LOVENSKI GOSPODA Izhaja vsako sredo Cene: Letno din 32—, polletno din 16—, četrtletno din 9—, inozemstvo din 64 — Poštno-čekovni račun številka 10.603 LIST LJUDSTVU V POUK iN ZABAVO Z MESEČNO PRILOGO „KMEČKO DELO" Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška 5. Telefon 21-13 Cene inseratom: Cela stran din 2000 —, pol strani din 1000—, četrt strani din 500—, '<» strani din 250—, »l i. strani din 125 — Mali oglasi vsaka beseda din 1 — Pred padcem Barcelone Obroč Francovih čet okrog katalonske prestolice Barcelone se vedno bolj zožuje in so bili nacionalisti 22. januarja že pri zadnji črti, ki bi naj obranila Barcelono. Položaj katalonskega glavnega mesta je postal nevzdržen, kakor hitro je general Franco v noči na 20. januar po srditih bojih zasedel mesto Ingualada, ki tvori ključ do poti proti Barceloni. Iz Ingualade so se umaknile rdeče čete proti mestu Villa-Frauca. Nacionalistične čete so se polastile tudi vseh vrhov severno in vzhodno od Ingualade. Francovi oddelki so zasedli dne 21. januarja dopoldne vojaško pomembno mestece Udeno, ki leži 5 km severozapad-no od Ingualade. Z zavzetjem mesta Arbo-sa so nacionalisti oddaljeni le še 25 milj od Barcelone. Arbos leži sredi med Vendrello in Villa-Franco. Mesto so zavzele maroške čete pod poveljstvom generala Jague. Na- Dve hudi nesreči Kanadsko štirimotorno potniško letalo »Cavalier« se je 21. januarja zvečer spustilo radi napak v motorjih iz višin na morje in oddalo brezžični klic »Potapljamo se«. Na pomoč je prihitel parnik »Eso«, kateri je našel preostanke letala in je rešil deset potnikov, ki so se držali letala in so bili vsi izčrpani. Tri člane posadke pogrešajo in so najbrž utonili. Ponesrečeni »Cavalier« je vzdrževal že poldrugo leto promet med Njujorkom in Bermudi. Ob cionalisti so zasedli tudi Clariano med Ar-bosom in morjem. Nacionalistični oddelki prodirajo v vseh odsekih. Dne 21. januarja so nacionalistične čete zasedle zjutraj mesto Vendrello na cesti med Tarragono in Barcelono. Mesto šteje okoli 5000 prebivalcev ter je važno križišče za promet med Lerido in Barcelono ter Villa-Franco in Vallsom. General Franco osebno vodi vse napade nacionalistov in je že parkrat v letalu preletel položaje, da si je ogledal bojišče in dal potrebna povelja generalom prodirajočih armad. Zgorajna slika najnovejših Francovih zmag in zasedb najvažnejših točk okrog Barcelone nam je dokaz, da je prestolno mesto pokrajine Katalonija pred padcem. Francova vojska, ki prodira ob morski obali, je bila 22. jaguarja oddaljena od Barcelone samo še 25 km. priliki nesreče je bilo lepo vreme, a kakor hitro je moralo letalo na morje, je nastala huda burja. Posadko so tvorili Angleži. Letalo je imelo s seboj vse priprave za reševanje. — V japonskem rudniku Kukoti je nastala strahovita eksplozija vnetljivih podzemeljskih plinov. Nesreča je zahtevala pri priči 60 mrtvih, nadaljnjih 70 rudarjev p: pogrešajo in se bojijo za njihovo življenje, ker so reševalna dela zelo otežkočena. Malifa in Jugoslavia V četrtek je prispel v Jugoslavijo italijanski zunanji minister grof Ciano. Na meji naše države ga je pozdravil na Rakeku v imenu predsednika naše vlade ban dravske banovine dr. Natlačen. Predsednik vlade dr. Stojadinovič se je sestal z grofom Cianom v Belju, kjer je bil prirejen lov. Politični razgovori so se vršili v Belju in potem v Beogradu, ki ga je italijanski zunanji minister v teku ne celih dveh let že drugič obiskal. Namen tega obiska, ki je vzbudil v mednarodnem svetu veliko pozornost, je v tem, da se poglobi in razširi sodelovanje med dvema državama, ki med njima vlada razmerje prijateljstva. Med našo državo in Italijo je že bila leta 1924 sklenjena pogodba prijateljstva, ki pa ni prišla takoj do pravega življenjskega izraza. Šele trgovska pogodba, ki je bila sklenjena med našo in italijansko državo in podpisana ob navzočnosti grofa Ciana v Beogradu 25. marca 1937, je postavila od-nošaje med obema sosednima državama na trdno podlago ter tako omogočila razmerje in sodelovanje, ki je v korist obema državama. Učinkovitost prijateljskega razmerja med Italijo in jugoslovansko državo, zasnovanega na težnjah ohranitve miru, naj bi se razširila — to je bil eden izmed glavnih namenov, ki je privedel grofa Ciana v našo državo — tudi na vso srednjo in južno-vzhodno Evropo. Italija zasleduje v tem delu Evrope, ki se je v teku preteklega leta deloma precej nevarno vzvalovil v razburkanih političnih valovih (priključitev Avstrije, okrnitev Češko-Slovaške), odločno in odkrito mirovno politiko. Jugoslavija je mednarodno priznan steber miru. Treba pa je na vsem ozemlju od Sredozemskega morja do mej sovjetske Rusije več takih stebrov, ki naj bodo trdni nosilci mirovne zgradbe, za katero se Italija toliko trudi. V to svrho hoče predvsem povezati našo državo z Madžarsko s prijateljsko p o,godbo, ki naj bo zgrajena na priznanju sedanjih državnih mej in zagotovilu narodne zaščite madžarski manjšini v naši držav". Slična pogodba bi naj ustvarila prijateljsko razmerje med Madžarsko in Romunijo, pri čemer naj bi naša država sodelovala. V vprašanju Sredozemskega morja, ki je v njem tudi naša država jako zainteresirana, zavzema Jugoslavija stališče, da se ohrani ravnotežje sil na osnovi statusa quo (sedanjega stanja). Pot, ki jo je izbrala v sporu med Italijo in Francijo, je stroga nevtralnost (nepristranost). V teh kratko označenih smereh so se vršili razgovori in dogovori o aktuelnih (dejanskih) zunanjepolitičnih vprašanjih med predstavnikoma italijanske in jugoslovanske zunanje politike. V razpravo so tudi "prišla go-r>odarska vprašanja, zadeva tr- Slovenski gospodar" — je izkaznica, da je vaša hiša katoliška in slovenska! Bombni atentati na Aiiglešhem V nulem tednu je bilo izvršenih na Angleškem nad 10 najhujših bombnih atentatov na elektrarne, daljnovode, plinarne in vodovode. Atentati so delo irskih nasilnežev, kateri zahtevajo, naj Angleži takoj umaknejo vse svoje posadke iz Irske, od- Velifta nesreča i@nii V Argentini v Južni Ameriki so obsežne pokrajine pod vodo in je radi naraslih rek ter poplav poginilo 10.000 glav živine. Ljudje so si oteli življenje na ta način, da so splezali na visoka drevesa, na katerih čakajo, da bo ponehalo deževje in vode ne bodo več naraščale. Najhuje se je razpih-nila argentinska reka Colorado. Radi izrednih nalivov so se nasipi vzdolž reke Colorado podrli, voda se je razlila in se je svet levo in desno od reke spremenil v eno samo ogromno jezero. Valovi te reke so porušili 16 vasi in so odnesli s seboj veli- pokMčejo vse državne uradnike in ukinejo vse angleške ustanove. Dobro pripravljene zarotniške organizacije so spravile na noge angleško policijo, ki se trudi s pomočjo irske, da bi izsledila krivce tajinstvenih bombnih napadov. kanske množine stavbenega lesa, ki je bil pripravljen ob obeh bregih reke. Plavajoči les je podrl železniški most čez reko pol ure pred prihodom vlaka. Pet vagonov vlaka je zdrvelo v razbesnele valove reke. Ponesrečeni vlak je vozil večji del železniške uradnike, kateri so znali plavati in so se obdržali nad vodo, dokler jim niso prihiteli na pomoč reševalni avtomobili z moštvom. Kljub požrtvovalnemu reševalnemu delu s pomočjo gasilskega čolna in lestev je utonilo pri železniški nesreči 24 ljudi. govinskih zvez in medsebojna gospodarska podpora. Važna točka razgovorov so tudi bili kulturni stiki med obema državama, ki bodo prišli v prid slovensko-hrvaški narodni manjšini v Italiji. Od sklenitve italijansko-jugoslovanske pogodbe v marcu 1937 so bile v življenju naših slovenskih in hrvaških bratov v Italiji mnogotere trdote odstranjene. Trdno upamo, da bo bla-godati poglobljenega prijateljstva med obema državama v še večji meri deležna slovensko-hrvaška narodna manjšina. Kal smo videli v Beograda? Beograd, 17. januarja. Naše čitatelje in volilce bo gotovo zanimalo, kake vtise imamo novo izvoljeni poslanci ob prvih sejah narodne skupščine. Velik ugled dr. Korošca Slovenski poslanci smo bili v Beogradu zelo prijazno sprejeti. To pa radi velikega ugleda in spoštovanja, ki ga uživa naš voditelj dr. Anton Korošec. Drugo, kar daje nam Slovencem poseben sloves, pa je dejstvo, da smo v Sloveniji pri voilitvah tako sijajno zmagali, kakor JRZ nikjer v nobeni drugi banovini. Ves Beograd ve, da je Slovenija po ogromni večini, tako v podeželju kakor v mestih, na strani dr. Korošca in JRZ, Vedeli so tudi to* da menda nikjer v državi niso nasprotniki uporabljali tako žalostnih sredstev kakor pri nas v Sloveniji, da bi uspeh. Posebno naglašajo povsod, kamor pridemo, da niti na ta način niso mogli zrušiti dr. Korošca v Sloveniji, da so se združili v skupno fronto komunisti, bivši orjunci, pofovci, socialisti, pucljevci, mačkovci in vsi drugi naši nasprotniki, pa so ostali tako majhni in poraženi, kakor še nikdar poprej. Ko je dr. Korošec zadnjič izstopil iz vlade, smo bili v Sloveniji neprijetno iznena-deni. Povsem drugače pa je bilo tu v Beogradu. Tu so vedeli, da dr. Korošec ve, kaj dela. Že prve dni, ko smo prišli v Beograd, so nam poslanci iz južnih krajev pa tudi drugi odličniki pripovedovali, da čaka dr. Korošca še velika naloga. Dr. Korošec v narodni skupščini Ko smo v ponedeljek, 16. januarja, prišli poslanci v veliko sejno dvorano narodne skupščine, smo zasedli središče dvorane, od koder imamo pogled na vse strani. Zanimalo vas bo gotovo, ako vam sporočimo, da je bil n^š voditelj dr. Korošec, ko je prišel v dvorano, aeio živahno in % veli kun navdušenjem pozaravljen ne samo od nas slovenskih poslancev, ampak od vse zbornice. Ploskanja in vzklikanja dr. Korošcu ni bilo kraja. Poslanci, ministri in senatorji s- od vseh strani prihajali k njemu, mu stiskah roke ter vzklikali. Dr. Korošec je prišel k slovenskim poslancem, vsakemu posebej je stisnil roko, povedal par bodrilnih in veselih besed. Takoj tam smo imeli posvet o našem delovanju. Ko smo bih poslanci po imenih klicani, da oddamo svoja poslanska pooblastila, je bil dr. Korošec