PBIHDBSKI DNEVNIK glasilo osvobodilne fronte slovenskega naroda za tržaško ozemlje - Štev. 290 (2600) 15. decembra ob 15. uri bo polaganje vencev na openskem strelišču na kraju ustrelitve P. Tomažiča in tovarišev Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr. TRST, torek 8. decembra 1953 Cena 20 lir ?OM|EN sporazuma o istočasnem UMIKU ČET| OPREZNOST IN REZERVIRANOST jokler Rim ne pokaže pripravljenosti na sporazum Iako poudarjajo v Beogradu In dodajefo, da so neposredni razgovori najboljša pot za reševanje sporov Razgovor zahodnih predstavnikov s K. Popovičem našega dopisnika) ^BEOGRAD, 7. — Državni (a p za zunanje zadeve Ko-(L. “°Povič je v navzočnosti ^nega podtajnika dr. Ale-jj “eblerja 6. decembra ob Veli*4 ni'hovo zahtevo sprejel 'Poslanika Velike Britanije Malleta, veleposlanika js * g- Jamesa Riddleberger-Jn francoskega odpravnika Hal g’ Michela Fontaina. ogovarjali so se v zvezi s sJ°h,°d 13. novembra za jv. Can3e konference o trža-vprašanju in glede ju-‘ovanskega odgovora. s[ htansko zunanje ministruj1 le potrdilo danes pre-,pot!°eila britanskega ve-,anika iz Beograda o s].JalVijem sestanku z jugo-V0 anskim državnim tajni-Port 24 zunanje zadeve Kočo tjjF^ueem. Predstavnik bri-jtVj?Sa zunanjega ministruj? ,J.e izjavil, da spada vče- h sestanek: v Beogradu sondiranja, ki so bila te d -aa v Beogradu in Rile,- v' tem pa je bil zelo r.viran v odgovarjanju na ^ asanja o možnosti, da bi ;»f. , teden prišlo do določi-konference petih o Tr- iatl ^al. )e> da ^ne želi ugi- ;n da datum za konfe- y'° še ni določen, tiak sporazumu o istočasni u-?t>slnUtv' pet z >ialijansko-ju-ii0v anske meje vidi jugo-wa"ska javnost prvi poziti-So» teorak v izboljšanju odno-jiws svojim zahodnim sose-6tiš' rak- ki bo vnesel mir. e ozračje v medsebojne toijvSe Pomen sporazuma je !(,. 0 večji, ker je bil dose-]# ,v trenutku. ko se je zde-V[’ j*. So porušeni vsi mosto-teftt vodiio k sporazumni ittf spornih vprašanj in k bil dosežen brez pobij talcev. Dejstvo, da je toSfs|0razum dosežen v ne- I/e . Pbih razgovorih, potrju-l*3iR''aVili105t jugoslovanskega twd .Glasovanjem je bivši i«jlVhSti®ni notranji minister lo . nted drugim, da bi bi-ametno povabiti v Lon-)ane ministre britanske Gva-k"a, razgovore. a it i1 kralj Mutesa, ki vil9, . “titanska vlada odsta-fstg0Je 'mel danes polurni 09ii» >r z ministrom za ko-J0 Lytteltonom. povezujejo z drugimi evropskimi problemi, ki nimajo ni. česar skupnega z rešitvijo tržaškega vprašanja. Osnovno vprašanje v tržaškem 'vprašanju je mesto Trst, poudarjajo v Beogradu. Jugoslavija je izrazila pripravljenost pod določenimi pogoji odpovedati se Trstu. Ta sklep Jugoslavije, ki predstavlja zanjo veliko žrtev v interesu dobrih sosedskih odnosov z Italijo, lahko služi kot osnova za kompromisno rešitev vprašanja, če tudi na kaki strani želijo tako rešitev Bodočnost bo vsekakor pokazala, ali je u-pravičeno upanje tistih, ki vidijo v tem prvi korak na poti rešitve tržaškega vprašanja. Dokler Italija ne pokaže, da je pripravljena na sporazum, ki bi zadovoljil obe strani, je potrebna rezerviranost in opreznost, pripominjajo v Beogradu. tobra pomeni, nadaljevati s skrajno nerazumno politiko, ki ne vodi k rešitvi tržaškega vprašanja, poudarja današnja «Borba» v zvezi z vestmi, da so na Bermudih razpravljali o predlogu za sklicanje konference o Trstu, pred katero bi se cona A izročila Ita. liji. «Borba» poudarja, da bi zahodne sile morale prenehati z dosedanjo politiko in o-mogočiti, da se to vprašanje reši med Jugoslavijo in Italijo brez posredovalcev. Vprašanje Trsta bi se, po mišljenju «Borbe» lahko rešilo, če bi se začelo reševati njegovo bistvo kot lokalno vprašanje odnosov med Jugoslavijo in Italijo. Po mišljenju «Borbe» so zahodne sile s svojo dosedanjo politiko spremenile tržaško vprašanje, iz lokaliziranega vprašanja jugoslovansko-italijanskih odnosov v mednarodni problem, s pomočjo Obravnavanje tržaškega . katerega želijo rešiti vrsto vprašanja s pozicije anglo- drugih vprašanj, ki nimajo ameriškega sklepa od 8. ok-1 popolnoma nikakršne zveze s tržaškim , vprašanjem. Na to vprašanje gledajo, poudarja «Borba», kot na sredstvo, s pomočjo katerega bi izvlilde čim večje koristi za sebe. Vse to pa se želi doseči na naš račun, a to bi hilo v resnici tudi na škodo Italije, ker bi njeni stvarni interesi morali biti dobri sosedski odnosi z •Jugoslavijo. Zato je igra velikih sil v zvezi s Trstom u-smerjena ne samo proti našim interesom, temveč tudi proti resničnim interesom Italije, zaključuje «Borba». «Borba» navaja tudi pisanje nemških listov, ki v doseženem sporazumu med Italijo in Jugoslavijo vidijo možnost neposrednih razgovorov' med obema državama Po mišljenju nemških listov, pripominja «Borba», bi se na ta način tržaško vprašanje izločilo iz kompleksa svetovne politike in postalo lahko rešljivo, če bi se v rešitev tistega ne vmešavale tuje sile B. B. Začetek umikanja vojaštva z meje BEOGRAD. 7. Na temelju sporazuma, ki je bil sklenjen na sestanku med jugoslovanskim poslanikom v Rimu dr. Pavlom Gregoričem in predsednikom italijanske vlade Pello, je italijanski generalštab dal včeraj svojim divizijam «Tridenti-na», «Cadore», «Ariete», «Fol. gore* in ((Mantova* ukaz, da se umaknejo z neposredne meje z Jugoslavijo v mesta' kjer imajo sedež te divizije. Umik se je začel danes; kakor poročajo v italijanskem generalštabu, bodo končali z umikom čet v 15 dneh. Istočasno poroča italijansko zunanje ministrstvo, da bo Italija v najkrajšem času obnovila svoj izvoz v Jugoslavijo. Italijanski tisk še naprej po-voljno komentira sporazum o umiku čet in poudarja, da se je vest o obisku dr. Gregoriča pri Pelli takoj razširila po vsej držav; in da je bila sprejeta z velikim zadovoljstvom. Ro informacijah dobljenih jugoslovanskem dr- žavnem tajništvu za zunanje zadeve, se je danes začel u-mik jugoslovanskih čet z ju-goslovansko-italijanske meje. Rreavidevajo, da bo umik čet trajal okrog 15 dni. Kakor je znano, so bile jugoslovanske čete poslane na mejo po an-gioameri.škem sklepu od 8. oktobra o izročitvi cone A Italiji. Kopičenje italijanskih čet na jugoslovansko-italijan-ski mej: se je pa medtem začelo že avgusta meseca Pred zaključkom treti velikih na konference Berili udih Po zaključni nočni seji bodo delegacije danes odpotovale z Bermudov • Konferenca štirih v Berlinu 4. januarja? - Daljni vzhod in evropska vojska na včerajšnji seji -«Pravda» o potrebi konference petih CASTLE HARBOUR, 8. — Trije veliki so se zvečer ponovno sestali na zadnjo sejo bermudske konference. Sejo so prekinili ob 01.4« (po našem času) in jo bodo nadaljevali ob 03.00- Nekaj ur kasneje bo izdano uradno zaključno poročilo konference. CASTLE HARBOUR, 7. —j stališče do pekinške vlade, do- Današnja prva seja konference | kler ne bodo znani rezultati riu Bermudih, ki se bliža h i politične konference o Koreji. koncu, se--je začeta ob 9.30 po krajevnem času. Lan-iel se tudi te seje ni udeležil, čeprav se je njegovo zdravje izboljšalo. Vendar pomaga tudi on pri sestavljanju končnega poročila, ki bo, kot pričakujejo, izdano danes kasno zvečer (po 4.30 zjutraj po našem času). Na današnji jutranji seji so govorili o Daljnem vzhodu, kot pravi tudi kratko poročilo, ki je bilo izdano po seji. Francoski Zunanji minister Geor-.,es Bidault je prikazal Churchillu in Eisenhovverju francosko stališče glede položaja v Indrkmi. Njegov prikaz se je držal poročila, ki ga je v Parizu objavil ministrski svet pred odhodom francoske delegacije na Bermude. Bidault je govoril v- imenu obolelega La-niela. Diskusijo o Indokini, ki je bila baje zelo kratka na seji treh velikih, so popoldne nadaljevali izvedenci v duhu razgovorov med Francozi in Ame-rikanci, ki so se začeli še. prod bermudsko konferenco. Sodijo, da sc je Churchill zavzemal za to, da bi se politika pomir-jevanja. ki jo priporoča v Evropi izvajala tudi na Daljnem vzhodu, zlasti glede Kitajske. Predsednik Eisenho\ver zatrju. t se ~ Banes zjutraj f-hateau de la Muet-''htv 'Tt predstavniki mini- *veta i . držav evropskega Rk 0r,Pipravili bodo sesta- - ----------------------------- . Pari2 ra ministrov, ki bo | jejo, pa_je poudaril,^da^.je ZDA decembra. I nemogoče zavzeti manj ostro Novi predlogi FLRJ *a konferenco petih b, pedl0£ gi so bili včeraj izročeni trem za« .°dninj vladan) « V Londonu proučujejo Uletovo poročilo o razgovoru s Popovičem V dobro obveščenih londonskih krogih zatrjujejo tudi, da je Koča Popovič že med včerajšnjim razgovorom na zahodne predloge odgovoril z novimi predlogi. Vendar fe Foreign Office glede tega v največji meri rezerviran. Angleški državni minister za zunanje zadeve Selwyn Lloyd je danes izjavil v britanskem parlamentu, da je angleška vlada z zadovoljstvom sprejela jugoslovansko-italijan-ski sporazum o umiku čet obeh dežel z obmejnega področja. Vendar prikazuje del angleškega tiska tudi ta sporazum, ki je bil, kot znano, dosežen na jugoslovansko pobudo, na tendenciozen način. Tako objavlja «Daily Mail* to vest pod naslovom «Italija ponuja oljčno vejico*. i^aslov^’ 7' — Predstavnik v anskega veleposlani-,'je i,,„T\ncIonu ie sporočil, >ija G°slovanska vlada spo-> PaAcs britanski vladi lil0 skliol ®e’ ki na) omogo-j o k. ^ konference pe-ii al d U' Predstavnik je l s°siov '1e Predloge izročil :XJ41sk‘ veleposlanik v Vladimir Velebit cSlcoa -Podtajniku Foreign nSlru Ivonu Kirkpa-!! vedLi. edstavnik ni P°drobnosti hotel iaf^Ngih *'”'»»uunosu o teh V’ tfa sr,' 3e samo de- li V*rjetn„ I,1 isti Predlogi ze-Adsd p° danes izročeni tu-A*dst».,a-,ZDA m Francije. In izin,n-\ Foreign Officea H Prejeii da E0 v Londo veW , Poročilo britanske- lvaPMllrika v Beogradu tsk5° iis • a 0 razgovorih, MoSn; 'R161' včeraj trije 4r>skim ltavn'ki z iu8°" Hv4’Inanie jVn'm tajnikom tei Cern Zadeve Kočo Po-Off; P°ročilo zdaj Fo-^ PiGm tu- proueuie- o vče-G)ffSe ie azGovoru v Beogra-it L6a -.predstavnik Foreign 'th*!1 ta .!iU na