PRIMORSKI DNEVNIK jo začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-5i, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izSla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) Tlx 460270
GORICA
Drevored 24 moggio 1 t~' --------- 35723
o
52
£
§
y.
±
>0
02
Vi

Poštnina plačana v gotovini Abb. poetale 1 gruppo
Izziv in obveza kongresa ZKS
LUCIJAN VOLK ’*
Težko je reči, da bi bil 10. kongres Zveze komunistov Slovenije prelomen, ker je treba bržkone prepustiti tako oceno bližnji prihodnosti. Pomenil pa je gotovo izziv vodilne politične sile slovenskega naroda objektivno težkim nalogam, ki se postavljajo pred avantgardo komunistov, za izhod iz hude gospodarske in družbene krize, in obenem trdna obveza vložiti vse moči in sposobnosti za njeno premostitev. Izziv in obveza, ki sta prišla do izraza tako v Marinče-vem uvodnem referatu, kot v razpravi in nazadnje tudi v nastopnem govoru novega predsednika CK ZKS Kučana, ki so vsi izzveneli nenavadno odkriti, kritični in tudi ostro samokritični.
Kongres se je nedvomno opredelil (tudi z ustreznimi spremembami statuta ZKS v smeri večje demokratičnosti in učinkovitosti) za obnovljeno vlogo in odgovornost komunistov za pospešeno uresničevanje sistema socialističnega samoupravljanja proti oviram, ki jih postavljata centralizem in etatizem, za prenehanje istovetenja partije z oblastjo ( in obratno). Izredno je bila poudarjena vloga delovnega človeka - samoupravljalca pri o-blikovanju in izvajanju skupnih odločitev na vseh ravneh in področjih, ter njegova soodgovornost za učinke.
To terja vložitev velikih naporov, lastnega znanja, ustvarjalnosti in iznajdljivosti kot pogoj za ovrednotenje (tudi materialno) dela, upoštevajoč tudi bolj kot doslej drobno gospodarstvo, za izhod iz krize. Velik izziv in obveza za komuniste pri aktivnejšem angažiranju na delovnih mestih, v SZDL in v krajevnih skupnostih, da se odpravijo dosedanje pomanjkljivosti in dosledno uresničujejo sprejete naloge in odgovornosti.
Velik pomen je kongres posvetil potrditvi politike odprtosti Slovenije in vse SFRJ, še zlasti ob krepitvi politike sodelovanja na obmejnih območjih s sosedi (pri čemer je izrecno poudaril vlogo narodnostnih manjšin) ter nasploh odprtosti v svet, s sprejetjem izziva nove tehnološke revolucije. Kongres je jasno povedal, da niso dovolj zgolj načelne usmeritve, a so potrebni stvarni akcijski programi, s prednostno lestvico uresničevanja nalog v času in možnostjo preverjanja odgovornosti. Med prvimi nalogami (kot je kongres sporočil v brzojavkah CK ZKJ in ZK SZDLJ) spada odločen boj proti inflaciji, ki izpodkopava temelje oblasti delavskega razreda in ruši stabilnost družbe in jo je treba premagovati z gospodarnejšim delom in krepitvijo samoupravnega odločanja delavcev.
V tem boju temelji delež Slovenije (ter italijanske in madžarske narodnosti v njej) na ustavnem enakopravnem položaju v SFRJ in na skupni odgovornosti za izhod Jugoslavije iz krize in za njen razvoj. To odraža hkrati tudi obvezo slovenskih komunistov do bližnjega 13. kongresa ZKJ, na katerem bodo dejavno prispevali k odprtju novih poti za blagor delovnega človeka.
Cena 650 lir - Leto XLII. št. 94 (12.419)_ Trst, torek, 22. aprila
Evropa skuša preprečiti nove vojaške akcij*
Države EGS sprejele skupne sa proti Gadafijevemu režimu v
h*:
Z
H
5
>
3>
£
O
—K
8
8
o
a
»s
Uivijl
Misija neuvrščenih solidarna z Libijo
LUKSEMBURG — Zunanji ministri »dvanajsterice« so včeraj soglasno o-dobrili vrsto ukrepov proti Libiji, ki so v bistvu potrditev in razširitev sankcij sprejetih pred enim tednom na izrednem zasedanju v Haagu. Povsem razumljivo so sklepi kompromis med skrajnimi stališči Velike Britanije, ki je hotela hujše sankcije, vključno s prekinitvijo diplomatskih odnosov, in stališči Grčije, ki je nasprotovala kakršnikoli sankciji.
Kot prvo bodo posamezne članice EGS znižale število libijskih diplomatov in funkcionarjev v libijskih veleposlaništvih, istočasno pa tudi znižale število svojih diplomatov v Libiji. Do skrajnosti bodo omejili svobodo gibanja libijskih diplomatov, ki v bistvu ne bi smeli zapustiti glavnih mest. Prav tako bodo poostrili nudenje vstopnih vizumov libijskim državljanom, obenem bodo proučili možnost, da bi znižali število Libijcev v raznih kulturnih in gospodarskih predstavništvih in družbah. Ko bo ena od članic izgnala kakega libijskega državljana, bo ta ukrep veljal za vse države EGS. Kot
zadnje pa bo vsaka država proučila načine, kako bi preprečila zlorabo diplomatske imunitete.
Libijska tiskovna, agencija »Džana« je včeraj najodločneje obsodila evropski sklep kot »rasističen in fanatičen« ter je zagrozila, da bo odslej članice EGS »postavila na isto raven kot ZDA«, ker so sedaj sokrive za ameriške zločine.
Kot je bilo pričakovati, so agencijske vesti o okrepljeni teroristični dejavnosti zaskrbljujoče, saj med drugim napovedujejo »ofenzivo iranskega terorizma«. V pakistanskem Pe-šavarju je eksplozija peklenskega stroja v uradih britanske letalske družbe ranila eno osebo. V Lami pa je pred ameriškim veleposlaništvom eksplodiral s trotilom natrpan avtomobil, ki pa na srečo ni povzročil žrtev. V obeh primerih so oblasti že ugotovile, da niso bili vpleteni »libijski teroristi«. V Italiji pa so aretirali bivšega libijskega diplomata Mohameda Fiturija, ki ga dolžijo, da je pred letom dni načrtoval a-tentat na ameriško veleposlaništvo v Rimu.
TRIPOLIS — Ministrska misija neuvrščenih, ki jo je predsinoči sprejel libijski voditelj Moamer Gadafi in ki se mudi v Tripoliju, da bi libijskemu vodstvu prenesla izraze podpore in solidarnosti neuvrščenega gibanja _ v konfrontaciji Džamahirije z ameriško agresijo, je včeraj zjutraj obiskala pokopališče El Hani, na katerem so v petek pokopali žrtve ameriškega bombardiranja.
Zvezni sekretar za zunanje zadeve Raif Dizdarevič, indijski minister Ba-gat, kubanski minister Malmieriea, ter predstavniki Gane, Konga in Senegala, so v spremstvu libijskega sekretarja ljudskega biroja za zunanje stike Hasana Kamila el Mansura obiskali četrt Bel Ašur, gosto naseljeni predel v središču Tripolija, ki je bil v
noči 15. aprila tarča ameriških bomb in raket. V centralni bolnišnici so zatem člani misije neuvrščenih obiskali huje ranjene žrtve bombardiranja. Na enem izmed oddelkov so se člani misije neuvrščenih pogovarjali tudi z ranjenim libijskim ministrom za kmetijstvo Abu Durdom, katerega hiša je bila močno poškodovana med ameriškim napadom. Misija je zatem obiskala Gadafijevo rezidenco, ki je bila osrednja tarča ameriškega bombardiranja v noči 15. aprila.
Predstvniki neuvrščenih so se prepričali o tem, kako okruten in močan je bil ameriški napad. Ob koncu včerajšnjega odhoda je zvezni sekretar za zunanje zadeve Raif Dizdarevič
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Italijanski državni poglavar na obisku v ZRN
Cossiga in Weizsacker za enoten evropski nastop proti terorizmu
BONN — Zahodnoevropska enotnost in terorizem sta pomenila srž pogovorov med državnim poglavarjem Weizsackerjem in predsednikom italijanske republike Cossigo, ki je včeraj prišel na petdnevni uradni obisk v ZRN. Sestanek se je odvil pod vtisom ameriške agresije v Libiji, ki je državnikoma narekovala potrditev že znanih stališč do spora Reagan - Gadafi. Kritizirala sta politiko vojaškega reševanja takšnih kriz in pozvala k ' diplomatski ureditvi sredozemskega vprašanja, obenem pa zavrnila ameriški očitek o mlačnosti evropskega odgovora na terorizem: »Italija in ZRN sta v boju zoper terorizem plačali visok davek in hkrati obvarovali načela demokracije in prava. Nihče, ki je razumen, ne more različnosti v tolmačenju politike te ah one zavezniške države pojmovati kot odklon od solidarnosti«. Cossiga in Weizsacker sta se zavzela za »evropsko strategijo« proti terorizmu in predlagala poiskanje ustreznejših pohtičnih u-krepov ob poglobitvi sodelovanja z Ameriko.
Soglašala sta tudi glede vloge Evrope v odnosih Vzhod - Zahod: Integracija Evrope je v službi »Ostpolitik«, ta pa spet spodbuja k evropski združitvi, kot je naglasil Cossiga.
Na sliki (Telefoto AP): italijanski predsednik Cossiga z zahodnonemškim predsednikom Weizsackerjem.
Konec konference v New Delhiju
Odločnejša zavzetost gibanja neuvrščenih
NEW DELHI — V New Delhiju se je v prvih sobotnih jutranjih urah (pač, potrebe usklajevanja! ) končalo zasedanje ministrske konference neuvrščenih držav, ki je pripravila glavna gradiva (še bolj kot gradiva, stališča) za letošnji »vrh« v Harareju. Glavna in nesporna značilnost sestanka je bila, da so zaobjeli najresnejše svetovne probleme, da so se z njimi spoprijeli smelo, da so se navzoči izkazali s številnimi pobudami, predvsem pa, da je naposled le zavladal tako imenovani »akcijski duh«, ki ga dosedaj ni bilo dovolj čutiti v gibanju.
Na srečanju v glavnem mestu Indije so izvirna načela gibanja neuvrščenih prevevala vso razpravo in so prozorna tudi v sklepni deklaraciji. Bila so sicer pri nekaterih vprašanjih različna, pa tudi nasprotna si mnenja, kar je navsezadnje razumljivo, saj gre za gibanje, ki je še kako pluralistično, na koncu pa je le prevladal konstruktiven duh, ki ga je oplajalo hotenje za stvarne premike v prihodnosti. S tega stališča je zasedanje pokazalo, da je gibanje čedalje bolj enotno, kar je bistvenega pomena, saj je resnost problemov takšna, da brez čimvečje enotnosti ne bo šlo. Seveda pa ne gre za vsiljeno ali togo enotnost, pač pa, kot pravimo, za enotnost v različnosti.
Torej, izvirna načela. Gre za mir, za prizadevanja proti blokovski politiki, ki odseva v konfrontaciji, proti oboroževanju ter za čimbolj enakopravno mednarodno
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Novembra srečanje Reagan-Gorbačov ?
WASHINGTON — Predsednik ZDA Ronald Reagan je že sinoči pristal na ponudbo vodje sovjetske komumstične partije Mihaila Gorbačova, da bi se še v tem letu ponov-no sestala. Gorbačov, ki je ohranil sila strpne pozicije do ZDA tudi po ameriškem napadu na Libijo, je izrazil željo, da bi se sestal z Reaganom, kot sta se domenila v Ženevi, ko se je v vzhodnem Berhnu udoležil kongresa Partije Nemške demokratične republike.
Vodja sovjetske komunistične partije, ki je s svojo Prisotnostjo na berlinskem kongresu potrdil pomen prijateljskih odnosov med Sovjetsko zvezo in Nemško demokratično republiko, je med drugim izjavil, da bi se sestal z Reaganom, pod pogojem, da ZDA opustijo sedanjo linijo zunanje politike, ki po njegovem mnenju »zastruplja mednarodno sceno«.
Še isti večer je nato Reaganov glasnik Larry Speakes izjavil, da je srečanje na višku obeh velesil nedvomno v interesu tako ZDA kot Sovjetske zveze, nakar je predsednik Reagan potrdil to stahšče štirim mednarodnim tiskovnim agencijam. Srečanje med Reaganom in Gorbačovom bi lahko bilo novembra v Washingtonu, po delni obnovi kongresa ZDA.
Padec dolarja v Tokiu Japonci hudo v skrbeh
TOKIO — Vrednost ameriškega dolarja je včeraj na tokijski borzi zdrknila na nov zgodovinski minimum. Dolar je kotiral 171.90 jena, to je 3.95 jena manj kot v petek in 3 jene manj kot 18. marca, ko je bil zaznamovan predzadnji negativni rekord. Do padca valute ZDA je prišlo po valu živčnih borznih operacij in špekulacij, ki jih je japonski emisijski zavod zaman skušal obrzdati s tem, da je na tržišče vrgel poldrugo milijardo dolarjev. Finančni minister Takešita je napovedal, da bo ZDA in druge razvite države pozval k skladnemu nastopu za stabilizacijo mednarodnega denarnega trga.
Padec dolarja je sovpadel z znižanjem eskomptnih mer v ZDA (od 7 do 6.5 od sto) in na Japonskem (s 4 na 3.5 od sto), pripisujejo pa ga dejstvu, da stanje ameriškega gospodarstva ni tako ugodno kot ga skuša prikazati Washington, in volji Amerike, da zmanjša svoj trgovin-ski primanjkljaj nasproti Japonski (49.7 milijarde jenov).
Dolar je včeraj padel tudi v ZRN (na 2.20 marke) in v Italiji, kjer je kotiral 1513.50 lire. Italijanska valuta se je pa v EDS rahlo oslabila.
Danas na naših športnih straneh
Primorje napredovalo v 2. AL
Nogometaši prose-škega Primorja so v nedeljo v zadnjem kolu 3. amaterske lige doma premagali moštvo Brega kar s 3:0, osvojili končno prvo mesto na prvenstveni razpredelnici in se tako uvrstili v višjo ligo. Na odlično drugo mesto se je uvrstil Kras, ki bo skušal s kvalifikacijami napredovati v višjo kategorijo.
Jadranovi košarkarji so v 27. kolu drugoligaškega italijanskega prvenstva gostovali v Pistoii, kjer so po pričakovanju izgubili proti favoriziranemu Maltinti ju. Tako visokega po raza (80:100) pa naši fantje niso zaslužih. Žal pa so na tej tekmi nale-
teli na taka sodnika, da je bil poraz neizbežen.
V promocijskem prvenstvu je Kon-tovel Electronic shop sklenil regularni del z osvojitvijo 4. mesta, ki mu omogoča nastop v končnici prvenstva.
Katja Tommasi, članica društva Vipave s Peči, je pokrajinska prva-kinja v kotalkanju. To je njen drugi zaporedni naslov, kar kaže, da sodi Katja med najboljše kotalkarice v deželi.
• S sobotnim nastopom v Padovi in s prepričljivo zmago proti ekipi Tre-garofani je naša združena odbojkarska ekipa Mebla osvojila končno tretje mesto na skupni lestvici. V večini ostalih prvenstev, v katerih nastopajo naše ekipe, pa manjka še eno samo kolo.
• Neuvrščeni
V'	•
Sesti dan sojenja proti vojnemu zločincu Andriji Artukoviču
NADALJEVANJE S l. STRANI
dopisniku Tanjuga izjavil, da se vsa »opravičevanja« tega nečloveškega dejanja razblinijo v nič ob pogledu na strašen prizor o bombardiranju. Jugoslovanski zvezni sekretar za zunanje zadeve je v izjavi za jugoslovansko radiotelevizijo poudaril, da so neuvrščene države na ministrskem sestanku koordinacijskega biroja v New Delhiju jasno obsodile ameriško agresijo in da se zdaj zastavlja vprašanje, kaj lahko storijo, da bi v prihodnosti preprečili podobno agresijo proti drugim državam. Dizdarevič je namreč ocenil, da napad na Libijo ni osamljeno dejanje, temveč da gre za politiko, katere dosegi so daleč širši, po njegovih besedah bodo v prihodnosti nastopile tudi druge Libije, če se svet ne bo združil proti takšni politiki. Povedal je še, da so člani misije predsinočnjim na sestanku s polkovnikom Gadafijem, libijskemu voditelju izrekli podporo neuvrščenih. Neuvrščeni bodo zahtevah sklic generalne skupščine svetovne organizacije, na kateri naj bi raz-pravljah o libijskem vprašanju, če varnostni svet ne bo obsodil Združenih držav, je dodal zvezni sekretar na zunanje zadeve. Kot poroča Tanjug, je Gadafi predstavnikom neuvrščenih izrekel globoko zahvalo za hitro in učinkovito reagiranje gibanja pri obsodbi ameriške agresije.
(dd)
• Odločnejša zavzetost
NADALJEVANJE S 1. STRANI
sodelovanje. Akcijski pristop je bil potreben tudi zategadelj, ker so vprašanja, ki danes tarejo svet, zato pa tudi gibanje neuvrščenih, večji del sila žgoča, a tudi takšna, da jih ne bo mogoče rešiti čez noč. Od vseh problemov na new-delhijski tapeti je ostal le tisti, ki zadeva spopad med Irakom in Iranom in ki je pravzaprav splet vseh mogočih kontrastov, od političnih in verskih do gospodarskih in blokovskih. V New Delhiju so se sicer dogovorili, da bodo do »vrha« v Harareju nadaljevali z resnimi poskusi, da bi napravili konec temu spopadu.
Zunanji ministri so kajpak obravnavali kot glavno temo ameriški napad na neuvrščeno Libijo. Ostrina tega dogodka je sredozemsko prizorišče, ki je že itak napeto, pognala na površino. In akcijski pristop neuvrščenih se je brž pokazal s tem, da so se mahoma dogovorili, da bo delegacija gibanja odšla na Združene narode v New York in v Tripoli.
Razprava o Libiji pa je omogočila tudi dogovor o naslednjem: obsodili so namreč vse oblike mednarodnega terorizma (to je gibanje neuvrščenih storilo prvič), pri čemer pa se je brž udomačil tudi izraz »državni« terorizem.
V New Delhiju so utemeljeno pretresali problematiko OZN. Svetovna organizacija nedvomno preživlja krizo deloma za to, ker so se nakopičile težave, izhajajoče iz njene tako-rekoč upravne strukture (ta je postala že sebi breme), deloma Zavoljo odnosa nekaterih članic, zlasti blokovskih, ki na žalost ne spoštujejo njenih sklepov, najbolj pa zaradi ravnanja predvsem ZDA, Id jim preprosto gre za prevzem glavne vloge v organizaciji. Neuvrščeni so imenovali posebno skupino, ki naj razišče vso to problematiko in pripravi predloge. Na dlani je, da so Združeni narodi po mnenju neuvrščenih še zmeraj najprimernejše mesto za obravnavo in sklepanje o svetovnih in sploh težjih vprašanjih, ki se utegnejo pojavljati.
Zlasti pa je svetovna organizacija s svojimi univerzalnimi principi kažipot, kako je treba na miren način, ne pa z orožjem reševati probleme. Mimogrede naj pristavimo, da so v New Delhiju v zvezi s problemom svetovnega oboroževanja zahtevali prisotnost predstavnikov neuvrščenih kjerkoli so ali pa bodo pogajanja o razorožitvi.
Na srečanju ministrov neuvrščenih je bila pomembna tema tudi Ajrika. Ta celina je, kot je dejal indijski predsednik Radživ Gandhi ena sama rana. Žrtev je najbolj grobega primera rasizma na jugu, uničuje jo lakota, domala totalna gospodarska zaostalost ji preprečuje razvoj. Konec maja bo posebno zasedanje OZN, na katerem bodo — prvič namreč u-veljavljajo takšno prakso — posebej razpravljali o Afriki in njenih nepopisnih tegobah. Newdelhijski dogovor pravi, da bodo neuvrščeni na zasedanju »enotno in odločno izpostavili problem Afrike kot problem, ki zadeva ves svet«.
Gospodarska problematika: namenili so ji prav takšno pozornost kot politični seveda predvsem zato, ker se oba aspekta še kako prepletata. »Akcijski« odnos je tudi tu prišel do izraza. O vprašanju dolgov, ki je glavno, saj predstavlja trojno oviro (pri lastnem razvoju nerazvitih, pri njihovem medsebojnem sodelovanju in
SRHLJIVO PRIČEVANJE O GROZOTAH V USTAŠKIH ZAPORIH IN TABORIŠČIH
ZAGREB — Začetek včerajšnjega šestega dne sojenja vojnemu zločincu Andriji Artukoviču je minil v besednem dvoboju javne tožilke in obrambe. Predlog obrambe, da se obtoženi ponovno pregleda, kajti po njihovem mnenju psihično ni zdrav, je senat zavrnil. Javna tožilka Ivanka Pintar -Gajer je obtožila odvetnike, da hočejo zavlačevati proces. Vsi predlogi obrambe o dodatnem pregledu obtoženca so neosnovani, saj ga vsak dan pred začetkom sojenja pregleda skupina zdravnikov sodnih izvedencev, ki o tem tudi poročajo sodišču. Javna tožilka je prav tako pripomnila, da branilci vnašajo na sojenje elemente iz kvazi anglosaškega pravosodnega sistema ter da so takorekoč zrežirah srečanje v sodni dvorani med obtožencem in njegovim sinom, ki je v petek skrajšalo obravnavo za eno uro.
Seveda so odvetniki obtoženega protestirah pri predsedniku senata. Predsednik senata je nato zavrnil zahtevo javne tožilke, češ da naj se v prihodnje odvetniki obračajo obtoženemu samo preko predsednika senata. Toda obramba včeraj ni odnehala. Odvetnik! Silvie Degen je predlagal, da po petkovih zmedenih odgovorih obtoženca, Artukoviča ponovno
pregledajo ustrezni strokovnjaki ljubljanske medicinske fakultete. Po njegovih besedah obstaja namreč sum v pravilnost sedb sodnih izvedencev zdravnikov. Senat je tudi ta predlog zavrnil, češ da ni potrebna nikiakšna superekspertiza. Podobno je izjavila tudi predstavnica izvedencev docenta dr. Karla Pospišil, ki je kot neutemeljenega zavrnila predlog branilcev, da naj psihologi obtoženca testirajo ter poudarila visoko strokovno raven izvedencev. Zdravniki namreč obtoženega vsako jutro pregledajo, tako so tudi včeraj sporočili, da je njegovo psihofizično stanje dobro in da lahko sodeluje na sojenju.
Branilci so se po teh uvodnih epizodah odpovedali nadaljnjim vprašanjem, zato je predsednik senata vprašal obtoženega Artukoviča ah želi še kaj dodati v svojo obrambo. Artukovič je za hip pomislil, nato pa odvrnil: »Težko je še kaj reči, ko pa vidimo, kam nas vse to pelje.« Tako se je tudi končal prvi del javne razprave.
Včeraj se je namreč začel tudi dokazni postopek, kot prva priča je nastopila 74-letna upokojena profesorica iz Zagreba Ruža Rupčič. V skoraj enourni izvedbi je pripovedovala o strahotah mučenih in po-
nižanih, ki jih je sama doživljala, ah pa jim je bila priča v zagrebških zaporih in v taborišču Stara Gradiška. Pripovedovala je o trpljenju in smrti Nade Dinič, ki so jo ustaši ujeh v Karlovcu in prepeljali v Zagreb, kjer je bila skupaj z njo v cehci. Pripovedovala je o napadu na zagrebško pošto, po katerem so besni ustaški stražarji in pazniki hodih od cehce do cehce ter vpili, kje so Srbi in Židje. Vse, ki se niso mogli umakniti, so odpeljah in pobih. V Staro Gradiško so vozih otroke s Kozare, katerih matere so leta 43 pošiljah v Reich. Otroke, ki so jih trgah iz materinskih naročij, pa so trpah v prenapolnjene sobe, kjer so podhranjeni in izčrpani zaradi diareje in drugih bolezni umirah tudi v hladu avgustovskih noči.
Pričo sta včeraj spraševala samo predsednik senata in namestnik javne tožilke, medtem ko obramba ni hotela postavljati vprašanj. Predsednik senata je nato vprašal obtoženega Artukoviča ah žeh on zastaviti priči kakšna vprašanja. Andrija Artukovič je z obrazom obrnjenim v tla odgovoril: »Ne«. Sojenje se danes nadaljuje z nastopom naslednjih treh prič.