zopet tako živahno pozdravljen od vse skupščine kot nihče drug. Te prizore bi si naj ogledali tisti »junaki« iz Slovenije iz nam nasprotnih vrst, ki iz znanega razloga brbljajo okoli, da je dr. Korošec odžagan. Vsi ti naj vedo, da sloves dr. Korošca menda še nikdar ni bil tako visok in tako častitljiv kot ravno sedaj. To je dovolj jasno znamenje, da ima dr. Korošec vedno veliko besedo in velik vpliv ¡v razvoju naše notranje politike. Dr. Korošec predsednik senata Kakor v novo izvoljeni skupščini, tako ima dr. Korošec tudi velik sloves v senatu. V ponedeljek, 16. januarja, je senat volil svoje predsedstvo. Dasiravno šteje senat okoli 80 članov in je med temi samo osem Slovencev, je bil pri volitvi predsednika izvoljen za predsednika senata naš voditelj dr. Korošec. Dobil je od 65 oddanih glasov 51, dočim so senatorji drugih strank oddali prazne glasovnice, ker so že v naprej videli, da bi s svojim kandidatom propadli. Zavrnitev nasprotnikov in delo naših poslancev za bodoče To sem vam napisal in vam sporočam iz jugoslovanske prestclice z namenom, da lahko zavrnete tiste mačkovce in njihove družabnike v Sloveniji, ki še vedno lažejo in kričijo po slovenskih vaseh, da je dr. Korošec vržen iz vlade in da ga nihče ne mara. Povem pa tudi to, da se tu v Beogradu živa duša ne zmeni za dr. Kramer-ja, Puclja, dr. Mačka ali pa za kakega dr. Reismana, dr. Pirkmajerja, dr. Kukovca in slične. Tu se sedaj poslanci pripravljamo za zakonodajno delo v korist našega ljudstva. Po ministrstvih se sedaj pripravljajo na nov državni proračun in slovenski poslanci se vsak dan posvetujemo, kako bi mogli čim bolj koristiti svojim volilcem in narodu. Žalostna volilna slika s Hrvaške Te dni zaseda tako zvani verifikaeijski odbor, ki smo ga izvolili v torek, 17. januarja. Verifikaeijski odbor odloča o tem, kateri poslanci so bili pravilno izvoljeni in kateri ne. Iz Slovenije je prispela samo neka malenkostna pritožba, dočim je največ utemeljenih pritožb proti volitvam na Hrvaškem. Tam so mačkovci izvajali tako nasilje in počenjali na posameznih voliščih take protizakonitosti, da se to početje mora studiti vsakemu poštenemu človeku. Mačkovci so že v naprej grozili, da bodo tistim, ki bodo volili Stojadinovičevo listo, požgali hiše, posekali sadno drevje in vinske trte, da bodo tiste, ki kandidirajo za dr. Stojadinoviča, oziroma JRZ in bodo volih proti dr. Mačku, pobili. Mačkovci so vse to res izvajali. Mnogo je primerov, ko so pristašem JRZ požgali poslopja in jim požagali ter posekali najlepše sadno drevje in vinsko trto ter so skoro do smrti pobili več volilcev in agitatorjev JRZ. Na volirčih so rabili silo ter so v volilne sezname kar pisali glasove za dr. Ma^ka, ne da 'bi vsi volilci prišli na volišče. Samo na tak način je dobil dr. Maček na Hrvaškem to''ko glasov. Verifikaeijski odbor bo sedaj te stvari razmotrival. Vendar, da se Hrvati ne bodo pritoževali, jim bodo poslanski mane .ti najbrž vkljub temu potrjeni. Dr. Maček ima smolo s svojimi poslanci Tako zvana njegova združena opozicija ne drži in se hudo krha. Nad 20 poslancev, ki so bih izvoljeni na listi dr. Mačka, je že pokazalo dr. Mačku hrbet in so prišli v Beograd. Samo okoli 40 poslancev od 370 je ostalo z dr. Mačkom doma za pečjo. Računa pa se, da bo tudi od teh polagoma eden ali drugi prisopihal v Beograd in da bo nazadnje dr. Maček ostal v zapečku z bore maloštevilnimi poslanci. Za danes naj zadostuje to splošno poročilo. Ako bo zopet kaj posebno novega in važnega, vam bom zopet napisal za »Slov. gospodarja«. Do tedaj pa vsi prijatelji pozdravljeni ! V NAŠI DRŽAVI Verifikaeijski odbor na delu. Prvo zasedanje novo izvoljene skupščine je bilo zaključeno z izvolitvijo verifikacijskega odbora, kateri bo natančno pregledal in pripravil za skupščino vse važnejše dogodke, kateri so se zgodili med zadnjimi volitvami. Za volitve verifikacijskega odbora sta vložila listi: poslanski klub JRZ in združena opozicija. Nosilec JRZ liste je bil bivši predsednik narodne skupščine Stevan Cirič. Na tej listi sta prišla v verifikaeijski odbor od Slovencev dr. Anton Ogrizek in Albin Šmajd, kot njuna namestnika pa Fr. Bajlec in Karel Gajšek. Nosilec opozicijske liste je bil dr. Miloš Tupanjanin. V verifi-kacijskem odboru ima JRZ 19 članov, opozicija pa 2, ki pripadata skupini bivših zemljoradnikov. V DRUGIH DRŽAVAH Bolgarski kralj v Rimu pri poroki. Bolgarski kralj Boris se je mudil zadnje dni minulega tedna s spremstvom v Rimu in je prisostvoval poroki princezinje Marije Savojske s princem Luisom Bourbonskim. Nova vlada na Slovaškem. Predsednik češko-slovaške republike dr. Hacha je imenoval na predlog predsednika slovaškega parlamenta novo slovaško vlado. Ministrski predsednik in notranji minister je dr. Tiso; prometni minister Turčanski, pravosodni Jožef Sivak in finančni Teplanski. Iz vlade je izpadel dosedanji minister za pro-sveto Černak. Svečana otvoritev avtonomne slovaške zbornice. Avtonomna slovaška zbornica je bila slovesno otvorjena 18. januarja v prostorih vseučilišča v Bratislavi. Otvoritve so se udeležili poleg vseh 63 poslancev, kolikor jih šteje slovaški deželni zbor, in vseh članov slovaške avtonomne vlade tudi predsednik češko-slovaške osrednje vlade Beran, vojni minister general Sirovy, predsednik osrednje zbornice Malypetr in predsednik senata Soukup. Po službi božji v jezuitski cerkvi je bila najprej zaprisega Hhnkove garde, nakar j^ sledila svečana otvoritev deželnega zbora. Prvo sejo je otvoril najstarejši poslanec dr. Budaj. Sledila je zaprisega poslancev, kateri so potem izvolili za predsednika deželnega zbora tajnika Slovaške ljudske stranke Sokola. Po izvolitvi še dveh podpredsednikov in stalnih odborov je bila po govoru novega deželnozborskega predsednika Sokola prva seja zaključena in bo sklicana prihodnja pismeno. Avtonomna vlada Karpatske Ukrajine razširjena. Predsednik češko-slovaške republike je imenoval za tretjega člana vlade Karpatske Ukrajine generala Leva Prhalo, dosedanjega poveljnika vzhodne Slova- Samo do 31. januarja 1939 imate čas, da pridete v seznam onih naročnikov, katerim zavaruje Slovenski gospodar njihovo stanovanjsko hišo v slučaju požara. Pošljite zato pravočasno celoletno naročnino v znesku 32*— dinarjev. ške in Karpatske Ukrajine. Imenovanje omenjenega generala je izzvalo v ukrajinskih krogih presenečenje ter toliko nejevoljo, da je predsednik avtonomne ukra-¡jinske vlade dr. Vološin proti temu imenovanju brzojavno ugovarjal pri predsedniku osrednje vlade Beranu in predsedniku republike dr. Hachi. Z ozirom na nejevoljo rusinskega ljudstva general Prhalo svojega mesta kot minister ni nastopil in se je vrnil v Prago. Volitve v Karpatski Ukrajini. Volitve v avtonomni deželni zbor Karpatske Ukrajine bodo 12. februarja. Izvoljenih bo 32 poslancev. Madžarski zunanji minister obiskal Berlin. V minulem tednu se je mudil madžarski zunanji minister Czaky dva dni v Berlinu. Sprejel ga je kancler Hitler. Imel je več posvetovanj z nemškim zunanjim ministrom Ribbentropom, maršalom Gorin-jgom, Hitlerjevim namestnikom Hessom in iz raznimi drugimi nemškimi vodilnimi osebnostmi. Vsi pogovori so potekli v duhu popolnega soglasja in poglobitve prijateljstva med obema državama. Dunajski cesarski grad sedež narodno-socialistične stranke. Bivši dunajski cesarski grad Schonbrunn preurejajo za glavni stan narodno-socialistične stranke. Nekdanje sobe in dvorane avstrijskih cesarjev so že določene za bivališče kanclerja Hitlerja, ki bo obiskal Dunaj vsako leto za več dni. Poletni oddih bo izrabil Hitler za bivanje na Solnograškem v gradu Klees-heim, nekdanji prestolici solnograških nadškofov. Nemški zunanji minister se bo mudil dva dni v Varšavi. Zopetno zbližan je med Nemčijo in Poljsko, o katerem smo že poročali, je rodilo obisk nemškega zunanjega ministra Ribbentropa v Varšavi. Ribbentrop bo prispel v prestolico Poljske 25. januarja. Obisk bo trajal s pojedinami, sprejemi in političnimi razgovori do 27. januarja. Novi predsednik nemške državne banke. Kancler Hitler je odstavil dosedanjega več- letnega predsednika nemške državne banke dr. Schachta in je bil imenovan na njegovo mesto gospodarski minister dr. Funk, ki je eden najbližjih sodelavcev maršala Goringa, kateri je vodja nemškega štiriletnega gospodarskega načrta. Beleženo spremembo tolmačijo v tem smislu, da je Nemčija v hudih denarnih težavah. Nova belgijska vlada. Pod predsedstvom socialista Spaaka je bila preosnovana belgijska vlada, v kateri je sedaj pet socialistov, pet katoličanov, trije liberalci in eden izven strank. Predsednik francoske republike pojde v London. Predsednik francoske republike Lebrun bo biskal 21. marca s svojo soprogo London, kjer bo ostal tri dni in bo s tem vrnil lanski obisk angleškega kraljevskega para, V teku zimske ofenzive in še pred odločilnim pohodom na glavno mesto rdeče Katalonije — Barcelono, so zasedle Fran-cove čete 7500 kvadr. kilometrov katalonskega ozemlja ter so zajele nad 40.000 ujetnikov z ogromnim vojnim materialom. Po podatkih rdeče vlade je v njeni posesti še 12 glavnih pokrajinskih mest, v Fran-covi pa 38. Nacionalistična Španija obsega 369.672 kvadr. kilometrov s 14 milijoni prebivalcev, rdeča pa 135.588 kvadr. kilo- Izgnani judje bodo vendarle dobili zatočišče. Na jude se je spravila skoro vsa Evropa, kateri pa prednjači v tem oziru Nemčija. Dolgo časa je vznemirjalo Nemce in Angleže vprašanje: Kam z izgnanimi judi, katerih se otepa vsakdo v Evropi ? Sedaj je prispela iz Amerike vest, da se je vlada republike San Domingo na otoku Haiti, ki je dvakrat tako velika kot Palestina, odločila, da sprejme na svoja še nenaseljena zemljišča 100.000 evropskih judov in drugih izseljencev. Generalni konzul omenjene republike v Londonu je izdelal za izvedbo te naselitve podroben načrt, katerega je že predložil svoji vladi. Načrt predvideva priznanje samoupravnih pravic vseljen-cem in zagotovila, da jih oblast ne more izgnati s področij republike. Judje bodo zasedli neobljudene predele in si bodo tam zgradili svoje nove domove, vasi ter mesta. metrov z 8 milijoni prebivalcev. Po številnih zmagah je v Kataloniji zmagovita Francova armada na pohodu do končnega cilja v tej pokrajini, na Barcelono Da se bo Franco sigurno polastil vse Katalonije z Barcelono, je v prodiranju levo krilo njegove katalonske armade proti mestu Seo de Urgel visoko v Pirenejih. Z zasedbo te postojanke bo presekana zveza s Francijo. Novice iz španske drlail Umske volite Pravda zaradi bolh Iz Budimpešte poročajo tole zanimivost: Tamkaj je gostovala cirkuška družba iz Debre-cina. Eden izmed te družbe je stanoval pri neki gospe, ki je bila na glasu nenavadno snažne ženske in gospodinje. Gospodinja je vsako jutro čistila stanovanje in trebila mrčes, da je bilo stanovanje vedno čisto. Za pobijanje bolh je porabljala poseben prašek, s katerim je uničila vse bolhe. Ko je nekega jutra iskala bolhe v stanovanju, jih je nekaj odkrila ter jih takoj pokončala s praškom, žal pa so bile tiste bolhe iz-vežbane, saj je cirkuški umetnik z njimi nastopal pri predstavah. Cez dvajset bolh je nesrečna ženska tako pokončala dn vse so bile izvežbane. Ko je prišel umetnik do- V mrežah greha 3 Nina se je smehljala. Štefanu se je zdelo, da je še lepša, kakor je zunaj mislil. Občudovaje jo je gledal. Nina je to opazila in bila vesela. »Jutri zvečer me boste lahko videli, če boste hoteli!