izjavo, da «r=Hirani razGovor «del vrste (pu». Runu in v Beo- H^9Praaapje, ah bi se kon-še stj!41*1 šeCVh 0 Trstu lahko kiti aik 1Jd*a teden, je pred- Vtorok DVc0Pd: ,: 'i J< "" f Openska in lonjerska mladina koraka z zastavami in pesmijo skozi Sežano Seja občinskega sveta v Zgoniku V nedeljo dopoldne je bila na županstvu v Zgoniku prva seja običnskega sveta zgoni-ške občine v rednem jesenskem zasedanju Sejo je otvo-ril župan tov. Vladimir Obad, ki je podal poročilo o delova. nju občinske uprave v času med pomladanskim in jesenskim zasedanjem občinskega sveta Sledile so še druge točke dnevnega reda, Vendar bomo podrobnejše poročilo o seji zaradi pomanjkanja prostora priobčili v naši jutrišnji številki. Omenimo naj le, da bo prihodnja redna seja občinskega sveta v nedeljo 13. t. m z začetkom ob 9. uri. V I. okraju zbrali že nad 100.000 lir za novoletno jelko Pred dnevi se je sestal odbor «Za novoletno jelko« I. okraja ter sklenil tudi letos obdarovati revne otroke svo-jeka okraja. V ta namen bodo tovarišice zopet potrkale na vrata naših ljudi, ki se bodo brez dvoma odzvali ter darovali po svojih močeh Nekatere so že pričele z nabiralno akcijo, ki je že po nekaj dneh pokazala, da ljudje razumejo njen velikodušen namen: nabrale so že več kot 100.000 lir in bodo prav gotovo še več. Posnemajte! DRUGA PREMIERA SNG V AVDITORIJU MOČNA UPRIZORITEV «VASE ŽELEZNOVE« Dramo je kot gost režiral Fran Žižek ORGANIZIRANO DIVJAŠTVO KOMUNFORM1ST1ČN1H ŠKVADER PO SLOVENSKIH VASKH Kominformistični škvadristi iz Sv. Križa napadli in ranili dva domačina v Saležu Skupina kakih 40 škvadristov je obkolila in zastražila gostilno, vdrla vanjo, razbijala steklenino in do krvi pretepla dva tovariša - Policija je aretirala nekaj napadalcev in jih po zaslišanju ter sestavi zapisnika izpustila - Ogorčeno prebivalstvo zabte* va, da oblast zagotovi red in varnost, ker bo sicer za to moralo poskrbeti samo Kominformovski banditizem nima meja. Vidalijevi škvadristi so v soboto zvečer zopet izvedli organizirano banditsko ekspedicijo v Salež, kjer so napadli dva domačina in ju ranili. Prizanesli niso niti domači gostilničarki, ki je hotela preprečiti napad in je zaščitila enega izmed napadencev. Kot naši čitatelji vedo, je do podobnega napada že prišlo, ko so v Saležu napadli dva mladinca in enega izmed njiju vrgli na tla ter pretepli, tako da je bil ves krvav. Takrat so napad organizirali škvadristi iz Sv. Križa, ki so bili tudi tokrat povzročitelji pretepa. Z izgovorom, da iščejo nekoga, ki naj bi bil večer prej pretepel nekega njihovega pristaša (ta je imel res preklano ustnico, a trdijo, da je padel s kolesa), je skupina teh škvadristov napadla s steklenicami in kozarci dva to- izvlekla iz njihovih rok ter se zaprla v sobo, kajti sicer bi ju podivjani kominformovci pobili. Značilno dejstvo, ki dokazuje organiziranost napada, je to, da so nekatere mladinke iz Križa, privrženke Kominforma, že v soboto zjutraj govorile, da bo v ponedeljek v Saležu pogreb! Očividci pripovedujejo, da je v Salež prišlo okoli 40 kominformovskih škvadristov iz Sv. Križa, ki so se najprej ustavili pri Furlanu, kjer so imeli osmico in so bili tam zbrani domači kominformisti. variša, ki sta se le s težavo Nato so odšli proti edini go- 2UPAN0V0 PISMO TRŽAŠKIM GRADBENIM PODJETNIKOM PISMA NE ZADOSTUJEJO potrebni so odločni ukrepi Večina gradbenih podjetij ne zaposluje do-voljnega števila delavcev pri javnih delih Tržaški župan je poslal večjim tržaškim gradbenim podjetjem naslednji poziv: eNaši osebni obiski na raznih gradbiščih v mestu in ob-vestila, ki jih dobivamo od raznih uradov, na splošno potrjujejo težnjo podjetij, da najemajo manjše število delavcev, kakor bi jih bilo mogoče zaposliti ali kakor bi jih zahtevala hitra izvršitev določenega dela. Ne bomo sedaj poizvedovali za vzroke takega ravnanja, saj bi se morda dalo tudi o-pravičiti. Želimo samo opozoriti to cenjeno podjetje na včasih škodljive posledice takega sistema. Med temi posledicami je tudi zakasnitev pri izročitvi izvršenih del z vidno gospodarsko škodo. Razen tega nastajajo težkoče pri uradih, ki nadzorujejo ta dela, ker nočejo sprejemati prošenj za podaljšanje del. Upoštevati je treba neugodje meščanov in škodo, ki jo povzro, ču ugledu občine podaljšanje obstoja gradbišč v samem središču mesta čez določeni rok. Na to nas opozarjajo zlasti glede cestnih del, glede katerih so znane težkoče, predvsem zaradi povezave z drugimi napravami za javne u-sluge, ki so napeljane v podzemlju, toda ki po drugi strani predstavljajo motnost istočasne zaposlitve mnogih delavcev, izbranih med kategorijo nekvalificiranih, ki predstavljajo največji odstotek brezposelnosti. Nanašajoč se pri tem predvsem na to mestno zlo, ki se je še poslabšalo zaradi bližajoče se zime, toplo priporočamo temu podjetju in apeliramo na čustvo razumevanja in solidarnosti vseh podjetnikov in industrijcev, naj sodelujejo z nami pri naporih, da se zniža število brezposelnih s tem, da se najame čim več delovne sile za licitirava delu na vseh gradbiščih. Zelo bomo hvaležni, če bo to podjetje ugodilo želji občinske uprave ter nam zagotovilo, da bo upoštevalo naš poziv in najelo dovolj no število delavcev ali po možnosti tudj kakšnega več, kot je potrebno, ter s tem tudi podprlo naše napore, da nam nakažejo nova javna dela ter se s tem ublaži brezposelnost« Pismo, do katerega pa zaradi običajne diskriminacije proti našemu dnevniku nismo prišli po navadni poti, pa od- jih mi v naših člankih že večkrat nakazali. To je samovolja določenih podjetij, ki so jim naročena javna dela v središču mesta in s katerimi zavlačujejo v nedogled samo, da ne zaposlijo večjega števila delavcev Zupanovo pismo je popolnoma na mestu. Toda moral bi ga odposlati že davno in ne šele sedaj, ko tržaški iredenti teče voda v grlo in ne vidi izhoda iz kritičnega gospodarskega položaja Občinska uprava ima za takšne primere dovolj sredstev, da lahko odločno nastopi proti kršilcem podpisanih pogodb na osnovi katerih je podjetje zagotovilo, da bodo dela končana v določenem roku. Zato so nujni bolj odločni ukrepi oblasti proti podjetnikom, ki namerno Zavlačujejo dela samo, da ne zaposlijo večjega števila delavcev Sedanji gospodarski položaj terja veliko budnost odgovornih javnih ustanov pred izigravanjem oblasti tistih zasebnikov in podjetij, ki jim je edini cilj čim večji zaslužek, beda in brezposelnost pa jih ne brigata. Zato bi morala občinsk uprava strogo nadzorovati zasebnike in podjetja stilni, katero so obkolili, postavili straže na vse dohode, okoli 20 jih je pa prišlo v notranjost gostilne, kjer so napadli omenjena domačina. Ko je nevesta hotela oditi iz gostilne, da bi telefonirala po policijo, so jo na vratih ustavili in je niso pustili ven. Sele ko je prišel mimo neki policist z vespo, se ji je to posrečilo. Ker so se škvadristi ustrašili policije, so jo pobrali iz gostilen ter odšli zopet k Furlanu Ko je policija prišla v gostilno, ni bilo tam nobenega več in je ogorečna gostilničarka lahko le še prijavila škodo, ki so jo povzročili med pretepom, ko so razbili nekaj steklenine. Z enim izmed napadencev so nato policisti odšli k Furlanu, kjer je ta pokazal na enega izmed napadalcev; toda ta je prijel za kozarec in zlil vino na njega Ostali so skočili pokonci ter se začeli suvati s policisti, ki so bili skorajda obkoljeni od teh škvadristov. Med tem časom so nekateri izmed njih zopet obkolili že napadenega domačina ter ga nekajkrat udarili, a se je zopet umaknil in tako preprečil, da ga ne bi ponovno pretepli. Policistom je nato uspelo, da so neka; napadalcev odpeljali na policijsko poveljstvo v Zgonik, kjer so o napadu sestavili zapisnik. Kljub oči-vidnosti organiziranega napada pa so vse po sestavi zapisnika odpustili domov. Vaščani napadalce sicer poznajo, a ne vedo njihovih imen. Le nekateri so vedeli povedati, da so bili med njimi baje neki Ferdinand Bogateč, Vidoni, Oskar Košuta, Luciano Terčon in drugi. Zvedeli smo tudi, da so isti večer hoteli kominformovski škvadristi napasti v eni izmed gostiln v Sv. Križu tudi nekega tamkajšnjega domačina ter da se je le intervenciji gostilničarja in drugih prisotnih zahvaliti, da do tega ni prišlo. Menimo, da je čas, da se kominformovskemu banditizmu napravi konec. Ljudje v Saležu pravijo, da če policija ne misli zaščititi prebivalstva ter poskrbeti za javen red in mir, bodo znali vaščani sami obračunati s jkvadristi, ki do-sle, nemoteno terorizirajo naše podeželje To kar počenjajo sedaj, ni več samo »slučajen« napad pristašev ene stranke na pristaše druge, temveč organiziran banditizem, povsem enajj tistemu, ki Z vespo v obcestni kamen in nato z glavo ob tla Ponesrečenčevo stanje zaradi verjetne lobanjske poškodbe zelo resno ■ Mož ne govori Nekaj minut po polnoči pretekle noči so pripeljali v bolnišnico 38-letnega čevljarja Josipa Luina od Sv. M. M. sp., kateTega so morali zaradi raznih poškodb, med katerimi so tudi verjetne lobanjske, sprejeti na II kirurškem oddelku. Luin sam ni govoril Prometna policija, ki je uvedla preiskavo je ugotovila, da se je Luin med vožnjo z vespo po cesti, ki iz kamnoloma Faccanoni pelje na Opčine iz neznanih razlogov premaknil proti levi strani ceste, pri čemer se je zaletel v obcestni kamen. Takoj nato se je ponovno zaletel v drug kamen in lcončno padel na cesto, kjer je hudo ranjen obležal. Zdravniki, ki so pregledali Luina, še niso izrekli progno-kriva še eno od tistih bolečih I ze, ker je njegovo stanje iz-ran v našem mestu, ki smo1 redno resno. Ko je 47-letni Giuseppe Sossi iz Ul. Flavia 4 hotel pognati motor tovornika last britanskih vojaških sil, se je nerodno udaril in ker se je močno udaril po zapestju desne roke se je odpravil v bolnico, kjer so ga zaradi zlo. ma pridržali na ortopedskem oddelku. Okreval bo v 30 dneh * * * V trenutku ko je hotel v višini NAAFI v Ul. Coroneo 31-letni Viktor Repa iz Ul. Guerazzl