TADEJ LABERNIK
V zvezi s preteklostjo bivšega generalnega tajnika OZN
Intervju Mitje Ribičiča v Tokiu o »zadevi« dr. Kurta Waldheima
DUNAJ — Dunajski »Kurier« je objavil pogovor z Mitjem Ribičičem o aferi Waldheim (pogovor je potekal v Tokiu, kjer je zasedal svet bivših premierov). »Če naj bi najnovejša raziskovanja uporabili za ugotovitev zgodovinske resnice potem je to dobro. Če pa naj bi vse to le vplivalo na volilni boj, potem je to zagotovo slabo,« je kot piše avstrijski častnik, dejal Ribičič. Na vprašanje o jugoslovanskem razpoloženju je odgovoril, da niti jugoslovanska vlada, niti Zveza komunistov ne želita sprejemati nikakršnih enostranskih sklepov, ter da med prebivalci prevladuje dokaj veliko zanimanje za ta primer. Za dramatične vojne dogodke vsak od naših nekdanjih nasprotnikov nosi povsem razhčne odgovornosti — navaden vojak ni toliko odgovoren kot vodilni vojaški funkcionarji, je dejal Ribičič. Na vprašanje, ali bi v primeru, da bi bil bodoči predsednik Waldheim, to obremenilo avstrijsko-jugoslovanske odnose, je kot piše »Kurier«, Ribičič odgovoril: »Jugoslovanska vlada je povsem gotovo zainteresirana za dobre odnose z Avstrijo, vendar pa bi bih mi prav tako srečni, če bi se Avstrijci zavedah dejstva, da se je ta Jugoslavija porodila iz partizanskega boja. Iz tega naše politične strukture in mi usmerjamo naše odnose ter sodelovanje z drugimi narodi in jih ne temeljimo na odnosih s posameznimi vodilnimi politiki. Dr. Kurta Waldheima
poznamo kot politika predvsem p» njegovem delu v Organizaciji združenih narodov. Glede tega je naša ocena v vsakem primeru pozitivna. Mi smo opažih njegovo delo in smo ga zato simbolično odlikovah z visokim odlikovanjem.« Zelo verjetno je Tito vedel, da je bil Waldheim na nemški fronti, je dejal Ribičič in nadaljeval: »Če tega ni vedel osebno, so to v vsakem primeru vedeli ljudje v njegovem sekretariatu. Ne pozabite, vse kar je zapisano v naših dokumentih in kar smo poslali mednarodnim organizacijam, v temeljih ni bilo dovolj pomembno, da bi zadevo pozneje znova sprožih. Če je med zadevami, o katerih se zdaj govori, nekaj dejansko novega, nam to ni znano. Jugoslavija se po osvoboditvi ni ukvarjala z maščevanjem. Na tisoče Italijanov in Nemcev smo pustili, da so odšli domov. O zahtevah za izročitev so odločah tožilci, ne pa politiki. Kadar takšne zahteve niso bile izpolnjene, iz tega nismo delah nikakršne drame.« Kot piše »Kurier« je Ribičič odločno zavrnil tezo svetovnega židovskega kongresa, da so tuje sile morda izsiljevale Waldheima aradi njegove vojne preteklosti. »Kar zadeva nas, je to zagotovo izključeno.« Prav tako je dejal, da ni niti govora o poskusu, da bi Waldheimu prepovedah vstop v Jugoslavijo, kakor mu poskušajo ameriški poslanci prepovedati vstop v Združene države Amerike, (dd)
ŠE NEMIRI V ČILU
SANTIAGO — Medtem ko je v Pinochetovih zaporih, iz katerih so sicer v soboto izpustili voditelja protesta čilskih univerzitetnih študentov Humberta Borotta, še priprtih 211 študentov od 600, ki jih je policija aretirala v prejšnjem tednu, je val nemirov za-jev še druge sektorje čilskega socialnega življenja. V soboto je vojaška policija vdrla v sejno dvorano, kjer je bilo zbranih 600 sindikalnih predstavnikov za konferenco v znamenju »Enotnosti, svobode, demokracije in pravice«. Po udoru »carabinerosov« so predstavniki sindikatov sklicali ilegalno zborovanje, na katerem so se domenili za razčlenjeno vsedržavno protestno akcijo, ki naj bi zaobjemala množično demonstracijo 1. maja, pohod v imenu »obrambe delavskih pravic in demokracije« 14. maja, ter vrsto stavk, vse v luči vsedržavne mobilizacije, ki je po mnenju tajnika čilske sociahstične stranke Almeyde »realna možnost destabilizacije režima«.
na relaciji med njimi in razvitimi deželami) so menili, da bi ga morali obravnavati naravnost v OZN. Dogovorili so se sicer, da bo spet na tapeti, v okviru neuvrščenih, že pred »vrhom« v Harareju; v New Delhiju pa so imenovali tudi skupino, pravzaprav komite, ki ima nalogo, spremljati to problematiko, gospodarska in finančna gibanja v svetu ter posredovati predloge.
V glavnem mestu Indije so kajpak potrdili, da je bistveno izhodišče naslonitev na lastne sile in možnosti neuvrščenih, ki navsezadnje niso tako skromne, strateško rešitev pa bo seveda nudila samo nova, svetovna gospodarska ureditev. Le-ta bo namreč lahko zagotovila zapolnjevanje prepada med razvitimi in nerazvitimi. Vrata za dialog seveda ostanejo odprta. Gospodarska soodvisnost na svetu ni samo geslo, pač pa življenjska nuja tako bogatih kot takorekoč revnih držav, ki so večinoma v gibanju neuvrščenih. Akcijski vzgon neuvrščenih pa se je v New Delhiju pokazal na primer z razmišljanjem, da je treba dolgove seveda vrniti, da pa naj bo vračanje vseskozi pogojeno z objektivnimi možnostmi dolinic.
Akutnost gospodarske problematike neuvrščenih so v New Delhiju opredelili kot »nesporno politično vprašanje, ki že resno ogroža ne le svetovno gospodarsko stabilnost, pač pa tudi svetovni mir«. Neuvrščeni so bili tokrat prek svojih ministrov kar se dà odrezavi. Komentatorji o ministrski konferenci pravijo, da je bila »brez verbalizma, propagande in lepotnih okraskov«. Nad zasedanjem je visela kruta ugotovitev, da je nad 40 neuvrščenih držav neposredno in nenehoma pod pritiskom velesil. Nekaterim naravnost grozijo z najbolj grobimi izsiljevanji, tudi z napadi na njihovo neodvisnost in suverenost.
Glede na klimo v New Delhiju je potemtakem pričakovati, da bo letošnji »vrh« v Harareju pomenil prekoračitev Rubikona v smislu, da neuvrščeni in nerazviti ne bodo več v glavnem tarnali, pač pa kar se da resno oblikovali svoje zahteve.
MIRO KOCJAN
J
Električni grelniki vode Gorenje Tiki
Sklepi prvega srečanja predsednikov izvoljenih skupščin
Alpe-Jadran z vrhov med prebivalce
BENETKE — Po skoraj osmih letih od. ustanovitve — prav v tem očarljivem beneškem okolju — se delovna skupnost Alpe-Jadran, katere članice inštdtucionalno zastopajo predsedniki izvršnih teles, odpira tudi zakonodajnim skupščinam. Bolje rečeno, prav predsedniki skupščin, ki so se prvič v zgodovini te mednacionalne tvorbe zbrali pretekM konec tedna v Benetkah, so bili tisti, ki so se odločili sodelovati in podpreti svoje vlade pri uresničevanju vloge delovne skupnosti. Izvoljene skupščine so namreč najbližje prebivalstvu in lahko največ pripomorejo k uresničevanju že pred časom zastavljenega cilja, da bi skupnost Alpe-Jadran z vrhov prenesli med ljudi. Gre torej za politično pomemben dogodek, ki bo lahko uresničil prehod od institucionalne faze in od ugotavljanja problemov, k operativni zakonodajni fazi. Le-ta pa si kot glavni cilj ne zastavlja le ugotavljanja skupnih problemov, temveč tudi dogovarjanje o oblikah in časovnih rokah za njihovo konkretno reševanje.
Skupnost Alpe-Jadran mora torej razvijati svojo dejavnost, uresničiti mora višjo »proizvodnost« svojega dela, kar bo mogoče le s sodelovanjem vsem političnih, kul-
turnih, družbenih in gospodarskih sil, ki se v prvi osebi ukvarjajo prav s problemi, kd zahtevajo natančne in konkretne odgovore. Beneški sestanek, kot začetek sodelovanja med zakonodajnimi skupščinami, pomeni prvi korak v to smer, na katero so že pred časom zakoračili sindikati, politične stranke, trgovinske in gospodarske zbornice, bančni zavodi, univerze in turistične ustanove. Toda, za razvoj skupnosti bo nujno predvsem poskrbeti za intenzivno izmenjavo informacij, tako v njeni notranjosti, kot navzven. Od tod tudi prva obveza, ki so jo sprejeli predsedniki skupščin: okrepiti sredstva množičnega obveščanja, tako da bo skupnost Alpe-Jadran resnično zaživela od temeljev in v skladu z novim geslom: »Od skupnosti Alpe-Jadran na ravni vlad k skupnosti narodov!«
Naslednji konkretni sklepi beneškega srečanja zadevajo izdelavo skupnega kulturnega načrta, na osnovi katerega bi razširili poznavanje skupnosti s končnim ciljem okrepiti njeno politično vlogo tudi v okviru evropskih odnosov. Nanj se navezuje tudi drugi cilj predsednikov skupščin, po katerem naj bi še razširili zemljepisni in politični obseg skupnosti na osnovi zanimanja nekaterih madžarskih pokrajin. Trsetji sklep se nanaša na skrb za poglabljanje skupnih kulturnih korenin in temu namenu naj bi posvetili poseben simpozij v eni od prestolnic skupnosti.
Toda, s kakšnimi sredstvi bodo skupščine lahko izvajale svojo novo vlogo v tej skupnosti? Iz Benetk so prišli prvi značilni odgovori. Za skupno akcijo bo nujno poznati inštrumente in zakonodajne pristojnosti posameznih teles: od tod sklep o posebnem srečanju širokih predstavništev parlamentov (bilo naj bi letošnjo jesen v Trstu) , na katerem naj bi primerjali ustave, statute in zakonodajne pristojnosti, drugo možnost pa naj bi predstavljala skupna zasedanja skupščinskih komisij. Seveda bo potrebno poskrbeti predvsem za kontinuiteto in za institucionalno ovrednotenje sodelovanja izvoljenih teles, kar bi bilo mogoče zagotoviti na primer z ustanovitvijo stalne avtonomne skupščine predsednikov.
Med ostalimi vprašanji, ki jim nameravajo predsedniki skupščin posvetiti posebno pozornost, imata dve absolutno prednost: zaščita okolja in zlasti Jadranskega morja ter varstvo miru. Skupnost Alpe-Jadran, ki se je že pred časom opredelila za območje miru, bo vso Evropo pozvala, naj postane »protagonist miru« in naj si prizadeva premostiti sedanje ravnovesje sil, kot edinega jamstva zanj; v ta namen so predsedniki tudi sklenili povabiti evropski parlament k skupnemu zasedanju v eni od prestolnic delovne skupnosti.
VLASTA BERNARD
Škocjanske jame kmalu turistično vabljivejše
MATAVUN —- Kot smo že poročali, v Škocjanskih jamah pospešeno tečejo dela za dograditev nove vzpenjače (na posnetku), ki bo lahko prepeljala v globine in iz njih na tisoče turistov. Vzpenjača ali dvigalo, se bo pogreznila za 90 metrov v jamo, ki je ena najlepših jam sploh in zanimiva tudi s strogo speleološkega vidika.
Računajo, da bo nova aparatura nared že pred turistično sezono, vsekakor pa bodo skušali bolje urediti tudi zunanje okolje, da bi se mnogi obiskovalci res udobneje počutili in uživali ob. tem naravnem biseru. Upati je.
Primorska poje je v Špetru Slovenov privabila veliko beneških poslušalcev
ŠPETER SLOVENOV — Zborovska revija »Primorska poje«, netekmo-valna in zato najbolj množična pevska prireditev v slovenskem primorju, se počasi izteka, a pevskim zborom, ki se izmenjujejo na odrih od Benečije, sapa še ni pošla. Zemljepisno najvišje v slovenskem zamejstvu je Primorska poje privabila svo-
je zveste obiskovalce minulo soboto: ljubitelji narodne in umetne pesmi so se zbrali v dvorani občinskega sveta v Šempetru pri Čedadu in prisluhnili šestim zborom z obeh strani meje. Priložnostna koncertna dvorana se je s svojo razgibano arhitektonsko zgradbo pokazala kot nalašč ustvarjena za tovrstne prire-
ditve. Petje je tu zvenelo jasno in čisto in osvajalo občinstvo s svežino, ki je razen občasnega rahlega odjeka ozvočenja ni motilo nikakršno bobnenje, na katerega včasih naletimo v akustično oporečnih koncertnih dvoranah.
Po pozdravnem nagovoru proj. Viljema Cerna so pred občinstvo stopili moški zbor »Ivan Kokošar« iz Koritnice, ki ga vodi Marjan Obid, mešani zbor »Topničar« iz Trnovega pod vodstvom Zdravke Mikuletič, oktet »Janko Premrl Vojko« iz Spodnje Idrije, ženski zbor »Sovodenjska dekleta« iz Sovodenj, pod vodstvom Sonje Pelison, moški zbor »Fantje izpod Grmade«, ki ga vodi Ivo Kralj, ter ženski učiteljski zbor iz Tolmina, ki ga vodi Vera Clemente - Kojič. Vsak zbor je predstavil pet pesmi, o kakovosti izvedba pa lahko trdi mo, da so priznali zbori potrdili svojo veljavo, ki ni vselej vezana na številčnost pevcev, pri čemer imamo v mislih npr. Sovodenjska dekleta, ki jim je trema očitno tuja in so svoj program odpela zanesljivo in natančno.
Ob koncu koncerta je bil poleg nastopajočih zborov deležen toplega aplavza tudi skladatelj Maks Pir-nik, ki se je bil pomešal med gledalce. Pevci so se nato še povese-
lili na prijetni družabnosti v prostorih slovenskega šolskega centra, prireditelji pa tačas že vabijo za sklepne koncerte letošnje pojoče Primorske, v soboto, 26. aprila v Kobaridu in v nedeljo, 27. aprila v Lokve in na Col.
da bodo te pridobitve zares dosegle svoj namen — še večjo valorizacijo Škocjanskih jam.
Prispevek Dežele za posege
na vodnem omrežju
TRST — Deželni odbor je na pobudo odbornika za javna dela Bombena dodelil 13 milijard in 775 milijonov lir za posege na vodnem omrežju naše dežele: sredstva so namenjena čiščenju vodnih tokov, utrjevanju vodnih nasipov in drugim obrambnim delom.
Sredstva bodo dodelili za 29 posegov, med temi naj omenimo posege ob reki Glinščici, ob potoku Komu, v Gradeškd laguni itd.
Za reko Glinščico bodo prejele Občina Dolina, Trst in Milje eno milijardo 100 milijonov lir. Goriška občina bo prejela eno milijardo in 450 milijonov lir, Gradeškla občina pa 650 milijonov lir. To so seveda samo nekatere od številnih občin, ki bodo prejele podporo.
Gre vsekakor za pomembna dela, saj je znano, da so danes vodni tokovi in tudi morje dragocenosti, ki jih je treba obvarovati.
Od petka do nedelje v Pordenonu 21. sejem za radioamaterje
PORDENON — Na sejemskem prostoru v Pordenonu bo od petka 25. aprila do nedelje 27. aprila že 21. sejem elektronike, HI-FI in glasbenih instrumentov ter naprav za radioamaterje. Gre za največjo tovrstno prireditev v naši deželi, ki ima precej širok značaj, saj pridejo na ta sejem obiskovalci iz drugih severnoitalijanskih dežel, pa tudi iz sosednih Avstrije, Jugoslavije in Zvezne republike Nemčije.
Sejem prirejajo letaš že enaindvajsetič. Lani so na tem specializiranem sejmu v pičlih treh dneh zabeležili 43.770 obiskovalcev. Letos jih pričakujejo več kat 45.000. To pomeni, da ima taka prireditev uspeh.
Na sejmu bo moč videti elektronske aparate, fotografske in kinematografske aparate, optične izdelke in seveda naprave HI-FI. Razstavljavcev je več kot 200. S svojimi izdelki bodo napolnili vse sejemske prositore.
V okviru sejma bo, v petek, 25. aprila, ob 10. uri, posvet o uporabi raznih naprav v slučaju nezgod ali drugih neprilik. Na razpravi bodo sodelovali strokovnjaki civilne zaščite.
MARKO WALTRITSCH
Na prireditvi sta med drugimi nastopila tudi zbora »Sovodenjska dekleta« in N Učiteljski zbor iz Tolmina
Ponuja vse spomladanske novosti, kjer moda vedno pomeni tudi dober okus. Oblačiti se v trgovini LINEA pomeni biti vedno »prvi«.
Kje? V trgovini LINEA — Trst — Ul. Carducci 4
Marija Vojskovič
Mi smo od tam...
29.
Nekega poletnega večera je prišel Secondo k nam v Ljubljano. Obstal je pri odprtem oknu in voščil dober večer. Bil je Furlan, rdečelas, srednje velik in okreten možak. O, Secondo! je zaklicala naša mati, ko se je izmotala iz presenečenja. Kdo bi si bil mislil... V Zagreb grem delat, pa sem se ustavil, da te pozdravim, je povedal. Imel je prijeten, rahlo hripav glas. Mati mu je hitela odpirat vežna vrata, potlej smo skupaj čakali očeta, in ga dočakali okajenega. Secondo je izvlekel skicirko in oglje, in je njegovo podobo naglo vrgel na papir. Kako znaš, je rekla naša mati in žalostno ogledovala tisto risbo. Tvoja sestra me je zapustila, je nazadnje povedal. Ostal je pri nas dan, dva potem se je odpeljal. Bil je mizar za stilno pohištvo. V Zagrebu je ostal samo nekaj
mesecev. Skušali so ga zadržati, pa ni imel obstanka tako daleč od Trsta.
* * *
Iz košate tete Bernarde, ki je v svojih najboljših časih tehtala sto in petnajst kilogramov, lepo porazdeljenih po životu, je bilo težko izluščiti podobo nekdanje osemnajstletnice, ki je bila več kot polovico manjšega obsega, in jo je preganjal Secondo s svojo ljubeznijo. Ustrelil bo njo in sebe, ji je grozil, ako ga ne vzame za moža.
O tistem preganjanju sem si takrat ustvarila sliko, ki me je prevevala s sladko grozo: Noč, ulica blizu obale, visoko nad njo visi obločnica, ki niha v burji sem in tja. Neko dekle hiti tesno ob hišah. Tisto dekle je teta Bernarda. Za njo z druge strani ulice opreza rdečelasi Secondo, ki je v njegovem žepu pištola...
Ma, kaj ji je bilo, da ga je vzela? je včasih zmajeval z glavo naš oče, ki ga naša mati ni zapustila, kakor je teta svojega Secondota.
Saj, kaj ji je bilo? Zanesljivo ni bil samo strah pred njegovo pištolo. Kaj ji je bilo, po tolikem času teta Bernarda ni več vedela. Ni se mogla spomniti.
In sta se poročila. Na nič, ma prav na nič, je znala reči teta Bernarda, in nas zavzeto gledala. Zdaj
ko je tiščala v predalniku nekaj prihrankov, in ji je okoli vratu visela zlata verižica, je teto Bernardo nekdanja lahkomiselnost spravljala v strmenje. In prikrito občudovanje. Iti na poroko brez solda v žepu, a? Tistih nekaj kron, ki si jih je bila utegnila prihraniti, je dala za poročno obleko. Mlad človek res nima pameti!
Ah, kaj bi tisto, počasi bi si pripravila vse, kakor so si drugi, je menila naša mati. Secondo je imel zlate roke...
—	In Bernarda zna tako obrniti denar, je primaknil svojo misel naš oče.
—	Bernarda ali Francka, je usekala teta Bernarda. Vsi moškaci se zanašate na žene. One naj šparajo, medtem ko vi zapravljate!
—	Kam sta šla po poroki? je naglo vprašala naša mati, da bi pogovor spravila z nevarnega mesta.
—	Jaaa... se je teta Bernarda nekaj obotavljala. Poročni priči sta vedeli, da nimava denarja, in sta odšli domov. Midva pa na Scalasanto. Mati vajenca iz delavnice je imela tam gostilno in naju je povabila. Ja, lepo naju je pogostila, zakaj Secondo je gledal na njenega fanta. Potem? Kam pa naj bi šla brez denarja? Na Scorcolo. Tam sva najela sobo za prvi čas.
Stalni premiki v
krajevnem političnem življenju
Proslave 41-letniee osvoboditve
Lista za Trst postavlja svoje predloge Pokrajinski kongres KD prihodnjo soboto
Krščanska demokracija bo svoj pokrajinski kongres imela v soboto 3. maja v hotelu Europa pod Nabrežino. Tudi socialisti se pripravljajo na to obveznost, jutri pa se bo sestalo strankino pokrajinsko vodstvo, ki bo proučilo politični položaj tudi v luči zadnjih dogodkov, ki so zainteresirali krajevno politično življenje. Seja strankinega vodstva je precejšnjega pomena, zaradi česar se je bo udeležil tudi deželni tajnik PSI Gianfranco Trombetta.
V pričakovanju na predstavitev proračunov se torej politično življenje premika, težko pa je predvidevati v katero smer. Negotova je tudi usoda Krajevne zdravstvene enote, ki bo svojo prihodnjo skupščino imela 30. t. m. Sklicana je sicer bila za jutrišnji dan, vendar pa je bila zaradi težav pohtičnega značaja odložena.
Lista za Trst je med tem strnila svoje vrste: v nedeljo je namreč sklicala javno skupščino na sicer visokozvenečo temo »Trst danes -Aktualnost Liste za Trst«, zborovanje pa je v bistvu služilo za ostro obsodbo na novoustanovljeno mestno
listo, ki ima v bivšem tajniku Giu-ricinu in predsedniku pokrajine Marchio glavna predstavnika. Predvsem predsednik Cecovini je temu razkolu posvetil velik del svojega posega. Ironično in tudi zelo ostro je večkrat napadel oba bivša listarja, pri čemer je požel bučno odobravanje številne publike. Novo Giuricinovo stranko je med drugim označil kot »rahitično bitje«, »listioo« in podobno, razkol pa je ocenil kot »majhen atentat malih mož«, katerega se LpT ne boji, saj bo lahko povzročil škodo le mestu, ne pa listi. Najlepša beseda, ki sta je bila deležna Giuricin in Marchio je bila »dezerter«, potem ko sta ju tako Cecovini kot tajnik Staffieri obarvala z veliko mero ironije; v bistvu sta ju označila kot »ubožca«, ki sta zapustila Listo, potem ko sta od nje iztržila vse koristi.
Sicer pa je LpT na nedeljski skupščini posredovala svoj politični predlog. Podal ga je tajnik Staffieri, ki je uvodoma ugotavljal, kako je LpT že na začetku aprila povabila samo
deželna tajništva strank, s katerimi sodeluje v krajevnih upravah, da bi se udeležila srečanja, na katerem bi predvsem razpravljati o vstopu LpT v deželno večino, ker tako predvideva sporazum. Po mnenju LpT pa se je izkazalo, da je tej hipotezi nasprotoval PSI, ki trenutno ne sodeluje pri upravljanju mesta. Ker se deželna tajništva strank sedanje mestne koalicije niso odzvala temu vabilu, LpT sedaj predlaga vrsto bilateralnih srečanj z vsemi strankami večine in nazadnje tudi s socialisti, da bi preverila katere so njihove resnične namere. Nato bo LpT naredila obračun teh sestankov in ugotovila, če obstajajo minimaJni pogoji za sklicanje skupnega sestanka, na katerem razpravljati o izvajanju sporazuma iz leta 1984. V kolikor bi ugotovila, da teh pogojev ni, bo sprejela ustrezne politične ukrepe. Tako je dejal tajnik Staffieri, v njegovih besedah pa je bilo možno zaznati veliko odločnost novega vodstva, da iztrži tako mesto v deželni vladi, kot tudi županski stolček za Cecovinija.
v tržaških okoliških občinah
Tudi letos se bodo ob koncu aprila in na začetku maja zvrstile proslave ob obletnici osvoboditve. Osrednja slovesnost na Tržaškem bo v četrtek, 24. aprila, z začetkom ob 18. uri v Rižarni. O njej bomo še pisali, saj še vedno ni jasno, ali bosta med njenimi prireditelji tržaška občinska in pokrajinska uprava. Danes naj zabeležimo, kdaj in kje se bodo zvrstile proslave v okoliških občinah,
V	zgoniški in repentabrski občini, kot znano, že tradicionalno proslavljajo kot dan osvoboditve 1. maj. V Zgoniku bodo letos priredili osrednjo slovesnost 4 maja, v dolinski občini pa bodo polagali vence na spomenik padlim na predvečer 1. maja, to je 30. aprila.