« je odvrnila. »Ali naj sem pridem?« je veselo vzkliknil fant. Srce mu je tako močno utripalo, da se je bal, da mu bo razneslo prsi. »O, ne! Sem nikakor ne hodite! Prihodnjič vam povem, zakaj ne. Pridite — pridite k mostu. Sedaj pa pojdite! Lahko noč!« Štefanove noge se niso hotele premakniti. Fant je ko začaran strmel v Nino. »Nina!« se je zaslišal iz druge sobe godrnjav ženski glas. »Da! Takoj!« Prst je dala na usta. S tem je opomnila Štefana, naj molči. Ko je videla njegovo obotavljanje, je stopila k njemu, ga prijela za glavo in poljubila na čelo. »Nina!« se je oglasil prejšnji glas. »Kdo je v sobi?« Dekle je potisnilo Štefana iz sobe ter zaprlo vrata. Fant je ko v sanjah taval proti ulici. Zrak je bil hladen. Ena stran ulice je bila temna, druga razsvetljena. Štefan se ni zmenil za okolico. »Nina Mateskas! Moj Bog! Nina Mateskas!« je ponavljal šepetaje, med tem ko je počasi korakal proti domu. 3. Štefan skoraj vso noč ni zatisnil očesa. Strmel je v strop in sanjal o Nini in bodočnosti. V duhu je zrl toplo družinsko gnezdo. Zjutraj je bil ves razigran. Med oblačenjem si je polglasno pel in žvižgal. Mati ga je začudeno opazovala. »Danes si pa zelo dobro razpoložen,« je pripomnila, ko je v kuhinji sedel za mizo k zajutrku. »Zakaj ne bi bil! Saj sem mlad in zunaj je pomlad!« »Da ... Ponoči si govoril v spanju.« »Vroče je bilo, morda radi tega.« »Ne, ne. Nekaj drugo mora biti vzrok.« »Kaj?« »Ne vem. A zdi se mi, da nekaj ne bo v redu. Take občutke imam ko pred očetovo smrtjo. Kakor da bi kaka nesreča prežala na naju.« Materin obraz je bil rumenkast in poln gub. Štefan je zrl v ta obraz in pomiloval mater, ker je vedel, da ponoči ni mogla spati. A sama si je kriva. Zakaj pa se vznemirja za vsako malenkost... »Kaj vam je? Morda vas spet muči revmatizem?« je vprašal sočutno. »Ne. Ni revmatizem kriv. Toda...« »No, kaj?« ji je segel sin v besedo. V r edini je na pohodu Francov general Valina, kateri je zavzel važno mesto Cer-vera in koraka na Manreso, ki je središče katalonske vojne industrije. Desno od skupine generala Valine hoče armadni zbor prostovljcev zavzeti mesto Igualada, ki leži v podnožju Montserata (1288 m). Francov general Solehage, kateri je zavzel važno obmorsko pristanišče Tarrago- na, koraka ob morski obali naravnost proti Barceloni. Francovo brodovje je dobilo v Tarrago-ni izborno obmorsko oporišče in je s tem omogočen napad na Barcelono tudi z morske strani. Rdeči, kateri so poleg moških poklicali v vojno službo zadaj za fronto vse ženske od 17. do 53. leta, so zgradili okrog Barcelone tretjo in zadnjo katalonsko obrambno črto. i »Domovina« ne more prikriti svojih tajnih naklonjenosti za opice, ker mnogokrat piše o njih. Saj pa opice to tudi zaslužijo kot »pradedi« človeškega rodu. Darwin-Haeeklov krivi nauk uči, da človeški rod izhaja iz opičjega. Ker je ta nauk »Domovini« pri srcu. zato čestokrat objavlja take reči, ki bi mogle biti v prid temu izmišljenemu nauku ter preproste ljudi sprijazniti z vzvišeno mislijo opičjega pokolenja. V zadnji številki hoče »Domovina« svoje bralce prepričati, da imajo tudi opice svoj jezik. Pa še kakšen! V začetku svojega sestavka o opičjem jeziku zabeležuje ta »napredni« podeželski list vprašanje nekega nemškega učenjaka, ali morda človeška govorica ne izvira iz govorice živali. V pritrditev temu vprašanju »Domovina« tako zaključuje svoja izvajanja o opičjem jeziku: »Na zemlji živi še sedaj vrsta divjih človeških plemen, ki tudi ne znajo več kakor s čudnimi goltanskimi zvoki izražati priproste pojme svojega vsakdanjega življenja.« »Domovina« je v svoji občudovanja vredni znanstvenosti ostala dolžna svojim bralcem imena vsa- nekaterih iz »vrste divjih človeških plemen«, kojih govorica obstoja samo v proizvajanju »čudnih gol-tanskih zvokov«. Pomilovanja vredni bralci, ki morajo »goltati« takšno modrost ter se dati pitati s takšno napredno omiko! »Kmetski list« očita 18. januarja našim kmetom licemerstvo, radi česar je med nji- mi tu in tam zamrl naravni čut za pravo in nepravo ter se je človek začel polagoma vdajati valu nemorale na gospodarskem, kult _ nem in političnem polju. Naj gre, tako moralizuje ta papirnati kmetiiec, za čisto neznatno prodajanje jajc, malin ali kakega še bolj skromnega predmeta, ali pa za veliko dobavo lesa, krme ali česa drugega, vedno se ¿al le prerado zgodi, da ku- pec ne dobi tega, za kar se je domenil. »Kmetski list« torej očita kmetu lažnivost in krivičnost pri prodaji njegovih pridelkov. Ali ne bi ta čudni »kmetski« časopis storil bolje in ravnal pravičneje, če bi si malo bolj ogledal kupca kmetijskih pridelkov? Kako pa postopajo mesarji, prekupčevalci in razni kupci s kmetom? Ali mu nudijo pravično ceno? Tu bi bilo mesto, da se »Kmetski list« iznebi svoje moralne pridige. Zakaj to so tisti ljudje, ki je v njih le premnogokrat zamrl naravni čut za pravo in nepravo in ki jih je zajel val nemorale, ker iztiskajo iz kmeta njegove pridelke po najnižji, včasih sramotni ceni. Kdaj pa so se kmetje »Kmetskemu listu« tako zamerili, da jih obsipuje s tako neutemeljenimi očitki ter jih obtožuje hinavstva in klečeplaškega licemerstva? To se je zgodilo 11. decembra, ko so slovenski kmetje pri volitvah odklonih laži-svobodo-miselno in naprednjaško JNS-kmetijstvo. Da so prav storili, to dokazuje pisanje »Kmetskega lista«. Vedno ostrejši proticerkveni ukrepi. Na- rodncsocialistični režim v Nemčiji nadaljuje in poostruje svoje ukrepe proti krščanstvu in cerkvi. Predvsem sta dve točki, okoli katerih se sedaj osredotočujejo na-rodnosocialistični napadi: samostani in šole. Odprava samostanov je sedaj na dnevnem redu. Samostani so obdani od vohunov, ki imajo nalogo, da nabirajo obtežil-ne dokaze, ki služijo oblasti kot pretveza, da se deložirajo (preženejo) redovniki ter pridejo zgradbe in ostala posest v državno last. Kjer so prej stanovali, molili in učili redovniki, se naselijo financarji, orožniki vojaki ah člani napadalnih in zaščitnih oddelkov. V Innsbrucku je bilo ukinjeno katoliško vseučilišče, ki so ga vodili jezuiti, in zaplenjen velik zavod, kjer so se prej vzgajali in izobraževali dijaki. Zaplenjena so bila tudi posestva opatij Zwettl in Gott- weig, zaprli so samostan patrov servitov v Innsbrucku, ista usoda tudi čaka opatijo v Wiltenu. Kar se šole tiče, se vedno bolj raz-kristjanjuje. V vseh šolah je pre o i in raztolmačen učencem oblastven odlok, s katerim se učenci osvobojujejo vsake obveze, da bi se morali učiti veronauka in obiskovati službo božjo. Za učence izpod 14 let zadostuje izjava staršev, da ne želijo verskega pouka svojim otrokom, učenci nad 14 let starosti pa odločajo o tej zadevi sami, njih niti starši ne morejo siliti. Učitelji in kateheti ne smejo v tej stvari dati učencem nobenih nasvetov, župniki ali katehetje ne smejo za prejemanje sv. zakramentov določiti kak dan, ko je šolski pouk, marveč samo takšen dan, ko ni pouka. V nekdanji Avstriji je novi režim odpravil praznik sv. Leopolda, zaščitnika Avstrije, in prelep praznik brezmadežnega »Nič!« je odkimala mati. Ni vedela, kako bi mu povedala, zakaj ni mogla spati. Vzdihnila je in nato vprašala: »Ali boš delal danes popoldne?« »Da. Saj veste, da rabiva denar.« »Veliko soboto popoldne? Ob sobotah popoldne je vendar prosto.^ »Da, tako bi moralo biti. Obljubili so nam, a obljubo tudi snedli. Pravijo sicer, da je delo ob sobotnih popoldnevih prostovoljno, toda po nekajkratnem izostanku dobi delavec odpustnico. Tako smo prisiljeni delati, če se nočemo izpostaviti nevarnosti odpusta.« »Strašni trinogi! Toda videl boš, da bo Bog kaznoval tako nasilje.« »Sicer pa nič ne de, če popoldne moram delati. 'Javno je, da bom ob večerih prost.« Na Nino je mislil. Čez čas je nadaljeval: »Če bomo spet morali ob večerih do devetih delati, potem se več ne izplača živeti. Sicer pa sploh nočem dolgo ostati pri tej umazani družbi.« »A kaj boš storil, Štefan?« »Naučil se bom angleščine, potem morda dobim zaposlitev v kaki trgovini. In ko bom že imel nekaj prihrankov, bom sam otvoril trgovino.« »Da, da, to bi bilo lepo. Toda ...« »Na ,toda' ne mislite,« jo je prekinil sin. »Gotovo se mi bo posrečilo.« Potem je izpil kavo in odšel. Ob sedmih je moral biti v tovarni pri svoi°rv. ^-•-•"'nskem stroju. Štefan se je ta dan z veseljem lotil dela. Glede žensk še ni imel izkušenj in ta neizkušenost je še povečala, čar srečanja z Nino. Do sedaj še nobeno dekle ni naredilo nanj takega vtisa ko ona. Venomer je samo na to mislil, da se je po srečanju z Nino zanj začelo novo življenje. Tovariš Peter, ki je delal pri sosednjem stroju., je opazil Štefanovo dobro voljo. »Kgko to, da si danes tako židane volje?