izstopiti iz tovornika je zašel z nogo med desko poda in stranico, pri čemer je izgubil ravnotežje. Ker sc je precej poškodoval so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so mu ugotovili zlom leve noge. Sprejeli so ga na ortopedskem oddelku, kjer bo verjetno ostal v zdravniški oskrbi približno dva meseca. so ga izvajali prejšnji mesec fašistični škvadristi po tržaških ulicah. In temu je treba na en ali na drugi način napraviti konec. Preprečiti je treba tej od vodstva nahujskani in organizirani drhali, da nemoteno izvaja svoj banditizem pa naj bo to v Miljskih hribih ali v dolinski občini, kjer se je med pretepaške elemente u-vrstil sam župan Lovriha. ki je z brcami ranil tov. Doro Samčevo (predvčeraj smo pomotoma zapisali, da jo je tudi vrgel po tleh) ali pa v ostalih okoliških občinah, kjer deluje na tipično sicilijanski banditski način, kot dokazuje s številnimi primeri zadnjih dni, organizirana škvadra iz Križa. V nedeljo zvečer je naše Slovensko narodno gledališče za STO nastopilo v razdobju enega tedna že z drugo letošnjo premiero v Avditoriju. Uprizorilo je dramo ruskega pisatelja Maksima Gorkega eVasa Zeleznova«. «Vasa Zeleznova« je tako po psihološki kot po sociološki plati tragedija splošno-človeškega pomena. Gorki je upodobil strahote propadajočega razreda, da bi občinstvo tem boli zahrepenelo po človeka dostojnemu življenju. Pisatelj ne obupuje nad človekom, on veruje vanj in nje. govo moč. Zato, najsi je tragedija še tako mračna, nas prav zaradi pisateljeve vere in ljubezni do človeka navdaja vendarle z optimizmom. Te misli je zapisal sam režiser Fran Žižek, ki je prišel kot gost iz Maribora, da je delo pri nas režiral In njegova režija je stremela prav za tem, da tako z oblikovanjem zahtevnih karakternih vlog kot s splošno zasnovo potencira vse psihološke in sociološke momente v drami, da pride pisateljeva vera v človeka še bolj do izraza. Režiser Žižek je v tem popolnoma uspel kar samo potrjuje velike sposobnosti tega mladega slovenskega režiserja, ki pa ima za seboj že dolgo pot, polno umetniške drznosti in izvirnosti. Umetniški ansambel našega gledališča pa je s to uprizoritvijo dosegel nedvomno ene. ga svojih največjih uspehov v svojem obstoju. Ustvaril ni samo kolektivno močno uprizoritev, ki je priklenila gledalce k pozornemu spremljanju razvoja drame. Ustvaril je like, ki bodo ostali še dolgo v spominu kot izredni, V prvi vrsti trdimo to za Emo Starčevo, nositelji. co naslovne in glavne vloge, na kateri sloni celotna zgradba te grozotne psihološke in sociološke tragedije Ema Starčeva je suvereno obvladala skozi vsa tri dejanja svojo vlogo in skratka prekosila je samo sebe Odlično so bile zasedene tudi vse ostale vloge,- Rado Nakrst kot Vasin mož Sergej Petrovič, Modest Sancin kot njen brat Prohor, Zlata Rodoškova in Štefka Drblčeva kot njeni hčerki, Nada Gabrijeleičeva kot snaha Rahela, Leli Nakrstova v vlogi Ane, Vasine tajnice, Stane Raztresen kot Meljnikov ter Danilo Turk, Tea Starčeva, Valerija Silova in Miha Baloh v manjših vlogah. Sceno je kot gost pripravil našemu občinstvu že poznani scenograf rojaj- Rijavec. Občinstvo je nagradilo naše dramske umetnike z obilnim ploskanjem po vsakem dejanju posebno pa po zadnji sceni, ko se je rhed igralci pojavil tudi režiser Fran Žižek. Bilo je tudi obilo cvetja in daril. Tudi sinočnja ponovitev je dosegla velik uspeh in gledalci niso štedili s priznanji, ki si jih naš dramski kolektiv v resnici zasluži. Trije članki o političnem, gospodarskem in prosvetno-K-ulturnem življenju Trsta iv. tržaških Slovencev v letu 1953 so prav v teh časih, ko je tržaško vprašanje v ospredju svetovnega zanimanja posebno aktualni. Bogato ilustrirani članki so med drugim nič manj zanimivim čtivom objavljeni v «Ja-dranskem koledarju» za leto 1954. Kupite si ga čimprej Na prodaj je v vseh slovenskih knjigarnah ter pri poverjenikih in raznašalcih. Prižgana peč »Tržaške opekarne" Včeraj popoldne so v industrijski coni pri Orehu prižgali peč nove «Tržaške opekarne«. Opekarno so gradili skoraj celo leto, včeraj pa so žgali prvo opeko. Opekarna je zelo moderno urejena in lahko proizvaja do 500 stotov opeke na dan. Zato bo v veliko pomoč gradbeni dejavnosti, saj bo to prva opekarna na tem ozemlju in bo opeka zato tudi bolj poceni, ker ne bo toliko prevoznih stroškov. Potem ko je gospa Rusca, žena predsednika opekarne iz Poadižja prerezala trak. je sinček predsednika tržaškega velesejma inž. Sospisia peč prižgal. Ob otvoritvi sta spregovorila nekaj priložnostnih besed dr. Luigi Rusca in odv. Forti V opekarni bodo zaposleni povečini delavci iz Milj. Cesta zaprta za promet Županstvo sporoča, da bo Ulica XXX. oktobra, med Ul. Torrebianca in Ulico Milano, od 9. t. m dalje zaprta za promet zaradi popravljanja cestišča, dokler ne bodo dela končana IREDENTISTIČNI ŠKVADRISTI PRED VOJAŠKIM SODIŠČEM ŠE DTA FAŠISTIČNA DEMONSTRANTA aretirana na podlagi loto-dokumentov Prvi, Narciso Nonin, je napadel britanske vojake na Trgu Goldoni, drugi, Livio Savio pa je sodeloval pri zažigu policijskega avta pred Portici di Chiozza - Končano zasliševanje preostalih demonstrantov in njihovih razbremenilnih prič - Jutri bodo govorili zagovorniki Pred vojaškim sodiščem sta | zvlekli do Portici di Chiozza, se morala včeraj popoldne zagovarjati dva izmed novembrskih razgrajačev, in sicer poštni uradnik Narciso Nonin, aretiran v soboto 5. t. m., ter Livio Savio, katerega so aretirali že pretekli ponedeljek. Ker gre za dva različna primera je nar. Armano spregovoril najprej o Noninu, katerega obtožujejo, da je 5. novembra kmalif po poldnevu sodeloval pri nedovoljenih demonstracijah na Goldonijevem trgu in da je napadel britanske vojake Narednik je izjavil, da ima okoli 10 britanskih vojakov za priče in vrhu tega tudi slike. Nonin je namreč tistega dne napadel nekega vojaka in ga zadrževal, da ne bi vstopil v tovornik. Na vsak način je tudi Nonin osebno delno priznal obtožbo. Obtoženec je tudi sodniku pojasnil potek dogodkov in priznal, da je udaril nekega angleškega vojaka, ker se je «bal, da ne bi vojak njega«. »Tistega dne«, je pojasnil Nonin, »sem čakal na Goldonijevem trgu tramvaj, ki naj bi me odpeljal domov. Ker sem videl skupino mladeničev o-koli tovornika, sem se iz radovednosti približal, prav tedaj pa se je pred menoj postavil neki vojak, in misleč, da me bo udaril, sem mu pritisnil klofuto. Takoj nato so me vojaki, ki so stali na tovorniku, udarili s pasovi po ramenu in glavi«. Obtoženec je nadalje izjavil, da ni imel namena udariti vojaka, pač pa mu je hotel z besedami dopovedati, da ni bilo pravilno, kar so naredili prejšnjega dne na Trgu Unita ko so zaplenili demonstrantom zastavo. Da pa to ne drži pa najbolj zgovorno kaže fotografski posnetek. Ker je sodnik mr. Ellison uvidel, da ima policija dokaze v rokah, je sprejel predlog narednika in moža poslal še za 7 dni v zapor, medtem pa mora policija še nadaljevati preiskavo in identificirati ostale osebe, ki so bile z Noninom. O drugem obtožencu, Liviu Saviu, pa je narednik izjavil, da se je udeležil nekaterih de. monstracij 4., 5. in 6. novembra. Poleg tega pa ga obtožujejo, da je sodeloval pri uničenju policijskega avtomobila, katerega so fašistični razgrajači zaplenili v Ul. Pale-strina in ga nato z verigo kjer so ga zažgali. Tudi zanj je narednik zaprosil sodnika, da bi ga poslal ponovno v zapor, ker mo. ra nadaljevati preiskavo in ugotoviti tudi, če je Savio sodeloval tudi pri napadu na sedež Fronte za neodvisnost in pri uničenju pisarniške opreme. Obtoženi Savio je tudi delno priznal, da je sodeloval pri uničenju avtomobila. Izgovoril se je sicer, da je avto samo vlekel na verigi do Portici di Chiozza. in da je nato odšel. «Ostali pa so«, tako je mladenič izjavil sodniku, ((zažgali vozilo«, Ker ima policija tudi o Saviu dovolj dokaznega materiala, med katerim so tudi fotografski posnetki, je predsednik obtoženca poslal v zapor. Po sedmih dneh pa bodo oba ponovno pripeljali pred sodnika. Kakor je predsednik že včeraj izjavil, bo oba sodilo vojaško sodišče. Razen teh dveh je trenutno v zaporih še lp oseb v zvezi s fašističnimi demonstracijami 4.. 5. in 6. nov Te osebe so: Gastone Pregel. Nereo Chicco, Aurelio Bernardis, Antonio Ascolone, Francesco Ferrante, Guerrino Zanne, Cesare Lofano, Gianfranco Plet ter Semeraro in Giuseppe Derin. Pred vojaškim sodiščem pa se je včeraj zjutraj nadaljevala tudi razprava proti ostalim iredentističnim škvadri-stvom ki se že pretirano dolgo vleče. Na vrsti je bilo zasliševanje zadnjih obtožencev in zadnjih razbremenilnih prič. Toda te niso niti vse prišle na vrsto, ker je sama obramba uvidela, da je tem bolje čim manj se govori in čim manj se zaslišujejo obtoženci in razbremenilne priče. V naših preteklih poročilih smo omenili, da razbremenilne priče priznavajo, da so bile na mestu, kjer so obtožence aretirali, demonstracije. To seveda najbolj zanima zastopnika obtožbe, kajti ko je to stoodstotno ugotovljeno tedaj je naloga tožilca končana. Včeraj so tako zaslišali samo tri obtožence in 2 razbremenilni priči. Po zaslišanju zadnjega pa so odvetniki sklenili zaključiti razpravo, kajti posebno Štirn je zapustil pri vseh najslabši vtis. Fant je namreč trdil, da je policija prišla z jeepi in drugimi vo- zili ter tepla brez vsakršnega razloga, z druge strani pa je priznal, da so bili demonstranti na cestah. Naravno je, da so te izjave nekoliko razburile predsednika, ki svojega razburjenja sicer ni pokazal, pač pa se je to dalo razumeti po postavljenih vprašanjih, na katere pa Štirn sploh ni znal odgovoriti. Tudi ostala dva obtoženca in sicer Pietro Pagliaro in Giuseppe Grazioso sta, sodeč po njihovih besedah, nedolžni osebi, ki sta postali žrtvi »surovega nastopa policijskih agentov«. Zanikala sta sodelovanje pri demonstracijah, kakor tudi žalitve policijskega agenta. Medtem ko je Pagliaro trdil, da je tistega