V	ostalih tržaških okoliških občinah bodo 41-letnico zmage nad nacifašiz-mom proslavili 25. aprila. V devinsko-nabrežinski občini bo predstavništvo krajevnih oblasti ter političnih in drugih organizacij položilo vence na spomenike padlim po vaseh, začenši pri županstvu ob 8.30. Osrednja slovesnost bo ob 10.30 pred spomenikom na na-brežinskem trgu, kjer bodo govorili podžupan Caldi (župan Brezigar bo namreč zadržan), odbornica za kul turo Terčon in predstavnik ANPI-VZ Pl Markovič. Nastopili bodo tudi na-brežinska godba na pihala in pevska
zbora Fantje izpod Grmade ter Igo Gruden. Ob 11. uri bo v občinski čitalnici odprtje razstave o spomenikih žrtvam nacdfašizma v zamislih arh. Daria Jagodica z naslovom Kamnite priče. Razstava se uokvirja tudi v proslavljanje nlabrežinskih kamnolomov.
Osrednja proslava v repentabrski občini bo 25. aprila ob 11.30 pred spomenikom NOB v Repnu. Udeleženci se bodo zbrali četrt ure prej pred Domom Albina Bubniča, od koder bodo krenili v sprevodu do spomenika. Tu bo govoril župan Colja, nakar bodo imeli recitacijo člani Kraškega doma. Ob koncu bodo nastopili učenci obeh krajevnih osnovnih šol.
Istega dne bodo proslavljali osvoboditev tudi v miljski občini. Osrednja proslava bo na glavnem trgu v Miljah z začetkom ob 11. uri. Govorili bodo občinski odbornik Jurij Vodopivec, predstavnik ANPI-VZPÌ Lizzerò in Igor Tul v imenu Društva Slovencev miljske občine. Že pred tem bodo potožili vence na nekatera obeležja žrtev nasilja med drugo svetovno vojno, ob 12. uri pa bo slovesnost pred spomenikom padlim v Miljah, kjer bodo nastopili zbor Jadran in krajevni pevci italijanske narodnosti. Sledilo b« polaganje vencev na partizanskem pokopališču in pred spomenikom padlim pri Korošcih.
Občna zbora Hranilnice in posojilnice na Opčinah in Kmečke in obrtne hranilnice in posojilnice v Nabrežini
Opčine: skrb za prilagajanje zahtevam časa in prihodnosti
Nabrežina: hranilnica tesno povezana z gospodarsko dejavnostjo v občini
Številni udeleženci, ki so do zadnjega kotička napolnili dvorano Prosvetnega doma na Opčinah, so v nedeljo dopoldne še enkrat dokazali, kakio pozorno spremljajo delo svojega denarnega zavoda, zadruge Hranilnica in posojilnica na Opčinah. To je v svojem uvodnem poročilu podčrtal tudi predsednik upravnega sveta Pavel Milič, ki je podal sliko gospodarskih razmer, kakor so se odrazile na preteklo poslovno leto kreditnega področja. Openska hranilnica se je neugodnim razmeram postavila po robu že na začetku lanske {»slovne dobe s programom pobud, ki naj bj pospešile prilagajanje zahtevam časa. Mednje sodi ustanovitev posebnega oddelka za razvoj poslovanja, ustanovitev oddelka za poslovanje s tujino, razširitev za uporabo vrednostnih papirjev, izpopolnitev in razširitev oddelka za nadzorovanje poslovanja, izpopolnitev notranje organizacije dela in uvajanje novih bančnih storitev.
Rezultatei lanskega poslovnega leta je upravni svet ocenil kot dovolj uspešne: čisti prebitek je presegel dve milijardi lir, kar je znatno več kot v preteklih letih, medtem ko je skupni znesek hranilnih vlog porasel za 11,2 odstotka. Porast sicer ni izreden, vendar dokazuje, da so naši ljudje kljub hudi konkurenci drugih oblik varčevanja, ohranili zaupanje v bančne vloge. Razmerje med zneskom izdanih posojil in prejetih vlog je ob koncu leta znašalo 56,15 odstotka in je višje od deželnega povprečja.
Vsekakor je uspeh poslovanja sad preudarne in skrbne uprave in vestnega, marljivega ter prizadevnega dela vseh nameščencev, je poudaril Milič. Po pregledu obračuna je predsednik v imenu upravnega sveta predlagal, da bi čisti prebitek razdelili v redno rezervo (polovico vsote), članom za obresti na njihove deleže
pri giaviuci, v sklad za dobrodelne namene in v izredno rezervo.
Ravnatelj zavoda dr. Drago Gantar je podrobno razčlenil obračun lanskega poslovnega leta, medtem ko je poročilo nadzornega odbora prebral njegov predsednik dr. Stevo Kosmač. Pred razpravo so občni zbor pozdravili predstavnik bančne sekcije pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju, predsednik združenja, predstavnik Ljubljanske banke, predstavnik SKD Tabor in predsednik upravnega sveta SSG. V razpravi je bilo precej pozornosti namenjeno dobrodelni in podporni dejavnosti hranilnice in osvetlitvi posameznih bilančnih postavk, na koncu pa so navzoči odobrili predlog zvišanju vsote, namenjene dobrodelnemu skladu, s 150 na 200 milijonov lir. Člani zadruge so nato soglasno odobrili poročila in bilanco z vsemi postavkami ter predlog, da ostane nespremenjen znesek 150 tisoč lir za vstop novih članov v zadrugo. Prav tako so odobrili predlog, da se najvišji znesek za posojilo z 800 milijonov, poviša na milijardo lir.
Plodni občni zbor so zaključile volitve članov upravnega in nadzornega odbora, ki jim je potekel mandat. V upravni odbor so bili potrjeni Karlo Guštin, Silvan Čok, Dragotin Danev in Vladimir Vremec, v nadzornega pa Edi Daneu, medtem ko sta bila za namestnika nadzornikov izvoljena Vojko Lovriha in Marija Marc.
Naj ob koncu dodamo, da bo poslovno leto 1985 ostalo v zgodovini zavoda pomembno tudi zato, ker je bilo po vrsti let rešeno vprašanje novega sedeža. Z nakupom stavbe in obsežnega zemljišča v Narodni ulici, kjer bo zrasel nov, sodoben sedež, bo openska hranilnica še bolj učinkovito delovala v korist svojih članov in vse slovenske narodnostne skupnosti.
Skoraj osem milijard lir naložb (21 odstotkov več kot prejšnje poslovno leto), 17 milijard in pol lir vlog s skoraj dvajsetodstotnim prirastkom in 188 milijonov 983 tisoč lir čistega dobička (14,5 odstotka več kot leto prej) — to je uspeh, ki ga je zabeležila Kmečka in obrtna hranilnica in posojilnica v Nabrežini v letu 1985. Obračun je na nedeljskem občnem zboru iznesel članom zadruge predsednik upravnega sveta nabrežlnskega denarnega zavoda Gvido Zidarič.
Predsednik Zidarič se je v svojem poročilu najprej zaustavil ob sedanjem nerožnatem gospodarskem položaju, pri čemer je analiziral tudi razvoj in bistvene usmeritve gospodarstva v devinsko-nabrežinski občini. Hranilnica in po sojilnica je bila s svojim delovanjem v korist kmetom, obrtnikom in družinskim gospodarstvom aktivno udeležena na tem področju.
Zidarič je v poročilu omenil tudi dva ropar-slca napada v banki (3. junija in 19. septembra lani). Gmotno škodo obeh ropov je — razen pogodbene fransiže — poravnala zavarovalna družba. V obrambo pred ropi je zavod že namenil nekatere varnostne naprave.
Ravnatelj Hranilnice in posojilnice Milan Vremec je nato podrobno orisal premoženjsko stanje (s sprejetjem obračuna znaša sedaj milijardo 400 milijonov), medtem ko je dr. Marija Marc podala {»ročilo nadzornega odbora.
Občni zbor sta pozdravila devinsko-nabrežinski župan Bojan Brezigar in tajnik SDGZ Odo Kalan. Prvi je poudaril pomembno vlogo, ki jo ima denarni zavod v občini, pozitivno ocenil sodelovanje občine s Hranilnico in posojilnico predvsem ob proslavi dvatisočletnice nabre-žinskih kamnolomov, naznanil pa je tudi, da je občinski svet že sprejel sklep o prodaji poslopja, kjer ima hranilnica svoj sedež, nabrežinski
hranilnici, da bi lahko tako razpolagala s primernejšimi prostori. Za dokončno ureditev vprašanja se mora sedaj izreči še Krajevna, zdravstvena enota.
Odo Kalan je v kratkem posegu razblinil upe o ugodnostih, ki naj bi jih imelo domače gospodarstvo z znanim paketom za Trst in Gorico: po zadnji formulaciji kaže, da obrtniki ne bodo deležni predvidenih olajšav.
V razpravi je bilo največ govora o »zadevi Lazzaro«, ki je pred osmimi leti kmalu spravila zavod na rob stečaja (a hranilnica si je od takrat z vestnim in prizadevnim delom opomogla), in o porazdelitvi čistega dobička preteklega poslovnega leta. Nekateri zadrugarji so predlagali, naj bi zvišali odstotek namenjen v dobrodelne in vzajemnostne namene, občni zbor pa je z večino glasov odobril predlog upravnega sveta, po katerem so 158 milijonov 983 tisoč lir namenili rednemu rezervnemu skladu, 15 milijonov lir izrednemu rezervnemu skladu in preostalih 15 milijonov lir v sklad za dobrodelne namene.
Občni zbor je nato še odobril nakup 35 novih delnic (po 100 tisoč lir) kot soudeležbo pri zvišanju glavnice centralnega zavoda ICCREA in razširitev ozemeljskega delokroga na tržiško občino. Hranilnica je sicer zaprosila za delovanje tudi v repentaborski občini, to prošnjo pa je Banca d’Italia zavrnila, ker devinsko-nabre-žinska občina (kjer ima banka svoj sedež) ne meji na repentaborsko.
Pred začetkom občnega zbora je bila v nabrežinski župnijski dvorani krajša svečanost: predsednik Zidarič je nagradil kamnoseška mojstra Milana Pernarčiča in Artura Blasona za njihovo dolgoletno delo, kar je tudi dokaz o pozornosti, ki ga nabrežinska Hranilnica in posojilnica posveča domačim gospodarskim krogom.
Prijetna in raznolika prireditev v nabrežinski telovadnici
V znamenju prijateljstva in zbliževanja
Napovedan je bil kot praznik miru, na koncu pa je izzvenel kot važen moment zbliževanja in prijateljstva. Njegov smisel oz. pomen bi lahko zaokrožili z motivom »We are thè world«, ki so ga na koncu prireditve, s kančkom improvizacije in ob sodelovanju zares številne publike zapeli neposredni udeleženci srečanja; zapeli so ga vsi skupaj ne glede na narodnostno in rasno pripadnost, v duhu pravega prijateljstva. Nedeljsko srečanje — organizirano, kot znano, v režiji devinsko -nabrežinske uprave — pa je bilo tudi nekaj več; bilo je tudi praznik mladih, saj so bili prav oni protagonisti nabrežinske kulturno - zabavne prireditve.
Priznati je treba, da je bil mednarodni prizvok dveurnega programa res velik. Poleg učencev slovenske in italijanske nižje srednje šole iz Nabrežine so namreč na slovesnosti bili prisotni tudi njihovi vrstniki iz pobratenih občin Ilirska Bistrica (OŠ »Dragotin Kette«) in Buje, katere so predstavljali učenci bodisi hrvaških šol (»Mate Balota« iz Buj, »Marija in Lina« iz Umaga in »Irma Benčič« iz Novigrada) kot
tudi šole z italijanskim učnim jezikom iz Buj. Poleg njih pa še številna in pisana druščina Zavoda združenega sveta iz Devina. Na parketu občinske telovadnice se jih je
tako zbralo okrog 500 in vsak izmed njih je na lasten način dal doprinos za uspel potek pobude, v okviru katere so se zvrstile vokalno - instrumentalne, plesne, telovadne in zdru-
ge zabavne točke. Vse to v dokaj neformalnem vzdušju, izvirni sceno grafiji (zasnovali so jo učenci prej omenjenih šol) in seveda dokajšnji raznolikosti. Tako smo lahko prisluh nili vokalnim motivom zbora srednje šole »Igo Gruden« (predstavila se je tudi s folklorno točko), prijetnim zvokom ob nastopu učencev v narodnih nošah iz Ilirske Bistrice, zatem Pa občudovali telovadni nastop in modeme plese učencev in učenk italijanske srednje šole »De Marcheset ti«. Precejšnje zanimanje je vladalo ludi za nastop učencev iz Bujščine, ki so se predstavili z baletno točko, istrsko pevsko motiviko in še marsičem, ter seveda študentov Zavoda združenega sveta. Slednji so se predstavili z različnimi narodnimi plesi, pri njih pa so sodelovali dijaki različnih narodnosti in ras. Vmes je bilo še marsikaj zanimivega, kajti priča smo bili pravemu vrvežu zabavnih točk. Povedati gre, da so nastopajoči učenci preživeli skupaj tudi preostali del dneva, kar nikakor ni postranskega pomena, saj je dalo pobudi še prijetnejši pečat.
IV.
Jutri v Križu‘koncert violinistke M. Pleteršek
Jutri zvečer priredita KD Vesna in KD Igo Gruden koncert violinistke Mirte Pleteršek. Predstava se bo odvijala v domu A. Sirk v Križu s pričetkom ob 20.30. In sedaj še nekaj biografskih informacij. Mirta Pleteršek se je rodila v Zagrebu l. 1957, kjer je dovršila nižjo in srednjo glasbeno šolo. Diplomirala je na glasbeni Akademiji v Zagrebu v razredu profesorja M. Bariča. Med šolanjem se je udeležila mnogih glasbenih natečajev in osvojila veliko prvih in drugih nagrad. Igrala je tudi v Mednarodnem komornem orkestru Kulturnega centra mednarodne federacije glasbene mladine v Grožnjanu. Kot solistka je nastopala na mnogih kulturnih prireditvah in sicer v Zagrebu, Beogradu, Sarajevu, Zadru, Zemunu, Novem Sadu, Bujah, Grožnjanu, Osijeku, Samoboru, Rovinju itd. Uspešno je igrala tudi v tujini, na Danskem, v Franciji, Grčiji in Poljski. Sodelovala je na mednarodnem violističnem natečaju »Vaclav Humi« v Zagrebu in zmagala prvo mesto. Snemala je in še vedno snema za potrebe radia in televizije.
V Križu se bo predstavila s skladbami Bacha, Prokofijeva, Ravela in drugifi znanih skladateljev. Na klavir jo bo spremljala prof. Maja Bakrač. Priporočamo se za množično udeležbo.
BORIS DEVETAK
Na skupščini italijanskih in slovenskih dijakov
Dijaki enotno potrdili nasprotovanje mafiji
Včeraj je bila v Kulturnem domu v Trstu pokrajinska skupščina italijanskih in slovenskih dijakov o mafiji in procesu v Palermu. Pobudo za manifestacijo so dali Zveza srednješolcev vključenih v ZKMI, CGIL - CISL -UIL, AGLI, KPI, PSI ter mladinska odbora SKGZ in SSk. Pobudo sta podprla tudi tržaški župan in šolski skrbnik. O mafiji in mafiji vzporednih fenomenih sta govorila Alfredo Galasso, bivši član višjega sodnega sveta, in Abdon Alinovi, predsednik parlamentarne komisije proti mafiji.
Uvodne besede sta spregovorila Antonella Brecel, v italijanščini, in živa Pahor, v slovenščini. »Mafija je pojav, ki ni omejen le na Sicilijo ali Kalabrijo,« sta dejali, »zato smo se zbrali, da izrazimo svojo solidarnost z vsemi tistimi, ki so v boju proti mafiji najbolj izpostavljeni.«
Alfredo Galasso se je zaustavil predvsem pri maksiprocesu proti ma-fiji v Palermu, v katerem zastopa družino pokojnega generala Dalla Chiese. Orisal je bistvene smernice in značilnosti procesa: vprašanje verodostojnosti skesanih mafijcev, odsotnost na zatožni klopi nekaterih palermskih političnih veljakov, s posebnim poudarkom na bivšem županu Cianciminu, in nesorazmerje med številom odvetnikov zasebnih strank in brandcev (prvih je na procesu 15, drugih pa 150). Poudaril je tudi največjo novost na takih procesih, prvič se je namreč pretrgala veriga molka in je nekdo (Tommaso Buscetta) »prepustil« državi in njenim inštitucijam svoje privatno maščevanje.
Abdon Alinovi je v svojem nastopu obravnaval gospodarski in pohtični aspekt mafije. Dejal je, da je mafija vedno branila interese vladajočega razreda v le navidezni podrejenosti do državnih inštitucij. V zameno za to so politiki mafijcem dodeljevali donosnejša javna dela in številne druge privilegije. To »sodelovanje« je namreč omogočilo politikom, da so ohranili svoje položaje, mafiji pa, da je nemoteno zasledovala svoje ekonomske interese. »Skladno s tem,« je dejal Alinavi, »se je mafija stalno preusmerjala v donosnejše posle: najprej k gradbeništvu in prostituciji, ob koncu pa k mamilom in trgovanju z o-rožjem.« Prav zaradi njenih velikih profitov se je mafija sprelevila v finančno velesilo, ki npr. zasluži dnevno v Rimu samo z mamili šest milijard lir. To zavezništvo se je po mnenju Alinovija pretrgalo šele v zadnjih letih, ko je parlament ob u-moru palermskega prefekta in na pritisk javnosti sprejel ustrezne zakonske ukrepe.
Ob koncu so dijaki postavili izvedencema vprašanja o morebitni povezanosti med rdečimi in črnimi teroristi z mafijo v skupnem destabili-zacjskem načrtu, o vlogi mafije pri graditvi ameriških vojaških baz na Siciliji in o rekcijah siciljske in širše italijanske javnost na proces v Palermu. Povedala sta, da je teroriste in mafijce družil isti interes in so včasih, kot to potrjuje ugrabitev Čira Cirilla, pri uveljavljanju tega načrta tudi sodelovali. Glede graditve ameriških vojaških baz na Siciliji je bilo to za mafijo kot naročeno: oni so gradili baze, ameriškim vojakom so
prodajali mamila in jim ponujali pro-	veščanja stalno in zelo korektno poro-
stitutke. Na maxiproces v Palermu	čala o tem in so s tem pripomogla
pa je bil odziv javnosti več kot za-	k rasti ugleda sodstva in upanja v
dovoljiv, saj so sredstva javnega ob- - m dokončno izkoreninjenje tega pojava.
včerajšnje skupščine. Z leve proti desni: Abdon Alinovi, Alfredo Galasso, Antonella Brecel in Živa Pahor
Tiskovna konferenca stanovskih združenj
Paket mora prispevati k razvoju vseh vej krajevnega gospodarstva
Zavod za socialno zavarovanje IN PS je poslal svojim krajevnim organom okrožnico v zvezi z priznanjem olajšav, ki izhajajo iz državnega zakona 26/85, znanega kot paket za Trst in Gorico. INPS tolmači zakonska določila restriktivno in smatra, da so predvidene olajšave namenjene le industrijskim in ne tudi obrtnim obratom. Zaradi tega so tržaška stanovska združenja (Associazione artigiani, C NA in SDGZ) sklicala tiskovno konferenco, da bi širši javnosti pojasnila svoja stališča. Vabilu so se odzvali tudi politični predstavniki iz naše pokrajine, in sicer sen. Gerbčeva, e-vropski poslanec Rossetti, deželni odbornik Carbone ter predsednik Trgovinske zbornice Tombesi.
Predstavniki združenj so podčrtali osnovne smernice zakona in ugotovili, da so omejitveni posegi INPS dejansko nerazumljivi, kakor tudi, da niso v skladu z duhom zakona samega. Birokratsko gledanje na predpise pa lahko izniči učinek predvidenih o-ziroma zaželjenih zakonskih določil. Predsednik Tombesi je v svojem posegu podčrtal, da Tržaška trgovinska zbornica podpira nastop obrtnikov, in dodal, da je že sprožila postopek revizije določil pri generalnem direk-
Libija največji uporabnik pristanišča
Libija je bila lani največji uporabnik našega pristanišča s 6 milijoni in 114 tisoč tonami nafte, iztovorjene na terminalu prekoalpskega naftovoda in namenjene Avstriji in ZR Nemčiji.
Libija je sama pokrila več kot 22 odstotkov vseh pomorskih prevozov Trsta, na drugem mestu pa je Egipt s skoraj tri in pol milijoni ton. Sledijo Sovjetska zveza z nekaj manj kot dvema milijoni ton, Alžirija (1,77), Nigerija (1,76), Francija (1,23) in Južna Afrika (1,20 milijona ton).
Jutri zaključek ciklusa »šole miru«
Ciklus »Šole miru«, ki ga prireja AGLI, je že pri koncu. Današnje peto in zadnje predavanje je sicer preneseno na jutrišnji dan ob 18. uri v konferenčni dvorani ENAIP, v Ulici dellTstria 57. Toma srečanja bo: »Sever - Jug: zakaj neodvisnost«.
Predavatelj tega večera bo Giancarlo Costadoni, publicist in politolog, ki bo nekako povzel teme iz prejšnjih srečanj o pomoči državam v razvoju, o oboroževalni tekmi in preosnovi vojaške industrije v civilno ter o problemu Južnoafriške države. Prav zato bo ta večer neke vrste zaključnega razmišljanja o vseh argumentih, o katerih se je že razpravljalo.
(dgg)
• Na pobudo kulturnega centra »H segno« bo drefvi ob 18.30 v dvorani v Ul. Ananian 5 posvet na temo »Italijanska cerkev po Loretu: soočanje med kristjani«.
Policisti onesposobiti tolpo ki je kradla orodje in cigarete
Ukradeno orodje, ki so ga policisti le nekaj dni po tatvini našli na domu enega od obtoženih tatičev
Tržaški policisti so po komaj nekajdnevni preiskavi onesposobili tričlansko tatinsko tolpo, ki je v prvi polovici aprila opravila vrsto tatvin v podjetjih z orodji m drugimi delovnimi pripomočki. 44-letnega Libera Straina z Ženjanske rebri, prav toliko starega Luciana Busechiana z Jeričlje-vega trga in 34-letnega Bruna Saina iz Milj so prijavili sodišču pod obtožbo večkratne tatvine v obtežilnih okoliščinah.
Policijska pieiskava je stekla po tatvini v prostorih podjetja Commerciale Colori z dne 12. aprila. Tatiči so takrat z dostavnim vozilom podjetja, ki ima svoje prostore v Drevoredu D'Annunzio, odnesli za približno 30 mi-
Dohavljali so hašiš iz Milana na tržaško tržišče
v-
Sest razpečevalcev mamil za zapahi
1
Šest razpečevalcev mamil iz Veneta je v prejšnjih dneh končalo v mrežah tržaških karabinjerjev. Po zapornem nalogu, ki ga je izdal tržaški preiskovalni sodnik Gullotta, so obtoženi, da so bili vezni člen v verigi razpečevalcev, ki so dobavljali mamilo iz Milana na tržaško tržišče.
Sedanja akcija je tesno povezana s preiskavo, ki jo je pred meseci sprožil namestnik državnega tožilca Staffa. Prvi uspeh je ta preiskava požela decembra lani, ko so karabinjerji izsledili in aretirali skupino 20 razpečevalcev. Le-ti so tihotapili mamila iz Španije v Italijo. Iz Milana, kjer je bila italijanska centrala te tolpe, je nato mamilo (prvenstveno hašiš) »romalo« v Veneto (največ v Vicenzo in v Padovo), od tod pa še do Trsta. Ob izteku te akcije je Staffa predal vso dokumentacijo preiskovalnemu sodniku Gullotti, ki je nadaljeval s formalno preiskavo.