« je vprašal. »Nocoj imam ljubavni sestanek!« je odgovoril Štefan. »S kom?« »Z dekletom, ki sem ga sinoči prvič videl.« »Ali je lepa?« »Ko pravljična kraljica, o kateri sem čital, da so ji ljudje svilo in cvetlice stlali pred noge, da ji ni bilo treba stopiti v blato. Peter, ne moreš si predstavljati njene krasote! Začarala me je. Če bi mi rekla: pojdi, pobij deset ljudi in požgi deset mest, potem bom tvoja žena — bi jo najbrž ubogal.« Peter se je smejal tovariševi navdušenosti. Spoznal je, da je Štefan začetnik v ljubavnih stvareh. »Kako se pa imenuje?« »Nina Mateskas.« Tovariš se je zarežal. »Zdi se mi, da jo poznam. V nedeljo ponoči sem jo videl na gasilskem balu. Tudi jaz sem poskusil pri njej srečo, a mi ni uspelo. Povej, kako si začel z njo :< (Dalje sledi) mov in ni več našel svojih bolh. se je razjezil ter je v togoti razbil pohištvo svoje gospodinje. Sedaj sta oba pred sodiščem. On toži gospodinjo zaradi svojih bolh, ona pa njega zaradi razbitega pohištva. Dediči do dvanajstega kolena že 16 let se vleče v prestolnem mestu Belgije, Bruslju, zapuščinska razprava po Delfini Or-layevi, ki je v svoji oporoki določila, da se ima njeno večmilijonsko premoženje razdeliti med sorodnike do dvanajstega kolena. Oblasti so morale v ta namen izgotoviti rodovnik, in to delo je trajalo več let. Ugotovili so, da prihaja v poštev za dedščino 4760 oseb. Med čakanjem na razdelitev dedščine je umrlo že 150 sorodnikov, rodilo pa se je 55 novih upravičencev. spočetja Marijinega; ta dva dneva so otroci morali v šolo. Učitelji glasbe ne smejo vežbati otrok v cerkvenih pesmih. V šolah se smejo učiti samo narodne, vojaške in narodnosocialistične pesmi Ker se ponekod še vedno nahajajo po učilnicah učitelji »stare šole«, ki še spoštujejo vero, jim zveza narodnosocialističnih učiteljev to preprečuje. Tako je ta zveza poslala učiteljem v okraju Fiirstenfeldbrucku pri Mo-nakovem vprašanje s temi točkami: 1. Ali se nri vas še vedno poučuje sv. pismo? 2. če se uči, iz katerih razlogov? 3. Če se uči, kako morete pouk sv. pisma spraviti v sklad s svojim plemenskim prepričanjem? 4. Ah želite, da se ustavi pouk sv. pisma? 5. Ah še vršite službo organista? 6. Če, iz katerih razlogov? 7. Ali boste opustili to službo ? 8. Ste H član stranke ? Odgovor na vse točke obvezen. — Tako se vrši pritisk na tiste učitelje, ki so ostali zvesti veri svojih očetov in bi radi v njej tudi vzgajali šolsko deco. Judje in krst. Judje se morajo prav tako krstiti kakor vsi nekrščeni. Zanje ne veljajo posebni predpisi. Da se more kdo dati krstiti ter biti sprejet v katoliško Cerkev, morajo biti prej izpolnjeni od cerkvene oblasti predpisani pogoji. Med zahtevami je ena glavnih: 1. čist namen, ki ga ne smejo prepletati zgolj samopašne zemeljske težnje; 2. vera v osebnega Boga, njegovo razodetje in njegove ustanove; 3. zadostna poučenost v krščanskih resnicah, ki jih je treba verovati, in v krščanskih dolžnostih, ki jih je treba izpolnjevati. Ti predpisi so stari in ne vsebujejo nič novega. Nov pa je po nekaterih krajih pojav, da se judje prijavljajo v mnogo večjem številu s svojimi željami po krstu kot se je to prej godilo. To ni znamenje časa, marveč nasledek stiske, v katero so prišli judje zadnji čas v raznih državah. V prejšnji številki »Slov. gospodarja« smo omenili »varnostne« ukrepe, ki so jih poljski škofje odredili v vprašanju krščevanja judovskih oseb. Judovski beg h krstilniku narašča tudi na Madžarskem, kjer so že tudi začeli vznikati proti-judovski zakoni. Ogrski primas kardinal Szeredy je dal duhovščini v tem oziru potrebna navodila. Na eni strani je grajal absolutno odklanjanje vseh judovskih pri javljencev za sv. krst, ki so ga začeli prak-ticirati nekateri duhovniki. Na drugi strani pa je opozoril na to, da se morajo duhovniki strogo ravnati po tozadevnih cerkvenih predpisih ter skrbeti, da se izpolnijo vse zahteve, zlasti tudi čas in vsebina priprave za sprejem zakramenta sv. krsta. V naši državi je med judovstvom opazen večji pokret za vstop v katoliško Cerkev osobito v Bački in Banatu. Zato sta beograjski nadškof dr. Ujčič, čigar škofija sega tudi v Vojvodino, in subotiški škof Bu-danovič izdala duhovščini potrebna navodila v smislu cerkvenih predpisov. Novice Osebne vesti Znan kapucinski duhovnik umrl. V kapucinskem samostanu v Škofji Loki je preminul g. Jožef Lapuh, samostanski vikar. Rodil se je leta 1882 v Brežicah. V red kapucinov je stopil leta 1900 in je prejel v Trstu mašniško posvečenje leta 1905. Bil je na delu kot duhovnik med drugim dolgo časa v Celju ter v Ptuju, kjer je bil tudi gvardijan. Rajnemu svetila večna luč, samostanski družini naše sožalje! Nesreče Slamoreznica mu odrezala roko. V Bohovi pri Mariboru se je zgodila 20. januarja huda nesreča. Franc Frangež, 60 letni posestnik, je bil zaposlen pri slamoreznici na električni pogon. Z roko je zašel med strojevo zobovje, ki so mu jo potegnili med nože. Preden so ustavili slamoreznico, so mu odrezali noži štirikrat roko od prstov do zapet ja. Frangež je obležal nezavesten radi izgube krvi in so ga prepeljali v mariborsko bolnišnico. Nesreča med bratoma. Ivan Fazarin, finančni starešina v Apačah, je pozabil doma na Tratah službeno pištolo, v kateri je še tičal en naboj. Ker je bil oče v službi, mati pa je hudo bolna v mariborski bolnišnici, so bili otroci sami v stanovanju. Desetletni Ladislav je iztaknil očetovo orožje in se je igral z njim. Naenkrat je odjeknil strel in krogla je zadela petletnega Hermana v levo roko in mu še ranila prsa. Transmisija smrtno razmesarila 18 letnega fanta, Na parni žagi g. Antona Pe-triča v Žadovinku pri Krškem je bil zaposlen 18 letni delavec Franc Marolt, kmečki sin iz Leskovca. Pri cirkularki je naenkrat zdrknil jermen z jermenika. Marolt se' je spravil sam na delo, da popravi jermen. Ko je namestil jermen, ga je zagrabila transmisija za roko in obleko ter ga je večkrat obrnila. Zavrtljaji so bili tako siloviti, da je odtrgalo neprevidnemu fantu desno nogo pod kolenom in jo pognalo meter str^n od kolesa. Hudo ponesrečenega so takoj naložili na avto in so ga hoteli prepeljati v bolnišnico v Krško, a je izdihnil med prevozom. Ključavničarski vajenec smrtna žrtev avtomobilske nesreče. V Ljubljani je zbil tovorni avto pod svoja kolesa 15 letnega ključavničarskega vajenca Marjana Silo, katerega so oddali v bolnišnico s strtima nogama ter z raztrganim trebuhom in črevesjem. Mladi fant je kljub največji skrbi zdravnikov podlegel prehudim poškodbam. Prepustit« odslej mirne duše meni skrb za nego svoje kože? Edino, kar morate storiti, je to, da redno mažete kožo z Ni-v e o. Zakaj samo Nivea vsebu-> je Eucerit, najboljše okrep-čevalno sredstvo za kožo. Z njim vpliva Nivea blagodejno na kožno staničje. Nivea Vam ohranja kožo mladost-n o in krepko, celo ostro vreme ji ne more škoditi. Zato si kupite še danes Niveo; bolje je namreč bolezen preprečiti kakor se zdraviti! Otrok podlegel opeklinam. V Župečji vasi, občina Sv. Križ na Dolenjskem, je pustila žena cestarja in posestnika Franca Zorka samo za par trenutkov samo svojo triletno hčerkico Majdico. Otrok se je približal štedilniku, na katerem se je kuhalo kosilo, in je prevrnil po sebi poln lonec vrelega kropa. Vse opečeno dekletce so prepeljah koj po nesreči v bolnišnico v Brežice, vendar ji ni bilo več pomoči. Razne požarne nesreče. Nočni požar je uničil v Škofji Loki ostrešje delavnice mizarskega mojstra in posetnika Ivana Okorna, ki ima svojo domačijo na koncu trga. Radi vetra je bila v največji nevarnosti vrsta hiš in gospodarskih poslopij, katera so pa oteli gasilci po silnem naporu in so omejili ogenj na Okornovo delavnico. V Slovenjgradcu je zgorela 40.000 din vredna hiša pismonoše Felterja. Škoda je le delno krita z zavarovalnino. — V bližini Herbersteinovih gozdov v Novi Krčevini, občina Grajena pri Ptuju, je zgorela domačija posestniku Adolfu Belinger. Škode je 15.000 din, zavarovalnina pa znaša 35.000 din. Pod sumom požiga zaradi zavarovalnine je bil gospodar izročen sodišču. — Prav tako je v Novi Krčevini uničil ogenj 12.000 din vredno viničarijo po-sestnice Elizabete Vodanove. Tudi v tem primeru gre za požig iz maščevanja in so orožniki aretirali osumljenca. — V Rogoz-nici pri Sv. Lenartu je pogorelo gospodarsko poslopje posestniku Jožefu Benku. Z zgradbo so zgoreli vsi poljski pridelki, orodje, gospodarski stroji in vozovi. Rešili so samo živino. Domnevajo, da je bil tudi pri Benku ogenj podtaknjen. — Na Vurmatu v Dravski dolini je v noči zgorel mlin posestnika in mlinarja Rudolfa Rav-njaka, ki je stanoval v mlinu s svojo družino. Ravnjakovi so si komaj rešili golo življenje. Požar je nastal radi slabega dimnika, skozi katerega se je vnel tram v strehi. Bazne noviee 70 letni jubilej znane mariborske tvrdke. Mariborska tvrdka M. Berdajs, ki je znana po deželi po svoji zalogi vsakovrstnih semen, slavi letos 70 letnico obstoja. Veletrgovino je ustanovil leta 1869 v Mariboru Martin Berdajs iz Save pri Litiji. Podjet- je se je razmahnilo najbolj pod njegovim sinom Vilkom, ki je kupil Mariborski grad in je imel v njem po vsem Slovenskem Štajerskem znano veletrgovino, katero vodi po Vilkovi smrti ob njenem 70 letnem jubileju njegov naslednik, pastorek g. inž. Adolf Stergar. K 70 letnici naše iskrene častitke! Pri žrebanju knjižnih nagrad Družbe sv. Mohorja je zadela prvo nagrado — 100 vezanih knjig Mohorjeve knjižnice — številka 10. Nadaljnje nagrade dobe po vrstnem redu številke: 466, 645, 535, 313, 99 570, 36, 543, 435, 247, 472, 569, 95, 447, 329, 448, 347, 523, 594, 471, 184, 219, 639, 232, 548, 606, 412, 158, 115, 441, 272, 230, 199, •39, 503, 15, 679, 490, 641, 375, 464, 59, 428, 19, 23, 51, 637, 590, 338. Lastniki izžrebanih številk naj pošljejo svoje kupone Družbi sv. Mohorja v Celju, Iti jim bo dostavila nagrade. 