Prvi med prvimi pri plemenitem dajanju krvi
Rdečemu križu Slovenije je z organizacijo krvodajalskih akcij uspelo, da je postala SIo-venija po številu krvodajaleev med prvimi na svetu: 4,7 od-stotka Slovencev daje vsako leto kri za potrebe svojega bližnjega. Občinski odbor RK Ljubljana-Center pa je zajel 7,28 odstotka vseh prebivalcev.
Vendar na našem ob&nskem odboru BK tudi s tem rezulta-tom še niso povsem zadovoljni. Dobro vedo, da so potrebe po fcrvl, tem najuspešnejšem zdra-vilu v sodobnem zdravljenju in še zlasti ob toliikiih vsakodnev-ndlh nesrečah. ter morebditnih katastrofah vsak dan večje. Ve. do pa tudii, da v naši obGLnd ži-vi in dela še mnogo zdravtih Ijudi, ki bi se lahko adzvali te-mu kliou solidarnosti, pa se iz tega ali onega vzroika doslej še niso. Zato so si za letos posta-•viM kot eno najvažnejšdh nalog odpraviti poman.jklji<vosti, za-sradi katerih niso bili doseženi še baljši retzultati. Tega zdravi-la, pravijo, ne sme ndkoli zmanjkati. Kdove, če ne bomo to, kar srno dali danes, dobili jutri desetemo povrnjerao-
Prav letos potetka dvajseto leto prostovoljnega krvodajal-stva. Za ta poimembnd jubilej pripravljajo proslavo, na katerl bodo krvodajalci in organiza-torji dobili spominska prizna-nja.
KRI ZA PARTIZANE
Prvi krvodajalci v Ljubljami, 150 jito je bilo, so se javiili takotf po vojni na paziv tedanje cen-tralne vojne bolnice, da potre-buje kri za ranjene partizane. Potem so še priihajali dajat kri posamezno in v skupinah. Kri so Ijudje dajali brezplačno, uprava bolnioe jim je v zahvalo dajala nekaj olja in sladkorja. Januarja 1946 je bii ustanovljen Zavod za transfuzaijo krvd medi-cinske fakultete. Krvodajalci so takrat dobivali posebne živilske nakazndce, na katere je bilo moč dobiti nekaj več hrane. Ko so bile žiivilsike nakaznice od-pravljene, so krvodajalcem za-čeli dajatd demar za nafcup ži-vll. število krvodajalcev je y tem času padlo. Le mato ljudi je bilo prdpravljetnih dajati tori za denar — potrebe po krvl pa so se večale.
Leta 1953 je krvodajaistvo prevzel Rdeči križ. Odpravljena je bila denarna odškodnina, za-čefli so zbirati prostovoljne kr-vodajalce, ki so vedeli, da daje. jo kiri za svojega bližnjega. In število krvodagalcev je narašča-lo sorazmerno s potrebami zdravstvenih ustanov po kon-zervirani krvi in njenih proiz-voddh.
Kot so se nizali uspehi v vsej Sloveniji, tako je do-bivala prostovoljna krvodajal-Ska akoija pod vodsitvom občiin-skega odbora RK vse &irši raz-mah fcudi v našd občini. Občin-stoi odbor RK Ljubljana-Oenter
je samo v zadnjih treh letih za-jel nad 8700 krvodajaicev. Ti so daJll skuipaj okoll 2600 litrov krvi, kar bi v nuoTOh priimeirili rešdlo 5000 življenj!
Pooosni smo na te naše tova-riše in tovarišice, kl tatoo nese-bi&K» pomagajo svojeanu ne-znanemu bližnjerau. Kje jdh bo-mo našli? Povsod: sikorafj v vsa. kem kolekitivu in na vsaki sred-nji šoli naše občine. NajboJj prizadevne delovme ongandzaoi-je v naši občiani so: Unis-Rog, Pletenina, Nama, Geodetski za-vod, Ljubljanska banika, Skup-ščina SRS, vse sredmje šole, Slovenijales, stanovanjsiko pod-jetje »Doan«, botel »Union«, Po-šta 1, DE telegraif in teaefon, tisikarni Ljudske pravioe in To. neta Tamšača, Autooommerce, Foto TiTOli dn Sekcija za vleko.
Naša občina pa se ponaSa tu-dl s posameznirki, ki celo v sve-tovnem mea-ilu veliko pamemiijo. Tako je dal Bogo Tvrdjr doslej že 97-krat kri, Antom Dornik pa 49-kxait.