Prav nadaljevanje preiskave je privedlo do zadnjih šestih aretacij. Na Podlagi novih1 izsledkov je Gullotta ugotovil, da so v afero vpleteni tudi 30-letni Giuseppe Sartori iz Bassana, 27-letna Orietta Vettorato iz Bagno-lija, 28-letni Flavio Schiavo iz Padove, 29-letni Ferruccio Stampetta prav tako iz Padove, 21-letna Ivana Sil-vello iz Cittadelle pri Padovi in 24-
Zaplenjeno mamilo: v ospredju črni hlebci maroškega hašiša, zadaj stekleničke hašiševega olja
letni Claudio Ferronato iz kraja S. Martino Lupari pri Padovi. Karabinjerji so jih aretirali konec marca in v začetku aprila, med akcijo pa so tudi zaplenili kilogram 900 gramov hašiša maroškega izvora v hlebcih in pol litra rafiniranega hašiševega o-Ija. Hlebce hašiša so našli v rezervni
gumi v avtomobilu Claudia Ferronata, hašiševo olje pa v majhnih stekleničkah v njegovem stanovanju v Asiagu.
Poleg tega so karabinjerji prijavili sodišču zaradi posesti in razpečevanja mamil tudi štiri Tržačane. Gre za ljudi, ki so jim razpečevalci iz Veneta dobavljali mamilo; po mnenju preiskovalcev so to le »majhne ribe«
Z avtom v zid železniške postaje
V noči od sobote na nedeljo, okrog 2.30, se je ponesrečila v Ulici Pau-liana 23-letna uradnica Daniela Mai-zeni, ki stanuje v Vižovljah 14/T. Dekle je vozilo po istoimenski ulici s svojim A 112, ko je na križišču s Trgom Libertà trčila vanjo s fiatom panda 33-letna Erica Bruni (Ul. Lazzaretto Vecchio 9). Maizenova je v trku izgubila nadzorstvo nad vozilom, ki je nadaljevalo vožnjo in se ustavilo šele ob zidu železniške postaje. Z rešilcem RK so jo prepeljali na nevrokirurški oddelek katinarske bolnišnice, kjer so ugotovili, da se je udarila v glavo in si pretresla možgane, če ne bo komplikacij, bo okrevala v 15 dneh. Bruni jeva je ostala nepoškodovana.
lijonov lir vsakovrstnega električnega in drugega orodja (žage, svedre, ključe in drugo). Naslednjega dne so policisti v vzhodnem predelu mesta našli dostavno vozilo, seveda prazno.
Tatvina v podjetju Commerciale Colori je bila v mnogočem podobna tatvini v podjetju OTI na Cesti za Bazovico 2 iz nekaj dni prej. Zmikavti so tudi takrat odnesli več orodja za nekaj milijonov lir vrednosti.
Element, ki je omogočil preiskovalcem, da so izsledili tolpo, je bil ford svetle barve, ki so ga neznanci na predvečer obeh tatvin parkirali pred vhodom v prostore okradenih podjetij. Po nekaj dneh poizvedovanj so agenti ugotovili, da ima Libero Strain ford taunus svetle barve. Ko so preiskali njegovo stanovanje, so v njem našli več električnih svedrov znamke bosch in drugo orodje, ki je bilo plen tatvine v podjetju Commerciale Colori. Policisti so prišli nato še na sled Busechianu in Sainu. Med preiskavami so našli celoten plen tatvine v Drevoredu D’Annunzio, del plena tatvine na Cesto za Bazovico in večje število zavojčkov cigaret, ki so jih nepridipravi ukradli 13. aprila ponoči v trafiki na Trgu sv. Andreja.
Trčenje pri Križu
Na cesti med Križem in Nabrežino, prav blizu Križa, se je v nedeljo popoldne okrog 15. ure pripetila prometna nesreča, v kateri so se ranile tri osebe. 50 letni Marco Savi (Križ 445) je s svojim renaultom 5 obračal na levo, da bi zavozil proti domu, ko je trčil v nasproti vozeči A 112, ki ga je upravljala 49-letna Norma Ganz, ob kateri je sedel njen 54-letni mož Silvio Martini. Oba stanujeta v Nabrežini - Kamnolomi 23/B. V nesreči se je najhuje poškodoval prav slednji: v katinarski bolnišnici so zdravniki ugotovili, da se je udaril v glavo in da je verjetno utrpel zlom stegnenice. Njegova žena se je udarila v prsni koš in noge, Savi pa si je zlomil nekaj reber in bo okreval v 20 dneh.
• Bolnišniška sekcija KPI priredi jutri ob 18. uri v Ul. Capitolina 3, skupščino članov o partijskem kongresu v Firencah. Govoril bo Fausto Monfalcon.
torju INPS v Rimu. Sen. Gerbčeva je povzela postopek, ki je privedel do sprejetja zakona in ugotovila, da so navodila INPS nerazumljiva in škodljiva. Obvezala se je, da bo preučila zadevo s svojimi kolegi v Rimu in intervenirala na pristojnih mestih. Deželni odbornik za proračun in začasni predsednik Sklada za Trst Carbone je poudaril, da je bila politična volja zakonodajalcev zelo jasna: prispevati k razvoju vseh vej krajevnega gospodarstva. Zaradi tega je stališče o-brtnih združenj utemeljeno in upravičeno. Zagotovil je, da bo tudi deželni odbor posegel na pristojnih mestih, da se zadeva pozitivno reši. (zk)
Svetovalci KPI pisali županu
Svetovalska skupina KPI v tržaškem občinskem svetu je županu Ri-chettiju naslovila pismo, v katerem zahteva sklicanje mešane komisije, ki jo sestavljajo člani odbora in načelniki svetovalskih skupin in ki je bila pred dvema letoma ustanovljena posebej za obravnavanje gospodarske problematike. Komunisti zahtevajo, naj se komisija nujno loti vprašanj gospodarskega položaja in sprejme konkretne pobude, še zlasti glede razmer v Tržaškem arzenalu, v železarni Temi, v Standi in drugod.
T	Dne 20. aprila nas je nena-
* doma zapustil naš preljubi
Ferdinand Volk
Pogreb dragega pokojnika bo danes, 22. aprila, ob 9.45 iz mrtvašnice glavne bolnice na pokopališče pri Sv. Ani.
Žalostno vest sporočajo žena Svetka ter sinova Aleksander in Pavel z družinama.
Trst, 22. aprila 1986
Žalovanju se pridružujejo družine Teršar, Flegar, Blažina in Tiberio.
Pogreb naše drage mame in none
Antonije Bandi vd. Kraljič
bo danes, 22. t. m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnice v cerkev v Dolino.
SVOJCI
Prebeneg, 22. aprila 1986
KD J. Rapotec izreka iskreno sožalje odborniku Dariju Kraljiču, družini in svojcem ob izgubi ljubljene mame Antonije.
Ob izgubi drage mame Antonije izraža članu Dariju Kraljiču in družini globoko sožalje
Gasilsko društvo Breg
Ob izgubi drage mame izraža g.e Almi Canciani globoko sožalje učno in neučno osebje srednje šole »S. Gregorčič« - Dolina
Ob izgubi drage matere izreka i skrene sožalje Almi Canziani
Zveza žena Dolina
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi našega dragega
Andreja Bevilacque
Posebna zahvala zdravniku Franku Križmančiču, župniku Živcu, darovalcem cvetja in vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin.
Žalujoči svojci
Bazovica, 22. aprila 1986
stran 6 □ tržaški dnevnik
, SLOVENSKO i*.^/-,^y0STALNO
•■GLEDALIŠČE V TRSTU
A. de Saint-Exupery — M. Uršič
MALI PRINC
Režija: MARIO URŠIČ
JUTRI, 23. aprila, ob 11. uri
v četrtek, 24. aprila, ob 9.30 in 11. uri
v soboto, 26. aprila, ob 9.30
SLOVENSKO J.STALNO,. "■GLEDALIŠČE V TRSTU
AURAND HARRIS
PAVLIHA IN MICA
Režija: MARIO URŠIČ
jutri, 23. aprila, ob 20.30 v Srenjski hiši v BORŠTU.
v četrtek, 24. aprila, ob 20.30 v dvorani v MACKOLJAH.
gledališča
VERDI
Danes ob 20. uri (red E/B) deveta predstava G. Verdijeve opere "Un ballo in maschera". Jutri ob 20. uri šesta predstava (red F/E) "Prove di scena" in "Favola della bella addormentata".
ROSSETTI
Danes ob 20.30 bo Teatro Nicolini predstavilo dve enodejanki H. Pintarja "L amante", režija C. Cecchija in "Una specie di Alaska", režija G. Solarija. Predstava izven abonmaja. Za abonente popust. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v pasaži Protti.
CANKARJEV DOM
Velika dvorana
V četrtek, 24. t. m., ob 10. in 12. uri: Simfonična matineja za glasbeno mladino Slovenije.
Mala dvorana
V	četrtek, 24. t. m., in v ponedeljek, 5. 5., ob 19. uri: Arhivski filmi — predvajanje nemih filmov iz arhiva SR Slovenije.
Danes, 22. t. m., ob 19. uri: Med Eskimi je življenje — predavatelj Igor Kadunc.
Okrogla dvorana
Danes, 22. t. m., ob 19. uri: Literarni _ večer Književne mladine Slovenije.
— Srednja dvorana
Jutri, 23. t. m., ob 20. uri: Poletje v školjki — slovesna premiera novega slovenskega filma, režija Tugo Štiglic.
V	četrtek, 24. t. m., ob 20. uri: Salko šarić "Ekumena" — (Privremeno pozoriš-te Mostar) — lutkovna predstava za odrasle.
PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE
Danes, 22. t. m., ob 10. uri: L.SimoviČ: Potujoče gledališče ŠopaloviČ" v režiji Vinka Moderndorferja. Predstava bo v Solkanu za TŠC.
kino
ARISTON - 17.00 Dnevi zarote (Dny zra-dy), dram, ČSSR 1973, 205"; r. Otakar Vavra; i. Jiri Pleskot, Bohuš Pastorek.
21.00 Manjvrednostni kompleks (Min-drak), ČSSR 1981, 11'; r. Miloš Macou-rek. Odrezki (Postrižny), kom, ČSSR 1980, 98"; r. Jiri Menzel; i. Jiri Schmit-zer, Magda Vasaryova.
EXCELSIOR I - 16.30, 22.00 La mia Africa, dram, ZDA 1985, 150"; r. Sydney Pollack; i. Meryl Streep, Robert Red-ford.
EXCELSIOR II - 17.30, 21.45 A cena con gli amici, dram, ZDA 1983, 107"; r. Barry Levinson; i. Mickey Rourke, Steve Guttenberg.
FENICE - 17.00, 22.15 Yuppies - i giovani di successo, kom, It. 1985, 105"; r. Carlo Vanzina; i. Jerry Cala, Massimo-Boldi.
GRATTACIELO - 17.30, 22.15 La vene-xiana, er. dram, It. 1986, 125"; r. Mauro Bolognini; i. Laura Antonelli, Jason Connery. □.
MIGNON - 16.00, 22.15 Taron e la pentola magica, ris, ZDA 1985, 80'; r. Ted Berman, Richard Rich, prod. Walt Disney.
EDEN - 15.20, 21.30 Iniziazioni in Vogliosità morbose , porn. □ □
CAPITOL - 15.45, 22.00 L'onore dei Prizzi, dram, ZDA 1985, 108"; r. John Huston; i. Jack Nicholson, Kathleen Turner.
ALCIONE - 16.00, 22.10 II migliore, dram, ZDA 1984, 100"; r. Barry Levinson ; i. Robert Redford, Glenn Člose.
LUMIERE FICE - 17.20, 22.00 L'amore e il sangue, Niz. 1985, 125"; r. Paul Ver-hoeven; i. Rutger Hauer, Jennifer Jason Leight. □ □
NAZIONALE II — 16.30, 22.15 Scuola di medicina, kom, ZDA 1985, 100"; r. Alan Smithee; Parker Stevenson, Geoffrey Lewis.
VITTORIO VENETO - 16.30, 22.00 Allan Quatermain e le miniere di re Saio-mone, pust, ZDA 1985, 110"; r. Jack Lee Thompson; i. Richard Chamberlain, Sharon Stone.
NAZIONALE III - 16.00, 22.15 Nove settimane e 1/2, er. dram, ZDA 1985, 120"; r. Adrian Lyne; i. Mickey Rourke, Kim Basinger. □
NAZIONALE I - 16.00, 22.00 Quella notte in casa Cogan, porn, □ □
RADIO - 15.30, 21.30 Dolce Alice, porn.
□ □ ■
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
SLOVENSKI KLUB V TRSTU Ulica
sv. Frančiška 20
vabi danes, 22. aprila v Gregorčičevo dvorano ob 20.30 na torkov večer.
Predaval bo profesor TARAS KERMAUNER o
LAIBACH KUNSTU
ffUKltM-tfa
Ul. sv. Frančiška 20
v sodelovanju z galerijo TOR BANDENA Vas vabi
jutri, 23. aprila ob 18. uri na
predstavitev grafične mape
10 MLADIH AVTORJEV
Cervi, Friedl, Giannini, Guevra, Marušič, Pausig, Roma, Sedmak, Sofianopulo, Venuto
Spregovorila bo
MARIA CAMPITELLI
GLASBENA MATICA TRST
Sezona 1985-86 9. ABONMAJSKI KONCERT
V ponedeljek, 28. aprila, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
komorni orkester LUKA SORKOČEVIČ iz Dubrovnika
Dirigent: STOJAN KURET
Solisti: IGOR KURET, DORIS CAVALIERE, SANDY COBENZL -violine; PETER FILIPČIČ - violončelo; ALJOŠA STARC - klavir
Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom koncerta.
koncerti
SKD Tabor — Openski glasbeni večeri. V soboto, 26. t. m, ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah KONCERT GODALNEGA IN KOMORNIH ANSAMBLOV Srednje glasbene baletne šole iz Ljubljane. Na sporedu Mendelssohn, Haydn, Rahmaninov, Vivaldi, Škerl.
mali oglasi
PRODAM travnik v Ricmanjih, 3500 kv. m - prodam hišo z garažo in kletjo v Ricmanjih. Tel. na št. 040/281-230 v popoldanskih urah.
PRODAM BMW . 520, letnik 1978, bele barve v zelo dobrem stanju s hifi-stereo napravo, edini lastnik. Tel. na št. 211—505.
IZGUBILA se je govoreča papiga sive barve s temnordečim repom, sliši na ime Artù. Najditelj naj telefonira na št. 911—787 v večernih urah. Nagrada.
PRODAM renault 5 GTL letnik november 83 v odličnem stanju. Telefonirati med urnikom trgovine na tel. (0481) 311-77.
IZKUŠENA URADNICA import—export z delovno prakso v Jugoslaviji, znanjem slovenščine, nujno išče zaposlitev. Tel. na št. 040/200—970.
PRODAM gorilnik na plin riello za centralno kurjavo. Tel. na št. 422—128.
MED RICMANJI IN LOGOM se je izgubil pes ovčar — samec, sliši na ime Igor. Najditelj naj telefonira na št. 746—449 ob uri kosila ali večerje. Nagrada.
PRODAM fiat 131 L, letnik "78, tel. 040/822—877.
PRODAM vespo ET 3, letnik "82, v odličnem stanju. Tel. na št. 040/229—484.
OSMICO je odprl Frandolič — Slivno 25.
TRŽAŠKO PODJETJE nudi zaposlitev izvežbanemu knjigovodji/kinji z znanjem računalniškega vodenja knjigovodstva in enega tujega jezika. Pisati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika — Ul. Montecchi 6 — 34137 Trst pod šifro "Takojšnja zaposlitev".
PRODAM pando 45 super po ugodni ceni. Telefonirati po 18. uri na št. 229—224.
PRODAM 2 motorja za avto giuba. Tel. na št. 226—113 ali 228—547.
PRODAM hrastova/mecesnova vhodna vrata, višina 2,20 m, širina 0,98 m. Tel. na št. 226—113 ali 228—547.
NUDIMO zaposlitev uradniku/uradnici z diplomo trgovske šole in nekajletno prakso ter uradnici/ku vešči dela s kompjuterjem. Tel. na št. 0481/390—202.
IŠČEM osebo z lastnim prevoznim sredstvom za prodajo elektronskih aparatov po tržaški pokrajini. Pisati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika —Ul. Montecchi 6 — 34137 Trst, pod šifro "LED".
DAJEM V NAJEM skladišče, ca 40 kv.m, voda,luč, v občini Dolina. Tel. na št. 741—670.
NA KRASU stanovanje po tvoji želji. Podrobne informacije samo osebno: Boris Grilanc — Salež 13.
PRODAM teren, 2.800 kv.m, primeren za teniško igrišče, v bližini tržaškega sejmišča. Tel. na št. 228—390.
PRODAM bar (prostor in dovoljenje) v bližini naselja Sv. Sergija. Tel. na št. 228—390.
Vstopnice za
PRVOMAJSKI KONCERT
v Postojnski jami
ki bo v petek, 25. t. m., ob 19.30 v koncertni dvorani, so na razpolago pri potovalnem uradu »AURORA« v UL Milano 20. Cena vstopnice je 13.000 lir.
Na sporedu bodo: Coplandov »El Salon Mexico«, Srebotnjakova »Kraška suita«, Ravelov »Bolero« in Borodinovi »Polovski plesi« iz opere »Knez Igor«.
Simfonični orkester RTV Ljubljana. Dirigent Samo HUBAD.
včeraj-danes
Danes, TOREK, 22. aprila
KAJETAN
Tržaška pokrajina
La Cappella Underground
Od 18. do 23. aprila v kinodvorani ARISTON
TEDEN
ČEŠKOSLO VAŠKEGA FILMA
DANES, 22. APRILA
ob 17. uri DNEVI ZAROTE (1973) r. OTAKAR VÀVRA
ob 21. uri MANJVREDNOSTNI KOMPLEKS (1981) r. Miloš Macourek ODREZKI (1980) r. JIRI MENZEL
Film so predstavili na XXXVII. Mednarodnem filmskem festivalu v Benetkah
VSI FILMI SO OPREMLJENI Z ITALIJANSKIMI PODNASLOVI
Vstop prost
razne prireditve
Amaterski oder J. Štoka Prosek—Kontovel vabi na ogled mladinske veseloigre Leopolda Suhadolčana "FI-GOLE FAGOLE" v izvedbi mladinske dramske skupine SKD Tabor z Opčin, ki bo v četrtek, 24. t. m., ob 20. uri v Kulturnem domu na Proseku.
REDNA SEJA odbora Slavističnega društva bo danes 22. t. m., ob 18. uri na ZSKD. Dnevni red: Trubarjeva proslava, Cankarjevo priznanje, učbeniki.
SKD Tabor — Opčine — Prosvetni dom. Danes, 22. t. m., ob 18.uri nastopa mladinska dramska skupina z veseloigro "FIGOLE FAGOLE". Režija Olga Lupine. Vabljeni!.
KD Primorsko vabi na KULTURNI VEČER v nedeljo, 27. t. m., ob 18. uri v srenjski hiši v Mačkoljah. Na sporedu: duo harmonike in flavte ter veseloigra "Podlaga zakonske sreče" v izvedbi dramske skupine KD Kraški dom iz Re-pentabra.
KD F.Prešeren iz Boljunca priredi v četrtek, 24. t. m., ob 20.30 v gledališču F.Prešeren v Boljuncu OSREDNJO PROSLAVO OB 85-LETNICI DRUŠTVA. Na sporedu: slavnostni govor, nastop TFS in ŽPS 'Stu ledi", predstavitev razstave "Poznaš Boljunec?" (arheološka slika — naselje in arhitektura), nastop Tatjane Štefančič — klavir. Vabljeni!
Slovensko planinsko društvo Trst
vabi na predavanje z diapozitivi, ki bo jutri, 23. t.m., ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20 na temo KRAŠKA FLORA IN VEGETACIJA. Predavala bo prof. Marinka Pertot.
KD F.Venturini priredi v petek, 25. t. m., ob 19. uri v Centru A. Ukmar - Miro pri Domju gostovanje moškega pevskega zbora IL TAVERONE iz Licciane Nardi (Toskana). Vabljeni!
KD Lipa — Bazovica priredi v četrtek, 24. t. m., ob 20.30 v Bazoviškem domu KONCERT moškega pevskega zbora V.Mirk s Proseka — Kontovela in mešanega pevskega zbora Lipa iz Bazovice.
razna obvestila
Društvo naravoslovcev in tehnikov "Tone Penko" prireja ob 10-letnici potresa v Furlaniji predavanje na aktualno temo "Potresi". Govoril bo dr. Peter Suhadolc. Predavanje bo v sredo, 30. t. m., ob 20.30 v Peterlinovi dvorani , Ul. Doni-zetti 3.
KD Slovenec — Boršt - Zabrežec prireja tečaj risanja za osnovnošolske in srednješolske otroke in za otroški vrtec, od 26. aprila do 26. maja. Vpisovanje in začetek v Srenjski hiši v Borštu v soboto, 26. t. m., ob 15.30.
Zadruga NAŠ KRAS obvešča, da bo letni redni občni zbor Zadruge v 1. sklicanju dne 30. t. m. ob 8.30 in v 2. sklicanju v sredo, 21. maja 1986 ob 20. uri v Kraški hiši v Velikem Repnu št. 31.
Združenje upravičencev jusarskih pravic sklicuje vse člane na IZREDNI OBČNI ZBOR, ki bo jutri, 23. t. m., ob 20.30 v Bazoviškem domu.
Kriška sekcija VZPI-ANPI priredi v petek, 25. t. m., ob prazniku osvoboditve, POVORKO IN POLAGANJE VENCEV. Zbirališče ob 10. uri v Ljudskem domu v Križu.
Pripravljalni odbor 30. OBČINSKE RAZSTAVE VIN sporoča, da se bo sestala ocenjevalna komisija danes, 22. t. m., ob 19. uri v občinskem gledališču F. Prešeren. Odbor vabi vse zainteresirane , da prisostvujejo delu komisije, kolikor bo slednja na razpolago za vsa pojasnila. Na koncu bo možna tudi razprava o razstavljenih vinih in kletarjenju.
Gospodarsko društvo na Kontovelu sklicuje 86. REDNI LETNI OBČNI ZBOR, ki bo 26. t. m., ob 20. uri v društvenih prostorih v prvem sklicanju in ob 21. uri v drugem sklicanju. Odbor.
Grafična delavnica ATELJE sporoča, da so se pričela vpisovanja za 2—mesečni tečaj lesoreza, ki ga bo vodil Franko Vecchiet. Za informacije telefonirati na št. 200-085 vsak dan od 16. do 19. ure razen ob sobotah.
Rajonski odbor za proslavljanje 25. aprila vabi v petek, 25. t. m., ob 11. uri pred pročelje Narodnega doma pri Sv. Ivanu na polaganje venca ter na polaganje cvetja pred ostala obeležja žrtvam nasilja pred in med drugo svetovno vojno.
Sonce vzide ob 6.07 in zatone ob 20.00 — Dolžina dneva 13.53 — Luna vzide ob 17.33 in zatone ob 5.17.
Jutri, SREDA, 23. aprila
JURIJ
PLIMOVANJE DANES: ob 03.21 najnižja - 45 cm, ob 09.16 najvišja 33 cm, ob 15.03 najnižja - 42 cm, ob 21.21 najvišja 58 cm.
VREME VČERAJ: Temperatura zraka 15,7 stopinje, zračni tlak 1016,3 mb raste, veter 16 kilometrov na uro vzhodnik, vlaga 63-odstotna, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 11,4 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Andrea Giuricin, Step-hanie Loy, Sara Olivieri.