dne zvečer zapustil bar na Korzu in se odpravil domov, je neki Manfredi, kot razbremenilna priča, izjavil, da je imel vtis ali da ga je videl (to se ni jasno razumelo) ko je Pagliaro prihajal po Korzu in zavil na Trg sv. Katarine, kjer ga je videl teči z drugimi osebami vred, medtem ko so mu agenti bili za petami ter ga nato udarili in odpeljali. Med zasliševanjem te priče pa je prišlo do kratkega besednega spora med odv. Poilluccijem in predsednikom maj. Grab-bom, ki se je končal seveda v prid predsednika. Odvetnik je namreč hotel prikazati, da na podobnih razpravah zmaga kdor je bolj zvit, kar mu je predsednik takoj odgovoril, da ne zvitost pač pa resnica pripomore k zmagi. Do konca razprave so zaslišali vsega skupaj 14 obtožencev, medtem ko jih 8 sploh niso poklicali pred sodnika, kar pomeni, da so se odvetniki bali tožilčevih in predsednikovih vprašanj obtožencem. Izgovarjali so se sicer, da se odpovejo zaslišanju ker tožilec ni predložil zgovornih dokazov, toda kdor je sledil razpravam je pač opazil, da je bilo dokazov tudi preveč. Nekateri obtoženci so se celo razburili ker se je odvetnik odpovedal njihovemu zaslišanju: mladeniči so pač mislili, kakor n. pr. Štirn včeraj, da bodo s svojimi besedami prepričali sodišče o svoji nedolžnosti, toda do sedaj se to ni skoraj nobenemu posrečilo. Do sedaj so spregovorile obremenilne in razbremenilne priče, odslej naprej pa bodo govorili odvetniki, katerih delo vsekakor ni. in tudi ne bo lahko. ZA TRŽAŠKO OZEMLJE V četrtek 10. dec. 1953 ob 20.30 uri gostovanje v NABREŽINI z Gorkijevo dramo Prodaja vstopnic pri Slavku Pertotu. Osvobodilna fronta III. OKRAJ V sredo 9. t. m. bo ob 20. uri v Ulici Montecchi 6, IV. seja izvršnega odbora. SESTANEK ODBORA ZA NOVOLETNO JELKO Danes ob 16. uri bo sestanek odbora za Novoletno jelko za III. okraj. Prosimo odbornike, naj ne manjkajo in priporočamo točno udeležbo. Ljudska prosvetb GLASBENA MATICA V TRSTU V sredo, 9. t. m. bo ob 20.30 v Ul. Ruggero Manna 29 redna od-borova seja. ZVEZA PROSVETNIH DELAVCEV V sredo 9. t. m. ob 18. uri seja vodilnega odbora v Ul. Roma 15. SOLA GLASBENE MATICE vabi starše, da vpišejo svoje otroke v šolski mladinski pevski zbor, ki ima vaje vsak četrtek ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani Ulica Roma 15, II. V tem zboru imajo otroci priložnost, da se naučijo lepe slovenske umetne in narodne pesmi. Zbor vodi priznani pevovodja prof. Karel Boštjančič. Razna obvestila FILATELISTIČNI KLUB »L. KOŠIR« V sredo 9. t. m. od 19. do 21. ure bo običajna zamenjava znamk. Darovi in prispevki Ob priliki sv. Miklavža darujejo v spomin male Mirne Kralj za Dijaško Matico družine Ivan M. Kralj, Marino Kralj, Josip Jogan 3.000 lir. Za Dijaško Matico darujejo družina Oblak lir 500, Jožko Gombač lir 500. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 6. in 7. decembra 1953 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo je 15 oseb, porok pa je bilo 6. POROČILI SO SE: uradnik Livio Brisco in gospodinja Helga VVidmoser, uradnik Icilio Giulia-no in- študentka Laura Merluzzi, špediter Renzo Gambassi in gospodinja Liliana Cesare, pomorski kapitan Lucio Haber in učiteljica Mardella De Iudicibus, prodajalec Roberto Piovesana in natakarica Marialuisa Cappon, agent CP Giovanni Šircelj in šivilja Franca Battagli. UMRLI SO: 53-letna Margheri-ta Giacomazzi por. Perini, 56-let-na Maria Nacinovich por. Vinzan, 80-!etni Giuseppe Zalateo, 66-let-ni Ermanno Quargnali, 81-letna Lucia Krassovitz por. Gebersi, 52-letna Angela Puglia por. Visalli, 67-1 etna Emilia Sepulcri vd. De-luisa, 53-letna Elisabetta Godina vd. Giarri, 55-letni Domenico Poz-zetto. 20-letni Ferruccio Merlak, 62-letni Andrea Giorgi, 66-letm Luigi Girotto, 62-letni Italico Ful-lin, 55-letni Ugo Fortuna, 83-letna Marija Mihalič vd. Besednjak. NOČNA SLUŽBA LEKARN Codermatz, Ul. Tor S. Piero; Da Colle, Ul. P. Revoltella 42; Depangher, Ul. S. Giusto 1; Alla Madonna del Mare, Largo Piave 2; Zanetti, Testa d’Oro, Ul. Mazzini 43; Harabaglia, Barkovlje m Nicoli, Skedenj. ( GLEDALIŠČE VEKdI) Danes ob 20.30 za red «C» v parterju in balkonih ter za red «A» na galerijah druga predstava opere «Macbeth» z istimi izvajalci kot prej. Dirigira Molina-ri - Pradelli. Pri gledališki blagajni se je začela prodaja izvenabonmajskih vstopnic. V pripravi je Giordanova opera «Ahdrea Chenier«. Preteklo soboto je praznovala na Opčinah 50-letnico svojega rojstva domačinka in neutrudna prosvetna delavka tov. Z0KA ČOK Njeni prijatelji in znanci, ki jo zaradi njenega dela cenijo in spoštujejo, ji želijo vse najboljše ter ji kličejo: Se na mnoga letal Čestitkam se pridružujejo tudi člani našega uredništva. Rossetti 14.45: ((Živio revija*. Chiari, C. Dapporto. , Excelsior. 14.30: »Jetnik Ze S. Granger. D. Kerr. Nazionaie 14.30: «Lukrecija «" gia», m! Carol, P. Armenk M. Serato. .-»»klad Filodrammalico. 14.30: «Z> . svete reke«, J. Payne, K- ming. _ t, Arcobaleno. 13.45: «Gusar», Hayward, P. Medina. Astra Rojan. 14.00: «Ne**Lr ljubi«. B. Hutton, R. NeerM^ Auditorium. 14.00: »Prišla Je ra«, C. Gable. G. Tierne>. . Graltacielo. 14.00: »Mi kanioai S. Pampanini. , nna Alabarda. 14.00: ((Vrnitev^ Camilla«, Fernandel, G. ~ m Ariston. 14.00: »Tam kjer pada«, J. Stevvart. J. s. Aurora. 14.30: «Pesmi, Pesm ' Pampanini, A. Sordi. t. Armoni?.. 13.45: »FiHP1,ls"'-l. rilci« T,. Povver, M. rr^L_hci», Garibaldi. 14.00: »Ognjeni G. Tiernev, P. Foster, J. hu Ideale. 14.30: «Zadn.ja osvoji« J. Wayne. G. Russell, .ooCja Impero. 15.00: »Počitnice S° V Hulota«, J. Tati. mjj. Italia. 14.30: «Vrnitev Don b" la«, Fernandel. a5tav> Viale. 14.30: ((Najmanjša pre<» sveta>>- zlu- Kino ob morju. 14.30: j. henema Mandy», P.. Caive . Havvkins, Mand.v Miller.- ,er. Massimo. 14.00: »Pravljični A" sen«, D. Kaye. . orei- Moderno. 14.00: »Največja k stava sveta«. - . V. Savor.a. 14.00: ((Plavolaske*. Mayo, G. Nelson. r,ravlji*nl Vittorio veneto. 13.45: »Pravu Andersen«, D. Kaye. ,„u-scai, Azzurro. 14 00: «Sin belokOZ B. Hope, J. Russell. jj,- Belvedere 14 30: »Bil je on-. . da«, W. Chiari, S. Pampann Q Marconi. 14.30: «Pucctm». Ferzetti. , *jVjje- Novo cine. 14.00: ((Prodana nja«, A. Clouzot. Odeon. 14.00: »Haitski upor»- jeJ, Radio. 14.00: »Srebrno skaiv Y. De Carlo, E. 0'Brien. TOREK, 8. decembra 1J35, jreostovAS»*i CONA TK 8 * 254,6 m ali 1178 kc ^ Poročila v slov. ob 1-^' 19.00 in 23.30. „ pre- « SO rr 7.10 Jutranja glasba; '■ raZgle-gled tiska; 14.30 Kulturni nSKiti di; 14.45 Pisan spored sW’.. pu-narodnih pesmi; 17.00 Y^kperet: naj - odlomki iz znanih pC-17.35 Jugoslovanske smi; 18.00 Poročila v nr tp. 18.15 Koncert pevskega z° goi-Prešeren« iz Kranja: 20.00 ■ ^r0. to: «Mefistofeles» - °Per.outkonH logom, 4 dejanji in zaAJ7adnjs 22.20 Plesna glasba; to GlaS" poročila v italijanščini; 2« ba za lahko noč. T H S J’ t »• 306.1 m ali 980 kc- ■sek lO.h 9.CO Slovenski motivi: pffi Schubert: Kvintet v C-dur • eStri; Samospevi; 11.30 Lahki o M 12.00 Pevski duet in h3!." 13P 12.20 Melodije iz revij, Glasba po željah: G-1 _rKCste.rii Koncert za fagot in ® j4.P 14.20 Razne jazz zasedb''. )5(V Glasba za godbo na P1” Č30 M3" Pestra operna glasba; *- jn zart: Koncert za violm kester; 16.00 Slušna igra^ goik1^ violino G'jUIriač naše"ljube'Gospeh 17.00 K°n1ifl moškega zbora »Jadran«; w0'’ Plesna glasba; 17.50 „rj(eSt(, Koncert za klavir np!r J 18.16 Vesela glasba; 18-3 i• Kj. 12.30 L. Zuccheri in njfoev°;V00 tara; 14.00 Pesmi iz Dl*1 ,715 l Orkester E. Nicollijaj Puccini: «Tosca»; 21.55 ceJ-gol*J * vse; 22.45 Orkester G. KNJIŽNIČARJI STVENI GOSPOD* Oskrbite svojih1 član01” prijetne zimske ve°epjl-tem da jim nuciiIfrtK MORSKI DNEVNj • K3r Najbolje, da se nanLajte naročite. - Telefmo ' , iPe i na 2alah (DjtA>*ja ti^' žil 3. t. m. Žalujoči sinovi in zaiujoci smo*. Boza Perhavc, Stank* Ivo, Milan, Nuša. Danilo, Ljuba »a« Globoko potrti naznanjamo, da je po d”*®1 lezni preminil, v starosti 63 'let, naš nepozab i ALOJZIJ PETELIN industrialec 9 °b Pogreb bo danes iz hiše v Nabrežini šlev-14- uri. „ Nabrežina, Trst, Koper, 8. decembra I« • Žalujoča: soproga Marija, s*noi*njia >n slav in Ladi. hčerki Dan^ .„ Vesela, bratje »odo ^tvo-dr. Alfred ter ostalo so ^ —"------------------------ fOD NOVOLETNE PROSLAVE, PLESI. .v n Al.ETNI VECEM*. primorski dnevnik == * — 8. decerbfcasa kfjlM KJE JE OBRAMBA TRSTA l-'“» j S svojimi «utemeljevanji! se italijanski imperialistični krogi posredno sami razgaljajo v svojih napadalnih težnjah Iproti jugoslovanskim narodom in Balkanskemu polotoku Poleg zgodovinskih, narod-ostnih in drugih činit eljev, J naj bi zahtevali, da se _rst in druga jugoslovanska zemlja izročijo Italiji, so ita-'lanski uradni predstavniki n njen tisk stalno poudaril.■ ^ar poudarjajo tudi vojaki cinitelj, ki naj bi delo-0(“ v tem smislu. Ze ust vedo, da so italijan- ski «argumenti» o pravici Ri- ma do Trsta in cone A ne-asnovani Ce bi pa hoteli te fiahjanslie - aargumenten raz-vasediti po njihovi utemeljenosti in tehtnosti, potem bi ?*[o potrebno reči, da je vojaški «argument» najmanj u-tjneljen najmanj tehten. Ce šlo samo za italijansko po-“flttrjartje tega aargumen ta», JJ0 Bi šlo torej samo za «mne-")a» italijanskih generalov, j11 predstavljajo zanikanje safce vojaške misli, tedaj bi bilo potrebno, niti vredno “Stapljati se pri tem. Toda rr* vsem tem gre tudi za ne-drugega. Gre za dejstvo, J? ,neki zapadni zagovorni-1 italijanskega imperializma !freJemajo tudi rimski voja- ški targumentn in kličejo v 2? na pomoč tudi strategijo. ri prodiranju z Vzhoda Pfoti zapadni Evropi je glav-,a pot že večkrat v zgodo-ln' šla skozi severnozapad-*.. Predele sedanje Jugosla-'Je in Avstrije. Ko se je napadalec v tem primeru že Polastil ljubljanskih vrat, so r1** ta služila vedno kot iz-Padna vrata v Padsko nižino. 