142 Vsega zdravilstva dr. Viktor Tominšek v Celju, Kralja Petra 33, zdravi posebno oči, ušesa, nos, vrat, grlo. 126 »Oven« terpentinovo milo je izdelek najstarejše domače tovarne mila Ignac Fock iz Kranja. Dolžnost Slovenk je, da rabijo to odlično milo. Vsi, ki mnogo jedo in stalno sede ter trpe zaradi tega prav pogosto na trdi stolici, naj pijejo vsak dan čašo naravne »Franz-Josefove« grenke vode, ki se mora poprej segreti. Davno preizkušena in priznana »Franz-Josefova« voda se odlikuje po svojem sigurnem učinku in prijetni porabi (Ogl. reg. S. br. 30.474/35.) 1138 Obžalovanja vredni slučaji Glavin plen je prezrl. V Košakih pri Mariboru je bilo v noči vlomljeno v mehanično delavnico Blaža Železniška. Vlomilec je odnesel iz pisarne 140 din. V isti hiši je tudi Golova trgovina z bencinom. Vlomilcu je uspel vlom v notranjost trgovine. Ukradel je avtomatično pištolo, za 1000 din drobiža, a prezrl je glavni plen v znesku 20.000 din, kateri so bili v pisarni. Kolesa, motorje in druge stvari v trgovini je pustil pri miru. Izmaknil je še nekemu uslužbencu krog 70 din. Goljufiv hrvaški pustolovec zasačen v Halozah. V Gradiščah so pri Bratušeko-vici naši orožniki po napornem trudu prijeli hrvaškega pustolovca Kokot Vincenca iz Vratnega pri Varaždinu. Imenovani je ukradel denar in razne predmete v Zavr-ču pri Murkoviču. Izvabljal je na sleparski način od ljudi denar, češ da je zavarovalni agent češke banke »Slavija« v Pragi in raznih drugih svodov. Kasiral je dolžne zneske premij cd strank in izvrševal zavarovalniške posle kot pravi zastopnik. Pri Bratušekovi materi in ženi v Gradiščah pa se je ženskama predstavil kot pravni pooblaščenec za sina Jakoba, katerega bo rešil iz preiskovalnega zapora, s predlogom, da ga pošiljata na dom dve odvetnika po denar za sinovo rešitev. Imel je pač namen, obe ženski ogoljufati za denar, pa je bil zasačen. Ljudje 30 pač lahkoverni, da nasedajo raznim tujim potepuhom, ki se na zimo vsiljujejo in prilizujejo liudem in brez dela in truda jedo tujo pečenko in pijejo tujo pijačo. Imenovani človek je večino svoiega življenja orebil v zaporih radi svoje umazane preteklosti in je sedaj ponovno predan v mariborske zapore. Prihranki doma niso varni pred roparji. Tedensko se ponavljajo primeri, ko vdirajo v nočeh tolovaji v take kmečke hiše, za katere vedo, da čuvata in skrivata gospodar ter gospodinja denarne prihranke doma. Tak primer se je zgodil 18. januarja v noči v okolici Krškega. Pri Leskovcu prebivata Janez in Jožefa Zorko. Znano je bilo, da hranita omenjena par tisočakov za nakup gozdne parcele. V noči sta se splazila dva maskirana tolovaja v Zorkovo zidanico, kjer sta našla lestvo. Po lestvi sta se potegnila v gornje nadstropje. Tam sta z lahkoto odpahnila zapah in sta bila v sp-.Inici, v kateri sta bila pri nočnem počitku Zorkova z dvema otrokoma. Eden je svetil z žepno svetilko, drugi je z od vrat odiomljeno lato začel udrihati po gospodarju, ki je pobegnil k sosedom po pomoč. Po pobegu moža sta roparja z grožnjo s samokresom izsilila od gospodinje prihranjenih 4000 din in sta jo popihala v noč, preden se je vrnil mož s sosedi. Neverjetne blodnje in zablode dolenjskega tolovaja. Časopisje je prineslo vest, da sta bila Ivan Unučič in njegov sodrug Sti-plovšek prepeljana ia zaporov v Krškem v varne zapore okrožnega sodišča v Novem mestu, Unučiču in njegovi pajdašiji očitajo 40 vlomov in tatvin. Pred leti se je klatil Unučič po Italiji in Franciji. Stopil je v francosko tujsko legijo in je bil poslan v Afriko. Iz Afrike je pobegnil na Kitajsko. Iz kitajskega mesta Šangaj se je pretihotapil v Jeruzalem, od tam v London in iz angleške prestolice se je prepeljal v Ameriko. Iz Amerike se je vrnil na Portugalsko, od koder je bil izgnan in se je zatekel v Španijo, kjer so ga sprejeli v tujsko legijo general Francove armade. V španskem mestu Malaga se je poročil s Špa-njolko, s katero je imel dva otroka. V Francovi armadi je bil narednik-vodnik. Ko so mu rdeči ubili ženo in otroka, je zbežal iz Španije in se je izkrcal na jugoslovanska tla v Splitu. Iz Splita je prišel na Velike Poljane, kjer živi njegova mati. Doma je bil aretiran in odveden na celjsko vojno okrožje radi kadrovske službe. Za tem je začel uhajati na zločinska stran-pota. Zaprt je bil v Gradcu. Komaj se je vrnil po prestani kazni iz Gradca na Dolenjsko, ga je prijela zagrebška policija in ga peslala v Staro Gradiško. Med potjo je pobegnil in se je skrival do pred nedavnim, ko so ga prijeli radi organizacije tolovajske družbe, s katero je strahoval Dolenjsko, a so ga le izsledili in bo po tolikih blodnjah dajal odgovor za očitane mu vlome in tatvine pred sodiščem v Novem mestu. Sam se je sodil. V zadnji številki »Slov. gospodarja« smo poročali, da so v Šmart-nem ob Savi našli po dveh in pol letih truplo Viktorja Marna in da so zaradi suma bratomora ponovno zaprli brata rajnega, Lojzeta, katerega so morali enkrat že izpustiti iz zapora zaradi pomanjkanja dokazov. Sedaj se je pa vse tako zgostilo glede krivde bratomora okrog Lojzeta Marna, da zanj ni bilo več izhoda. Na Jesenicah aretiranega so v Ljubljani zaceli na sodniji zasliševati, toda v začetku ni hotel ničesar priznati. Toda dokazi so bili tako očitni, da se je Lojze končno udal in izpovedal, kako je bilo takrat, ko si je omadeževal roke s kajnovskim zločinom. Po tem priznanju so ga odpeljali v samotno celico. Ko je drugi dan jetniški paznik po celicah delil hrano, je opazil v kotu pri centralni kurjavi sključenega Lojzeta Marna. Raztrgal je neke cunje in se nanje obesil. Vsa pomoč, da bi ga spravili k življenju je bila zaman. Izpred sodišča, Zadeva s smrtno zabodenim fijakarjem pred sodniki. »Slov. gospodar« je že poročal, kako se je pripeljal mariborski fijakar Franc Šumandl 9. decembra pozno zvečer v Radvanje pri Mariboru v krčmo Mandl, kjer je naročil četrtinko vina, a je ni mogel sam izpiti, ker je bil precej okajen. Preostanek vina je ponudil 30 letnemu čevljarskemu pomočniku Jožefu Topolčnik, ki je pa pijačo odklonil. Radi odklonitve je prišlo med obema do prepira, v katerem je prisolil fijakar čevljarju zaušnico. O klofuta ni je pa zasadil Šumandlu nož v prša in mu je zadel srce. V srce zabodeni je imel še toliko moči, da se je pognal na kozla na voz in se je odpeljal proti Mariboru. Kmalu je seve zdrknil s kozla v kočijo in konj je pripeljal že mrtvega fijakarja v mariborsko magdalensko predmestje, kjer so ljudje poklicali stražnika in ta je ugotovil, da je izvošček smrtno zaboden. Topolčnik je bil v Mariboru 20. januarja obsojen radi opisanega krvavega dejanja na tri leta strogega zapora. Za smrtonosen napad pet let ječe. V Ci-glenci pri Sv, Barbari v Slov. goricah se je zgodil 31. oktobra lanskega leta skrajno surov zločin, ki je povzročil smrt pridnega posestniškega sina Petra Tepeh. Po obtožnici se je vračal v noči 3-, oktobra Tepeh proti domu. Proti polnoči je prosil posestnika Franca Gole, naj ga sprejme pod streho, ker je bil malo poprej napaden in hudo poškodovan. Drugi dan so na glavi hudo ranjenega Tepeha prepeljali na dom, kjer je umrl čez teden dni. Kratko pred smrtjo je pritrdil dvema prijateljema, da je storilec Franc Horvat, od katerega je terjal 22 posojenih mu dinarjev in radi tega je prišlo do napada. Krivde sta bila osumljena 25 letni delavec Franc Horvat in 21 letni delavec Stanko Dvoršak. Proti obtoženima je bila obravnava v decembru preložena in se je vršila v Mariboru 20. januarja. Horvat je bil obsojen na pet let ječe, Dvoršak pa oproščen. Obsodba radi tatvine volov. V noči na 16. november je bil ukraden posestniku Ivanu Lipovniku na Tolstem vrhu iz hleva par volov. Vole je ukradel delavec Ferdinand Kadiš iz Vuzenice ter ju je zamenjal na Remšniku za kravo in junca, po vrhu pa je dobil še 750 din naplačila. Kadiš je priznal, da ga je k tatvini nagovoril posestnik Ivan Preglav, kateremu je Kadiš dolgoval nekaj denarja, pa mu ga ni mogel vrniti. Kadiš je bil obsojen v Mariboru 21. januarja na šest mesecev strogega zapora, Preglav pa je dobil dva meseca strogega zapora. Murska Sobota. Na praznik svč Treh kraljev je bil pri nas odprt nov kino, tako zvani »Grajski kino«. Dvorana, ki jo je zgradil gradbeni podjetnik g. Sraka, je lepa in okusna. Novi kino je pridobitev za Soboto, ker bomo odslej zaradi konkurence imeli na sporedu lepše in boljše filme. Kino je dala zgraditi občina in se tudi obratovanje vrši v njeni režiji. — Dne 13. januarja je pri Sv. Lenartu v Slov. goricah trčil tovorni avto g. Benka z drugim avtomobilom. Ker sta oba šoferja na ovinku previdno vozila, človeških žrtev ni bilo, temveč 1; materialna škoda. Krog. Dne 12. januarja ob 12.30 se je na strehi gospodarskega poslopja Meolic Franca nenadoma pokazal rdeči petelin, kar je opazil vaški sluga Gomboš, ki je z zvonjenjem dal znak za požar. Pri Meolicu ro ta dan imeli koline in so med časom, ko r° je požar pojavil, bili pri kosilu. Ko je gospodar stopil iz sobe, je zagledal plasti ddtna, ki so se valile iz strehe in je s tem spoznal, da gori njegovo gospodarsko poslopje. Požar je verjetno nastal radi tega, ker so v bližini dimnika imeU seno in je pri močnejši kurjavi padla skozi dimniška vratca ali dimnik sam kaka iskra. Z ostrešjem gospodarskega poslopja je zgorelo tudi Ckrog 2000 kg sena, 100 kg moke in nad 300 kg pšenice. Skupna škoda znaša okrog 7000 din, a bi bila najbrž mnogo večja, če se ne bi posrečilo požrtvovalnim kroškim gasilcem požara omejiti. Škoda je deloma krita z zavarovalnino. Martjanci. Malo več kot mesec dni je preteklo od dne volitev, pa smo že zgubili soboškega poslanskega namestnika g. Vezer Gezo, župana občine Martjanci. Pokojnik je bil dober in daleč naokrog znan kulturni delavec. Posebno uspešno se je udejstvoval pri gasilstvu, a zavratna želodčna bolezen mu je pretrgala nit življenja v najlepši moški dobi, ko je imel pred seboj še vse polno ne-dovršenih življenjskih ciljev. Kako je bil pokojnik priljubljen, je pokazal njegov pogreb, katerega se je udeležilo ogromno število ljudi. Naj mu bo lahka žemljica, a žalujočim ostalim naše iskreno