UMRLI SO: 78-letni Renato Silvini, 69-letna Elvira Berlocchi, 73-letna Giuseppina Neffat, 76-letni Lino Pinzan, 85-letna Antonia Novacco, 73-letna Alda Bradač, 73-letna Antonia Bandi, 63-letna Anna Maria Merlo, 78-letni Mario Ko-bec, 78-letni Ferdinando Volk, 72-letna Olga Guastia, 80-letni Amedeo Grandis,
78-	letna Elisabetta Bartoli, 63-letni Antonio Bosco, 98-letna Giovanna Zein,
79-	letna Anna Kosoven, 65-letni Gennaro Paparella, 42-letna Lucia Norbedo, 75-letni Mario Furlan, 85-letna Elda Ortolani, 77-letna Luigia Denk.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 21. do sobote, 26. aprila 1986
(Od 8.3o do 13.00 in od 16.00 do 19.30) (tudi od 13.00 do 16.00)
Goldonijev trg 8, Ul. Belpoggio 4, Ul.L.Stock (Rojan), Trg Valmaura lì
SESLJAN (tel. 299—751), BAZOVICA
Ameriški dolar ............ 1.495.—
Nemška marka .............. 683.—
Francoski frank ........... 212.—
Holandski fiorini ........ 602.—
Belgijski frank ........... 32.—
Funt šterling ............. 2.270.—
Irski šterling ............ 2.040.
Danska krona ............. 183.—
Grška drahma .............. 10.—
Kanadski dolar ........... 1.060.
(tel. 226—210), ŽAVLJE (tel. 274—630) — samo po telefonu za najnujnejše primere.
(Od 19.30 do 20.30)
Goldonijev trg 8, Ul.Belpoggio 4, Ul.L.Stock (Rojan), Trg Valmaura 11, Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16.
SESLJAN (tel. 299—751), BAZOVICA (tel. 226—210), ŽAVLJE (tel. 274—630) — samo po telefonu za najnujnejše primere.
(Od 20.30 do 8.30 — nočna služba)
Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16.
SESLJAN (tel. 299—751), BAZOVICA (tel. 226—210), ŽAVLJE (tel. 274—630) — samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
_____________izleti_______________
Zveza žena od Banov priredi v nedeljo, 27. t. m., enodnevni izlet v Padovo in Abano Terme. Vpisuje Avgusta Malalan — tel. 212—863. Vabljeni!
KD Rovte — Kolonkovec prireja 27. t. m. izlet v Čedad in Casarso. Vpisovanje ob sobotah od 19. do 20. ure ali po telefonu na št. 827—528.
Sekcija KPI občine Dolina organizira tridnevni izlet od 16. do 18. maja v Jugoslavijo po poteh AVNOJ. Ogledali si bomo Jesenovac, Kozaro, Banjo Luko, Jajce, Bosanski Petrovac, Drvar, Bihač in Plitvička jezera. Informacije in vpisovanje na sedežu KPI v Dolini št. 75/A do sobote, 26. t. m., od 19. do 21. ure. Zainteresirani naj pohitijo z vpisom, ker so mesta na razpolago omejena.
Sindikat upokojencev CGIL — Opčine, Narodna 69 priredi 11. maja enodnevni izlet v Idrijo (ogled mesta in okolice ob spremljavi vodiča) in obisk kmetije na Vitovljah. Vpisovanje na sedežu do 8. maja. Cena 26.000 lir.
Japonski jen .............. 8.—
Švicarski frank ........... 814.—
Avstrijski šiling ......... 97.—
Norveška krona ............ 212.—
Švedska krona ............. 210-
Portugalski eskudo .e......	10.—
Španska peseta ................ 10.—
Avstralski dolar .......... 1.050.—
Debeli dinar .................. 3,80
Daobni dinar .................. 3,80
—■J—— d A N U A Ul t» n c DI TU Dl TRIESTE Tel.: Sedež 61446 D^<liVD TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo
darovi in prispevki
V	spomin na Branka Giallija darujeta družini Sosič — Zupan 25.000 lir za Skupnost družina Opčine in 25.000 lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na Renza Carrara darujejo Eda, Jolanda in Karla 60.000 lir za Center za rakasta obolenja.
Namesto cvetja na grob Miljutina Ne-gode darujeta Milena in Danila Sila
20.000	lir za Glasbeno matico.
Namesto cvetja na grob Zelke Ban daruje Marija Škabar 10.000 lir za zadrugo Ban.
V	spomin na Anakleta Grudna in Alda Zeriala daruje Liliana (Gostilna) 30.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina.
V	spomin na dragega Carmela Sedmaka ob 10. obletnici smrti v Avstraliji (18.4.1976)darujejo mama, sestra in brat
15.000	lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Križa.
Namesto cvetja na grob Olge Žnidaršič — Pertot daruje Karmela 15.000 lir za SKD Barkovlje.
Ob prvi obletnici smrti drage sestre Karle Kapun — Štok darujeta Lidija in Nada 30.000 lir za Dijaško matico.
V	počastitev spomina našega rojaka Miljutina Negode poklanjata Pavla in Tončka Kolarič 20.000 lir za Sklad M.Čuk.
V	spomin na Ninija Ukmarja darujeta Viktor in Kati Reggente (s kolune) 20.000 lir za Kulturni dom Prosek—Kontovel.
Namesto cvetja na grob Dragice Mar-telanz vd. Stocca daruje L. Kriščak 10.000 lir za TPK Sirena.
Namesto cvetja na grob Olge Pertot daruje družina Kriščak 20.000 lir za SKD Barkovlje.
V	spomin na drago Olgo Pertot daruje Marija Gembrini 15.000 lir za pevski zbor M.Pertot in 15.000 lir za TPK Sirena.
V	spomin na Ninija Ukmarja daruje družina Sergija Miliča 10.000 lir za KD Prosek — Kontovel.
Namesto cvetja na grob Dominika Ukmarja darujejo Nereo in Štefka ter Elda
40.000	lir za Sklad M. Čuk.
Namesto cvetja na grob Zofije Blažine darujejo Silva in Pepi Blažina 5.000 lir ter Marija Blažina 5.000 lir za spomenik padlim v NOB iz Gabrovca.
V	isti namen daruje Nini Furlan 15.000 lir.
Ob 5. obletnici smrti Alojza Hrvata daruje družina 10.000 lir za spomenik padlim v NOB Boršt-Zabrežec in 10.000 lir za PD Slovenec.
Namesto cvetja na grob Martina Guština darujeta Luciana in Ančko Tence
15.000	lir za ŠD Vesna.
V	spomin na prijatelja Anakleta Grudna darujeta Avrelija in Slavko iz Nabrežine 30.000 lir za Dijaško matico.
Ob šesti obletnici smrti dragega očeta in nonota Marina Kralja prispevajo Barbara, Mario, Andrej in Jan 50.000 lir za zidavo športnih objektov in za ogrevanje dvorane SKD Barkovlje.
Ob prvi obletnici smrti dragega moža, očeta in nonota Petra Gregoriča darujejo Ida, Mario, Barbara, Andrej in Jan 50.000 lir za pevski zbor M.Pertot.
Namesto cvetja na grob g.e Olge Pertot darujeta Elda in Štefka 20.000 lir za SKD Barkovlje.
V	spomin na Ninija Ukmarja daruje Bruna Daneu z možem 10.000 lir za Gocl-beno društvo Prosek,
Ob plačilu članarine za VZPI—ANPI sekcija Trebče darujejo Aleksander Kalc
5.000	lir, Leonard Kralj 8.000 lir, Franc Kralj 5.000 lir, Emil Čuk 3.000 lir, Marče-lo Čuk 5.000 lir, Leonard Kralj Grže 5.000 lir in Fani Kokoravec 10.000 lir za istoimensko sekcijo.
Marčela Froglia daruje 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Trebč.
V	spomin na Dominika Ukmarja darujejo družina Ukmar 100.000 lir, Marija Cibic Škamperle 20.000 lir in družina Serafin 30.000 lir za Godbeno društvo Prosek.
V	spomin na Ninija Ukmarja daruje družina Gina in Edi Kemperle 15.000 lir za Godbeno društvo Prosek.
Ob 3. obletnici smrti Petra Michelija daruje družina Malalan 20.000 lir za mladinski krožek Prosek—Kontovel.
Nada daruje 20.000 lir za Glasbeno matico.
Ob plačilu članarine za VZPI—ANPI sekcija Trebče darujejo Ivan Malalan
15.000	lir, Livio Malalan 10.000 lir, Olga Stiikler 25.000 lir, Viktor Ferluga 2.000 lir, Albert Žerjal 3:000 lir, Evgen Čuk
2.000	lir, Gizela Čirk 5.000 lir, Bruno Kalc
10.000	lir, Zoran Škabar 5.000 lir, Ivanka Kralj 10.000 lir, Stano Kralj 2.000 lir, Rudolf Kralj 5.000 lir, Stano Škabar 5.000 lir in Alfred Kralj 10.000 lir za istoimensko sekcijo.
Namesto cvetja na grob Zofije_ Blažine darujeta Pepka in Gracijela Černjava
20.000	lir za spomenik padlim v NOB iz Gabrovca.
menjalnica
NAKUPNI TEČAJI 21.4.1986
ti in morje
vojko colja
Kajutna potovalna jadrnica ”CI 29“ za kar hitra in udobna križarjenja
CI 29" obrata Cantieri Italiani je klasična potovalna jadrnica, ki v sebi združuje udobje in še sprejemljive regatne značilnosti. Načrt je nekoliko zastarel, je pa po našem mnenju še vedno veljaven. Načrtovalec je namreč ameriški arhitekt Gary Muli, ki je znan predvsem za smotrno izrabo vsakega kotička. Seveda se je moral prilagoditi italijanskim zahtevam, in sicer pretiranemu številu ležišč. Na CI 29" je namreč pet pogradov, kar je očitno preveč za komaj 8,80 metra dolgo kajutno jadrnico, če hočemo preživeti udobne počitnice. Število pa navsezadnje ni noben problem, saj je dovolj, da osrednji bivalni prostor ne spremenimo v spalnico.
V naši predstavitvi se bomo seveda omejili samo na podkrovje, saj je prav glede razporeditve ta jadrnica precej zanimiva. Takoj po vhodu je ob desnem boku kuhinjski resor, na nasprotni strani pa postelja, ki se končuje pod kokpit. Osrednji bivalni prostor je prostran, proti premcu je v ločenem prostoru stranišče, za njim obvezna zakonska spalnica s posteljami v obliki črke "V". Kot rečeno je jadrnica dolga 8,80 metra, široka 2,85 metra, tehta
3.000	kilogramov, površina jader znaša 34 kvadratnih metrov, ugrez pa je 1,35 metra.
CI 29" stane nekaj več kot 50 milijonov lir, možen pa je tudi nakup v kit izvedbi, s katero si prihranimo marsikateri milijon. Ta jadrnica ima manj kot 3 BRT, kar je že pravi načrtovalni čudež. S tem si seveda prihranimo marsikatero birokratsko nevšečnost. Dolžina je tudi pravšna, saj so cene privezov za jadrnice do 9 metrov še sprejemljive.
Berite
»Novi Matajur«
BUTCH CASSIDY - Butch Cassidy And The Sundance Kid - Butch Cassidy in Sundance Kid, ZDA 1969. Režija: George Roy Hill. Igrajo: Paul Newman, Robert Redford, Katharine Ross, Jeff Corey. RAI 2, nocoj ob
20.30.
Film je prejel kar štiri oskarje: za najbolj izviren scenarij, za filmsko adaptacijo, za najboljšo zvočno kuliso in skladbo (Burt Bacharach). Lepa glasba, prijetno vzdušje južnih ameriških dežel, nadvse simpatični igralci (par Newman - Redford, ki ga bomo še srečali v La stangata), zdrava ameriška sentimentalnost botrujejo tipično hollywoodskemu, lahkotnemu, elegantnemu in prefinjenemu, a precej povprečnemu filmu, ki sloni na prav tako lahkotni in enostavni zgodbi.
Žrebanje Vročih 10
Čez nekaj dni bo že drugo žrebanje VROČIH 10. Aprilske srečneže čakajo:
-	vikend paket za dve osebi v Hotelih Bernardin Portorož;
-	knjiga Tomaža Brejca Slikarstovo od 15. do 19. stoletja na Slovenski obali, Založba Lipa Koper;
-	komplet kozarcev, Astra DO Steklarna Hrpelje;
-	tri plošče, Radio Koper;
-	knjiga in kaseta, ZTT ;
-	tri majice, Primorskih novic.
Seveda se vsem, ki glasujejo za
vroče popevke, obeta še veliko končno žrebanje z nagradami:
-	dve akustični kitari, Elektrotehna DO Melodija Mengeš;
-	stereo gramofon SNG 2 x 4W, Iskra TOZD Elektroakustika Sežana,-
-	velika skrivnostna nagrada.
Pripravlja: Iztok Jelačin
nedelja ob 11.
Vročih 10
Lestvica Radia Koper — Capodistria, Primorskega dnevnika in Primorskih novic
uri
Po previdnem zatišju, ki je sledilo marčevskemu žrebanju, se stvari spet postavljajo na svoje mesto... Lestvica je navidezno sicer "stabilna", zagotavljam pa vam, da se razmere v številkah zelo spreminjajo. Še prejšnji teden je bila skupina Randez vous z Debelo dekTco v veliki prednosti, tokrat le še za korak pred svojo Lolo in Falcom z Jeanny...
Tretji teden v aprilu je lestvica taka...	Število tednov Lestvica
na lestvici pretekli teden
1.	Randez vous - Debela dekl'ca	8	1
2.	Randez vous - Lola	2	9
3.	Falco - Jeanny	7	8
4.	Eros Ramazzotti - Adesso tu	6	3
5.	Lionel Richie - Say You, Say Me	5	4
6.	Elton John - Nikita	8	7
7.	A-Ha - The Sun Always Shines On TV	7	2
8.	Mr.Mister - Broken Wings
9.	Miani - Ribelle su questa terra
10. Dire Straiis - Walk Of Lile	5
V nedeljo ste lahko poslušali deseto, jubilejno oddajo VROČIH 10, lestvica pa preživlja svoj osmi teden. Zanimivo je pogledati statistiko osmih tednov... Od samega začetka sta na lestvici le Elton John in skupina Randez vous. Debela dekTca in Nikita sta doslej tudi edini vodili. Take On Me, pesem skupine A-Ha, je tokrat prvič zapustila lestvico, uspešen pa je njihov drugi komad The Sun Always Shines On TV, prisoten ze sedmi teden, tako kot Falco z Jeanny.
Vrnimo se k lestvici tega tedna. O prvem mestu ne bi izgubljal besed, imel pa sem dober nos, ko sem pred dvema tednoma napovedal prodor drugega hita te skupine - Lola, z malenkostnim zaostankom drugega ta teden. Falco se popravlja iz tedna v teden, kar si z Jeanny tudi zasluži. Eros Ramazzotti nima sreče, saj je z zelo dobro popevko ostal v senci dveh resnično najpopularnejših komadov v prvih treh mesecih in še pol. Lionel Richie je vedno "tu nekje", Elton John pa ima še svoje "navijače", tokrat mesto više. Skupina A-ha je z drugega pristala na sedmem mestu, na osmem in devetem pa spet novouvrščeni Mr. Mister, tokrat z Broken Wings in Miani z Ribelle su questa terra. Dire Straitsom je spet uspel come back, čeprav na deseto, zadnje mesto.
Spet smo dobili kup glasovnic, na katerih ste pisali, naj se uvrsti ta in ta skupina, kar pa ne more pomagati pri uvrščanju le-te na lestvico. Napišite ime skupine in pesem, ki jo na lestvici želite slišati, sicer ne bo nič. Predlogi tega tedna, torej tisti, za katere ste nam poslali glasovnice in se še niso uvrstili na VROČIH 10 so: Lei verrà - Mango, skupina Depeche Mode - Stripped in John Taylor - I Do What I Do... Glasovali ste za 36 različnih pesmi, precej glasovnic pa nima napisanega točnega imena pesmi in kdo jih izvaja, kar nam seveda precej otežkoča delo...
GLASUJTE, ŽREBANJE BO ŽE NASLEDNJI TEDEN!
x---------------------------------------------------------------
Glasovnica za Vročih 10
Ime in priimek:
Naslov: .......
Glasujem za: Moj predlog:
.
.... :
Ciwri ~
JO-30 Nadaljevanka: Arabella (3. del)
11.30	Nanizanka: Pronto avvocato -Oro liquido
11.55	Vremenska napoved
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Zabavni program: Pronto... chi gioca?, vodi E. Bonaccorti
13.30	Dnevnik
14.00	Pronto... chi gioca? (2. del)
14.15	Inf. odd.: Il mondo di Quark
15.00	Cronache italiane
15.30	Informativna oddaja: Telematica per lo stato del 2000
16.00	Nanizanka: Trapper - Tutori non autorizzati
16.50	Risanka: Le meravigliose storie del prof. Kitzel
17.00	Dnevnik - Kratke vesti
17.05	Otroška oddaja: Magic!, vmes risanka Sandybell
17.55	Inf. odd.: Dizionario
18.10	Aktualnosti: Spaziolibero
18.30	Aktualnosti: Italia sera
19.40	Jutrišnji almanah in vreme
20.00	Dnevnik
20.30	Inf. odd.: Spot, vodi Enzo Biagi
21.50	Dnevnik
22.00	Nadaljevanka: Quei trentasei gradini (zadnja epizoda)
23.15. Glasbena oddaja: Qua la mano -Premio Etna d oro 0.10 Dnevnik
0.25 Dokumentarec: America dove

današnji radijski in televizijski sporedi
L
			
RAI 2	| Ji» RAI 3	M lT RTV Ljubljana	(*P) TV Koper	
11.55	Informativna oddaja: Cordialmente, vodi Enza Sampò
13.00	Dnevnik
13.25	Dnevnik. Come noi
13.30	Nadaljevanka: Capitol
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Mladinska oddaja: Tandem, . vmes elektronska igra Super G
in kviz Sigillo rosso
16.00	Informativna oddaja: Animali da salvare
16.30	Otroška oddaja: Pane e marmellata, vmes risanka Scooby Doo e i quattro amici più
17.30	Dnevnik - kratke vesti
17.35	Oddaja iz parlamenta
17.40	Informativna oddaja: Oggi e domani, vodi Valerio Riva
18.30	Športne vesti
18.40	Nanizanka: Le strade di san Francisco - La torre di cristallo
19.45	Dnevnik
20.20	Športne vesti
20.30	Film: Butch Cassidy (vestern, ZDA 1967, r. George Roy Hill, i. Paul Newman, Robert Redford, Katharine Ross)
22.20	Dnevnik
22.35	Dnevnik. Dossier
23.20	Filmske novosti
23.30	Dnevnik
23.40	Film: L'amore è novità (kom., ZDA 1937, r. T. Gameti, i. L. Yo-ung, T. Power)
11.45	Televideo
12.55	Športno tekmovanje: akrobatsko smučanje
13.15	Informativna oddaja: La tigre
14.00	Tečaj ruskega jezika
14.30	Tečaj francoskega jezika
15.00	Simfonični koncert iz milanskega konservatorija Giuseppe Verdi (skladbe F. Schuberta, A. We-berna, M. Regerja, M. Schonher-ja; dirigent Giampiero Taverna, sopranistka Miwako Matsumoto, violinist Silvano Romano)
16.15	Informativna oddaja: La linea Gotica - Campagna d' Italia
16.40	Informativna oddaja: Giocando simpara
17.00	Zabavna oddaja: Dadaumpa
18.10	Glasbena oddaja: L orecchioc-
chio
19.00	Dnevnik
20.05	Informativna oddaja: L'uomo nello spazio
20.30	Športna oddaja: Juventus - Un fenomeno in bianco e nero (1. del)
21.30	Dokumentarec: Geo (pripravlja Folco Quilici)
22.20	Dnevnik. Deželne in vsedržavne VGSti
22.55	TV film: Golden Gate (akcij., ZDA 1981, r. Paul Wendkos, i. Jean Simmons, Pery King)
9.00	TV mozaik: Pred izbiro poklica -Metalurgija
9.30	Človekovo telo: Kako se sporazumevamo
10.00	Slikarstvo 20 .stoletja: Ideja in fotostvarnost
15.55	TV mozaik (ponovitev)
17.25	Poročila
17.30	Spored za otroke: Koncert mladinskega pevskega zbora RTV Ljubljana pod vodstvom Matevža Fabijana, Benjamin Britten -Missa Brevis (na orgle igra Borut Lesjak, oddajo je režiral študent AGRFT Aleš Verbič)
17.40	Spored za mlade: Vsa čuda sveta
18.40	Risanka
19.00	Danes. Koroški obzornik
19.30	Dnevnik
19.55	Vreme
20.05	Predstava SSG Trst: Delitev (komedija v 2 dejanjih Piera Chiare je nastala kot odrska priredba istoimenskega romana napisanega 1. 1964; Piero Chiara je eden najpomembnejših sodobnih italijanskih pripovednikov; SSG jo je uprizorilo v sezoni 1982-83; r. Mario Uršič, i. Silvij Kobal, Miranda Caharija, Mira Sardoč, Bogdana Bratuž)
21.45	Dokumentarec: Proces (2.del)
23.15	Dnevnik
14.15	TV Novice
14.25	Nadaljevanka: Uboga Klara
15.10	Film: La polizia non perdona (ponovitev)
16.30	Otroški program, vmes risanka Pegaso Kid ter nanizanki Kamen Marka Pola in Samotni jezdec
18.30	Nanizanka: Odprava Marchand
18.55	TV Novice
19.00	Odprta meja
V današnji oddaji bodo tudi naslednji prispevki:
TRST — Zborovanje mladih proti mafiji
ŠPETER — Primorska poje TRST — O slovenskih učbenikih GORICA — Razstava Negovana Nemca
19.30	TVD Stičišče
19.50	Šport: Rokomet
20.30	Nadaljevanka: Marco Polo (i. Ken Marshall, John Gielsud, Burt Lancaster, Anne Bancroft) (6. del)
22.45	JVD Vsedanes
22.00	Športna oddaja: Mundial, vodi Bario Castagner
23.00	Šport: Košarka, jugoslovansko prvenstvo (play-off)