1 .potrebno imeti posebno Versir, da anega vojaškega očesa, se razume, da bi v mo-eoitui novi vojni glavna smer Phriiranja z Vzhoda šla pran P° tej poti. To pa ne samo taradi tega, ker ostaja — ka- ko' 'r v preteklosti — ta pot, uer ie danes najprimer-jcc'-“> ampak predvsem zato, }ejša, '. eventualnega napadalca abi v t0 smer Vprav razpo■ et sd njegovega nasprotnika. *»a vprašanje Trsta je za- 0 potrebno gledati tudi s te ajbolj realne točke, ko se 0ce dati Trstu poseben po- tudi z vojaškega gledi-.Ctf. Trst se v tem primeru P°lavlja na prizorišču predam kot globoka baza, kot CIp važna strateška točka in “Zna baza na poti glavne Jteri prodiranja z Vzhoda. fo.Poln pometi te strateške Pke se lahko ugotovi, ko se e’ da bi v primeru, da mo-, bitni napadalec zasede to Jo, Balkanski polotok bil Sdtezan od Zapadne Evrope. b ,r se pa tiče Apeninskega f°lotoka, bi slednji kmalu na-... gotovo izpadel, kajti Ita-*« ni nikdo in nikdar videl vlogi heroja, in bi prav gotovo ne imel tega zadoščena niti u tem primeru. Trsta ni moč braniti v Ca-oortjt nttt v Lombardiji. 1rsta prav tako ni moč bra- niti v obrobnih prede-■Jh mesta, to je na meji cofi? A in Jugoslavije, ki naj 1 po angloameriškem sklepu od S. oktobra morala postati jugoslovansko - italijanska meja. Slednje ne samo zaradi tega, ker učinkovito lokalno obrambno linijo izključujejo nemogoči taktično topografski pogoji (Trst je «p red nogami», na dosegu puške), ampak tudi zaradi dejstva, da je v sodobnih vojaških pogojih obramba tako važnega strateškega oporišča, kot je na pr. Trst, najbolj preprosta iluzija, če se ne razvije v globoke linije v njegovem zaledju. In tako, globinsko (kar pomeni edino učinkovito) obrambo Trsta zagotavlja samo njegovo jugoslovansko zaledje Skratka, Trst se da braniti edino v Jugoslaviji, na jugoslovanskem o-zemlju in za njegovo obrambo je pozvana samo JLA. In to še ni vse, Obramba Trsta ima šele tedaj smisel, če obstaja fronta, v katere zaledju je Trst. Bolj natančno povedano; Trst je važno strateško oporišče samo v toliko, v kolikor se fronta razvija na jugoslovanskem severoza-padu in avstrijskem jugovzhodu. (Gre namreč, povsem razumljivo. za obrambno koncepcijo. Sicer ima Trst izredno važen strateški pomen kot odskočna deska za Balkan, in za tak Trst gre z italijanske strani.) Tja vodijo vse glavne poti iz Trsta. Iz Trsta namreč gre 5 glavnih železniških prog, od katerih gredo 3 v smeri jugoslovanskega zaledja, ena v Avstrijo in ena v Italijo. To pa pomeni, da se vloga Trsta, kot važne strateške točke in globinske baze z veliko pristaniško zmogljivostjo, sestoji predvsem v tem. da ^se skozi Trst dobavlja vojaški material in človeške rezerve za ves jugoslovanski severozahod To je tudi pot. po kateri bi morala iti tudi vojaška pomoč Zapada. Menda ne bo nikomur padlo na um, da bi mogel Trst imeti to vlogo v odnosu na italijansko fronto. Se nikoli v zgodovini vojn se ni dobavljal vojaški material in se armade niso izpopolnjevale od fronte proti zaledju, in to ne bi moglo biti V morebitni novi vojni. In vendar se izjave o nujnosti, da se Trst izroči Italiji iz strateških razlogov, objektivno zreducirajo na ta absurd, do katerega bi v tej ali drugačni obliki moral nujno priti vsakdo, ki bi se lotil tega nehvaležnega posla, da bi z izdelovanjem zgrešene strategije stavil na kocko svojo človeško in vojaško čast. Zares, lahko bi se rekla, da je za Italijane važna ona proga, ki gre iz Trsta proti Benetkam, toda to bi bilo le v primeru bežanja To pa že ne spada več v področje strategije, ampak v področje panike in strahopetnosti. Pri vsem tem pa še ne pomeni da Trst ne predstavlja za Italijo nekega važnega strateškega oporišča. Nasprot- no. Toda to oporišče ni za obrambo Italije, ali pa za obrambo Zapada, ampak kot oporišče za prodiranje na Balkan V vojaškem pogledu je vloga Trsta v okviru Italije samo ta in nič drugega. Sedanja jugoslovansko-itali-janska meja se (v glavnem) razprostira v smeri sever — jug. Ta več ali manj premočrtna meja ni primerna za italijanske imperialiste, ki sicer niti najmanj ne skrivajo svojih osvajalnih namenov nasproti Jugoslaviji. Za njih bi prav gotovo bila mnogo bolj primerna taka meja, ki bi _ ji v primeru vojne omogočila, da s pomočjo bočnih razvrstitev onesposobi jugoslovansko fronto. Meja, ki bi jo morala dobiti Italija z angloameriikim sklepom od 8. oktobra pa predstavlja vprav tako krilno razvrstitev, kakršno si rimski eks-panzionisti želijo. (Zadošča, da pogledamo na zemljevid, da vidimo kako se je cona A zasekala v bok našega nacionalnega ozemlja) To pride še bolj do izraza, če se upošteva, kam vodijo in koliko so primerne poti, ki vodijo iz Trsta proti njegovemu širšemu zaledju. A to je posebna tema; na tem mestu je potrebno to le ugotoviti. Tako in nič drugače stoje stvari glede strateške vloge Trsta. Podpolkovnik ANDRO GABELIC ZMAGA NAD EVERESTOM —I|||||II!I!IIIIIIIIIIIIIII!IIII1IIIIIIII!I!1II!III1IIIIIIMI1II lil llllllllll lllllll IIII!IIIII(!IIII!II1IIIHIIIIIII1III|!|~ Neki himalajski plezalec je nekoč izjavil, da ie zaradi slabih vremenskih razmer vsako leto možnost vzpona na vrh Everesta 1 proti 50. | Jjentloij minit % iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|imiiiiiiiiimiiiiiiiii,niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHii:iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii^ Letos je pa to malo možnost uspešno izkoristila skupina Angležev, kar bo za vedno ostalo v spominu vseh planincev in neplanincev «Peklenska, hladna in izdajalska gora... nevarnost je prevelika, moč ljudi v velikih višinah premajhna. Mogoče je norost poskušati nov vzpon. Toda kako naj opustim poskus? Vzpon se mi zdi bolj borba kot šport in mogoče je tudi v resnici tako«. Tako je pisal o Everestu leta 1922 Leigh Mallofy. D.ve leti kasneje se je na pobočjih Everesta sam skupaj z Irvi-nom izgubil in trinajst nadaljnjih oseb je moralo izgubiti življenje, dokler ni po več kot tridesetih letih trdega neprestanega boja bila zjutraj 29. maja letos končno dosežena zmaga v tej borbi. Kaj je vse spremenilo toliko bridkih porazov v hrupno zmago? Tako polkovnik Hunt kot tudi njegovi spremljevalci so vedno priznavali, kako veliko dolgujejo udeležencem prejšnjih odprav, od katerih i.e bilo osem angleških in dve švicarski. Nauke, ki so jih črpali iz njihovih izkušenj, so v polni meri uporabili ob tej priliki; vendar samo to ne bi zadoščalo za dosego tako sijajnega uspeha. Izkazalo se je, da je bil pol>-kovnik Hunt idealen voditelj. Naj omenimo le, da je Hunt, ki se je pri svojih 42 letih ve) polno zavedal svoje veli ke odgovornosti, nosil sam težak tovor do višine 8230 metrov; pokazal je veliko spretnost pri organiziranju odprav v vseh obdobjih, zla"sti tudi v zadnji kočljivi fazi. ko so bile neobhodno potrebne nagle odločitve, hladno presojanje in dovršena pravočasnost. Njegove skrbne priprave še pred odhodom odprave so se izkmzale za neprecenljivo važne, Tako- je vsak član točno vedel, kaj mora napraviti, točno se zavedal, da morajo vsi sodelovati kot ena duša, Ni treba opisovati poguma, spretnosti in odpornosti sira Edmunda Hillaryja, Tensinga Norkeya in njihovih tovarišev. Vsi so storili vse, kar se je od njih zahtevalo in to ob najtežjih okoliščinah. Kot že pri drugih odpravah so bili šerpe čudoviti v naprav-ljanju in kot nosači. Trinajst šerp je nosilo tovore do taborišča na South Colu v višini 7924 metrov, šest jih je napravilo to pot dvakrat. Treba je poudariti, da bi brez njihovega trdega in skromnega napora ne bilo mogoče dosti napraviti. Vsem najboljšim plezalcem so poverili po- Na poljskem si prizadevajo, da bi socializem osovražili smo zadnjič govorili o Siv, bogastvu premoga, j. ,° rekl^ da ie t0 največje Is 0 rudno bogastvo in da ran *ato Sovjetska zveza zelo tu!r izkorišča. Pri tem smo d* rekli, da je to izkorišča-, e Vzbudilo na Poljskem rao-v odpor, ki se odraža tudi “Vugih vejah poljskega go- ‘Pod, Ca, arstva. To pa ni nič čudne- Posebno če vemo, da se »st < tako hitrega m znantnega zboljšanja trgovinske bilance. Prav tako se je zboljšala nemška devizna situacija. Nemčija je član evropske plačilne unije, v kateri je zašla do spomladi leta 1951 v zelo pasiven položaj Njen dolg evropski plačilni’ uniji je stalno naraščal, ja kar je morala povečati svojo zadolžitev pri uniji, del svojih obveznosti pa je morala plačati v zlatu. Poleg tega je bilo Nemčiji odobreno še posebno posojilo iznad kvote za poravnavo njenih obveznosti. Vendar to . ni dolgo trajalo. Zmanjšanje uvoza iz držav — članic evropske plačilne unije, kakor tudi ukrepi v notranjosti ter forsiranje izvoza na sploh so povzročili preokret in namesto dolžnika je Nemčija novembra leta 1951 postala upnik, ki daje drugim članicam unije kredit in prejema del svojega presežka tudi v zlatu. Od marca 1951 je začela Nemčija prejemati tudi zlato od unije in se nemški zlati zaklad še nadalje krepi. Tako vidimo, da prvj krat po vojni izkazuje nemška emisijska banka v svoji bilanci za 31. december 1951 zlato v znesku 115.8 milij. mark, kar pa se je v zadnjih mesecih še celo povečalo Devizni pobožaj emisijske banke označujejo naslednje številke za 1950 in 1951 v milij. mark: 1950 1951 zlato in devize 1.273 2.370 deviz, obveznosti 1.427 658 Nemčija je tako iz dolžnika postala v kratki dobi upnik za nad poldrugo milijardo mark. V zvezi s tem naj še omenimo, da se je dobiček Banke nemških dežel povečal od leta 1950 do let5a 1951 od 126.0 na 164.4 milij. mark. Izboljšani položaj Nemčije je razviden tudi iz tega, da je Nemčija neposredno pred tem, da postane članica Mednarodnega valutnega fonda in delničarka Mednarodne banke za obnovo in razvoj. Nemški delež pri fondu je določen na 330 milijonov mark ,od česar bo Nemčija eno desetino, t. j 33 milij. dolarjev plačala v zlatu. To pomeni,, da bo podpis kvote v znatni meri izčrpal obstoječi zlati odnosno dolarski zaklad, vendar je pričakovati, da ta izguba ne bo prizadela velike škode, ker je članstvo v fondu in delež pri banki povečano z mnogimi ugodnostmi. Poleg tega pa bodo imele tudi druge države, ki so članice fonda in delničarji banke, korist od nemškega in japonskega sodelovanja v mednarodnih finančnih institucijah. Kvote Nemčije in Japonske so tako velike, da bosta obe državi zastopani tudi v izvršilnem svetu tako banke kot fonda. Naj še dodamo, da je postal Nemec dr. v. Mangoldt predsednik direktorija evropske plačilne unije. Vse to nam kaže okrepljeni položaj Zahodne Nemčije v današnjem kapitalističnem svetu D. R. V K KM E Vremenska napoved za danes: Napovedujejo pretežno oblačno vreme z možnostjo krajevnih razjasnitev. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 11.3 stopinje; najnižja 7.8 stopinje. - TfiST, torek H. decembra 1053 PRIMORSKI DNEVNIK RADIO Opozarjamo vas na isledeče oddaje: jug. cona Trsta: 14.45: Pisan spored slovenskih narodnih pesmi. 20.00: A. tim «Mefistofele», opera. — Trst II.: 15.30: Mozart: Koncert za violino in orkester 20.05: Slovenski zbori. _ Trst I.: 17.15: G. Puccini: «Tosca», opera. VELIKO PRESENEČENJE DVANAJSTEGA KOLA - PORAZ INTERJA T8IESTIHH SHMPD0RIH 2:110:1) Odlična igra Triestine v drugem polčasu-Na prvem mestu je sedaj Juventus Pri nogometu se pogosto doga] a, da rezultat ne odgovarja razmerju sil na igrišču. Tako je tudi z nedeljsko tekmo med Tnestino in Sampdorio iz Genove. Zmaga domačih je izražena v odločno prenizkem razmerju doseženih, golov. Z malo več sreče in odločnosti bi lahko Triestina odločila tekmo visoko v svojo korist in nič ne pretiravamo, če rečemo, da bi se rezultat lahko namesto 2:1 glasil tudi 4:1 ali celo 5:1. Tako zaposlenega vra. tarja, kot je bil tokrat dobro razpoloženi Pin, že dolgo nismo videli v Trstu in prav to dejstvo predstavlja nedvomno najbolj razveseljivo novost v igri domačega moštva. Kaže namreč, da je z vključitvijo Secchija v napadalno petorico rdečih helebar-darjev minila doba usodne sterilnosti tržaškega napada, ki je povzročala, da je Triestina kljub ravnopravni igri ali čelo boljši igri v polju izgubljala točko za točko. Ce je lahko to splošen vtis nedeljske tekme, pa je vendar imela ta dva popolnoma različna dela. Prvi polčas je bil mlačen, meglen in je bil kljub lahni terenski premoči domačih, predvsem po zaslugi krilske vrste in naprej pomaknjenih branilcev, posebno Maldini ja, nekako tipanje. Kljub temu so prve strele na gol poslali domačini: Curti, Rossetti, Secchi in Lucentini. Soerensen se ni znašel, igral je defenzivno, od kril pa je bil Lucentini mnogo uporabnejši kot Rossetti. Toda tudi Nuciari pride kmalu v dotik z žogo po zaslugi Hansena. V nadaljnjih napadih doseže v kratkem razdobju Triestina kar štiri kornerje, ki pa ostanejo neizkoriščeni. Potem ima priložnost zopet Secchi in kmalu nato Trevisan, ki ves čas sili iz krilske vrste v napad. Potem preide Sampdoria p protinapad, ki ni videti prav nič nevaren, ki pa jo je ven-dar povedel v vodstvo. Staro krilo Baldini pošlje usnje daleč pred gol. Nanj starta desno krilo Conti, ki se znajde na sredini. Nuciari bi žogo sicer lahko prestregel, saj ji je bil bliže kot Conti, toda predolgo je okleval. Cantoniju sc kaj takega ne bi zgodilo! Brezupno situacijo je v zadnjem hipu skušal rešiti Maldini, toda bil je prepozen. Conti je s peto poslal žogo v mrežo. Triestina jezno reagira, toda med krilsko vrsto in napadom ni prave povezave. Iz vrste napadov preko kril se rodita še dva kornerja proti Pinovemu svetišču in za las je manjkalo, da ne bi pri drugem Curti dosegel izenačenje, ko je prisebno tolkel z glavo žogo komaj iznad prečke. Potem je spet na vrsti Sampdoria; in če so imeli domači pri prvem golu smolg, so imeli tokrat srečo, saj se je oster strel leve zveze gostov Tor-tula odbil od droga. S to nevarno epizodo se je zaključil — kot že rečeno — dokaj medel prvi polčas, ki mu tudi prisotnost Pampaninijeve na častni tribuni ni mogla dati življenja. V opravičilo Samp-dorii pa je treba omeniti, da se je že v prvih minutah poškodoval njen srednji krilec Fommet, ki je poslej v glavnem statiral na levem krilu. Popolnoma pa se je slika na igrišču spremenila v drugem ključnega žvižga, ko se toplo več (doslej še edino) nepre- pozdravljeni zbero na sredini igrišča in odzdravijo svojim zvestim navijačem. V prvem polčasu je sodnik za eno minuto prekinil igro. v znak žalovanja za mladim in mnogoobetajočim igralcem Triestine Merlakom, ki je v soboto umrl na posledicah zastrupitve s tetanusom. Med tekmo Triestina B-Vicenza B polčasu. Žvižg sodnika Love ranija iz Turina se še ni iz-1 )e nesrečno padel in si zlomil gubil nad stadionom, ko je Pin že pobiral žogo iz svoje mreže. Kako se je zgodilo? Domači se v pravcati falangi spuste v napad. Curti pošlje dolgo žogo na desno krilo Lu-centiniju, ta preigra najprej svojega halfa in potem še branilca ter iz težavnega položa-jo pošlje usnje pred gol. Zajame ga Soerensen, preigra branilca in kratko poda Sec-chiju, ki strelja izpod vratarja, vendar bi žoga šla mimo vrat, da ni nanjo skočil Rossetti in jo usmeril v mrežo. Dve minuti nato je Triestina že v vodstvu. Gol se. rodi iz podobne situacije kot prvi. Iz centra roma usnje k Lu-centiniju, od njega na center k Secchiju, ki ga skozi noge branilca pošlje do Soerense-na, ki si ga s severnjaško mirnostjo in preračunanostjo nastavi, potem pa ostro strelja v gol. Pin se sicer vrže, toda žoga se od notranjega roba droga odbije v mrežo. Triestina je kot prerojena. Pin je kar naprej zaposlen: zdaj Secchi zdaj Curti pa Soerensen in vedno bolj tudi Rossetti ga z Miklavževo radodarnostjo obsipavajo z žogami. Pa tudi sredina igrišča je trdno v rokah domačih. Z izjemo v 12. minuti, ko Belloni v zadnjem trenutku odbije žogo z gol-črte, in v 18. minuti, ko izsilijo gostje dva zaporedna kornerja, se igra razvija samo na polovici gostov in pogosto strelja na gol celo Maldini. Triestini se v tem času nudi več priložnosti za povišanje rezultata, toda vsaj tri nevarne strele nevtralizira Pin, nekajkrat zgreši Secchi, enkrat Petagria dvakrat pa pomaga gostom sodnik z odlo-' čitvami v škodo domačih. Toda občinstvo niti ne zahteva golov in se zadovoljuje z res lepo igro emuletovš, saj taki igri letos na domačih tleh še m prisostvovalo. Vse gre kot po «žnurci». Točno podajanje, odlično preigravanje in plasiranje, brzina in nezadržno streljanje na gol: kot da bi ne gledali Triestine, pač pa kakšno svetovno renomirano moštvo. Vsi so na mestu in vendar je treba nekatere ime-' novati še posebej, recimo kar po vrstnem redu: Secchi, Curti, Maldini, Ganzer, Soerensen, Rossetti, Lucentini itd. V sredini polčasa si Sampdoria sicer nekoliko opomore, toda le toliko, da zmanjša pritisk na lastni gol, v napad pa ne more. Zaključni del igre pripada spet domačim, ki nadaljujejo z eksibicijo do za. roko. Kako je potem prišlo do nastopa tetanusa ni znano. (Pogreb bo danes ob 10. uri od bolnišnice). * * # Ce bi si v naših napovedih za Totocalcio v soboto upali napisati, da bodo v tekmi med lnter in Udinese v Milanu zmagali Furlani, bi nam gotovo vsi dejali, da smo godni za blaznico. Takih očitkov se pa j niso bali tisti pogumni, ki so sedaj milionarji. Saj drugače ni bilo v nedeljo nikakih posebnih presenečenj, toda tekma lnter - Udinese je z 2:0 v ko- ! njegov nauk še kar dobro za- GORIŠKI ŠPORT Poraz za porazom Pro Gorizie Juventina dosegla prvo zmago DOLO — PRO GORIZIA 2-1 (11) Kriza v Pro Gorizii je prišla do vrhunca. Pretekli teden je trener Vale zaradi nesporazuma z nekaterimi igralci in z nekaterimi voditelji društva odstopil od svojega trenerskega mesta. Sedaj se po Gorici širijo vesti, da Pro Gorizia razpolaga z mladimi talentiranimi igralci, ki bi lahko ponesli svojo ekipo do zmage, a da je tem igralcem zabranjeno igrati. Zakaj pa, tega ne vemo. Sicer so to samo govorice, a morda je v njih kaj resničnega. Sedaj je prišel za trenerja Blason, ki pa je otvoril svojo službo z novim, sicer ne zasluženim porazom. Pro Gorizia jc igrala na zunanjem igrišču v Dolu. Čeprav so domačini skoro ves čas prevladovali, so vendarle tudi Goričani dostojno odgovorili in je bila zlasti goriška obramba dobra, da ne omenjamo posebej vratarja Guido, ki je bil kot vedno najboljši goriški igralec na igrišču. Domačini so zabili gol v deseti minuti, a že v šestnajsti je Antoniuttj izenačil. Tekma je bila izenačena do 24. minute drugega polčasa, ko so domačini spremenili kazenski strel v gol. Vsak napor Goričanov potem je bil prazen trud, ker so se domačini postavili v obrambo in to nalogo tudi izvrstno opravili. JUVENTINA - MONFALCONE 4-1 (1-1) Juventina je dosegla v nedeljo na svojem igrišču prvo zmago tega prvenstva in istočasno zapustila zadnje mesto v lestviei. Na zadnjem je namreč sedaj Romans z dvema točkama, medtem ko jih ima Juventina tri. Juventinska nad-moč se je pokazala že v prvih minutah igre in je ostala do zadnje minute. Prvi gol je zabil Diego Corolli že v začetku tekme. Domačini so bili ves čas v nadmoči in komaj tri minute pred koncem polčasa je uspelo gostom izenačiti. A maščevanje domačinov je bilo v drugem polčasu uspešno nad vsa pričakovanja. Ze po nekaj minutah je Kolavsič zopet povedel svoje moštvo v vodstvo, a ni še bilo konca. Drugi polčas je videl popolno in neo-mejev^ino premoč Juventine. Tudi Marega je prinesel svoj delež k plohi golov in na koncu je Kolavsič zabil še enega. Zdelo se nam je. da vidimo zopet Juventino, kj je igrala pretekla leta. Res je sicer, da se niso Tržičani posebno izkazali, a juventinci so tokrat zaigrali kot še nikdar v tem prvenstvu. Upajmo, da je bil to le uvod v vrsto novih zmag, ki bodo dvignile Juventino iz predzadnjega mesta v lestvici. magano moštvo. Značilno pa 'je nekaj: pri lnter ni igral Sved Skogiund in Madžar Nyers se je v 36. minuti prvega polčasa poškodoval in v drugem sploh ni nastopil. Ali mogoče to že pomeni, da lnter brez tujcev ne more kdo ve kaj! Precej kilavo sta se končali pomembnejši tekmi, v ka-1 j,pa| terih so bila zaposlena tri mo-! Triestina štva iz «zgornje hiše». Napoli j udinese st še drži in čeprav brez gola, Genoa .