skupin, ki so dolga leta uspevali najemati kredite in jih nalagati v grandomanske investicije in to na področjih, ki v veliki meri propadajo v visoko razvitem svetu. Davek, ki ga zato plačujemo, je prehud. Mi bi radi veliko in dobro proizvajali, pa nam je iz vseh teh vzrokov onemogočeno. Borili se bomo, kolikor bo v naši moči, na vseh področjih. Izkoristiti bomo morali vsako, tudi najmanjšo možnost, samo, da bomo preživeli to težko situacijo. Naše strokovne službe so pripravile predloge poslovanja v zaostrenih razmerah samoupravnim organom, ki jih bodo obravnavali in sprejeli določene sklepe. Predlogi so naravnani tako, da bi bile v čim večji meri izkoriščene naše proizvodne zmogljivosti ob pogojih, kakršne pričakujemo. Poizkusili bomo storiti vse, kar je v naši moči, saj se močno zavedamo, da je socialna varnost delavcev ena najvažnejših nalog, katero bomo vsi skupaj skušali uresničiti. Janez Nebec 10. kongres Zveze sindikatov Slovenije Pred nami sta 10. kongres Zveze sindikatov Slovenije in 9. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije. V vseh osnovnih organizacijah Zveze sindikatov poteka najširša aktivnost, ki obravnava delovne probleme v svojem okolju. Vse razprave in dejavnosti bodo lahko pripomogle k uspehu kongresa, ki bo od 11. do 13. oktobra v Ljubljani. Glavne naloge občinskih in osnovnih organizacij ZSS v prihodnjem obdobju bodo: 1. Združevanje dela in sredstev na družbenoekonomski podlagi skupno ustvarjenega dohodka in svobodne menjave dela mora postati prevladujoči odnos v družbeni reprodukciji — to velja tudi za gospodarjenje z denarnimi sredstvi. Nad. na 2. str. Nad. s 1. str. 2. Samoupravno združevanje sredstev za uresničevanje skupno dogovorjenih nalog na podlagi odnosov skupno ustvarjenega dohodka je odločilnega pomena za doseganje boljših rezultatov pri gospodarjenju s sredstvi družbene reprodukcije. 3. Celotno investicijsko porabo moramo uskladiti s planiranimi cilji družbenega razvoja in z ustvarjenim dohodkom, ter povečati učinkovitost vloženih sredstev. Spodbuditi moramo samoupraven način združevanja razpoložljivih investicijskih sredstev za razvoj proizvodnih zmogljivosti za izvoz, za zmanjševanje uvoza in spremembo neustrezne gospodarske strukture. 4. Gojiti moramo spoznanje pri vseh delovnih ljudeh, da je njem organizacij, posebej še z rezultati odločanja o družbenih sredstvih in z družbenim minulim delom, s katerim upravljajo delavci v TOZD. 8. Izvoz na konvertibilno področje mora postati dolgoročna strateška usmeritev našega družbenogospodarskega razvoja in najpomembnejša sedanja neposredna naloga. 9. Temeljna naloga organizacije Zveze sindikatov bo, da bo še naprej vsa aktivnost usmerjena v razvoj in krepitev delegatskega sistema. Delo 'Osnovnih organizacij Zveze sindikatov bo usmerjeno h krepitvi vloge in nalog temeljnih delegacij in konferenc delegacij. V ta namen bodo organizirane različne oblike usposabljanja in izobraževanja delegatov za te odgovorne funkcije in naloge. gg . HI ? 1 Jjjf ul ||B^ i||||r gospodarska stabilizacija najgloblji interes delavskega razreda, delovnih ljudi in občanov, zato mora postati najpomembnejša aktivnost sindikata, samoupravnih organov in celotnega združenega dela. 5. Po načelih kontinuiranega planiranja je potrebno uskladiti razvojne načrte in ukrepe za njihovo realizacijo z realnimi možnostmi in potrebami po odločnem izvajanju gospodarske stabilizacije. 6. Zagotoviti pravilen odnos do dela in uresničevanja nalog, ižkoriščanje notranjih rezerv v vseh sredinah, da bi zagotovili čim večjo proizvodnjo ob sorazmerno nižjih stroških in temu ustrezno večji dohodek. 