[ j§| CANALES
8.30	Nanizanke: Alice, 8.55 Fio, 9.20 Una famiglia americana
10.15	Nadaljevanka: General Hospital
11.00	Kvizi: Facciamo un affare, 11.30 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.40 Il pranzo è servito
13.30	Nadaljevanke: Sentieri, 14.25 La valle dei pini, 15.20 Cosi gira il mondo
16.15	Nanizanki: Alice, 16.45 Hazzard
17.30	Mladinski kviz: Doppio slalom
18.00	Nanizanka: Il mio amico Ricky
18.30	Kviz: Cest la vie
19.00	Nanizanka: I Jefferson
19.30	Kviz: Zig Zagdaini
20.30	Nadaljevanka: Dallas
21.30	Nadaljevanka: Falcon Cresi
22.30	Modna rubrika: Non-solomoda
23.30	Šport: Golf
8.30	Nanizanka: Sceriffo a New York
RETEQUATTRO
8.30	Nanizanka: Strega per amore
9.00	Nadaljevanka: Marina
9.40	Nanizanka:	Lucy
Show
10.00 Film: Domani splenderà il sole (kom., VB 1955, r. C. Reed, i. C. Johnson, D. Dors)
11.45	Inf. odd.: Magazine
12.15	Nanizanka: Amanda
12.45	Otroški spored: Ciao ciao, vmes risanke Sui monti con Annette, Il tulipano nero, She-ratere
14.15	Nadaljevanki: Marina, 15.00 Agua viva
15.50	Film: L'ingenua maliziosa (kom., 1951, r. R. Z. Léonard, i. V. Johnson, J. Allyson)
17.50	Nanizanka:	Lucy
Show
18.20 Nadaljevanke: Ai confini della notte, 18.50 I Ryan, 19.30 Febbre d'-
amore
20.30 Film: Le coppie (kom., 1971, r. M. Monicelli, A. Sordi, V. De Sica, i. M. Vitti, E. Jannacci, A. Sordi)
22.45 Nanizanke: I Ropers, 23.15 Mash, 23.45 Arabesque, 0.35 Ironside, 1.25 Mod Squad
ITALIA 1
8.30 Nanizanke: Gli eroi di Hogan, 8.55 Sanford and Son, 9.20 La casa nella prateria, 10.10 Wonder Woman, 11.00
La donna bionica,
11.50	Quincy in 12.40 Agenzia Rockford
13.20	Kviz: Help!
14.15	Glasbena oddaja: Deejay Television
15.00	Nanizanka: Ralph Su-permaxieroe
16.00	Otroški spored: Bim, Bum, Barn, vmes risanke Lovely Sara, Hello Spank, Mila e Shiro
18.00	Nanizanka: Star Trek
19.00	Kviz: Gioco delle coppie
19.30	Nanizanka: La famiglia Addams
20.00	Occhi di gatto
20.30	Dokumentarna oddaja: Jonathan dimensione avventura (vodi Ambrogio Fogar), vmes TV film Ai confini della realtà
23.00	Film: Nessuna pietà per Ulzana (vestern, 1972, r. R. Aldrich, i. B. Lancaster)
0.45 Nanizanki: Cannon,
1.30	Gli invincibili
TajTELEPADOVA
14.30	Nadaljevanki: Innamorarsi, 15.00 Andrea Celeste
16.00	Risanke: 16.30 Calvin,
17.00	Lamù, 17.30 Peline story, 18.00 Gigi la trottola, 18.30 Voltron
19.00	Nanizanka: Mork e Mindy
20.00	Risanka: Candy Can-dy
20.30	Film: Assassinio sul Nilo (krim., 1978, r. J. Guillermin, i. P. Ustinov, J. Birkin, B. Davis)
22.30	Nanizanka: Settima strddd
23.30	Film: Il diavolo è femmina (kom., r. G. Cu-kor, i. K. Hepburn)
r% TELEFRIULI
12.30	Nanizanka: La grande barriera
13.00	Risanka: Lamu’
13.30	Nadaljevanka: Senori-ta Andrea
14.30	Risanka: Lamù
15.00	Risanka: Hanna e Barbera
15.30	Glasbena oddaja
18.30	Dokumentarec
19.00	Dnevnik
19.30	Nadaljevanka: Senori-ta Andrea
20.30	Informativna oddaja: Il sindaco e la sua gente
21.45	Nanizanka: California Fiver
22.45	Športna rubrika
telequattro"
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
13.30	Nedeljska košarkarska tekma (ponov.)
19.30	Fatti e commenti
22.30	Nedeljska nogometna tekma (ponov.)
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Kratka poročila;
7.20	Koledarček, pravljica, zabavna glasba; 8.10 Almanah: Nediški zvon;
8.40	Glasbeni mozaik; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Pisani listi: poljudno čtivo, sestanek, lahka glasba;
13.20	Glasba po željah; 14.10 Cas in prostor: Povejmo v živo!; 15.00 Mladi mladim; 16.00 Zbornik: Med Brdi in Jadranom; 17.10 Mi in glasba: Pianist Jorg Demus in orkester RTV Lj. ; 18.00 Ob dnevu osvoboditve: Ivan Goran Kovačič ; 19.20 Jutrišnji spored.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 21.00 Poročila; 4.30 Jutranji spored; 8.05 Radijska šola; 8.35 Iz glasbenih šol; 9.05 Glasbena matineja;
10.05	Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate...; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Danes smo izbrali; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.30 Glasba;
13.45	Mehurčki; 14.05 Odrasli tako, kako pa mi?; 14.35 Iz mladih grl; 15.10 Mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi;
15.55	Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio; 18.00 Sotočja; 18.45 Glasbena medigra; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z ansamblom S. Žnideršiča; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Mladi glasbeniki; 21.05 Radijska igjra: Beno Zupančič - Potovanje z Odisejem; 22.00 Našim po svetu; 22.30 Slovenski pevci; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Mozaik lahke glasbe; 0.05—4.30 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo;
6.10	Vreme; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Servis;
13.00	Danes na valu Radia Koper; 13.40 Glasba jug. narodov; 14.40 Zanimivost, pesem tedna; 15.00 Za varnejši jutri,-
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik;
17.00	Mladim poslušalcem; 17.40 Primorska poje '86; 18.00 Sotočje; 19.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30, 16.30,
17.30,	18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Radijski dnevnik; 6.00 Glasba;
6.30	Koledarček; 7.00 Dobro jutro; 8.00 Prisrčno vaši; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna;
10.10	Otroštvo in vzgoja; 10.35 Vstop prost; 11.00 Petkov kviz; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 15.45 Glasba; 16.00 Scena; 16.33 D.Y. tour adventure; 17.45 Avtomobilizem; 18.10 Evergreen; 18.32 Slavni pianisti; 20.00—6.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
10.00	Glasba po željah s slovensko glasbo, vodi Majda; 18.00 Informativna oddaja za ital. poslušalce; 20.30 Pogovor z odvetnikom, vodi odv. Bogdan Berdon; 21.00 Oddaja za ital. poslušalce: Ostali Trst, vodi Paolo Paro vel; med oddajami, podnevi in ponoči, glasba.
Do njih naj hi prišlo v polemiki z vodstvom KD
Ali so zares osnovane govorice o odstopu župana Scarana?
Literarni večer posvečen Renatu Quaglii in Reziji
Goriški župan dr. Antonio Scorano namerava zares odstopiti z mesta prvega občana? Že več dni krožijo o tem vesti v številnih goričkih krogih. Še zlasti so radodarni z govoričenjem o tej Scaranovi nameri goriški demokristjani. Povedali so tudi, da je Scavano to svojo namero nekaterim potrdil v soboto, tako na krminski svečanosti »vina miru« kot kasneje na pokrajinskem kongresu KD v Tržiču. Vest o možnosti županovega odstopa smo objavili že v naši sobotni številki, pa čeprav smo izrazili tudi naše
DANES V TRŽIČU
Manifestacija ob 25. aprilu
Na pobudo sindikalnih zvez CGIL - CISL - UIL bodo delavci na Goriškem danes popoldne počastili Dan vstaje z manifestacijo, ki bo na trgu Republike v Tržiču, s pričetkom ob 17. uri.
Govoril bo senator Vasalli, predsednik komisije za pravna vprašanja v senatni zbornici. Zborovanje bo posvečeno miru.
začudenje. Drugo časopisje o tem sedaj previdno molči.
Zakaj naj bi Scavano odstopil? Baje zaradi spora med njim in večino v njegovi stranki ter tudi s stališči predsednika deželne vlade Biasuttija (in tudi vseh strank deželne večine) v zvezi s kandidaturo pokrajinskega odbornika Bevilacque na predsedniško mesto goriške trgovinske zbornice. Tudi o tem sporu smo obširno pisali. Pisali smo tudi o sestankih med Biasut-tijem in goriškimi gospodarstveniki ter Scaranom, tudi na županovem domu. Znano je namreč, da tako Scavano kot goriški trgovci želijo, da bi predsedniško mesto ostalo v Gorici, predvsem v njihovih rokah. Vodstvo goriške KD, Biasutti in tudi deželna vodstva strank večinske koalicije pa so za temeljito spremembo na čelu goriške trgovinske zbornice in so zato predlagali v osebi Bevilacque novega predsednika.
Spor je zadobil velike razsežnosti. Scarana podpirajo predvsem trgovci (je tudi direktor njihove stanovske zveze). Predvsem iz njihovih vrst je na lanskih volitvah dobil toliko osebnih preferenčnih glasov, medtem ko ga je del strankine organizacije bojkotiral.
Pride zares do njegovega odstopa? Nekateri so mu napovedovali blestečo politično kariero v deželnem svetu ali v rimskem parlamentu. Če bi sedaj odstopil, potem bi bilo najbrž konec njegovega političnega udejstvovanja. Vsaj v krščanski demokraciji. Zanimiva pa je ena stvar. Vesti o njegovem odstopu, ki so tudi precej kritične na njegov račun, prihajajo prav iz najrazličnejših demokristjanskih krogov. Nekateri govore o tem z zaskrbljenostjo, drugi pa ne skrivajo njihovega zadovoljstva.
Srečanje
v Dijaškem domu
Slovenski dijaški dom Simon Gregorčič v Gorici praznuje letos 40-letnico obstoja in neprekinjenega delovanja. To obletnico nameravajo počastiti na najrazličnejše načine. Konec maja bo v Dijaškem domu srečanje vseh nekdanjih in sedanjih gojencev, prijateljev, dobrotnikov. Še prej, v četrtek, 24. aprila, ob 20. uri pa se bodo v Dijaškem domu zbrali vsi dosedanji vzgojitelj, osebje, odborniki Dijaške matice ter predstavniki raznih manjšinskih ustanov.
O Rožgni dolini, o Reziji, o njenih Ijudèh in njihovi navezanosti na zemljo, o izredno živem ljudskem izročilu, o značilnostih jezika Rezijanov (in štirih njihovih narečij) in ne nazadnje o pesniškem izrazu Renata Quaglie, letošnjega Prešernovega nagrajenca, je tekla beseda na prijetnem večeru v Katoliškem domu v Gorici.
Avtorja pesniške zbirke Baside in njegovo majhno a čudovito in bogato dolinico je predstavil prof. Pavle, Merku, ki se je posebej zaustavil ob navajanju in razlagi jezikovnih značilnosti skupnosti. Le-ta danes šteje dobrih tri tisoč ljudi, razdeljenih v raznih deželah sveta, istočasno pa se krčevito eklepajo svojega kulturnega izročila in hočejo preživeti kot skupnost.
Težko bi v kratek članek strnili vrsto zanimivosti z jezikovnega področja, ki jih je posredoval prof. Merku kot poznavalec rezijanščine ter poznavalec rezijanske kulture v najširšem pomenu te besede. Omenili bi le, da je občinstvo z izrednim pristopom sledilo zanimivemu izvajanju.
V drugem delu večera je prof. Merku posredoval nekaj vtisov o prvem srečanju z Renatom Quaglio, o tem, kako je že takoj postal pozoren na moč njegovega pesniškega izražanja in izrazil zadovoljstvo, da je bilo prav Quaglii podeljeno vidno priznanje na področju kulture v slo-
venskem prostoru.
Nazadnje je spregovoril še avtor Basid sam in prebral nekaj pesmi iz zbirke, ki je pred kratkim izšla pri Založništvu tržaškega tiska in ki je bila tudi na razpolago obiskovalcem večera. Za boljše razumevanje je iste pesmi preložene v slovenščino, prebral Franko Žerjal.
včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada v tednu od 13. do 19. aprila 1986:
RODIT J SO SE: Gabriele Puntin, Valentina Dall’Ozzo, Elisa Cessar, Chris Balbi, Valerio Carelli, Cinzia Carta.
UMRLI SO: 77-letni gostilničar Domenico Fabro, 76-letni upokojenec Romano Rodare, 81-letna gospodinja Anna Maria Zorzenon, 46-letni kmet A-driano Zoff, 60-letni upokojenec Donato Sfiligoi, 88-letna upokojenka Maria Riul vd. Greatti, 74-letna upokojenka Jožica Smet, 65-letni upokojenec Cor-nelio Perco, 95-letna upokojenka Alfreda SpeUot vd. Piscitello, 58-letni brezposelni Pantaleo Pignataro, 51-letni delavec Mario Perissutti, 81-ietni upokojenec Carmine Lautieri.
POROKE: šofer Guido Cibau in prodajalka Livia De Carlo.
OKLICI: orožnik Gabriele Fantin in uslužbenka Mariella De Luca, pod-
Delavci Ansalda danes v Trstu
Delavci tržište tovarne Ansaldo bodo danes dopoldne demonstrirali v Trstu pred deželno palačo. Shod bo ob 10. uri, govoril bo eden od teritorialnih tajnikov treh kovinarskih sindikatov, sindikalna delegacija pa bo zaprosila za srečanje z deželnim odborom.
Sindikati zahtevajo pričetek tristranskega pogajanja na deželni ravni med predstavniki vodstva Ansaldo, sindikati in Deželo. To zahtevo so že postavili na odprti skupščini z deželno u-pravo 10. marca, toda, ugotavljajo, doslej ni bilo nobenih prttrnikov.
Tristransko pogajanje je p» mnenju sindikatov nujno, ker na vsedržavnih pogajanjih z vodstvom Ansaldo doslej niso posvetili niti besedice tržiški tovarni. Sindikati izražajo bojazen, da je molk vodstva Ansaldo nameren in da ima kot cilj zavlačevanje z dopolnilno blagajno.
Prav zaradi tega zahtevajo aktivnejši pioseg deželne uprave, da se vprašanje Ansaldo reši v okviru celotne problematike državnih soudeležb.
Posvet o Ascoliju in goriških Židih
Drevi ob 18. uri bo v deželnem Avditoriju v Ul. Roma šesto srečanje o zgodovinskih sestavinah goriške kulture, ki jih prireja rajonski svet za mestno središče. Govoril bo prof. Giuseppe Francescato, docent glotologije na tržaški leposlovni fakulteti, tema večera pa bo Graziadio Isaia Ascoli, jezikoslovec, literat in, skupno z Mi-chelstaedterjem, najvidnejši predstavnik nekdanje zelo pomembne goriške židovske kulture.
Spored srečanj o goriških kulturnih koreninah bo sklenila okrogla miza na temo Gorica — načrt za prihod-
nost, ki bo v petek, 9. maja.
• Goriški gasilci so bili včeraj skoraj eno uro zaposleni pri gašenju manjšega požara, ki se je vnel v dimniku enega od stanovanj v ljudskih hišah IACP v Koprivnem. Gorelo je v Ul. Battisti 23 v stanovanju najemnika Silvana Cuzzita. škoda m velika.
prispevki
Ob 35-letnici smrti Alojzije Lukman in 30-letnici smrti Ivana Lukmana daruje Stanka Lukman 100 tisoč lir za ŠD Sovodnje; gostilna Franc Hmeljak daruje za ŠD Sovodnje 100 tisoč lir. Namesto cvetja na grob Jožice Smet darujeta Anka in Miladin Čeme 20 tisoč lir za SPD Gorica.
Polemike v trgovinski zbornici o izbiri novega predsednika
Polemike glede postopka za zamenjavo v vodstvu goriške Trgovinske zbornice bodo imele odmev tudi v razširjenem odboru te ustanove. Predstavnik goriške občine v omenjenem organizmu, sicer pa načelnik svetovalske skupine PLI v goriškem občinskem svetu, inž. Sergio Fomasir, je na zadnji seji odbora pn-edložil dokument, ki graja postopek za izbiro novega predsednika Trgovinske zbornice.
»Predsednik deželnega odbora ima res točno pristojnost, glede imenovanja, vendar bi moral pred tem slišati mnenje predstavnikov različnih gospodarskih združenj in dveh največjih krajevnih ustanov, to je goriške ob-
Pokrajinski odbornik Cej na obisku v Steverjanu
Pokrajinski odbornik za javna dela arh. Jože Cej, je bil te dni na obisku pri upraviteljih števerjanske občine. Sprejel ga je župan Ivan Humar s člani odbora, ki ga je seznanil s številnimi odprtimi vprašanji, največ pozornosti pa namenil piosegom za izboljšanje cestnih povezav. Govor je bdi tako o cesti vina in češenj, o gradnji ceste med Gradiškuto in Lečnikom ter o dodatnih piosegih na cesti So-venca - Grojna. Glede ceste vina in češenj in predvsem glede urejevanja lastništva, je pokrajinski odbornik povedal, da pokrajinska uprava prevzema vlaga koordinatorja, da bi se to vprašanje čimprej in dokončno reši-
lo, seveda s finančnim posegom dežele.
Odbornik Cej je povedal, da je priprava dokumentacije in tudi načrta ureditve in razširitve ceste med Gra-dištuto in Lečnikom že skoraj dokončana in da bodo kmalu razpisali tudi dražbo. Na srečanju z upravitelji števerjanske občine je odbornik Cej povedal tudi, da bodo na pokrajinski cesti Sovenca - Grojna, kjer so v zadnjih dveh letih opravili več posegov s sredstvi sklada za financiranje O-simskega sporazuma, uporabili tudi preostalih 68 milijonov lir.
Govor je bil tudi o preučitvi možnosti za povezavo Jazbin z vodovodnim omrežjem goriške občine.
čine in goriške pokrajine,« je rečeno v dokumentu. Posvetovanje je toliko bolj nujno, saj se za funkcijo predsednika Trgovinske zbornice posebej v tem trenutku zahteva visoka stopinja znanja in poznavanja gospodarskega stanja in usmeritev. »Izbiro kandidata zato ne more pogojevati katera od strank, ali celo katero od struj v določeni stranki.«
Dokument, o katerem sicer v razširjenem odboru Trgovinske zbornice še ni bilo razprave, sta podpisala tudi predstavnika pokrajine, Silvino Poletio in sovodenjske občine, Vlado Klemše.
Obisk
iz Nove Gorice
Na obisku pri Teritorialnem odboru SKGZ za Goriško je bila delegacija predstavnikov SZDL in predsednikov Krajevnih skupnosti novogoriške občine. V Gorici so si gosti, ki so imeli v Novi Gorici seminar, ogledali Kulturni dom in obiskali tudi Števerjan. V prostorih zadruge »Brda« jih je sprejel Danilo Štekar.
O družinskih posvetovalnicah
Na piobudo krožka Rinascita in komisije za ženska vprašanja pri KPI, bo danes ob 18. uri v konferenčni dvorani Palače hotela javna razprava o družinskih posvetovalnicah. Govorili bodo Anna Di Gianantonio, Augusta Barbina in Maurizio Salomoni.
častnik vojske Gennaro Leone in gospodinja Rosaria Tiritiello, prodajalec Jože Terpin in prodajalka Serena Peroni, zaporniški pmznik Giusepipe Minio in gospodinja Calogera Calafato, tehnični uslužbenec Franco Canta-rut in študentka Katja Ivančič, električar Walter Devetta in vzgojiteljica Manuela Leban, električar David Mu-čič in trgovka Marta Koren, študent Livio Valentdnsig in študentka Mari na Padovan.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Marzini, Korzo Italia 89, tel. 84443.
kino
Gorica
VERDI Zaprto.
CORSO 18.00—21.00 »La mia Africa«.
VITTORIA 17.30—22.00 »I giochi erotici di una moglie svedese«. Prepx> vedan mladini pwd 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 17.30—22.00 »Bocche esperte«. Prepwvedan mladini pxxl 18. letom.
COMUNALE 20.30 Koncert Beethovnovih skladb.
V 79. letu starosti je v tr-* šaški bolnišnici preminil
Emil Cingerli
Pogreb bo danes ob 11.30 iz domače cerkve na pokopališče v Štandrežu.
Žalostno vest sporočajo nečaki, sestri in ostalo sorodstvo.
Trst, Štandrež, 22. aprila 1986
Pogrebno podjetje Prescheren
Na dolgoletnega prizadevnega odbornika
EMILA CINGERLIJA
Na Cankarjevo »Pohujšanje« niso šli dijaki šole Cankar
V vrsti nesreč na cestah več ljudi lažje ranjenih
se spominja ob njegovi smrti
Kmečko društvo v Štandrežu
Po kratki neozdravljivi bolezni je preminila
Cankarjevo »Pohujšanje v dolini šentflorjanski« so si v Kulturnem domu včeraj ogledali dijaki slovenskih višjih srednjih šol v Gorici. Kot je znano je to Cankarjevo igro v režiji Jožeta Babiča dalo na oder Slovensko stalno gledališče iz Trsta in v Gorici smo imeli predstave iz običajnega abonmaja. Na včerajšnjo dijaško matinejo pa niso prišli dijaki strokovnega zavoda za trgovino Ivan Cankar. Kot so nam dijaki in tudi drugi povedali, je profesorski zbor te šole bil mnenja, da ni bila igra primerna za dijake. Potrdilo za to, smo dobili tudi pri ravnateljstvu šole. Kljub temu pa so dijaki zadnjega, petega razreda, šli na predstavo. Iz šole so šli na lastno pest. V redakcijo smo včeraj v zvezi s tem dobili precej telefonskih pozivov z najrazličnejšimi komentarji.
Včlanjevanje v PSI
Tajništvo metetne sekcije socialistične stranke obvešča člane, da lahko
člansko izkaznico obnovijo do 30. aprila. To seveda velja za tiste, ki so bili včlanjeni v PSI v letu 1985. Le na tak način bodo lahko sodelovali na skorajšnjem kongresu stranke.
SLOVENSKO STALNO „„ GLEDALIŠČE V TRSTU
v Kulturnem domu v Gorici Ivan Cankar
Pohujšanje
v dolini šentflorjanski
Režija Jože Babič
danes, 22. t. m., ob 20.30 — ABONMA RED C
Na goriških cestah se je v zadnjih dneh pripietila vrsta p>rometnih nesreč. Na srečo pa med številnimi ranjenimi osebami ni nikogar, ki bi bil dobil p>osebno hude pM>škodbe Največ nesreč se je pripetilo v soboto in nedeljo, ena pa se je včeraj dopoldne v Ul. Duca d’Aosta v Gorici. Na križišču z Ul. Puccini je prišlo do trčenja med dostavnim vozilom in motornim kolesom, na katerem se je pieljal 25-letni Onofrio Pagano iz Pordenona. Nesreča se je pripetila ob 10.20. Pagona so prepeljali v splošno bolnišnico, kjer pa so ga po prvi pemoči kmalu odslovili z prognozo okrevanja v osmih dneh.
Kar pet oseb se je ponesrečilo v noči med soboto in nedeljo. Najhujše posledice bi bila lahko imela nesreča na občinski cesti, ki iz Moše pelje v Koprivno. 18-letni Nevio Marussi iz Koprivnega je v temi zavozil z motorjem v obcestni jarek. Dobil je udarce in odrgnine, zaradi katerih se bo moral zdraviti teden dni. Huje pa se je poškodovala njegova 16-let-
na prijateljica Arianna Del Negro iz šlovrenca, ki je pri p»adcu dobila zlom v sencu, pjretres možganov in druge poškodbe. Zdraviti se bo morala vsaj tri tedne.
Prav tako v treh tednih bo okreval 18-letni Stefano Bonnesi, ki se je ponesrečil v Ul. Duca d’Aosta. V splošni bolnišnici so mu ugotovili rane po obrazu z zbitjem zoba in delnim odtrgom levega uhlja, poleg tega pa še udarce v ramo in po drugih delih telesa. Lažje posledice je imelo trčenje v Ul. Diaz med avtomobilom in motornim kolesom. Ranil se je motociklist, 19 let stari Pierpaolo Sardelh iz Gorice, Ul. Bo-sizio 8. Zdravil se bo približno en teden zaradi ran in udarcev po udih.
Slikovita nesreča, na srečo- s skoraj neznatnimi posledicami za šoferja, se je pripetila na cesti proti 0-slavju, 32-letni Francesco Rubino, z bivališčem na Travniku št. 8, je z avtom zavozil s cesce in dokaj silovito treščil v drevo. Iz razbitin avtomobila se je izvlekel le s kako manjko prasko.
ALENKA ČERNIČ
občinska uslužbenka v Steverjanu
Prizadeti družini in sorodnikom izreka iskreno sožalje
Občinska uprava v Steverjanu
Števerjan, 22. aprila 1986
Ob težki izgubi drage sestre ALENKE
izrekajo iskreno sožalje Anki Černič in družini ravnateljica, učno in ne-učno osebje didaktičnega ravnateljstva v Gorici.
Prerano nas je zapustila dolgoletna pevka ALENKA ČERNIČ. Ob težki izgubi izreka svojcem sožalje
zbor LOJZE BRATUŽ
KOŠARKA: sodnika »glavna junaka« na nedeljskem srečanju v Pistoii
Jadran ni zaslužil tako visokega poraza
Maltinti Pistoia — Jadran 100:80 (46:39)
MALTINTI PISTOIA: Malanima 7 (2:3), Corsi, Della Rosa 4 (2:2), Giorgi 6 (3:4), Daviddi 30 (18:22), Paludi 9 (1:2), Bucciol 8, Maoggi 2, Fabris H (0:1), Giunti 12 (2:2).
JADRAN: K. Stare 17 (2:2), Gulič 4 (0:1), Ban 14 (3:5), Rauber 8 wi •»Zai'0tti 25 (5:6)’ Čuk 2’ žerjal 5 (0:1)- Sosič- Lokar 2 (2:2)> Klobas
SODNIKA: Monaco (Rim) in Coccia (Viterbo), PM: Maltinti 26:36, Jadran 15:22. ON: Maltinti 28, Jadran 33 (od le-teh pet tehničnih). PON: K. Starc (29), Ban (30), Žerjal (43), Zarot« (35), Corsi (37), Giunti (39), Rau-tejm. 3. TOČKE: Malanima 1, Giorgi 1; K. Starc 1, Ban 1, Žerjal 1. GLEDALCEV: 600.