sožalje! Pokojnega Vezira materi pa, ki je dobila pljučnico in smrt najpogumneje prenaša, pa naj podeli ljubi Bog zdravje, da bo še dolgo v oporo žalostni ženi in otrokom. Renkovci. V nedeljo, 15. januarja, je Rezanja Barbara, ko se je vračala iz cerkve tako nesrečno padla, da je za nekaj časa zgubila dar govora in so ji morali nuditi zdravniško pomoč. Turiušče. Obrtniška zadruga zahteva, da morajo mojstri pošiljati svoje vajence v obrtno nadaljevalno šolo. To bo zelo dobro, ker že tudi med vajenci imamo nekaj »junakov«, katerim je strožja roka nujno potrebna. Dolenja Lendava. G. Vukan Ludovik, doslej re-stavrater v čakovcu, se je preselil nazaj v Lendavo. Kupil je namreč kolodvorsko restavracijo g. Pojbiča, ki bo vodil hotel »Krona«. — V soboto, 14. januarja, ponoči je nenadoma umrl g. Boha Adari, trgovec z živino in mesar v Lendavi. Pokojnik, ki je bil daleč naokrog poznan po svojem zdravem humorju, se je še v soboto popoldne dobro razpoložen nahajal v gostilni Vukan, a ponoči mu je neizprosna in neprizanesljiva smrt zaprla oči k večnemu počitku. Bodi mu lahka zemlja, a preostalim naše sožalje! — Prejšnji teden je zaradi po.edice padla lakoška babica tako nesrečno, da je malo verjetno, če bo poškodbe prestala. — V ponedeljek, 16. januarja, je nastal požar v tovarni mila. Gasilcem se je posrečilo ogenj kmalu udušiti. Sv. Sebeščan. Pretekli petek smo obhajali god sv. Sebeščana. Temu proščenju pravimo mrzla p roška, pa letos je bila topla. Pridigo je imel g. Horvat Fmnc, župnik iz Velikih Dolenec. Po sv. maši je bil sestanek Prosvetnega društva, na katerem je predaval g. Kerec Franc, šef borze dela iz Murske Sobote. Naši rajni Št. Ilj v Slov. goricah. Zadnjo sredo predpol-dne je bil za obmejni št. Ilj dan največje žalosti, ker smo izročili slovenski zemlji zemeljske preostanke nezabnega in 30 let za. naš dušni blagor skrbeoega g. Evalda Vrač ko, župnika in duhovnega svetnika, o kojega smrti je poročal teadnji »Slov. gospodar«. Na dan pogreba se je Zbrala vsa šentiljska fara s številnimi sosedi pred župniščem, od koder je pričel dolgi žalni sprevod po cesti in skozi št. Ilj v župno cerkev. Sprevod je vodil in opravil mrtvaške obrede g. kanonik in jareninski župnik Jožef Cižek, pri katerem je bil naš rajni gospod za kaplana, preden je prišel v Št. Ilj. Pred župniščem je zapel žalo-Stinko moški zbor pevskega društva »Maribor« pod vodstvom g. stolnega kapelnika J. Ev. Ga-špariča. Zadnje spremstvo so posodili poleg domačih faranov, Jareninčanov, Svetinčanov in Marječanov številni odličniki iz Maribora, šent-iljčand smo hvaležni za udeležbo pri pogrebu g. mariborskemu županu dr. Juvanu, okrajnemu načelniku dr. šiški, senatorju dr. Schaubachu, poslancema žebotu in dr. M. Sevšeku, stolnemu župniku kot zastopniku škofa, vseučiliškemu profesorju in prelatu dr. M. Slaviču iz Ljubljane, 30 gg. duhovnim sobratom, zastopnikom PZ in Fantovske podzveze iz Maribora ter še več drugim, kateri so počastili velikega narodnega borca na njegovi zadnji poti. V cerkvi je v jedrnatih, navdušenih in ganljivih besedah orisal pokojnikovo 30 letno plodonosno delovanje za nas obmejne šentiljčane v dušnem ter narodnem oziru po geslu, da je Št. Ilj slovenska zemlja, na kateri se je trudil g. Evald za ustvarjenje nebeškega kraljestva, g. prof. Pavel živortnik, ki je bil pred vojno kaplan v št. Ilju. Sv. mašo je daroval g. kanonik Čižek. Pred cerkvijo je odpel domači pevski zbo~ žalostinko, na kar je dvignilo krsto šest fantov v krojih fantovskih odsekov in se je številno zadnje spremstvo pomaknilo izpred farne cerkve na pokopališče. Ob odprtem grobu so spregovorili prerano umrlemu borcu za slovenski št. Ilj in gorečemu ter zglednemu dušnemu pastirju v slovo v imenu dekanije g. dekan in kanonik čižek, v imenu g. škofa g. stolni kanonik M. Umek, za Maistrove borce g. podpolkovnik Cvirn iz Maribora, v imenu učiteljstva ter šolske mladine g. šolski upravitelj Sardoč, občinski upravnik g. Zupan in pokojnega dolgoletni prijatelj, sodelavec ter domačin g. poslanec Fran jo žebot. Po ganljivih poslovilnih govorih so se razšli številni pogrebci v bridki zavesti, da so izročili obmejni slovenski zemlji v pretvorbo za enkratno vstajenje truplo velikega Slovenca, kateri je v deset in desetletni ljuti borbi obranil najvažnejšo postojanko v Slov. goricah in je poleg neustrašene borbenosti znal skrbeti tudi z vso nežnostjo svoje duhovniške duše za razširjanje božjega kraljestva med zaupanimi mu Šentiljča-ni. — Bodi Vsemogočni blagopokojnemu večni plačnik! Reirtšnik. Ravno na svoj godovni dan, na Antonovo, je preminul eden naših najbolj uglednih, premožnih ter spoštovanih mož, Anton K r e 1 j , p. d. Prelank, posestnik na Radiu pod Sv. Pan-k raci jem. Rajni se je odlikoval vse življenje po svoji neustrašeni narodni zavednosti, pridnosti kot gospodar in pravi krščanski mož. Dolga leta je bil cerkveni ključar naše mične podružnice sv. Pankracija. Njegovo občo priljubljenost je dokazala obilna udeležba zadnjega spremstva. Vrlemu obmejnemu Slovencu bodi Vsemogočni večni plačnik, žalujočim preostalim pa naše iskreno sožalje! Sv. Križ pri Ljutomeru. Zopet se je pomnožilo število grobov na naši božji njivi. Dne 10. januarja ob treh popoldne smo spremljali k zadnjemu počitku komaj 46 letnega gospodarja Ivana Križanič iz Borec. Kako priljubljen je bil rajni, je pričal njegov pogreb, kakršnega pri nas že dolgo ni bilo. Tovariši gasilci so se zbrali pol-noštevilno, da izkažejo dragemu tovarišu zadnjo čast. Sorodniki od blizu in daleč, prijatelji in pa znanci ter dolga vrsta pogrebcev je ob turobnih zvokih salezijanske godbe iz Veržeja spremljala dragega rajnega na njegovi zadnji poti. Bil je dobričina, da malo takih. Vedno dobro razpoložen, šaljiv. Kjer je bil on, ni bilo dolgočasja. Kako nas je zabaval, ko smo se z avtom peljali v Ormož na shod dr. Korošca! In na sestanku dobrovoljcev v Ljutomeru! Ne moremo doumeti, da ga ni več med nami, prenaglo je odšel. Naš dobri tovariš in prijatelj, počivaj v miru! Vdovo in sedem nepreskrbljenih otrok pa naj tolaži Oče sirot — dobri Bog! — Sorodnikom naše sožalje! ^Pazite dobro kadar kupujete Aspirin, dali so tablete in zavoj označene z »Bayer«-jevim križem. Brez te zaščitne znamke ni Aspirina. ASPIRIN TABLETE Oglas reg. pod S. brojem 32608 od 8. XI. 1938. Velika Nedelja. Dne 17. januarja smo pokopali nenadoma umrlo Hedico Petek, hčerko-edinko tukajšnjega posestnika in trgovca Vinka Petek. Obiskovala je drugi razred ptujske gimnazije. Nenadna vest o smrti ljubljene edinke je globoko odjeknila v srcu slehernega, ki jo je poznal. Pogreb, ki se ga je udeležila velika množica ljudstva od blizu in daleč, je vodil od hiše žalosti k cerkvi in od tam na pokopališče domači g. župnik ob asistenci dveh gg. duhovrvh sobratov. Na zadnji poti so spremili pokojno to-varišico dijaki in dijakinje ptujske gimnazije, gg. profesorji z g. ravnateljem Aličem na čelu. V imenu tukajšnje šole se je poslovil od svoje bivše učenke g. upravitelj Belšak, v imenu ptujske gimnazije pa je spregovoril poslovilne, globoko v srce segajoče besede g. dr. Cajnkar. Pokojni naj sveti večna luč — staršem in sorodnikom pa naše sožalje! Polenšak. Zadnjo sredo so dekleta Marijine kon-gregacije nesla krsto s telesnimi ostanki Marije Toplak iz Hlaponec, ki je umrla zadeta od kapi v starosti 74 let. Bila je samska in zvesta članica Marijine družbe. Zadnji v minulem letu se je preselil iz doline solz Blaž Slana iz Hlaponec. V dveh dneh ga je pobrala pljučnica v starosti 64 let. Bil je zvest naročnik in čitatelj našega lista in Mohorjevih knjig. — Vsem žalujočim naše sožalje - - rajnirfta pa naj sveti večna luč! — Kako bi se naj oddolžili našim rajnim, so pokazali pred kratkim v Prerodu, ko so na sedmini po pokojni šumenjak Mariji zbrani sorodniki nabrali 1C 3 din za novo lavantinsko bogoslovje. Naj bi bil ta lepi čin pokojni v dušni blagor, drugim v enakih primerih pa v posnemanje! Sv. Andraž v Slov. goricah. Predzadnji torek smo spremili k večnemu počitku veleuglednega župljana iz Drbetinc Alojza Druzovič. Iskal je zdravje v mariborski bolnišnici; ko pa ga je avto Rdečega križa v ponedeljek zvečer pripeljal iz bolnišnice na dom, smo vsi videU na njegovem obrazu zapisano smrt. Komaj 53 let, še poln načrtov za bodočnost, je moral slediti smrti. Bil je dolgoleten cerkveni ključar. Z vso vestnostjo je vršil to svojo častno službo. Dobro misleči Drbetinčani so mu zopet in zopet poverili čast občinskega odbornika. Njegova vernost je prišla lepo do izraza, da je, kakor v občini, tako tudi v vsem javnem življenju zastopal naša krščanska načela. Koliko spoštovanje je užival, je bil najboljši dokaz to, da je bila bolniška soba v tednu pred smrtjo vedno polna obiskov. Njegov pogreb je pa še bolj izpričal spoštovanje vso Pri ljudeh višje starosti, ki trpe na nerednem čiščenju, nudi pogosto naravna »Franz-Josefova« gTenka voda, zaužita skozi osem dni dnevno po 3—4 kozarce, zaželjeno odprtje in s tem trajno polajšanje. Zahtevajte povsod »Franz-Josefovo« vodo. (Ogl. reg. S. br. 30.474/35.) 