7. Odločno bomo vztrajali na dograjevanju takšne delitve sredstev za osebne dohodke, ki bodo odraz rezultatov dela in prispevka k povečanju produktivnosti dela in s tem večanju dohodka. Osnove za delitev sredstev za osebne dohodke morajo obsegati tudi rezultate upravljanja z delom in poslova- 10. Posebno pozornost bomo sindikati tudi v bodoče posvečali samoupravnim in medčloveškim odnosom. Podatki kažejo, da pri sporih iz delovnega razmerja veliko delavcev išče pomoči in nasvetov pri družbenem pravobranilcu samoupravljanja ali direktno na sodišču združenega dela. Zato bomo sindikati delovali tako, da usposobijo osnovne organizacije Zveze sindikatov, da prevzamejo zaščitno funkcijo delavca pri dolžnostih in pravicah. 11. Ker je socialna politika in skrb za zagotavljanje zdravih, varnih in humanih delovnih in življenjskih razmer delavcev področje dela sindikata, se bomo v naslednjem obdobju zavzemali za celovito uresničevanje stališč I., II. in III. konference Zveze sindikatov Slovenije, predvsem bomo delovali za dosledno izvajanje družbenega dogovora o minimalnih standardih pri zaposlovanju delavcev, da se zagotovijo življenjske in kulturne razmere delavcev. 12. Sindikati bodo skrbeli za večjo varnost pri delu, humanizacijo dela, zmanjševanje invalidnosti in ogrožanja zdravja delovnih ljudi na podlagi usmeritev 3. seje konference Zveze sindikatov Slovenije. 13. Na področju usmerjenega izobraževanja bomo sindikati aktivno delovali na uresničevanju usmerjenega izobraževanja v celotnem združenem delu, na razvijanju takšne mreže šol in programski povezanosti, ki bo zagotavljala uresničevanje dolgoletnih potreb in katere vsebujejo plani organizacij združenega dela. Razvijali bomo možnosti študija ob delu in takšno štipendijsko politiko, ki bo v cilju zadovoljevanja potreb združenega dela v občini, mestu in zaledju. 14. Na področju oddiha bomo vztrajali, da bo čim večjemu številu delavcev omogočeno koriščenje letnega dopusta ob doslednem izvajanju namenskega koriščanja sredstev za regrese. Spodbujali bomo iz- menjavo počitniških kapacitet med posameznimi organizacijami združenega dela. Največ pozornosti bomo posvetili pospeševanju preventivnega letovanja delavcev, zlasti tistih, ki delajo pri težjih delih, invalidov, starejšim in socialno ogroženim delavcem. 15. Spodbujali bomo razvoj organiziranih oblik kulturnega delovanja delavcev, da bo skrb za kulturno rast in življenje delavcev postala del razvojnih programov. 16. OOZSS bo skupaj z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami skrbela, da bomo nenehno krepili in razvijali splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito kot neločljivega dela samoupravnega sistema, samoupravnih pravic in dolžnosti delovnih ljudi. Na osnovi kongresnih sklepov bodo tudi naše .osnovne organizacije pripravile konkretne programe za izvajanje v vsakdanji praksi. Oto Jerman Delovanje delegatskega sistema V marcu so bili izvoljeni novi delegati v samoupravne organe, v delegacije za zbor združenega dela in za samoupravne interesne skupnosti, v februarju pa smo izvolili nova vodstva družbenopolitičnih organizacij. V tem času so se delegati že večkrat sestali na svojih zasedanjih, na katerih so obravnavali problematiko, vsak s svojega področja. Ugotovimo pa lahko, da delovanje delegatskega sistema še ni zaživelo tako, kot si želimo. Kot v prejšnjih mandatih, tudi sedaj lahko ugotavljamo nezainteresiranost nekaterih delegatov, zasedanj se udeležujejo eni in isti delegati in da delegati zelo redko sodelujejo v razpravah. Zato bomo morali v bodoče delovanju delegatskega sistema posvetiti še večjo pozornost in še bolj vključiti vse družbenopolitične organizacije. Naloga strokovnih služb je, da pravilno in pravočasno informirajo delegate. Dolžnost delegatov pa je, da o vsem seznanijo delavce, ki so jih izvolili in da o določenem vprašanju zavzemajo svoje stališče. Mnenje