Ni v naši navadi, toda tokrat res ne moremo »mimo« sodnikov, preden bi začeli »pravi komentar« o nedeljski košarkarski tekmi v Pistoii. Da je Maltinti povsem zasluženo zrna-gai, o tem ni dvoma. Na dlani pa je, da jadranovci niso zaslužili tako visokega poraza.
Zgodilo se je, da sta gospoda iz Rima in Viterba očitno dopotovala v Pistoio, da bi pokazala igralcem in gledalcem v telovadnici v Pistoii, kako je treba igrati košarko. Skup-
no sta dosodila 61 osebnih napak, od le-teh sedem tehničnih. Predčasno sta poslala na klop sedem košarkarjev (od le-teh pet jadranovcev), pri tem sta dosodila še veliko število »sekund«, korakov itd. Zbegano občinstvo v Hstoii je v začetku ostro protestiralo, nekdo je s tribun vrgel na igrišče celo plašč, nato je ob vsaki sodnikovi odločitvi zbruhnilo v smeh, proti koncu tekme (ko so jadranovci ostali brez prve peterke) je sodnika zasmehovalo. Skratka, ža-
lostne scene, ki smo jih le redkokdaj videli na košarkarskih igriščih. Po tekmi so bili gledalci, igralci in odborniki domače ekipe ogorčeni.
»Kaj takšnega še nismo videli!« so dejali domači igralci in odborniki našim. Vsi so se namreč spraševali, kako zveza lahko sploh dovoli, da tako nesposobna sodnika (in kar je najhujše »obdana s protagonizmom«), lahko sodita v drugoligaškem prvenstvu.
Po drugi strani pa ne moremo tudi mimo ugotovitve, da jadranovci, ki so si v vseh teh letih nabrali dovolj izkušenj, ne bi smeli nasesti provokacijam sodniškega para in si prislužiti kar pet tehničnih napak.
Sicer pa preidimo k sami tekmi. Zdesetkani jadranovci (Daneu in I. Starc sta zaradi poškodb ostala doma) so v začetni postavi K. Starc, Gulič, Ban, Rauber in Zarotti enakovredno igrali z domačini. V 9. min. je bil izid izenačen (17:17), nakar so domačini, z Daviddijem na čelu,
odločneje zaigrali in v 13. min. vodili že z 11 točkami prednosti (34:23). Jadranovci, z odličnim Zarottijem in razpoloženim Klavdijem Starcem, niso popustili in 49” pred koncem polčasa zaostajali le za tri točke (39:42).
Tekma se je v bistvu končala v 30. min., ko sta morala na klop zaradi petih osebnih napak najprej K. Starc, nato pa še Ban. Ko pa sta jima sledila še Žerjal in Zarotti, je bilo jasno, da jadranovci ne bodo mogli prepreči« visokega poraza.
V	Jadranovih vrstah je treba v prvi vrs« pohvali« Fabrizia Zarot-«ja, ki je dosegel kar 25 točk z dobrim odstotkom pri metu (10:17), imel je skupno 13 skokov in bil precizen pri izvajanju prostih metov (5:6).
V	prihodnjem kolu bodo jadranovci doma igrali proti moštvu Ecoce-menti iz Ferrare. To bo lepa priložnost, da se naši fantje oddolžijo za zadnje spodrsljaje. (B. Lakovič)
JADRAN V ŠTEVILKAH
. METI. 2 TOČKI: K. Starc 6:S Žerjal 1:2; čuk 1:10; Zarot« 10:11 Gulič 2:6; Klobas 1:2; Rauber 3:1 «an 4:10; Lokar 0:2. TRI TOČKE: I btarc 1:1; Žerjal 1:1;; Gulič 0:4; S< s'c 0:1; Ban 1:6. SKOKI: Žerjal 2 obrambi, 0 v napadu; Zarotti 7, « Gulič 2, 0; Klobas 1, 0; Rauber 2, 2 Ran 3, 5; Lokar 0, 1; K. Starc 1, t Cuk 3 2. IZGUBLJENE, PRIDOBLJI NE zOGE: Žerjal 2, 0; Zarot« 7, 2 Gube 2, 0; Klobas 1, 0; Rauber 1, 5 Ran 3, 2; Lokar 1, 0. BLOKADE: Za rotti 1, Rauber 5. ASISTENCE: Ču G Ban 2,
Salerai: »Sodnika skvarila zanimivo srečanje«
Tudi trener Maltintija Kemicola Salemi je bil še dolgo časa po tekmi jezen na sodnika: »Ta gospoda sta skvarila srečanje, ki je bilo zelo fer, in sta gledalce prikrajšala za zanimivo košarkarsko predstavo. Naša zmaga ni bila nikoli v dvomu, moram pa priznati, da jadranovci niso zaslužili tako visokega poraza. Vaše moštvo je med tekmo izgubilo vso _ prvo peterko, nasprotno bi bil končni izid gotovo drugačen, tesnej-
ši. Od Jadranovih posameznikov me je navdušil Zarotti. Dobro pa sta i-grala tudi Ban in Starc.
»Jadranovci so vas tore} ugodno presenetili?«
»Vsekakor! Igrali so požrtvovalno in odločno, čeprav bi človek pričakoval glede na položaj na lestvici drugačen pristop do igre. Igrali so celo bolje kot v prvem delu doma.«
Jadranov trener Andrej Žagar pa
je izjavil naslednje: »če se sojenja sploh ne dotaknem, ker menim, da je za to škoda izgubljanje besed, je bila tokrat naša realizacija v napadu pri nekaterih igralcih pod nivojem. Zaradi tega in ob velikem številu osebnih napak je prišlo do končnih 20 točk razlike, ki pa niso povsem realen odraz moči na igrišču. Kljub takemu kriteriju sojenja ne bi smeli vseeno biti tako živčni, kot smo bili.« (bi)
IZIDI 27. KOLA
Ferrara - Arese	85:96
Nordica - Panapesca	83:99
Čelana - Victors	82:71
Castor - Kidland	85:78
Cremona - TrevigBo	95:78
Faciba - Cagiva	68:89
Maltinti - JADRAN	100:80
Citrosil - Vicenza	113:88
LESTVICA
Citrosil	27 25 2 2567:2179 50
Panapesca	27 19 8 2576:2354 38
Cremona	27 19 8 2119:1972 38
Castor	27 18 9 2414:2210 36
Ferrara	27 18 9 2199:2080 36
Maltinti	27 18 9 2173:2102 36
Cagiva	27 17 10 2430:2225 34
Arese	27 16 11 2448:2440 32
Mauri	27 15 12 2232:2206 30
Kidland	27 11 16 2149:2193 22
Victors	27 8 19 2021:2114 16
JADRAN	27 7 20 2186:2392 14
Vicenza	27 7 20 2178:2389 14
Čelana	27 7 20 1978:2294 14
Nordica	27 6 21 2107:2347 12
Faciba	27 5 22 2095:2474 10
PRIHODNJE KOLO (27. 4.) JADRAN - Ecocemen« Ferrara;
Mauri Treviglio - Čelana Bergamo; Panapesca Montecatini - Faciba Busto Arsizio; Spondilatte Cremona - Nordica Montebelluna; Teorema Arese -Kidland Padova; Vicenza - Maltinti Pistoia; Vietare Monza - Castor Por-denon; Cagiva Varese - Citrosil Ve-
rona.
JADRANOVISTRELCI Ban 635 (154:188); Čuk 399 (46:68); Zarotti 342	(60:105); Rauber 244
(37:55); Žerjal 142 (39:58); K. Stare 135 (20:32); Daneu 113 (30:53); Gulič 121 (22:49); Sosič 28 (6:17); Klobas 7 (1:4); Lokar 6 (4:4); I. Starc 4 (2:2).
NOGOMET: v predzadnjem kolu italijanske A lige
Lecce poskrbel za prvovrstno presenečenje
v predzadnjem, 29. kolu italijanskega nogometnega prvenstva A lige je prišlo v Rimu do nepričakovanega razpleta. Enajsterica Lecceja, ki je ze zdavnaj v nižji ligi, je povsem zasluzeno premagala Romo s 3:2 in sedaj ima Juventus, ki je odpravil Mi-ian z NO, spet dve točki prednosti pred zadnjimi 90 minutami boja, kolikor jih je še ostalo do konca. Zmaga Lecceja je še toliko bolj presenetljiva, ce vemo, da so imeli gostje pred tem nastopom le skromnih 14 točk in so v letošnjem prvenstvu pospravili v gosteh le eno točko v 1. kolu. Bržkone je največji čar vsake športne igre v tem, da je izredno težko na-
povedovati končni izid (če seveda niso v ozadju nedovoljene črne stave) tudi v tekmah, ko se srečata dva po kvaliteti objektivno povsem različna nasprotnika. V Rimu so najprej povedli domačini z Grazianijem, a gostje so zaigrali s podvojeno močjo in celo povedli s 3:1. Pred koncem pa je Pruzzo razliko omilil.
V Turinu je »zgodovinski« gol dosegel Laudrup, ki je Juventusu zagotovil verjetno odločilni točki. V zadnjem kolu Lecce gosti Juventus, Roma pa odhaja na nevarno igrišče v Como. V bitki za obstanek je boj omejen na Udinese in Piso. Videm-čani morajo v nedeljo premagati Ba-
ri, ki je že v B ligi.
IZIDI 29. KOLA: Atalanta - Torino 2:2, Bari - Avellino 0:1, Fiorentina -Udinese 1:0, Inter - Como 3:2, Juventus - Milan 1:0, Napoli Sampdoria 3:0, Roma - Lecce 2:3, Verona - Pisa 3:0.
LESTVICA: Juventus 43, Roma 41, Napoli 37, Torino, Fiorentina in Inter 31, Milan 30, Atalanta in Verona 28, Como in Avellino 27, Sampdoria 26, Udinese 24, Pisa 23, Bari 21, Lecce 16.
PRIHODNJE KOLO (27. 4.) : Avelli no - Napoli, Como - Roma, Lecce -Juventus, Milan - Atalanta, Pisa - Fiorentina, Sampdoria - Inter, Torino -Verona, Udinese - Bari.
Kolesarstvo: Liege - Bastogne - Liege
Podvig Italijana Morena Argentina
LIEGE — Italijanski poklicni ko-esar ^ Moreno Argentin je zmagal drugič zapored na mednarodni dirki Liege - Bastogne - Liege. Letošnji uspeh Argentina je še toliko bolj Pomemben, ker je tokrat imel pred nastopom precej težav z zdravjem. Med samo dirko pa je zastopnik e-“Pe Sammantana - Bianchi potrdil, da je zelo nepredvidljiv kolesar in sposoben velikih podvigov. V končnem sprintu je Italijan premagal tri ubežnike med katerimi je bil tudi Nizozemec Van der Poel, ki je o-svojil dirko po Flandriji in bil tudi na ostalih enodnevnih dirkah med najboljšimi.
VRSTNI RED: 1. Argentin (It.), ki je prevozil 252 km v 6.41’19”, 2. Van der Poel (Niz.), 3. Pedersen (Nor.), 4. Criquelion (Fr.), 5. Rooks (Niz.) po 20”; 6. Sergeant (Bel.), L Van der Brande (Bel.) po 44”.
totocalcio
Atalanta - Torino	X
Bari - AveIBno	2
Fiorentina - Udinese	1
Inter - Como (1. polčas)	X
Juventus - Milan	1
Napoli - Sampdoria	1
Roma - Lecce (1. polčas)	2
Verona - Pisa	1
Prato - Ancona	X
Rimini - Parma	X
Casertana - Salernitana	1
Massese - Lucchese	X
Maceratese - Teramo	1
KVOTE
13 ( 128 dobitnikov) 58.807.000 lir 12 (7.913 dobitnikov) 949.000 lir
totip
1.	—	1.	Dai bot	X
2.	Drim de Gloria	2
2.	—	1.	Dubrovnik	X
2.	Cipro d’Assia	2
3.	—	1.	Cheta	X
2.	Barbaregina	2
4.	—	1.	Ankogel	X
2.	Diudin	2
5.	—	1.	Ippolita	X
2.	Yarmouth Pier	2
6.	—	1.	Dalanndar	1
2.	Camide	2
KVOTE
12 (	25 dobitnikov) 22.818.000 lir
11 ( 788 dobitnikov)	705.000 lir
10 (3.464 dobitnikov)	157.000 lir
PRIHODNJI STOLPEC TOTOCALCIA (27. 4.): Avellino - Napoli; Como -Roma; Lecce - Juventus (1. polčas); Milan - Atalanta (1. polčas); Pisa -Fiorentina; Torino - Verona; Udinese - Bari; Ascoli - Triestina; CagUari • Palermo; Catanzaro - Pescara; Cesena - Vicenza; Empoli - Cremonese; Perugia - Genoa.
./. in 2. jugoslovanska nogometna liga
Partizan povečal prednost
Posebej za Primorski dnevnik
FRANCI BOŽIČ
V	25. kolu jugoslovanske prve nogometne lige je beograjski Partizan še povečal prednost pred mestnim tekmecem Crveno zvezdo na 3 točke, tako da bo bržkone osvojil naslov prvaka. V derbiju je zagrebški Dinamo s Crveno zvezdo igral brez treh ključnih igralcev in reprezentantov (Stojiča, Katanca in Luliča) a je tako kot za pokal tudi za točke zmagal.
Strelca za Dinamo sta bila Čerin (zaigral je prvič po vrnitvi iz ZDA) in B. Cvetkovič, odlično pa sta igrala tudi Mlinarič in Pesek. Crvena zvezda ni igrala tako slabo, v polju je bila celo boljša, toda strelec zanjo je bil le Musemič. Partizan je do dveh točk prišel z goloma iz 11-me-trovke, strelec pa je bil obakrat Djel-maš. Sarajevo je doseglo en gol, toda sodnik ga je razveljavil, tako da zmaga Partizana le ni bila najbolj čista.
Na Reki sta se pomerili najuspešnejši moštvi spomladanskega dela prvenstva Rijeka in Vardar. Gladko so dobili domači, strelca pa sta bila Ma-terljan in Malbaša.
Novi zvezni kapetan Miljan Milja-nič je že začel k akcijami, 29. t. m. pa se bodo modri prvič predstavili v igri z izbranci novinarjev.
V	drugi zvezni ligi je Koper doma doživel bržkone usoden spodrsljaj s Proleterjem iz Zrenjanina, ki ga vodi znan zagovornik pressinga Milan Dju-ričič. Gostje so gol dosegli že v drugi minuti, Koperčani pa kljub številnim priložnostim niso izenačili, tekmo pa so končali z desetimi igralci, ker je bil izključen Vidakovič. Koprčani po v boju za obstanek še niso obupali, toda za obstanek bi morali zdaj dobiti vse tekme doma in dvakrat zma-
gati v gosteh, kar pa je realno zelo težko pričakovati. V derbiju slovenske nogometne lige sta vodilni Maribor in ljubljanska Olimpija za Bežigradom pred 1500 gledalcev igrala 0:0,
IZIDI 25. KOLA 1. ZNL: Dinamo (V) - Budućnost 1:2 (1:1), Osijek - Ve-lež 1:1 (1:0), Čelik - Sutjeska 2:1 (0:1), Vojvodina - Priština 3:2 (2:1), Partizan - Sarajevo 2:0 (0:0), Rijeka-Vardar 2:0 (2:0), Dinamo (Z) - Crvena zvezda 3:1 (1:0), Željezničar - Beograd 4:1 (2:0), Sloboda - Hajduk 0:0.
VRSTNI RED: Partizan 35, Crvena zvezda 32, Velež 29, Hajduk in Dinamo (Z) 27, Rijeka in Priština 26, Sloboda in Vardar 25, Sarajevo, Sutjeska in Dinamo (V) 24, Željezničar, Čelik in Osijek 23, Budućnost 21, Beograd 19, Vojvodina 17.
PRIHODNJE KOLO (27. t. m.): Sutjeska - Dinamo (V), Priština - Čelik, Sarajevo - Vojvodina, Velež - Partizan, Hajduk - Osijek, Budućnost - Rijeka, Vardar - Dinamo (Z), Crvena zvezda ~ željezničar, Beograd - Sloboda.
IZIDI 23. KOLA 2. ZVEZNE LIGE: Jedinstvo (Br) - Novi Sad 1:0 (1:0), Iskra - Jedinstvo (Bi) 4:2 (3:1), Ki-kinda - Gošk Jug 1:0 (1:0), Split - Vrbas 1:1 (1:0), Rudar - Famos 2:0 (2:0), Leotar - A1K 3:2 (1:1), Koper-Proleter 0:1 (0:1), Spartak - Zadar 2:1 (1:1), Šibenik - Borac 2:1 (2:0).
VRSTNI RED: Leotar in Spartak 33, Iskra 30, Šibenik, Proleter in Jedinstvo (Br) 26, Rudar 25, Novi Sad in Kikinda 22, Borac 21, Vrbas, Famos, Gošk Jug in Split 20, AIK 19, Jedinstvo (Bi) 18, Koper 17, Zadar 16.
PRIHODNJE KOLO (23. t. m.): Novi Sad - Šibenik, Borac - Spartak, Zadar - Koper, Proleter - Leotar, AIK -Rudar, Famos - Split, Vrbas - Kikinda, Gošk Jug - Iskra, Jedinstvo (Bi) -Jedinstvo (Br).
KOŠARKA: v osmini finala italijanskega prvoligaškega prvenstva
Prva presenečenja, že jutri povratna srečanja
V osmini finala končnic italijanskega košarkarskega prvoligaškega prvenstva, ki bi morala biti na papirju le gola formalnost, je že prišlo do nekaterih presenečenj, ki de-ihantirajo verodostojnost vrstnega reda regularnega dela prvenstva. Vsi 50 napovedali, da bo bolonjski Gra-narolo, navkljub slabi igri v »regular season«, med protagonisti »play-°tfa«, a varovanci trenerja Gambe so po porazu na domačih tleh z Ban-coromo pred izločitvijo, samo Ban-coroma pa pred preporodom, še bolj Presenetljiv pa je poraz Scavolinija v Pesaru proti SOverstonu, ki si je
le v zadnji sekudi regularnega dela prvenstva zagotovil obstanek v ligi.
Peterke iz A-2 lige so sicer po pričakovanju izgubile, a so potrdile, da med obema prvoligaškima konkurencama, vsaj kar zadeva vrh, vendarle ni takšne razlike. Fantoni se je odlično upiral Simacu, beneški Giorno pa je bil blizu senzacije v Cantuju, kjer je izgubil le z eno točko razlike. Glavna osebnost tekme je bil Dalipagič, ki je dosegel 42 točk. Slabše sta se odrezala Cortan in Yoga.
Skratka uvodna srečanja končnice so potrdila nepredvidljivost takšne-
ga sistema tekmovanja, kar pa mu daje še poseben čar. V jutrišnjih povratnih srečanjih osmine finala bi lahko prišlo še do kakega velikega presenečenja. Vtis je, da bo v marsikaterem primeru potrebna tretja tekma.
VČERAJŠNJI IZIDI OSMINE FINALA (v oklepaju najboljša strelca vsake ekipe) Simac (Shoene 25, Hen-derson 24) - Fantoni (Wright 36, Lorenzon 24) 98:86. Arexons (Riva 39, Gay 20) - Giorno (Dalipagič 42, Alien 24) 91:90. Divarese (Thompson ih Sacchetti 23) - Allibert (Sapple-
ton 17, Rolle 16) 94:85. Mobilgirgi (Oscar 25, Lopez 20) - Yoga (J. Douglas 21, L. Douglas 17) 91:70. Bertoni (May 31, Savio 26) - Caftan (Restani 30, McNamara 18) 103:87. Scavolini (Costa 24, Fredrick 22) -Silverstone (Branson 30, Brown 27) 91:96; Marr (Johnson 30, Dai Seno 19) - Riunite (Morse 31, Brumatti 17) 96:79.
TAKO JUTRI
Giorno - Arexons; Fantoni - Simac; Allibert - Divarese; Yoga -Mobilgirgi; Cortan - Bertoni ; Silverstone - Scavolini; Riunite - Marr; Bancoroma - Granarolo.
Košarka: jugoslovansko prvenstvo
Drevi druga tekma Zadar-Cibona
ZADAR — Drevi ob 20. uri bo druga finalna tekma končnice jugoslovanskega košarkarskega prvenstva med Zadrom in zagrebško Cibono.
V	soboto v prvem srečanju v Zagrebu so zmagali domači košarkarji s 84:70, in to ne brez težav. Drevi je torej pričakovati ogorčen boj. Za-drčani so se v Zagrebu izkazali predvsem zaradi dobre obrambe in prav na to orožje zopet računajo danes Djurovicevi varovanci.
V	primeru, da bi Zadar danes zmagal, za določitev državnega prvaka, bi bilo potrebno tretje in odločilno srečanje med tema ekipama v soboto v Zagrebu.
ODBOJKA: zenska B liga: slavje Mobilcataloga
Pordenoncanke nepremagane
TAKO V DRUGI 2ENSKI ITALIJANSKI LIGI
IZIDI ZADNJEGA KOLA Tregarofani Padava - MEBLO 1:3 (8:15, 14:16, 15:13, 6:15); MabUcata-logo Pordenone - Volley Conegliano 3:0 (15:10, 15:11, 15:11); Estense Ferrara - Nervesa0:3 (6:15, 12:15, 11:15); OMA Armes Trst - Volpe Flesso 3:0 (15:9, 16:14, 15:5); Mogliano Veneto -Fiamma Vicenza 3:1	(15:9,	8:15,
15:8, 15:7); Spinea - Fratte 1:3 (15:3, 11:15, 14:16, 13:15).
Pordenone napreduje v A-2 ligo, Nervosa na kvalifikacije za A-2 ligo. V C:1 ligo izpadejo Spinea, Vicenza in
Fratte, OMA Armes na kvalifikacije za obstanek.
KONČNA LESTVICA Pordenone	22	22	0	66:11	1099: 646	44
Nervesa	22	20	2	62:16	1083 : 773	40
MEBLO	22	13	9	46:33	1021: 904	26
Mogliano	22	13	9	43:37	987 : 936	26
Padova	22	11	11	47:43	1107:1059	22
V. Fiesso	22	10	12	38:41	902: 980	20
Conegliano	22	9	13	38:49	974:1074	18
Ferrara	22	9	13	33:50	913:1076	18
Oma Armes 22	8	14	34:35	901:1045	16
Fratte	22	8	14	33:49	872:1041	16
Vicenza	22	5	17	30:56	955:10%	10
Spinea	22	4	18	21:61	929:1112	8
KONČNA LESTVICA UČINKOVITOSTI: Elena Maver 133, Ljiljana Markovič 121, Lajris Žerjal 116, Cirila Kralj 108, Vesna Klemše 64, Mira Grgič 37, Neva Grgič 33, Martina Ukmar 13, Sandra Foraus 10, Aleksandra Pertot 9, Erika Garbini 5, Ivana Venier 3.
Mobilcatalogo iz Pordenona tudi j,, v zadnjem kolu letošnje ženske odbojkarske B Uge ni okusil poraza in je tako sklenil tekmovanje nepremagan, kar najbolje priča o njegovi absolutni premoči. Pordenoncanke so bile res pravi stroj, zmlele so prav vse svoje nasprotnike in povsem v skladu s predprvenstveniini napovedmi zlahka iztržile vozovnico za A-2 Ugo, v kateri bi lahko s svojim izrednim tehnično - telesnim potencialom in ob verjetni okrepitvi tuje narodnosti prijetno presenetile, čeprav ni letos naletela na kdove kako moč-
*«no konkurenco.
Zmagovita pot Pordenončank je 'krivično zameglila prvenstveni uspeh Nervese, ki pa je vredna pozornosti skoraj v enaki meri, saj je izgubila le oba neposredna dvoboja. Že sedaj se ta ekipa kandidira za prvo mesto v sezoni 1986 - 1987, saj je težko pričakovati, da bi v višjo Ugo prišla že letos preko kvalifikacij.
Za tema ekipama zeva globoka praznina 14 točk, na tretjem mestu pa sta Meblo in MogUano, le da ima naša ekipa boljši količnik v nizih. Uvrstitev združene ekipe je po-
Elena Maver (Meblo) vsem zaslužena, saj so naše igralke v teku prvenstva dokazale, da so resnično tretaja sila in te ocene ne morejo skaziti nekateri težki spodrsljaji proti objektivno slabšim na-sprot nikom.
V na koncu izredno izenačenem boju za obstanek so jo skupile ekipe, ki so v manjšem tonu odigrale prvi del prvenstva. Plačale so začetne spodrsljaje in le Spinea ter morda Vicenza sta bili resnično slabši.