1138 v Polju ob Sotli, za kar mu je sedanja četa izkazala pri pogrebu poslednjo zemeljsko čast. Cerkveni pevski moški zbor mu je pod vodstvom novega organista g. Kropušeka Ivana pol od hiše žalosti »Usmili se me, Bog«, na pokopališču pa mu je zapel še večno lepo »Blagor mu«. Pokojni- župnije do pokojnega. Dobri Bog naj tolaži osirotelo družino, pokojnemu pa podeli večni mir in plačilo za njegova dobra dela! Cirkovce-Mihovce. ~>ne 7. januarja je mirno v Gospodu zaspala bivša posestnica Gera Dolenc. Prav na isti dan pred 15 leti se je preselil v večnost njen mož Anton. Bila je zelo priljubljena, kar je dokazal njen pogreb. Pri hiši žalosti se je poslovil od rajne g. Mešiček Zvonko, pri grobu pa je orisal rajničino življenje g. zlatomašnik Ivan Mlakar. — Namesto venca na grob rajne je daroval g. Mešiček 100 din za sveče sv. Antona v Mihovcah. Bog povrni in sv. Anton! — Rajni naj sveti večna luč, žalujočim pa naše sožalje! Ponikva ob juž. žel. Dne 14. januarja smo imeli pogreb, kakršnega Ponikva še ni videla. V slovesnem sprevodu smo spremljali h grobu tri mrliče: Petra Hlastec, Ano Mlakar in Marijo S m o d e j. Zbrana je bila do malega vsa župnija. Udeleženci so deloma tiho ihteli, deloma glasno jokali. Predvsem so žalovali za or-ganistom Petrom Hlastec, ki je bil izredno priljubljen pri vseh župljanih. Zapustil nas je po 27 letnem zvestem službovanju v najlepši moški dobi 47 let. Težko smo se ločili tudi od blage Go-leževe mame Ane Mlakar, roj. Slomšek, prane-čakinje služabnika božjega A. M. Slomšeka. Marija Smodej pa je bila najstarejša Ponikovljanka. Od 20. novembra 1938 je bila v devetdesetem letu. Svojcem teh rajnih naše sožalje — rajnim pa večni mir in pokoj! Polje ob Sotli. Po večletnem bolehanju ter hudem trpljenju zadnjih dni svoje bolezni je Vsemogočni sklenil, da je dovolj trpljenja na tej zemlji P o ž e g emu očetu, kateremu je velel se preseliti k Njemu, ki ga je v življenju ljubil. Pokojni je bil mož kremenitega značaja, prava krščanska korenina, vmes tudi prijetno šaljive narave, posebno pa ga je dičila njegova dobrohotnost in poštenost, tako da so ga daleč naokoli ljubili in spoštovali, kar se je pokazalo pri tako obilnem spremstvu na božjo njivo. Njegova dobra dela in lepe lastnosti je ob odprtem grobu stavil vsem pred oči g. župnik Kociper Rudolf v tako izrazitem dokazu, da ga ni bilo ob primeru očesa, ki bi se iz njega ne potočila solza, ki ne bi potrdila ietinitosti izvajanja Njsed istega gospoda. Pokojnik je bil eden izmed ustanoviteljev gasilske čete BelgijsKi kralj Leopold XII. bo imel ob priliki otvoritve njujorške svetovne razstave iz Bruslja 26. februarja nagovor po radiu, katerega bodo prenašale vse ameriftke rartio-po&ta ¡e Slivnica pri Mariboru. Kaj še v Slivnici delamo? Imamo sestanke fantovskega in dekliškega odseka, včasih tudi kaj igramo, žal naše društvo ruma svojega odra, pa bo v tem oziru poskrbljeno, da bodo možni večkrat dramatični nastopi. Sicer moramo biti zaenkrat bolj skromni pri našem teatru, toda upamo, da bo enkrat bolje, ko se bomo mogli bolj razmahniti. Potreben nam je društveni dom, kjer bo dobila mladina umsko in srčno izobrazbo. Hajdina. Dramatični odsek gasilske čete priredi v nedeljo, 29. januarja, ob 15 v Društvenem domu zanimivo igro »Voda«. Vljudno vabljeni prijatelji in tovariši! Sv. Lenart v Slov. goricah. Dne 29. januarja bo po večernicah vprizorilo domače prosvetno društvo »Zarja« pretresljivo ljudsko igro »Igra življenja«. Pridite! Popisi Prevalje. Dne 9. februarja bo pri Rozmanu v Prevaljah tečaj s filmskim predavanjem o pridelovanju krompirja. Vsi, ki se zanimajo za kmetijsko napredno stroko, vljudno vabljeni! Sv. Vid nad Valdekom. Sneg je izginil s hribov in dolin, strašen veter, ki nas je zadnji teden tako vznemirjal in strašil, da smo se bali za strehe, po sobah pa smo imeli polno dima kakor v dimnici ali sušilnici za Jneso, je polagoma spet potihnil in pojavilo se je, hvala Bogu, mirno in toplo vreme kakor v zgodnji pomladi. Kakor silni vihar v zadnjem tednu, so se pomirili prii nas tudi politični duhovi, ki so se cepili pri volitvah v dva tabora, človek bi mislil, da smo v hribih samo zaplankani ljudje, a ni tako. Tudi v hribih se najdejo talenti. Ali kdo dvomi? En tak talent je pri nas posestnik Franc Tisnikar, p. d. Karel, ki se peča tudi s kovaštvom. Iznašel je »perpe-tuum mobile«, to je stroj na zračni pritisk, oziroma pogoni ki bo tako napravljen, da bo gnal vitel (gepel), slamoreznico ali pa mlatilnico. že »-reusednik Združenih držav Severne Amerike Roosevelt govori v kongresu ali parlamentu v Washington». ku dodeli Vsemogočni sveti raj, ženi-vdovi, sorodnikom, posebno žalostnim sinovom pa naše sožalje! — Dne 17. januarja je po kratkem zemeljskem življenju vzel Bog med angele sinčka našega g. župana Avgusta Dobravca. Staršem v tolažbo naše sožalje! Sv. Miklavž pri Ormožu. »Bralno društvo« priredi na svečnico, 2. februarja, ob 15 dve veseloigri, in sicer »Fejst fant« d n u > ,i n irTTrTTrrrrimnmri^ Ukradena nevesta Reimmichlova povest podomačena 17 Ikvpet sta nekaj časa molčala. Potem je vprašal Tonč: >T; rej še veš ne, kje je? Zakaj je ne poiščeš?« »Saj sem vse poskusil, pa ne najdem sledu.« »Sled ti jaz povem. Na Laškem je.« »To tudi sam menim, da je tam, če še živi.« »Živi, to ti jaz povem.« :>0d kod ti je znano?« ;»Vem.« »Ali si bil na Laškem? Ali si jo videl?« »Ne, preveč se je skrila.« »Za božjo voljo, kam pa?« »Bment si ga vej! ... Ali ko boš spet za na noge, ti rečem, poprašaj v Pontablju pri neki gospodični Matildi Kutin.« Hanzej se je tresel, tako je bil razburjen. Pično je gledal Tonča in rekel: »Če jo najdem, Le jo?« »Tedaj boš menda vendar tako pameten, da jo boš domov spravil.« »Da jo boš na sodni jo gnal!« »Hudirja, ali me hočeš res po sili za falota narediti ?« »Ne moreš mi zameriti, če sem previden.« »Previden sem jaz tudi in se mi prav nič ne ljubi, da bi me Leja spravila v luknjo.« »Leja — tebe — v luknjo? Kako neki, za sveto božjo voljo?« »Vprašaj jo sam! Če kaj ve, ti bo že povedala. Jaz ne vem nič — o njej nič, o sebi nič, o nikomer nič.« »Zdaj govoriš tako, da te ne razumem.« »O tem sploh ne govoriva več! ... Čas je, da grem in poiščem ljudi. V dolino je daleč in pred jutrom ne pričakuj koga, da bi prišel pote!« Skočil je na piano, povohal po zraku in zago-drnjal: »Nekam preveč se blešči in po južju diši. Če južje pride, utegne biti še kak dan, preden si bo kdo sem gor upal.« »Kaj bo z mojo zlomljeno nogo?« je zaskrbelo Hanzeja. »Bolj v seno jo vtakni! To ti potegne bolečine iz nje in tudi otok ... Kar imam jesti, ti pustim.« »Ne, jesti imam sam dosti.« »Nihče ne koliko bo dosti. Na — pa varčen bodi!« Položil je, kar je imel, pred njega v seno. »Tonč, Bog ti povrni dobroto!« »Kaj se boš zahvaljeval! Saj zaradi tebe tega ne bi storil.« »Ah boš gotovo spet prišel?« »Jaz ne, toda drugi — brž ko bo mogoče. Zbogom!« Od zunaj je duri skrbno zapahnil in ni rekel ne besede več. Minuto nato je začul Hanzej rahlo drsanje odhajajočega smučarja; zdaj je bil sam v samoti in je utegnil premišljevati. Kako čuden je ta Tonč! Ali mu sme zaupati? Ali ga ne bo morda pustil tu pozabljenega in zapuščenega, da bo od mraza in glada poginil? Ne, tega ne bo. Če bi bil tak, mar bi mu bil prihitel na pomoč, mar bi ga bil zavlekel sem na varno? In še svojo hrano mu je pustil! Gotovo, Tone ga hoče rešiti! Njemu, Hanzeju na ljubo pa tega ne dela. Zaradi Leje še manj. Saj je on, Hanzej, med njim in njo. Da mu Leja še m~čno po glavi roji, to je le s težavo prikril. Vse kaže, da je bil na laški strani, da je našel sled za Lejo, nje same pa ni mogel najti. Kako, da razodevlje to sled prav njemu, Hanzeju? Da ima z Lejo še nekaj v mislih, to je gotovo. Ali ga hoče premotiti in preslepiti, da bi svojo ženo spravil nazaj v Grabnje — Tonču v past? Spet pa je sam na- mignil, da mu utegne biti Leia nevarna. Ali je bil tudi on deležen tist_ nesreče v Homski skali? Ali Leja njemu, Hanzeju, ni vsega priznala? Ali mu je kaj zamolčala?... Ure in ure je Hanzej premišljeval, ali do pravega sklepa ni prišel. Popoldne se je jel v uto zaletavati veter. Kar je Tonč menil, se je izpolnilo; še preden je sonce zašlo, je zavil jug, zabučal in zagrmel, da je hrumel kakor velik slap. Uta se je tresla, pokala in ječala, čeprav je bila v zavetju pod skalo. Kar naglo se je stemnilo. Vihar je medel in valil sneg, tuleč so drkali plazovi nizdol. Takega straha si Hanzej še ni užil. Pozabil je na nogo, ki je tičala v senu, bolelo ga je v ušesih in v glavi. Okoli ute je stokalo in ječalo, zdajci je zopet udarilo kakor z železnim kladivom — za božjo voljo, ali je sodni dan, ali so zdivjali hudobni duhovi? Zdaj pa zdaj — si je mislil — bo odneslo tudi uto s senom in z njim vred. Pomolil je kes in vdano čakal, naj pride kar koli; če mora umreti — v božjem imenu, naj bo! Ali vtem mu je vstala pred očmi Lejina podoba in srce mu je vzkoprnelo. Ne, umreti ne sme, zaradi Leje ne, ki bi ostala brez njega sama in zapuščena. Še bolj goreče je začel moliti, molil pa je le za svojo ljubo ženo. Dolgo, dolgo je tako hruščalo potem se je vihar nekoliko polegel, tudi svetleje je postalo. Ali se že dani? Mogoče bi bilo, mogoče pa mesec tako jasno sveti, saj ta teden je v polnem. — Če se jasni, se bo tudi vreme spredelalo ... Spet je minulo precej časa; potem je vse utihnilo in Hanzej je zaspal. Ni spal mirno, hude sanje so mu blodile po glavi in ga strašile, noga ga je bolela, vendar se je zbudil šele tedaj, ko je zaslišal razbijanje ;po durih. »He, no!« je zunaj nekdo vpil. »Ali nikogar ni?« »Jaz sem tu,« se je oglasil Hanzej in odprl oči. Dva moža sta prikoleštrala čez prag. »No, kako je?« je vprašal prvi. »Dobro,« je odgovoril Hanzej, »kakor pač dobro biti more.« Dvignila sta ga, nesla pred uto, položila na volneno odejo in mu dala nekaj jesti: »Moraš,« sta dejala, »da ne oslabiš.« Bilo jih je šest moških, vsi so bili na smučih in z vsem, kar je pri takem reševanju v planini potrebno. »Mudi se nam,« je dejal eden od njih, »na vrhih se že kadi in do poldneva bo spet jug.« »Koliko pa je ura?« je vprašal Hanzej. »Deset. — Do Spodnje planine imamo dobro uro.