delavcev so delegati dolžni posredovati na zasedanju. Seveda pa morajo poskrbeti, da bodo ti delavci dobili povratno informacijo o Toplotni izmenjevalec Gospodarska gibanja že varčuje v občini Laško Že dalj časa poslušamo in čitamo v sredstvih javnega obveščanja o pomanjkanju vseh vrst energije ter načinih, kako to, kar imamo čim bolje izkoristiti. V Dekorativni smo že leta 1978 ob nakupu in montaži sušilno razpenjalnega stroja Fa-matex leta 1980 računali na kasnejšo montažo izmenjaval ca toplote, le da smo sedaj namesto drage uvožene opreme naročili izdelavo projekta ter montažo domačemu izvajalcu. »Specializirano podjetje za industrijsko opremo« SOP iz Krškega je prevzelo celotno delo. Vsa glavna montažna dela so bila opravljena v času kolektivnega dopusta, od 9. do 12. avgusta pa še izolaterska dela, sprejetih stališčih oz. odločitvah. Statistično gledano lahko ugotovimo, da je skoraj vsak tretji oziroma četrti delavec v naši delovni organizaciji dele- tako da smo prvi poizkus napravili v petek, 13. avgusta. Stekleni cevni izmenjevalec toplote uporablja vroč odpadni zrak, katerega je ventilator do sedaj izpihoval v ozračje za ogrevanje svežega vstopnega zraka. S tem je potrebno vstopni zrak v famatexu manj do-grevati, gorile! imajo manj vklopov in manjšo porabo plina. Poraba se zmanjša od 20 do 30 odst., kar pomeni, da se bo naprava amortizirala pri današnjih cenah plina, v enem letu. 1. odpadni zrak 2. sveži zrak 3. steklene cevi izmenjevalca Božo Maraž gat. Torej nas je veliko. Vprašati pa se moramo, ali smo delegatsko funkcijo opravljali vedno dosledno. Verjetno je malo takih delegatov, ki si postavijo tako vprašanje. V tej težki situaciji, v kateri se nahaja celotno gospodarstvo, se moramo delavci zavedati tudi naših delegatskih dolžnosti, saj vemo, da bomo s pravilnimi odločitvami prispevali k premagovanju težav. Sedaj po dopustu, ko smo si nabrali novih moči za delo na delovnem mestu, se še potrudimo, da bomo delegatsko funkcijo opravljali dosledno in s tem opravičili zaupanje, ki so ga nam izrekli sodelavci ob izvolitvi. Vsi skupaj se potrudimo, da bo delovanje delegatskega sistema na taki ravni, kot si želimo. Milka Klobučar Zbor združenega dela občine Laško bo na svoji seji dne 9. septembra 1982 obravnaval Analizo izvajanja družbenega plana občine za obdobje 1981 do 1985 v letu 1982. Iz gradiva za sejo zbora posredujemo nekatere podatke. Industrijska proizvodnja je v primerjavi s prvim polletjem lanskega leta porasla za 5 odst. Industrija je do polovice leta proizvedla 50 odst. lanskih celotnih količin. Fizični obseg proizvodnje se je povečal v Rudniku Laško za 6 odstotkov, TIM TOZD PGM za 18 odst., TIM TOZD ESOT za 39 odst., TIM TOZD TLGI za 9 odst., v S opati Radeče za 32 odst., v Elektr okovinarju za 40 odst., v TOZD PGM Zidani most za 15 odst., v Obratu aditivov Radeče za 6 odst., v TOZD Papirnica za 1 odst., v TOZD Predilnica za 3 odst ter v HP Pivovarna Laško za 19 odstotkov. V primerjavi s prvo polovico preteklega leta pa se je proizvodnja zmanjšala v TIM TOZD TIE za 9 odst., v Lesnini TOZD BOR za 22 odst., v Me-tallesu Radeče za 10 odst., v TOZD Muflon za 16 odst., v Kori Radeče za 21 odst., v Pekarni Laško za 2 odst., v KZ TOZD Predelava mesa za 10 odstotkov. Navidezno so rezultati ugodni. Vendar, če želimo ob koncu leta doseči enak fizični obseg proizvodnje kot smo ga lani, moramo v bolj zaostrenih pogojih gospodarjenja v drugi polovici leta ponoviti obseg proizvodnje prvega polletja. Osebni dohodki so se v gospodarstvu povečali za 36 odst., v negospodarstvu pa za 31 odst. Medtem ko je povprečno v republiki razlika med povprečnimi osebnimi dohodki v negospodarstvu in gospodarstvu ZAHVALA Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam za enkratno darilo, ki me bo spominjalo na trenutke, ki smo jih preživeli skupaj. Hvala tov. generalnemu direktorju za poslovilne besede, ki mi jih je izrekel ob slovesu. Celotnemu kolektivu pa želim še mnogo delovnih uspehov. Francka Plešič okrog 2000 din, so v naši občini povprečni neto osebni dohodki negospodarstva višji le še za 556 din. Dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1982 zahteva razporejanje sredstev za 'osebne dohodke v odvisnosti od prispevka d-ela delavcev k dohodku, upoštevaje doseženo rast dohodka in raven osebnih dohodkov ter rezultate pri izvozu na konvertibilno področje. Po merilih dogovora bi v gospodarstvu občine osebni dohodki v masi lahko narasli za 34,1 odst. v primerjavi s prvim polletjem lani ali za 17 odst. v primerjavi s povprečjem preteklega leta. Po periodičnih obračunih za I. polletje so izgube gospodarstva za 2,39-krat večje kot v enakem obdobju lanskega leta. Z izgubo so poslovali: v 000 din BOR Laško 11.626 RUDNIK Laško 6.676 KZ TOZD Proizvodnja in predelava mesa 1.231 TIM TOZD PGM 11.374 SKUPAJ: 30.907 Na področju ekonomskih odnosov presegamo res-olucijska predvidevanja. Izvoz smo povečali za 21 odst., uvoz pa zmanjšali za 36 odst. Po resoluciji naj bi izvoz realno narasel za 15 %, uvoz pa naj bi ostal na lanski ravni. Ob polletju dosegamo 57-odstotno pokritje uvoza z izvozom, oziroma 78-odst. pokritje konvertibilnega uvoza s konvertibilnim izvozom. Smo namreč ena redkih občin, kjer uvoz s klirinškega področja močno presega izvoz na to področje. Zato tudi dosegamo boljše pokritje konvertibilnega kot celotnega uvoza. Božo Šola ZAHVALA Ob odhodu v pokoj se sodelavkam najlepše zahvaljujem za prelepa darila, ki mi bodo drag spomin. Zahvala velja tudi tov. direktorici Pirkmajerjevi ter vodji oddelka tov. Metki Sieberer za prijazne poslovilne besede. Celotnemu kolektivu pa želim, da bi še naprej uspešno poslovali. Marica Štrukelj Nova prodajalna Pozornost V eni od prejšnjih številk našega glasila smo v članku o novem skladišču gotovega blaga omenili, da bo v pritličnem delu skladišča nova prodajalna. V teh dneh zaključujemo z deli v notranjosti trgovine, prav tako pa urejamo okolico in dostop do tega objekta. Dostop do nove trgovine je mogoč z obeh strani Celovške ceste prek ulice Jožeta Jame. Vzdolž apre-ture so urejena parkirišča, do katerih je speljan asfaltni uvoz z ulice Jožeta Jame, pešči pa lahko pridejo do trgovine že s pločnika na Celovški cesti po stopnicah. Neposredna okolica trgovine bo zasejana s travo in okrasnim rastlinjem. Notranjost trgovine se od sedanje prodajalne razlikuje predvsem po tem, da je ob treh stenah postavljena galerija. Na njej bodo razstavljeni naši ročni izdelki, pod galerijo pa bodo stojala za bale blaga. Pri vhodu stoji polkrožni zid, na katerem bo obešena tapiserija, pred zidom pa bo razstavljena sedežna garnitura, oblečena v naše blago ali podobni eksponati. Predvidevamo, da bo trgovina v nekaj 'tednih odprta. S tem bo kupcem močno olajšan dostop. Upamo pa tudi, da se bo tudi promet precej povečal. Božidar Velkovrh SEPTEMBER 14. do 17. V mlaju nastopijo z lunino spremembo šibkejše motnje zaradi prodora atlantskega zraka na kontinent. 17. do 24. Naraščanje oblačnosti z razširitvijo deževne cone. Istočasno padec temperatur. Noči hladne in ponekod jasne. 25. do 28. Postopno izboljšanje vremena s porastom temperature. Značilno jesensko mimo vreme. Ob obalah eventualno še nekaj padavin. OKTOBER Začetek lep, pozneje viharji in mrzlo. 1. do 4. Umirjeno jesensko vreme iz septembra se nadaljuje do 4., ko se bo nad Atlantikom pojavil nizek zračni tlak, kar bo imelo za posledico padavine in padec temperature. 4. do 15. Predvidoma umirjeno in toplo vreme z jutranjo meglo, ki bo ponekod 'ostajalo do opoldne. 