-e pa ni vrnil brez točke iz 1 Paiermo Bologne. Fiorentina, ki je da-1 Torino la za nedavno tekmo v Egiptu | Atalanta reprezentanci ves obrambni J Legnano blok, izgublja svojo slavo, to! ______ se pravi, da njena igra ni več taka. kot je bila pred časom. Milan je verjetno zadovoljen, da je prinesel domov točko. Z odločno gesto se je Juven-tib prerinila na prvo mesto. Protj sebi je imela dokaj zmedeno Romo, k; je njen trener še ni naučil direktne poti k uspehu, medtem ko so si ta REZULTATI ; Atalanta • Torino Bologna - Napoli Fiorentina - Milan Genoa - Legnano lnter • Udinese Juventus - Roma I.azio - Spal Novara - Palermo Triestina ■ Sampdoria LESTVICA : Juventus Fiorentina lnter Milan Napoli Roma Sampdoria Bologna Novara Lazio 1-1 0-0 0-0 2-1 0-2 3-0 2-1 3-0 2-1 KONČANA JE POLOVICA JUGOSLOVANSKEGA NOGOMETNEGA PRVENSTVA 12 8 3 1 23 10 19 12 7 4 I 15 7 18 12 7 4 1 22 11 18 12 6 4 2 25 13 16 12 6 3 3 20 10 15 12 4 6 2 20 13 14 12 5 3 4 16 13 13 12 4 4 4 13 13 12 12 4 4 4 12 13 12 12 4 3 5 14 17 11 12 3 4 5 16 20 10 12 4 2 6 15 21 10 12 2 5 5 14 20 9 12 3 3 6 12 20 9 12 4 1 7 15 25 9 12 2 4 6 11 20 S 12 1 5 6 18 24 7 12 1 4 7 14 25 6 rist Furlanov zalegla za tri druga presenečenja. lnter tako ni več na prvem mestu in ni pomnili njegovi bivši učenci juventinci. Atalanta in Torino sta igrala JESENSKI PRVAK JE PARTIZAN Katastrofalni poraz Crvene zvezde - Odred na zadnjem mesW zelo povprečno in tudi rezul-: tat prilično odgovarja igri. Genoa je doma zmagala nad Legnanom. vendar tudi' ta zmaga ni bila plod kake dobre in nadmočne .igre. Približno isto velja za tekmo nasprotnika kar razbila. Lazio - Spal. Pri Novari je' V Jugoslaviji . so v nedeljo zaključili prvo polovico nogometnega prvenstva v I. in II. zvezni, ligi. Jesenska prvaka sla postala Partizan in Zagreb. . Naneislo je tako, da sta se prav v. zadnji tekmi prve polovice tekmovanja za državno prvenstvo sestala Partizan in sedanji prvak Crvena zvezda. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: Partizan: Stojanovič. Colič, Lazarevič, Čajkovski, . Jovanovič, Pajevič, Herceg, Milutinovič. Bobek, Mihajlovič, Zebec. Crvena zvezda: Krivokuča, Stankovič, Zekovič, Zlatkovič, Spajič, Cokič, Rudinski, Mitič, Tomaševič, Kostič, Veselinov. Partizanov napad je v tej tekmi igra! kot mogoče še nikoli. To je bila prelepa igra čudovitih domislic, duhovitosti, driblingov — kadar je bilo potrebno, tako da se je Crvena zvezda ob tolikem mojstrstvu Mo- tvo prvaka je razočaralo. spet nastopil Piola, ki je tudi | Tudi obramba, doslej steber doiJegel enega izmed treh go-, moštva, ni mogla vzdržati raz-lov. ki so jih Novarci nasuli igranih Partizanovih napadal-v mrežo sicer borbenemu Pa- cev. Vendar pa pri Partizanu lermu. °i odlično deioval le napad, temveč tudi ostalo moštvo in zlasti Čajkovski in Pajevič sta bila napadu v veliko pomoč z uporabnimi žogami. Po prvem Partizanovem (Bobek v 5’) golu je Crvena zvezda še izenačila (Tomaševič 13’). Toda proti koncu polčasa sta Zebec in Mihajlovič povišala na 3:1. V drugem polčasu pa REZULTATI : Vardar-Proleter 0:0 (0:0) Dinamo-Lokomotiva 1:0 (0:0) Spartak-Rabotnički 4:1 (1:1) Radnički-Odred 3:2 (2:1) Partizan-Cr. zvezda 7:1 (3:1) Vojvodina-Hajduk 3:0 (1:0) LESTVICA Partizan 13 10 1 2 47:18 21 Dinamo 13 9 2 2 29:11 20 Cr. zvezda 13 8 3 2 23:14 19 Vojvodina 13 8 2 3 38:20 18 Hajduk 12 9 0 3 24:15 18 Spartak 12 7 1 4 27:21 15 Pro! eter 13 3 6 4 17:25 12 BSK 13 4 3 6 23:23 11 Vardar 13 3 4 6 18:19 10 Sarajevo 13 4 2 7 9:19 10 Radnički 13 3 3 7 16:23 9 Lokomotiva 13 1 4 8 16:24 6 Rabotnički 13 2 2 9 12:46 6 Odred 13 2 1 10 20:41 5 sta dosegla zopet Zebec m Mihajlovič po en gol, Herceg pa dva. Mihajlovič, nekdanji reprezentant, čigar zvezda je pozneje zbledela, je na nedeljski tekmj zopet zaigral v svoji nekdanji formi in je bil sploh najboljši v napadu. Močno poražen je moral Hajduk iz Novega Sada. Nekoliko si bo verjetno popravil položaj, na’lestvici v tekmi s Spartakom, ki jo še ima v za-stanku. V nedeljo so Subotiča-m visoko porazili Makedonce Rabotničkega. S . tesno zmago nad Lokomotivo se je, tudi Dinamo pomaknil za dve točki naprej, medtem ko so si razdelili točke Vardar in Prole-ter ter Sarajevo in BSK. Odred je igral v Beogradu proti Radničkemu. Ni igral siabo, zlasti njegov napadalec Toplak je bil najboljši mož na igrišču. Toda če že ni druge smole pa pride slab vratar; tako pravijo, da nosi krivdo za dva gola na tej tekmi prav on. # * V II. ligi je imel mariborski i Branik v gosteh lanskega prvoligaša. mostarski Velež. Ce bi - STALIŠČE IIF S II NUJNOSTI ZMANJŠANJA NAPETOSTI NA MEJI SI UTI K A POT ODSTRANJEVANJE ZICNIH OVIR in napovedan umik vojaštva Čete se umikajo las Brd, s Krasa In Iz Gorice - Oblasti še vedno nočejo vrniti odvzetih potnih listov Važnemu poročilu iz Rima o skorajšnji umaknitvi čet z meje sosednih držav je sledil včeraj zjutraj umik italijanskih čet iz' obmejnih krajev v Brdih, na Krasu ter iz same Gorice, VdjašW6* je že zjutraj začelo podirati žične ograje in odvažati material. Mnoga po vojaštva trenutno Zasedena poslopja so se začela prazniti. Po poročilih nekih italijanskih lokainih časopisov bo v Gorici ostalo le vojaštvo, ki je bilo pred prihodom italijanskih divizij na mejo in sicer neki oddelki «Mantove», orožniški bataljon «Gorizia» ter še nekateri manjši oddelki. Prebivalstvo je z veseljem sprejelo vest, ki ima prav za Gorico izredno važnost. Gori ca kot obmejno mesto je kljub pisanju nekaterih naivnežev pri nekih lokalnih časopisih v teku več kot treh mesecev dobila vojaški videz tei so se posledice nenavadnega stanja občutile v vsem javnem življenju, posebno pa v trgovini. Tjgovci so v tem času vojne psihoze, ki jo je ustvarila prisotnost italijanskih čet na eni strani meje v zadnjih dneh avgusta in na drugi strani prisotnost jugoslovanskih čet po objavi zloglasnega diktata od 8. oktobra, prodali malo ali nic. Iz mesta so začasno nekateri izselili v no- tranjost Italije svoje družine, več družin pa je iz strahu pred vojno tja poslalo tudi svoje blago. Takrat so najbolj šovinistično pobarvani nasledniki fašistične doktrine morali priznati, da je prebivalstvo sosedne države vstalo kot en mož v obrambo svojih narodnostnih pravic. V teh težkih dnevih se je posebno za nas Slovence na Goriškem in za brate v Benečiji diskriminacijsko ravnanje od strani oblasti kot drugih vidnejših krogov v Gorici še povečalo. Začelo se je z odvzemanjem potnih listov, od katerih so še vsi razen Pavlinovega na goriški kvesturi, ki je našla vse mogoče izgovore, da .jih ni vrnila lastnikom. To ravnanje je povzročilo tudi zmanjšanje obmejne trgovine, in celo dvolastnikom je zastalo marsikdaj delo na polju. Histerična kampanja, ki jo je proti slovenski manjšini ter posebej še proti njenim izvoljenim predstavnikom začelo go-riško šovinistično časopisje, se je končala z bombnim a-tentatom proti poslopju občinskega svetovalca Pavlina. To dejanje, ki je samo zase dovolj zgovoren dokaz o «pravicah in svoboščinah«, ki naj bi jih v Italiji uživala slovenska manjšina, ni bilo razen z jezuitskimi besedami goriškega župana, niti najmanj obsojeno od občinskega sveta, v katerem bi v čast države in posebej Gorice morali sedeti ljudje, ki bi bili zmerni do manjšine s katero živijo in ne da proti njej ravnajo sovražno ter jo blatijo, kar danes dela večina ((demokratičnih« svetovalcev go-riške občine. Ko se bo torej odnos oblasti in drugih vplivnih krogov v Gorici in Italiji sploh do slovenske manjšine, zaenkrat najbolj zatirane kar jih živi v italijanski republiki zboljšal in ko se bodo upoštevali vsaj tisti zakoni, ki jih je Italija sama obljubila in podpisala, potem bo storjen lep korak naprej v izboljšanju odnosov med Jugoslavijo in Italijo. Dobro sosedstvo si želi prebivalstvo celotne go-riške pokrajine, slovenska manjšina posebej pa je po DFS vedno želela, da pride do tega z razgovori, kar jc še posebej poudarila v razglasu, ki je bil objavljen pred tremi tedni. Zato je zadnja vest o umiku čet z meje posebno gori-škim Slovencem dala upanje, da se bo tudi naše, na žalost neurejeno manjšinsko vprašanje uredilo tako kot je zapisano v deklaraciji o človečanskih pravicah, katero je podpisala tudi Italija. Se en i zemstvu, vsaj doma našli oporo, in še to le v visekih krogih današnje italijanske burAo azile.. Nesreča mladeniča na Andrejevem sejmu V nedeljo okrog 231 ure jc rešilni avto Zelenega križa odpeljal v bolnico Brigata Pavia 22Metnega Ferrueeia Bos-sija iz Ul. Carducci 21. Mladenič je v nedeljo zvečer bil • na sejmu sv. Andreja in si privoš.čil tudi vožnjo na raznih vrtiljakih. Bilo je že pozno ko se je, verjetno za zaključek zabavnega večera, odpravil še na «leteče kletke«. Toda, namesto da- bi po -končani vožnji odšel zadovoljen domov, je moral v bolnico, kajti zlomil si je levo roko v zapestju. Vse morebitne pritožbe je treba predložiti pokrajinski komisiji za dodeljevanje stanovanj INA-Casa pri uradu za delo. do. 15. t. m. PROSVETNI VEČER V CAST 90.obietnice rojstva Hrabroslava Volariča NA SEDEŽU ZSPD, ULICA ASCOLI ST. 1. V SREDO 9. DECEMBRA 1953 OB 20. URI SPORED: Predavanje o Hrabroslavu Volariču in njegovi dobi Glasbeni spored : ((Dekliški izdihi« «Oj rožmarin« ((Ledene rože« ((Zvonček« #Ne žaluj« ((Dekliška tožba« »Divja rožica« .(dvospev). V uvodu kulturnega večera bo nekaj minut posvečenih smrti velikega borca za delavske pravice Etbina Kristana. Branik letos vedno tako i§ kot zadnjo nedeljo, potem bil mogoče kje više na les 7-ci. Vendar je dosegel vsaj • i da ni več na zadnjem mestu- REZULTATI : Zagreb-Zelezničar M ač v a-N apr e d a k I ovčen-Borac Sibenik-Budučnost Branik-Velež LESTVICA : 9 6 2 1 21:8 14 3:1 (WW O.