POMOC STAREJŠIM
V zadnjih letih se vse bolj ve-ča stiska starejših Ijudd, ki nd-majo nikogar, da bd sfcrbel za-nje, samim pa pešajo močd, osamljeni so, obolevajo in zgo-di se tudd, da kdo od njih tiho umre v svoji bedi, a to odkrije-jo šele po nekaj dneh. Rdeči križ je takoj uvidel, da je nje-gova dolžnost skrbetd za te lju-di. Aktivistd RK jih že hodijo obiskovat ob tradicionalnih dneb. — za tiovo leto, 8. marec, 29. november — in jim prinaša. jo darove v obUki hrame in de-narne pomočl. Zarvedajo pa se, da to še ni dovialj. Zato so se v okviiru koordinaciijskih odbo-rov za starejše občane, ki dela-jo ipri abdtaski in mestni kon-ferenci SZDL, lotili nove akdje: sosedska pomoč. Rdečd krlž sd bo prizadeval, da bd pridobil čim večje število prostovoljcev, ki bi billi pripravljend nuditi starejšim občanoim pomoč pri vsakodnevnih opravdMh. Za ta opravila jdh bodo usposobiii na kmjših seminarjih. Rdeči križ pa tudi želi, da bd ponavno za-čeli delovati hižni svett. Tako bd dobili boljše informacije o lju-deh, ki žive v naši občini in ta. ko bd sosedje laže pomagali drug druigemu. Ta zamisel je ponekod že roddOa sadove in jo je treba toplo pozdraviita. Pri vsem tem si lahko želiino samo to, da to, kar bomo danes sto-riii za anemogle starejše, za nas ne bo več potrebno, da bo s prizadevanjem Rdečega križa in nas -vseh jutr^nji dan lepši in lažji.
LETNO 15 TON OBLACIL
Seveda Rdečd križ tudl v našd občini zbira denaime prispevke in oblačdla. Vsako leto dajo ob-čani Rdečeimu krdžu okrog 15.000 kg obladU, ki gredo ali v sfcupno mestno skladišče ali pa jih naš abčinstoi odbor RK po-
šlje občinam Gornja Radgona, Ljiubamer in Novo mesto, kjer samd ne zmorejo zadovoljiti po-treb po oblačdlih ta hrani za revmejše in oneinogle. Razen te-ga se RK vedno vključi tudi v izredne zbiralne akcije, kot je bila lani akcija za Vietnam in za poplavljenoe v Pomurju. Za slednje so osemletike in neikate-re srednje šole zbrale 633 kg oblačii in kinjdg.
Naloge RK so zares ogramrae in lepi uiSjpehl so lahko le plod prizadevTiih poverjenikov, bolje rečeno poverijenic in aktivistk, saj se na žalost tu žrtvujejo le žemsfce. Katero naj jpahvaliino? Prav vse, so nam rekli na ob-čduskem odboru RK. Vse so za. res prizadevne in opravljajo to delo z veseljem, čeprav morajo marsikdaj požreti kakšno pre-več grenko za majhem prlspe-vek, kd jim ga nekateni dajo za RK.
Močna opora pa soRdečemu križu tudi podmladkarji RK na šolah. Osemletkarji in srednje-šolci radi sodelujejo v akcijah RK in si zlastd želijo taklfa na. log, kjer se lahikio izkažejo. Vsem nara je znano, da nobe-na zbiralna aikcija ne gre miimo naše mladine. Land je zbiralo oblačila 245 osemiletkarjev. Mladi so sodelovaM ob raznih manifestacijah RK, ob akciji »bela Ljubljana« so obiskovali starčke in jih obdarovall. Bki-pi prve pomoči z osnovnih šol Prule in Toneta Cufarja sta se izkazaU v nvidenju prve pamočd na shodu pionirjev iz vseJugo-slavije.
NAJPREJ PRVA POMOC
Največja naloga podinladkar. jev je bila lami izobraževanje v prvi pomočd. Občinski odbor je organiziral in prevzel vodenje 20-urnnh tečajev, ki so se jih udeležili sedmošolci. Ti so iime-li potem tekm<>vanje, na kate-rem se je uvrstila na prvo me-sto šola Majde Vrhovnikove. Dijakinje srednje meddcinske šole pa so skupaj s svojo men-torioo same organdziirale tečaje prve pomoči in intemo tekmio-vanje ekip. Najboljša elkipa je šla na republišteo tekmovanje mediciniskih srednjiih šol in ker je tu dosegla prvo mesto, se je uvrstdla na zvezaio teikmovainje v Otirijdu. Turii tu so bile prve.
Podmladkarji RK se radi po-vezujejo s podmladkarji šoi v občinah, kd jim pomaga naš ob. činski odbor RK. Tako je na primer šola Majde Vrhovniiko-ve povezana s Halozami, pod-mladkarji RK na šoli Taneta Čufarja pa pošiljajo zbrano po-moč podniladkarjem šole na Suhiorju v Beli Jcrajini. 1U pa tu. di niso hotell ostatl praznih rok. Zbrali so suho sadje in ga poslali svojim tx>varišem na šo-M Taneta čufarja.
Tako že mladi razvijajo med-sebojno solidamost, ki vse boij zajema vso dejavnost Rdečega križa.