14. do 17. Ponovno poslabšanje vremena zaradi spremembe vetrov, ki bodo pritekali od Atlantika proti severu. A. J. Koliko vam pomeni drobna pozornost ali spoštovanje sočloveka, verjetno ni potrebno posebej poudarjati, vendar so mnogi ljudje v takih primerih popolnoma brezčutni. V zadnjem času sem doživel vrsto primerov, iz katerih sklepam, kako malo pozornosti smo pripravljeni posvetiti sodelavcu. Nekdo mi je pripovedoval, da je sodelavki omenil, da je prejšnji dan praznoval svoj rojstni dan. Njen odgovor je bil »Mhm« in nič več. Ali je tako težko stisniti roko in z nekaj besedami zaželeti srečo sodelavcu? Tudi naslednji primer je lahko poučen. Dve sodelavki sta se srečali na poti na delo in ena je omenila, da je peljala otroka v vrtec, ki se ji je zdel prehlajen. Sredi dopoldneva so jo poklicali iz vrtca, ker je otrok imel visoko vročino. Morala je ostati nekaj dni doma, dokler otrok ni ozdravel. Ko se je vrnila na delo, je povedala sode- lavki, da je otrok ozdravel. Sodelavka jo je samo očitajoče pogledala, češ, kaj me obremenjuješ s svojimi problemi. Znanec mi je pripovedoval, da se je vračal z nedeljskega izleta. Na gorenjski magistrali mu je sredi hudega naliva počila guma. Zapeljal je avto na skrajni rob cestišča in postavil varnostni trikotnik. Vijaki, s katerimi je bilo pritrjeno zadnje kolo, so bili zarjaveli in jih ni mogel odviti. Začel je ustavljati avtomobile, da bi obvestili službo »Fomoč-informaci j e« v Kranju. Več kot pol ure ni ustavil nihče izmed stotin šoferjev, ki so vozili mimo. Končno pa je le imel srečo, da mu je nekdo ustavil in tudi pomagal odviti kolo. Ali smo res vsi egoisti? Ali res mislimo samo nase? Poskusimo storiti nekaj, da ne bomo pritrdilno odgovorili na postavljeni vprašanji! Vladimir Kočevar Spomin na srečanje upokojencev Naša upokojenka Kristina Knez nam je poslala pesem, v kateri je obudila spomin na letošnje srečanje upokojencev: Ko zopet leto je minilo dobili od Dekorativne smo obvestilo da skupaj se dobimo nekdanje delovne pogoje obudimo. Pri vhodu fant, dekle sta čakala V slovenski narodni noši čast izkazala na prsi rdeč nagelj sta pripela naša srca od sreče so žarela. Ko v tovarno smo stopili mladi generaciji smo neznani bili. Mi današnjo tehniko smo opazovali koliko truda smo nekdaj v delo dali. V jedilnici pogrnjene mize so bile dekleta mlada urno so se vrtile na mizo hitro so nosile da bi čimprej nas pogostile. Dekorativna s tem nas je počastila da gledališke pevce je povabila saj arije lepe sta nam zapela med nami umetnost je donela. Folklora lepo je zaplesala slovenske plese pokazala tudi pevski zbor ni pozabil na nas dal od sebe je prelepi glas. Čas prehitro je minil ker program res lep je bil Mi pa to smo jim želeli da bi mnogo uspeha pri delu imeli. ZAHVALA Spoštovani sodelavci! Petintrideset let dela med vami se je izteklo. Prišel je čas tudi za mene, da vas zapustim in odidem v zasluženi pokoj. Težko je slovo, saj tako obdobje med istimi ljudmi utrdi vezi, ki jih je težko kar naenkrat pretrgati. Imaš občutek, kot da si se na novo rodil in kar naenkrat ne veš, kaj bi počel. Vse se ti zdi nekako brez pomena. Kolo življenja se vrti za vse ljudi kakor urni kazalec in tega se ne da spremeniti. Ob tej priložnosti se zahvalim za iskreno pozornost, kolektivu pa tudi v bodoče obilo delovnih in poslovnih uspehov. Slavka Videnič Izdaja v 1500 izvodih DO Dekorativna, n. sol. o., Ljubljana, Celovška 280, tel. 554-241 — Uredniški odbor: Francka Rupar, Franc Pe-stotnik, Marjan Peklaj, Edvard Cepuš, Milan Kočar, Zoran Janič, Milka Klobučar, Branka Tušar, Marija Murn — odgovorni urednik — Tiska: Tiskarna Ljubljana, Tržaška 42, Ljubljana. — Po zakonu o javnem obveščanju (Ur. 1. SRS, št. 121-72) je glasilo oproščeno davka na promet.