« Položili so ponesrečenega na smrekovo vejevje, ki je bilo ročno prepleteno in prevezano, ter ga počasi vlekli po bregu dol. Na nekih krajih je bilo čisto golo, ker je veter sneg pometel, na drugih pa ga je bilo cele kupe. Zato so imeli reševalci precejšnje težave in še plazov so se morali bati. S Spodnje planine pa je šlo že laže. Tam so ga predeli na sani in bili še pred eno v dolini; tu je čakal konj in ga odpeljal v bolnišnico. Šest tednov je ostal Hanzej v bolnišnici. Noga je tako hitro celila, da kmalu ni bilo več videti, kje si jo je zlomil. Sestra je prišla večkrat nanj gledat in tudi denarja mu je prinesla; tej je povedal, kako se mu je zgodila nesreča. Svetovala mu je, naj se koj pelje na Laško in naj stori vse, da najde izgubljeno ženo. Poprej pa je moral še domov v Grabnje, da si je strebil delo, ki se mu je nabralo. Rad bi bil tudi s Tončem govoril; toda videti je bilo, da se ga ta izogiblje. Večidel je bil zdoma, če pa se je kdaj kje prikazal, se je že vedel tako obrniti, da se s Han-zejem nista srečala. Trikrat je šel Hanzej Tonču nalašč na dom, ali posli so vedno rekli, da gospodarja ni doma. Ali so ga utajili ali se mu je skril, tega Hanzej ni mogel izvedeti. (Dalje sledi) Usoda ruskih carskih draguljev Poljska vlada je postala lastnica dela ruskih carskih draguljev vladarske hiše Rornano-vov. Gre za dragulje iz krone carja Nikolaja I., carice Marije Fedorovne in za dragulje iz krone Aleksandra II. Vsi ti dragulji predstavljajo vrednost 15 milijonov zlatih rubljev. Imenovane dragocenosti je izročila ruska vlada poljski vladi na podlagi dogovora v Rigi iz 1. 1921, ker so Rusi naštete vrednosti baje odnesli iz Poljske. Sovjetska vlada je imela možnost in pravico, da dragulje odkupu Ker pa tega ni storila v teku 15 let, so dragocenosti zdaj dokončno pripadle Poljski. Novredilni prašek za prašiče. Vsak kmetovalec si z Redinom hitro in z malimi stroški zredi svoje prašiče. Za 1 prašiča zadostuje samo 1 zavitek za 6 din. Poštnina povzetje za 1, 2, 3 ali 4 zavitke 6 din, od 5 zavitkov naprej 12 din. Prašek za pomnožite / in izboljšanje mleka ter izvrstno hranilno in re-dilno sredstvo za govodo. Veliki zavitek stane 10 din. Poštnina povzetje za 1 ali 2 zavitka 6 din, od 3 zavitkov naprej 12 din. Moštna esenca Mostin za izdelovanje prvovrstne zdrave domače pijače. 1 steklenica za 150 litrov stane 20 din. Poštnina povzetje za 1 ali 2 steklenica 12 din. Za boljše izrabljanje ¡poštnine priporočamo, da naroči eden za več sosedov skupaj. Pravi Redin, Mlekin in Mostin se dobi samo z napisi Redin, Mlekin, Mostin ter ga prodaja samo Drogerija KANC, Maribor, Slovenska ulica. 106 MALA OZNANILA SLUŽBE: Vajenec, kateri bi imel veselje do pekarske stroke, se sprejme. Samo zdravi in pošteni fantje naj se zglasijo v pekarni Kotnik, Maribor, Aleksandrova cesta 81. 128 Oferja sprejme takoj Franc Žigart, Spodnji Por-čič 39, Sv. Trojica v Slov. goricah. 133 Iščem pridno služkinjo, ki vsako delo rada dela. Mesečno 150 din. Do 1. februarja. Glumac, Maribor, Aleksandrova 33. 122 .Viničar s štirimi delovnimi močmi in z lastno kravo se išče. Puh, Maribor, Gregorčičeva 8, I. desno. 125 Družine za poljska dela (ofer) z najmanj štirimi delovnimi močmi sprejme oskrbništvo Rogoza pri Hočah. 86 Viničarja s 5—6 delovnimi močmi sprejme takoj posestvo Prosek-dvor, Biesternica pri Mariboru. 66 POSESTVA: Kupim posestvo okrog 8 oralov blizu ceste. Lukač Jožef, Vrhole 13, Laporje. 130 Proda se hiša, soba in kuhinja s pralnico ter velik vrt Gotovine 25.000 din, ostalo v obrokih. Lastnik Franc Kšela, Pobrežje-Maribor, Gubčeva 8. 127 Dvojno stavbišče naprodaj. Dam tudi na obroke. Vprašati pri g. Cvetko Franc, Hotinja vas, Slivnica pri Mariboru. 124 Prodam posestvo z vinogradom, 55 oralov, z vso premičnino. Cena 280.000 din. Naslov v upravi. 120 Dam posestvo v najem na več let ali pa zapisat. Vprašati pri škof Martin, Liza, Osek 45, Sv. Trojica v Slov. goricah. 121 Prodam lepo hišo, močno zidano, z velikimi prostori, z gospodarskim poslopjem, primerno za vsako obrt, v sredi vasi Fram 32. 47 RAZNO: Odda se v najem delavnica z orodjem, primerna za kovača, ključavničarja ali mehanika. Tezno pri Mariboru, Ptujska cesta 58. 129 Nekaj pletenic 50—60 litrov poceni naprodaj. Vprašati pri hišniku gostilna Spatzek, Maribor, zraven frančiškanske cerkve. 123 Dentist-tehnik Heric Ludovik izvršuje za zobno zdravilstvo in zobno tehniko vsa zobozdravniška in zobotehniška dela v Kuršincih št. 34 pri Mali Nedelji. Cene solidne. Pregled in informacije brezplačno. 131 Prostovoljna gasilska četa Prsetinci, Sv. Tomaž, prosi sosedna društva, da 18. maja ne prirejajo nobenih prireditev, ker bo ta dan imela četa blagoslovitev motorke in veliko tombolo. Cepljeno trsje prodaja žel Josip, Sv. Trojica v Slov. goricah. 77 Pišite še danes po cenik dvokoles in delov, priložite znamko. Tudi šivalni stroji na obroke! Šket, Vransko. " 92 Priporoča se Kupčič-eva drevesnica in trsnica na Ptujski gori! 1427 Ovčjo volno, čisto in lepo, kupim po najvišji dnevni ceni ali zamenjam za klobuke. Popravila klobukov sprejmem od 10—25 din. Babošek Vlad-ko, klobučarstvo, Maribor, Vetrinjska 5. 87 Cepljene trte! V veliki množini različnih vrst na običajnih podlagah, krasno razvitih, nudi I. trs-ničarska zadruga v Sloveniji, pošta Juršinci pri Ptuju. Pišite po cenih! 1450 Cunje, krojaške odpadke, star papir, ovčjo volno, dlako arovce, staro železje, kovine, baker, medenino kupi in plača najboljše: Arbeiter, Maribor, Dravska ulica 15. 461 Malvazija je ime trti, katero je opisal v »Kmetovalcu« lani v novembru umrli vinarski strokovnjak g. Gombač. Tudi naša trsnica je prejela nekaj teh cepičev naravnost iz Italije. Na zalogi imamo še tudi vse druge sorte trsnega izbora, korenjake, sadno drevje, sadne divjake in nizke vrtnice v 80 barvah. Trsnica in drevesnica Čeh, Sv. Bolfank v Slov. goricah. Ceniki zastonj. 1303 Jesen, zima! — Ostanki mariborskih tekstilnih tovarn, pristnobarvni, brez napak, in sicer: Paket serija »R« z vsebino 16—20 m dobro uporabnih ostankov flanelov in barhentov za žensko obleko, moško in žensko spodnje perilo, 128 din. — Reklamni paket serija »K«, vsebina 20—25 m boljšega flanela za moško, žensko in otroško perilo, v najlepši sestavi, paket 130 din. — Dalje Specialni paket »original Kosmos D« z vsebino 17—21 m Ia barhentov za ženske obleke, bluze in prvovrstnih flanelov za pidžame, žensko, moško in otroško perilo, za izjemno ceno 150 din. — Paket serija »Z«, vsebina 3—3.20 m dobrega sukna za moško obleko, damski kostum ali plašč, in sicer: »Z/l« 130 din, »Z/2« 160 din, »Z/3« 200 din, »Z/4« 250 din, »Z/5« 300 din. Vsa podloga za moško obleko po kakovosti 80, 100 in 120 din. Trgovcem popust! Vsak paket poštnine prosto, pri dveh ali več paketih primeren popust. Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Nešteto priznanj odjemalcem na razpolago. Pišite še danes: »Razpošiljalnici Kosmos«, Maribor, Kralja Petra trg. Oglejte si povečano zalogo in ugodne cene! Brezplač.n pouk v igranja. Zahtevajte brezplačen katalog \Harmonitre \cdO/n 59'- frompete od Dm 520 K/arfne/t od Din /20 - G/fare od O/h ffff- MEiriEL'HEROLD zal. tvorn/ce a/asb/l st. 106 PLANINKA ZDRAVILNI ČAJ Pijte samo zdravilni ČAJ I Apoteka Mr. BAH0VEC, Ljubljana | S. br. 2007-32 Zeniti — nevesta! Najceneje in dobro bosta postrežena v manufak« turni trgovini 102 I. Preac, Maribor, Glavni trg 13 lfin§fca Iría, ^p^?*jple™.en*ej- korenjaki Kober 5 BB, Teleki 8 B, Riparia in Chasselas, vse zajamčeno čisto in prvovrstno dobavlja PrvaJüBostoEansha trsnica, Baruuar 1761 Zahtevajte cenike! GRAMOFONSKE PLOŠČE od 26 din naprej dobite pri Ackermann K., Ptuj, Krekova ulica št. 1. Zahtevajte cenik! 17, Za neveste in ženine! Venci, mirte (šopki), pajčolani se po naročilu takoj izdelajo. Dobite jih tudi v veliki i-biri 90 pri „LUN A" Maribor, samo Glavni trg 24 Naflepse in fiafiiovcisc wzorcc za ročna efefa, kakor kuhinjske prtiče, namizne prte, posteljno perilo itd., vam predtisuemo na platno v prodajalni TISKARNE SV. CIRILA, PTUJ, Slovenski trg 7 najbolje in najvarneje prS SpoflntcšlalcrsM ljudski posofihilcl OosposKa ulica 23 f PlâflIlOFIl Ulica 10. oktobra registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. Stanje hranilnih vlog Din 53,000.000'—. T (aso porok.. Itaffge za ženine tn neveste: Ob viru življenja, broš. 88 din, vez 104 din. Mati vzgojiteljica, broš. 16 din. Velika skrivnost (govori o zakonu), 18 din. Iz duhovnega življenja družine, broš. 28 din, vez. 40 din. Primerni darovi za novoporočene: Poročna slika z natisom in datumom poroke, 40 din. Slika sv. Družine in druge slike po 40, 65, 70, 150 in 220 din. Razpela in kipi od 20 din dalje. Albumi in spominske knjige od 14 din dalje. Razne knjige, kakor: Varčna kuharica, 36 din; Kuharica v kmečki in preprosti hiši, broš 28 din, vez. 40 din; Gospodinjstvo 100 in 130 din; Zdravstveni nasveti za družino, broš. 20 din, vez. 32 din. Priprave la gosiilo: Servijeti: 100 kom. po 3, 5, 6 in 7 din; lepi rožnati: 50 kom. po 6 in 12 din. Papir in tase za podlogo torti po 0.75, 1.—, 1.25 in 1.50 din. Kreppapir po 1.75 din rola, svileni papir, tri pole za 1 din, Lampinjončki od 4 din dalje, papir za okraske, narodne zastave za okrasitev itd. Za godca iutfi nehali: Godčevski katekizem, 5 din. Slovenski šaljivec, 10 din. Veliki vsevedež, 14 din. Ko se pripravljate na poroko in svatbo, spomnite se, da se vse te potrebščine dobijo v trgovinah !ll!llllllll!ll!ll!l!!lllllllllllllll^ v Mariboru In Ptuju 2M 0 0 0 0 0 0 0 0 10 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 10 0 10 So i ^ i 0 0 0 0 0 0 0 0 0 10 0 0 0 0 0 0 0 0 "Ü Lepa priložnost za neveste! Mongol svila din 12'-, Crepe satim din 20'-meter pri 88 I. Trpinu, Maribor, velrinjska 15 - ■ ' 16 Ženini in neveste! Poročne prstane iz zlata, srebra in dublea kupite najceneje pri urarju K. Ackermanrs, Ptuj, Krekova ul. i 89 novoporočence I Podglavnike za na postelj od din 25"— dalje, peruike (tuhente) od din 100'— dalje posteljno perje od din 8"— dalje v veliki izbiri dobite pri „Luna" Maribor, samo Glavni tre24 Oglasi v Sit?. gospodari» mm ¿rafcn uspeh! VZAJEMNA ZAVAROVALNICA V LJUBLJANI ♦ ZAVARUJE: POŽAR VLOM STEKLO KASKO JAMSTVO NEZGODE ZVONOVE ŽIVLJENJE KARITAS Vsak slovenski gospodar zavaruje sebe, svojce in svoje imetje le pri naši zavarovalnici. fcfutfs^^posoffliigca v Ceifu registro van a zadruga z neomejeno zavezo obrestuje hranilne vloge brez odpovedi po 4%, na trimesečno odpoved pa po 5%. Izplačuje točno vse vloge stare in nove. Dovoljuje posojila in trgovske kredite. Tiakar; Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru — Urednik Januš Goleč, novinar v Mariboru — Izdajatelj- Tlakama sv. Cirila, predstavnik Franc Hraatelj v Mariboru