-i (0:01 2-0 (1:°^: 0:1 <0:11 5:1 (3=1« Zagreb Mačva Velež Lovčen Eudučnost Železničar Napredak Branik Bcrac Šibenik 9 5 2 2 10:J 9 6 0 3 21:15 12 9 4 2 3 15:1° 1« 9 4 2 3 9:13 9 4 1 4 22:18 9 9 4 0 5 12:10 * 9 3 0 6 13:26 « 9 2 1 6 8:23 3 9 1 2 6 4:14 4 Davidson zmagovalec v Kopenhagnu KOPENHAGEN. 7. — T£^j ški turnir se je končal z 3®^ .so dvojice Davidson - E-v mešanih dvojicah. H- * . cher je zmagala med zenS^ij in končno je Davidson zrna's tudi v moškem finalu ® Nietsenom s 7:9, 6:4, 3:6, • ‘ 6:3. PUEBLA, 7. — Maglioli J* zmagal na avtomobilski “ir ^ za veliko nagrado Guad« ^ na avtomobilu ((Ferrari«, povprečjem čez 137 km. Dr <> je bil Mancini (Ferrari), Francoz Rosier (Talbot): ‘ Ruiz (Ferrari); 5. Juhan sche). MEDELLIN (Kolumbija) — Švedsko moštvo Dege Ti rforJ je igralo neodločeno 1:1 z . štvom Milionarios iz Boš°ta' m<* Z GORIŠKE SODNIJE Kaznovana z globo tihotapca cigaret Uspela miklavževanja v mestu in po vaseh Dijaki so organizirali obdaritev in ples v dvorani pri Zlatem prfjku - „WRIovž je prišel" tudi v Štandrež in v Števerjan Po dolgih letih pozabe se je kdnčno po koncu druge svetovne vojne ‘na Goriškem zacolo obnavljati miklavževa-nje, Letos je bilo manj prireditev kot po navadi, toda otro-c, so ta svoj praznik pričakovali nič manj navdušeni kot Prinčič vd. Pintar, 71-letni upokojenec Ettore Pecorari, 72-letni trgovec Rudolf Terpin. 71-letni čevljar Karel Žigon. 76-letni upokojenec inženir Paolo Reinoldi, 76-letni upokojenec Franc Visintin, 77-let-na Ivanka Gabrovic, vd. Ro- prejšnja leta. Otrokom šo pre. sin, 77-letni upokojenec Franc skrbeli veselje posebno v Stan- Miklus, 32-letni Alojz Fabbris, Fma-ncarji so ju našli z blagom na tržiškem kolodvoru i oior V Gorici so te dni nekatere goriške gospe organizirale «žcnski odbor za obrambo italijanstva Gorice in Trsta». Za predsednico so izbrale Marijo Venu ti. Odbor si je dal za nalogo in cilj propagirati, dokazovati, zagotavljati in braniti italijan-stvo teh krajev. S tem so hotele, kakor izjavljajo te gospe same, vsaj duhovno odpomoči Trstu in Tržačanom v borbi za njihove «želje in pravice«. Poročilo o ustanavljanju «odbora za obrambo italijanstva Gorice in Trsta» med drugim omenja, da so v odbor vabljene vse goriške gospe, to se pravi, da se to vabilo nanaša samo na nacionalistično usmerjene žene goriških magnatov in javnih funkcionarjev; tega seveda poročilo ne omenja. Njihov sedež pri «L egi Nazionale» potrjuje, čemu služi ta novoustanovljeni odbor. Ena najnujnejših nalog uizbranth goriških gospa« jc, pomagati političnim ubežnikom iz Istre in plačevati maše za fašistične žrtve v Trstu. To je resnično hvalevredna usluga, ki so jo storile goriške dame tržaškim in goriškim in vsem ostalim italijanskim šovinistom in imperialistom vseh barv. Ti so končno, čeprav ne v ino- Na goriški sodniji je bil v soboto proces proti nekaterim tihotapcem, ki so skušali pretihotapiti cigarete iz Trsta. Sodili so 34-letnemu Romeu Dalla Zanna iz Trevisa, katerega so finančni stražniki 24. septembra ustavili na železniški postaji v Tržiču s 1.600 kg tržaških cigaret. Obsojen je bil v odsotnosti na globo 61 tisoč 900 lir, ter 24-letnemu Mariu Benvenutiju iz Benetk, pri katerem so prav tako našli na železniški postaji v Tržiču dne 17. januarja .97 paketov cigaret, ki jih je hotel vtihotapiti iz Trsta. ' Plačati mora globo v znesku 61.729 lir. Zračni promet v mesecu novembru Na goriskem letališču v ,U1. Trieste je bil v mesecu novembru sledeči promet: pristalo je 23 državnih trgovskih zrakoplovov, odpotovalo 23; izkrcalo se je 57 potnikov, vkrcalo pa 71; odloženih je bilo 300 kovčkov, naloženih pa 498; odložena pošta 352, naložena pa 358. drežu in 'Steverjanu. V Stan-dfežu je bilo miklavževanje ze v soboto zvečer: na sporedu so imeli igrico »Miklavž prihaja«, ki so se jo pridno naučili člani domačega prosvetnega društva. Zatem pa so tako mlajšim kot tudi starejšim rezdelili darila. Bilo je veselo in prijetno ter si kaj takega želijo tudi prihodnje leto. Steverjanske otroke je razveselil Miklavž v nedeljo popoldne, in sicer je otroke obdaril v domači osnovni šoli, kjer so pred njegovim prihodom zaigrali tudi enodejanko ((Miklavž prihaja«. V igro je vložil mnogo truda domači učitelj Vogrič, ki je tako razveselil domačo otročad ter so mu za to vaščani hvaležni in bi želeh, da se kaj podobnega večkrat prireja. Tudi. po drugih vaseh Goriške bi bilo možno pripraviti kaj podobnega, če ne sedaj, pa za novo leto. Otroci bi iskreno nagradili organizatorje. Dijaško društvo v Gorici «Simon Gregorčič« je tudi letos kot prejšnja leta Goričanom pripravilo veselo miklav. ževanje v dvorani pri ((Zlatem pajku«. Bilo je prijetno, plesali so mladi in stari do 2. popolnoči. Marsikdo je dobil tudi darilo. Prednostne lestvice za nokazilo stanovanj 1NA - Casa Pokrajinski Urad za delo sporoča, da so bili dne 30. novembra t. 1. na prefekturi objavljeni prednostni seznami za štiri stanovanja INA-Casa, ki so bila zgrajena v občini Romans. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE V goriški mestni občini jc bilo od 29, novembra do 5. decembra 7 rojstev, 16 primerov smrti, 9 oklicev in 8 porok. Rojstva: Daniele Sustcrini, Guido de Fornasari, Kristina Kranjc, IVIarzia Culot, Giovan. na .Peschero, Franco Sanspn. Smrti> 83-letna Frančiška 10 mesecev stara Angela Cec-cherini, 55-letni uradnik Mario Zotti, 77-letni Egidij Fran-zon, 89-letm Giuseppe Gulin, 81-lelna Maria Nonnini, vd. Nicolausig, 17-letna Luigia Zonta, 53-letni uradnik Vitto-rio Petrini. Oklici: agent policije Orlando Rossetti in Romilda Tamaro, uradnik Etiseo Braselli in Maria Zocchi, mehanik Dinq Bernardis in delavka Leopolda Miculin, agent policije Pio Pagnis in Aliče Fedele, Santo Cigalotto in šivilja Gioconda Zaban, policijski stražnik Ezio Zanco in Italia Tapparo, agent tržaške civilne policije Giamei Dantangelo in Bruna Cristinai, šofer Bruno Donda in delavko Margareta Jakončič, policijski stražnik Remigio Cariel-lo in šivilja Bernardina Gre-gori. Poroke: mehanik Jožef Ter-čič in delavka Angela Moran-din, mehanik Luciano Sacchet-ti in uradnica .Adele Berti, agent tržaške civilne policije Fustini Veronese in lolanda Scapin, finančni stražnik Belilo in Regina Pighin, indu-strijec Luigi Mattiroli in Silvana Gerometta, mehanik Stanislav Pahor in Antonia Dornik, šofer Giuseppe Luciani in delavka Stanislava Pintar, vrtnar Guerrino Battistella in šivilja Ana Umek. Požar povzročil 500 lisoč lir škode V nedeljo zjutraj okrog 9. ure je na podstrešju stavbe štev. 31 v Raštelu, last dedičev Papis, nastal požar. Podstrešje ima sedaj v najemu podjetje Krainer, kateremu služi za skladišče. Na kraj so takoj prišli gasilci, ki so ugotovili, da je ogenj nastal najprej v neki omari, kjer jc bilo shranjeno razno blago; od tam pa se je razširil na druge omare in nato še na streho. Gasilcem je uspelo, da so ogenj v kratkem pogasili in tako preprečili večjo škodo. Zaradi požara je bilo uničenih, 10 kv. m strehe, več kosov pohištva' ter količina raznega blaga kot odeje, pogrinjala itd. Skoda, ki jo je povzročil požar, znaša okrog 500 tisoč lir. Umik trgovin za danes Zveza trgovcev goriške pokrajine sporoča, da so danes, 8. decembra, trgovine jestvin ves dan zaprte. Pekarne, mlekarne, trgovine s sadjem in zelenjavo , in cvetličarne pa bodo odprte do 12. ure, KINO CORSO. 14.30: «Reiite kralja«, A. Dexter in J, Laivrence. VERDI. 15: »Zlato Caraibov«, barvni film, J. Payne in A. Dayne. CENTRALE. 15: «Parada bleska«, barvni film, R, Peters in E. Pinza. VITTORIA. 15: »Casablanca«, I. Bergman. MODERNO- 15: «Co t 45». barvni film, R. Scott in R, Roman. SAHOVSKO PRVENSTVO JUGOSLAVIJE Gliqoric in Janoševic vodi^ Šahovski turnir za Prv'e" stvo Jugoslavije je že kreP v drugi polovici in na vr . lestvice se nekako svetlika-VIII. do X. kola so bili 0 seženi naslednji rezultat'- VIII. kolo: Dimc-Gligorič T mi, Mtlič-Nikolac 1:0, 3an/'te4 vič-Puc 1:0, Bulat-Preinfalk mi, Pirc-Udovčič 1:0, dr. ^< deljkovič-Marič remi, Rabar remi, Djuraševič ^ danovič remi, MatanoviC" Trifunovič remi. IX. kolo: Nikolac-Janoš«^ remi, Preinfalk-Pirc remi, danovič-Matanovič remi, . gorič-Milič 1:0, dr. Trifu°? j(j Dimc remi, Rabar-Djura^ 1:0, Marič-Fuderer 0:L čič-dr. Nedcljkovič remi. Bulat 1:0. UdoV' pllC* X. kolo; Pirc-Puc 1:0- Trifunovič - Bogdanovič Dimc-Milič dr' rem'< remi, dan°rtolac Gligorič remi, Bulat - Nj ’]£ 0:1, dr. Nedeljkovič-Preinpju-remi. Fudeier-Udovčič 1 vjc* raševič-Marič- remi Ms(an K*bar 0:I' , . 'V*# Rabar, Milič, Djurašev>c- ^ kolač 6. dr. Trifunovič ' 5, Nedeljkovič, MatanoVC Dimc, Marič 4.5. Puc. DO j 4. Bogdanovič 3.5, pre'n in Bulat 1,5 točke. Stanje po X. kolu: Janoševič 7, Pirc 6,5. KOLESA, s,VALoA. STROJE, RADIOAPa TE IN DHl|Ci° ,, izbif' dobite v veliki v tudi na o b r 0 ** T H G O V 1 N 1 HNEZ MIAH!! NABHKŽINA, tal.22 i hinona predvaja danes z začetkom ob 16. in jutn ob 18- ur1 OIANNUPINOTTO Bl/D ABBOTT »tOO COJTfltO /1*11 »LANCM*!*, »ta«. CKAlvli l*mokt\^X lili'1 m B ib PoioH (liiodvorni urednik STANISLAV RENKO - UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI K. S III. nad. - Telefon številka #3-808 tu #4-638. - Fojtul nr«ial S02 - UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA »t. 30 — Telefonska Številka 73-38 — OGLASI: od 8. do 12.30 tu od 15-18 — Tel. 73-38 — Cene oglasov Za vsak mm višine v Strini 1 stolpca trgovski 60 finančno upravni 100, osmrtnice 90 lir — Za FLRJ za vsak mm Širine 1 Stolpca za vse vrste oglasov po 25.. din. - Tiska Tiskarski zavod ZTT - 'Podruin. Gorica Ul. S. Pelllco l-II. Tel. 33-82 - Rokoolst se ne vračajo. —— 210 NAROČNINA: Cona a: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. Fed. ljud. repub. Jugoslavija: Izvod 10, ",ei®*,^ba sloV®' Poštni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst , 11.5374 - Za FLRJ: Agencija demokratičnega inozem. tiska, Drž. ^ ?oZ . Trst ni je, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tpl. 21-928. tek. račun pri Narodni banki v Ljubljani 606 - t 892 — Izdaja Založništvo tržaškega tis