Meblov mestni tekmec Armes si je v zadnjem hipu že drugo leto zapored priboril pravico do nastopa na kvalifikacijah za obstanek, kar skoraj gotovo pomeni, da bodo Tržačanke ohranile status drugoUgaša, saj njihov nasprotnik iz C-l Uge (AUSA Pav Cervignano?) ne bi smel biti pretirano močan.
Košarkarsko promocijsko prvenstvo na Tržaškem
Kontovelci v končnici za D ligo
Kontovelov košarkar GrUanc
Z lepo zmago proti Libertasu si je Kontovel Electronic shop zaradi boljše razlike v sklpnem seštevku košev v primerjavi z Intermuggio (medsebojni obračun je 1:1 ob enaki koš razliki) prav v zadnjem kolu zagotovil končno četrto mesto in hkrati pravico do nastopa v končnici za napredovanje v D Ugo, kjer se bo v polfinalu po vsej verjetnosti pomeril s ScogUettom, ki bi moral tudi po odigranju zaostaUh tekem ostati na prvem mestu.
Prav zaradi nepopolnosti lestvice je položaj na dnu tudi po zadnjem kolu še precej nejasen. Teoretsko so Breg Adriatherm, Lavoratori del Porto in Saba izpadU, toda, kot smo že večkrat poudariU, 10. mesto še dopušča kakšno upanje, ki je vezano na usodo tržaških ekip v D Ugi (Bar-colana je v nedeljo zmagala!). Zato bosta lahko o končnem vrstnem re-
TAKO V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU NA TRŽAŠKEM
IZIDI ZADNJEGA KOLA
Ferroviario - Bor Radenska	114:108
Libertas - Kontovel. EL shop	77:89
Breg Adriatherm - Intermuggia 72:73 Santos - Lav. Porto	65:70
Fruttetna - Alabarda	91:113
Scoglietto - Saba	107:65
ZAOSTALA SREČANJA
Saba - Breg Adriatherm; Fruttetna -Saba; Lav. Porto - Bor Radenska; A-labarda - Ferroviario.
LESTVICA
Scoglietto	22
Alabarda	21
Libertas	22
Kontovel El. shop	22
Intermuggia	22
Fruttetna	21
Ferroviario	21
Bor Radenska	21
Santos	22
Breg Adriatherm	21
Lav. Porto	21
Saba	20
17 5 1847:1625 34 16 5 1876.1725 32 15 7 1866:1704 30 13 9 1812:1706 26 13 9 1743:1741 26 11 10 1750:1706 22 10 11 1860:1791 20 9 12 1788:1826 18 9 13 1670:1703 18 7 14 1582:1743 14 7 14 1482:1677 14 2 18 1442:1747 4
STRELCI NAŠIH EKIP: Pregare (Bor Radenska) 506; Korošec (Bor Radenska) 421; Mezza villa (Breg Adriatherm) 337; Starc (Kontovel Electron-nic shop) 336; Zobec (Breg Adriatherm) 301; Štoka (Kontovel Electronic shop) 295; Grilanc (Kontovel Electronic shop) 270; R. Žerjal (Breg Adriatherm) 251; Vremec (Kontovel Electronic skop) 250; Kojanec (Kontovel Electronic shop) 203.
du pri dnu odločaU zaostah tekmi med Sabo in Bregom Adriatherm ter med Lavoratori del Porto in Borom Radenska.
Borovci imajo kljub sobotnemu porazu v neposrednem srečanju še nekaj možnosti, da spodrinejo Ferroviario s končnega sedmega mesta, saj imajo s to ekipo boljšo koš razliko v medsebojnih srečanjih ob e-nakem številu zmag. Sicer morata tako Radenska kot Ferroviario odigrati še eno zaostalo srečanje.
Libertas - Kontovel Electronic shop 77:89 (36:48)
KONTOVEL: Ban, Grilanc 12, Ušaj, Vremec 10, Štoka 16, Kojanec 8, Lisjak, Čuk 6, Starc 30, Sedmak 5.
METI ZA 3 TOČKE: Starc 3.
V	zelo pomembni tekmi so Kontovelci slavili neprecenljivo zmago. Proti tretjeuvrščeni ekipi Libertas so Kontovelci zaigrali odlično in so tako do-segU cilj, ki so si ga zastavili v začetku prvenstva.
Začetek je bil zelo izenačen, v 10. minuti prvega polčasa so Kontovelci zaigrali odločneje in si tako priigrali rahlo prednost, ki so jo nato večali vse do konca prvega polčasa. V drugem polčasu so Kontovelci ohranUi mirne živce in so tako povečali vodstvo celo na 21 točk, v 7. mm. 60:39. Tekmo so potem plavi zlahka kontrolirali in le v zadnjih minutah je nasprotnikom uspelo ublažiti poraz.
V	Kontovelovih vrstah so tokrat vsi zadovoljili, presenetil je Sedmak, izstopal pa je vsekakor Štoka. (D. S.)
V moški odbojkarski C-2 ligi
Olympia Terpin že na varnem
Pripravil G. FURLANIČ
V	zadnjem 22. kolu bo v moški C-2 ligi padla končna odločitev glede osvojitve drugega mesta na končni lestvici in napredovanja (skupaj s CUS) v višjo C-l ligo. Velika tekmeca za drugo stopničko sta Inter 1904 iz Trsta in štandreški Val, ki je v soboto v domači telovadnici premagal Tržačane. Pred zadnjim nastopom imata obe šesterki enako točk (26) a razlika v setih je občutno v korist Interja. Slovenski odbojkarji morajo v soboto premagati skromni Vivil pred domačimi gledalci, Inter pa mora izgubiti v mestnem derbiju z Nuovo Pallavolo. Drugih možnih kombinacij ni. Naj omenimo, da je hiter v prvem delu prvenstva izgubil doma z Nuovo Pallavolo s 3:2, Štandrežci pa so z Vi-vilam slavili v gosteh s 3:1.
Goriška Olympia Terpin si je s prepričljivo zmago v Vidmu zagotovila obstanek, ne glede na izid zadnjega srečanja v Trstu z Rozzolom. Tudi, če Špacapan in tovariši izgubijo s 3:0, imajo boljši količnik v nizih. V nižjo ligo se bodo selili Volley Bali iz Vidma, Vivil in kot rečeno Rozzol. Ob tem, da ima Val še možnost za kakovostni skok, so vse tri slovenske šesterke dosegle več kot dober uspeh, saj bodo tudi v prihodnjem letu nastopale v tej konkurenci. Le škoda, da je Bor JIK banka potegnil krajši konec z nekaterimi slabšimi nasprotniki
V	ženski C-2 ligi je neodločena bitka samo za vrh lestvice. Za prvi dve mesti ostajajo še naprej trije kandidati. Nekaj zapletov je še možnih v ogorčenem boju za obstanek, ker sta med tremi ekipami (med katerimi bo potrebno poiskati petega kandidata za selitev v nižjo ligo) samo dve točki razlike.
Tudi v moški D ligi so na vrhu tri šesterke, ki imajo možnost kakovostnega skoka. Poleg zmagovalca v neposrednem obračunu — Sikkens: Libertas Turjak, je tretji možni kandidat Julia Auto Tomana, če seveda zmaga na gostovanju v Trstu. V ogorčeni bitki za obstanek v soboto igra za Val tudi Naš prapor, ki bo gostil velikega tekmeca Štandrežcev za obstanek — Pastificia Criscija iz Gorice. Pred zadnjim nastopom ima Val 2 točki več, a občutno slabši količnik v nizih.
Če mladi slovenski odbojkarji Vala izgubijo in goriški tekmec zmaga, Štandrežci izpadejo iz lige.
V	ženski D ligi bo zadnje kolo le gola formalnost. Do sprememb lahko pride samo v sredini lestvice, na vrhu in začelju pa ne, za Kontovelke pa bi bilo boljše, da bi ohranile 7. mesto, s čimer bi bile na varnem tudi pred morebitnimi zapleti v zvezi z izpadi iz višjih lig.
MOŠKA C-2 LIGA
IZIDI 21. KOLA
Nuova Pallavolo Trst - Libertas Sa-cile 3:2; Val Štandrež - Inter 1904
Trst 3:1; Volley Bali Maniago - Vivil 3:0; Rozzol Trst - CUS Trst 1:3; Volley Bali Videm - Olympia Terpin Gorica 0:3 (Bor JIK banka ni igral).
LESTVICA
CUS Trst	19	15	4 49:26	30
Inter 1904	19	13	6 47:26	26
Val	19	13	6 42:29	26
Nuova Pali.	Trst 19	12	7 44:32	24
Bor JIK banka	19	12	7	42:34	24
Volley Maniago	19	11	8	40:33	22
Libertas Sacile	20	11	9	44:36	22
Olympia Terpin	19	7	12	33:41	14
Rozzol Trst	19	6	13 31:46	12
Vivil	19	3	16 20:52	6
Volley Videm	19	2	17 15:52	4
ZADNJE KOLO (26. 4.)
Volley Bali Videm - Bor JIK banka; Rozzol Trst - Olympia Terpin; Volley Bali Maniago - CUS Trst; Val -Vivil; Nuova Pallavolo Trst - Inter (počiva Libertas Sacile).
ŽENSKA C-2 LIGA
IZIDI 21. KOLA
Fontanafredda - Bor Friujexport 0:3; Sangiorgina - Sloga 3:1; Ceramiche d’Arte - Gorian Tržič 3:0; Virtus Vigonovo - Foce Colori Latisana 2:3; Libertas Krmin - Celinia Maniago 1:3; Sovodnje Centralsped - Killjoy Trst 3:1 (Pastificio Crisci iz Gorice ni igral).
LESTVICA
Sangiorgina	19	17	2	55:14	34
Celinia	19	17	2	51:19	34
Colori Latisana	19	16	3	52:18	32
Bor Friulexport	20	14	6	48:32	28
Pastificio Crisci	19	11	8	40:38	22
Gorian Tržič	20	11	9	44:32	22
Virtus Vigonovo	19	9	10	39:35	18
Libertas Krmin	20	9	11	33:42	18
Ceramiche d’Arte	19	8	11	33:42	16
Sloga	20	6	14	27:50	12
Sovodnje Central.	20	4	16	21:52	8
Fontanafredda	19	2	17	16:52	4
Killjoy Trst	19	2	17	15:52	4
PRIHODNJE KOLO (26. in 27. 4.)
Pastificio Crisci - Sovodnje Centralsped; Killjoy Trst - Libertas Krmin; Cehnia - Virtus Vigonovo; Colori Latisana - Ceramiche d’Arte; Gorian Tržič - Sangiorgina; Sloga - Fontanafredda (počiva Bor Friulexport).
MOŠKA D LIGA
IZIDI 21. KOLA
Sikkens Trst - Fincantieri Tržič 3:1; Val štandrež - Libertas Turjak 0:3; CG San Sergio - Katalan Trst 2:3; Naš prapor - Julia Auto Torriana 0:3; Pallavolo Grado - Pallavolo Mossa 0:3 (Pastificio Crisci iz Gorice ni igral).
LESTVICA
Sikkens Trst	19
Libertas Turjak	19
Julia Auto Torriana 19 San Sergio	19
Katalan Trst	19
Fincantieri Tržič	19
Pallavolo Mossa	20
Val Štandrež	19
Pastificio Crisci	19
Pallavolo Grado	19
Naš prapor	19
2	52:21 34
3	52:16 32 3 50:18 32
8	42:32 22
9	45:35 20
10	34:42
11	32:41
12	29:46 7 12 34:43 2 17 14:53 1 18 19:56
18
18
14
12
4
2
ZADNJE KOLO (26. 4.)
Naš prapor - Pastificio Crisci; San Sergio - Julia Auto Torriana; Val Štandrež - Katalan Trst; Sikkens. Trst - Libertas Turjak; Fincantieri Tržič - Pallavolo Grado (počiva Pallavolo Mossa).
ŽENSKA D LIGA
IZIDI 21. KOLA
Canon Tržič - Intrepida 3:1; Carri-doni - Breg Agrar 2:3; CUS Trst -Dom Agorest 3:0; Le Volpi - Nuova Pallavolo Trst 3:2; Pieris - Kontovel Electronic shop 3:0 (Sloga ni igrala).
LESTVICA
Canon Tržič	19
Pieris	19
Corridoni	19
CUS Trst	19
Dom Agorest	19
Breg Agrar	19
Kontovel El. shop 19 Nuova Pali. Trst 19 Le Volpi	19
Sloga	19
Intrepida	20
2 52:26 34 4 49:16 30
7	44:31 24
8	44:32 22 8 40:36 22 8 43:39 22
11 38:40 16 8 11 34:42 16 6 13 32:47 12 4 15 20:51 8 2 18 19:55 4
ZADNJE KOLO (26. 4.)
Pieris - Sloga; Le Volpi - Kontovel Electronic shop; CUS Trst - Nuova Pallavolo Trst; Corridoni - Dom Agorest; Canon Tržič - Breg Agrar (počiva Intrepida).
Na pokrajinskem prvenstvu v kotalkanju
Katja Tommasi prvakinja
Katja Tommasi je pokrajinska prvakinja v kotalkanju. Članica društva Vipava s Peči si je naslov zagotovila drugič zapored in s tem potrdila, da je med najboljšimi kotalkaricami v deželi. Njih uspeh pa potrjuje tudi kakovost pečanskega društva, ki je v zadnjih letih beležilo vrsto uspehov tudi v državnem merilu.
Pokrajinsko tekmovanje se je odvijalo v soboto in nedeljo v telovadnici
v Dohni Koma, kjer se je zbralo veliko nastopajočih v predstavništvu šestih društev.
Katja Tommasi si je s tem uspehom priborila možnost, da sodeluje na deželnem finalu, ki bo 7. in 8. junija v Pierisu.
Kar zadeva pokrajinsko tekmovanje, naj povemo, da je v kategoriji ju-niork sodelovala tudi Valentina Flo-renin, ki je zasedla 16. mesto.
obvestila
ŠD KONTOVEL
vabi vse člane in športnike na občni zbor, ki bo jutri, 23. t. m., ob 20.30 na Kontovelu. Dnevni reo: o-tvoritev in pozdravi, poročila, diskusija, razno.
ŠD BREG — SMUČARSKA SEKCIJA vabi na »mini večerjo« v društveni gostilni v Dolini dne 24. t. m. Prijave v gostilni sami do 23. t. m.
SK DEVIN
vabi na 12. REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v četrtek, 24. t. m., ob 20. uri v dvorani L Gruden v Nabrežini. Dnevni red: predsedniško, tajniško in blagajniško poročilo, razrešnica, pozdravi gostov, volitve, razprava.
TENIŠKA SEKCIJA GAJE sporoča, da se bodo ta teden nadaljevali tečaji, Id so bili prekinjeni zaradi slabega vremena.
Z občnih zborov naših športnih društev
V tem mesecu se občni zbori naših športnih društev vrstijo kot na tekočem traku. Z zadovoljstvom smo lahko ugotovili, da se je »letnih obračunov« društev udeležilo veliko število članov, kar kaže, da jim je usoda društva še kako pri srcu.
Na slikah: zgoraj levo: številni člani na občnem zboru ŠD Primorec v Trebčah; zgoraj desno: z občnega zbora SPDT; spodaj levo: predsednik Igor čuk podaja svoje poročilo na občnem zboru ŠD Breg.
V zvezi s preiskavo o črnih stavah
NOGOMET: v nedeljskem 27. kolu 2. amaterske lige
Vesno oškodoval sodnik, Zarja skronma
Danes nova
TURIN — Namestnik državnega pravdnika Giuseppe Marabotto bo danes nadaljeval z zasliševanjem aretirancev v zvezi s preiskavo o črnih stavah. Na vrsti bo najprej Nicola Triglia, bivši inšpektor igralnice v Saint Vincentu, ki je bil ob izbruhu škandala o črnih stavah že v zaporu, ker naj bi bil vpleten v prekupčevanja z mamili. Za Triglio bo zaslišal Paola Di Roso, funkcionarja Bance d’Italia v Pescari.
Marabotto je včeraj zanikal, da bi podvzel kakšne nove ukrepe ali naslovil nova sodna obvestila ali zaporne naloge in seveda ni dal nobene podrobnosti o dosedanji preiskavi.
Rešen problem nagrad za »azzurre« v Mehiki
MILAN — Na včerajšnjem sestanku med Sordillom in delegacijo igral-cev (prisoten je bil tudi Bearzot)
zasliševanja
so rešili vprašanje nagrad za igralce italijanske nogometne reprezentance na bližnjem svetovnem prvenstvu v Mehiki. Podrobnosti sporazuma niso javili.
Znova Michael Spinks
LAS VEGAS — Američan Michael Spinks je tudi v povratnem srečanju za svetovni boksarski naslov v težki kategoriji (verzija IBF) premagal rojaka Larryja Holmsa, in sicer po točkah v 15 krogih.
Pizzolato tretji
NEW YORK — Orlando Pizzolato je na maratonskem teku v Bostonu zasedel tretje mesto. Zmagal je Avstralec De Castella s časom 2.07'50” pred Kanadčanom Boileujem. Med ženskami se je uveljavila Norvežanka Kristiansenova.
Opicina - Vesna 0:0
VESNA: Negrini, N. Sedmak, Pisani, Verbich, Penco, Pipan, R. Can-dotti, Potasso, Bruno, F. Candotti, Pichierri (v d. p. Jerman).
Kriška Vesna je v kritični tekmi z Opicino iztržila točko. V nedeljo pa je bil glavni protagonist prav gotovo sodnik, ki je predvsem Križane hudo oškodoval. Igra je bila vseskozi zelo groba in raztrgana, saj so se igralci, predvsem na sredini, vedli zelo nešportno, tako da je moral sodnik zaradi hudih prekrškov izključiti najprej bivšega člana Vesne Vecchi ja, nato pa še Verbicha. Obe ekipi sta tako nadaljevali tekmo z igralcem manj.
Vesna je bila vsekakor prisebnej-ša od domačinov, saj je ustvarila vrsto nevarnih akcij in celo povedla z Robertom Candottijem, vendar je sodnik zaradi neobstoječega pre-
krška zadetek nerazumljivo razveljavil. Svoje pristransko sojenje je nato kronal z nedosojeno enajstmetrovko, potem ko je branilec Opicine v kazenskem prostoru žogo vidno zaustavil z roko.
O kaki igri zatem ne moremo govoriti, ker se igralci niso več zavzemali za lep nogomet, ampak predvsem za to, kako bi nasprotnika grobo zaustavili. Pri tem je bila sicer najbolj oškodovana prav Vesna, saj ji je sodnik nepošteno odvzel zmago in nasploh znatno px>gojeval celotni potek srečanja. (Andrej Kostnapfel)
Zarja — Muggesana	0:0
ZARJA: Racman, Terčon, Tognetti, Gotti, Borelli, D. Fonda (v d. p. A. Ražem), E. Fonda, Bon, Zeugna, Sui-čič, Sossi.
MUGGESANA:	D’Orlando, Noto,
Paolich, Ceppi, Angelini, Gandolfo,
Mondo, Vascotto, Pribaz, Depase, De Rossi.
SODNIK: Somma iz Vidma.
Tekma med Zarjo in Muggesano tokrat ni izpolnila pričakovanj, saj sta obe ekipi zaigrali dokaj sproščeno, ne da bi se preveč pxjtrudili. To velja predvsem za Zarjo, ki ni zaigrala na najvišjem nivoju, saj se je pretežno branila in le pwredkoma pwskusala v protinapadih presenetiti obrambo gostov. Prav gostje so v prvem piolčasu imeli nekaj več od igre, saj se je morala Zarja srčno boriti, da je zaustavila njihove nevarne napade.
V drugem piolčasu se je igra popolnoma umirila, saj sta bili ekipi zadovoljni s točko, tako da so se gledalci do konca tekme zelo dolgočasili. Omeniti moramo, da sta tokrat v vrstah Zarje nastopila dva mlada i-gralca: Zeugna in A. Ražem in da sta dobro opravila svojo nalogo. (Big)
NOGOMET: po zmagi proti Bregu v zadnjem kolu 3. AL na Tržaškem (skupina M)
Primorje si je zagotovilo prestop v 2. amatersko ligo
Primorje - Breg^ 3:0 (3:0)
STRELCA za Primorje: Starc (2), Pase on.
PRIMORJE: Micor, Lombardo, Ro-jac, Milani, Samese, Manzm, Starc, Livan (Husu), D. Olivo, Antoni, S. Olivo, Pascon.
BREG: Hrvatin, Crevatin, Pavletič (Pul). Germani, Paoli, Olemk, Zonta, Corbatti, Albertini (Jež), Klun, Strnad.
V	tem zadnjem kolu je proseško Primorje z zmago proti Bregu obdržalo točki prrednosti pred Krasom m prestopilo v drugo amatersko ligo.
Tekma se je odločila v prvem px)l-času. Domači so imeli terensko premoč in so s hitrimi akcijami spravljali v težave Bregovo obrambo. Do purvega zadetka je pirišlo v piolovici prvega px>lčasa, ko je Pascon z zelo močnim in natančnim strelom po podaji Starca premagal Hrvatina.
Še posebno učinkoviti so bili hitri protinapadi Primorja. Vratar Brega Hrvatin je sicer nekajkrat odlično posegel, nič pa ni mogel, da bi preprečil drugi in tretji gol Starca, ki je prvič odlično skočil z glavo, drugič p>a p» zelo pjametni pxxlaji Livana presenetil obrambo gostov.
Brežam so s svoje strani spravili v težave domačine z nekaterimi akcijami in še pjosebno s skoki z glavo, a vratar Micor se je moral le enkrat resneje ppotruditi, ko je izpod nog napadalca gostov iztrgal zelo nevarno žogo.
V	drugem polčasu je bila tekma PJanj zanimiva. Strne je zadel vrat-
nico in bil tudi nevaren, toda rezultat se ni spremenil. Zaslužena zmaga Primorja torej in seveda zelo veliko veselje vseh igralcev in gledalcev.
(Š. M.)
CUS — Kras	0:5 (0:2)
STRELCI: v 23. in 90. min. Košuta, v 30. Demeglio, v 62. min. Granata, v 68. min. Terčon.
KRAS: Mezzavila, Sugan, Gnezda Villalta, Škabar, Cinque, Granata (v 65. min. Terčon), Puntar (v 60. min. Purič), Demeglio, Škerk, Košuta.
Kras je v nedeljo pospravil prvo izdatnejšo zmago v letošnjem pjrven-stvu, kar pa je bilo veliko premalo, da bi na lestvici dohitel vodilno Pri-rnorje. i11 se tako mora zadovoljiti s končnim 2. mestom v skupini ter ga sedaj čakajo dodatne kvalifikacijske tekme za morebitni prestop v 2. a-matersko ligo.
Krasovi nogometaši so v nedeljo stalno napadali, resnešjih priložnosti pa si niso ustvarili, dokler ni Košuta px)vedel. Na zelo majhnem igrišču je Škabar pn-ed lastnim kazenskim prostorom daleč v pxilje odbil žogo, do nje je prišel Košuta, ki je z diagonalnim strelom prvič premagal domačega vratarja. Drugi gol je bil zelo podoben prvemu, le da je žogo odbil Puntar, Demeglio pa je bil strelec.
Domačini so v vsem srečanju imeli le dve priložnosti, prvič pa je posredoval vratar Mezzavilla, drugič pa, ko je bil slednji že premagan, je na sami gol črti žogo odbil branilec Cin-
que. Strelec tretjega zadetka je bil Granada, mladi Terčon, ki je vstopil na igrišče le tri minute prej, se je lep» izkazal in kronal svoj trud s četrtim golom. Bil pa je tudi najzaslužnejši za zadnji zadetek, saj je iz zelo pxrvoljnega položaja nesebično podal Košuti, ki je brez težav spravil žogo v nezavarovano mrežo. (Z. S.)
Gaja - Campanelle 3:2	(0:2)
GAJA: Zemanek, Stranščak, Kalc, M. Rismondo, Gabrielli, B. Rismon-do (v 46. min. Bačer), B. Grgič, Vi-viani (v 46. min. Pečar), Somma, Vrše, Alfieri.
STRELCI za Gajo: Somma, Vrše, Pečar.
V zadnji prvenstveni tekmi je Gaja prikazala dobro igro, čeprav je v prvem polčasu izgubljala z 2:0. Gajevci so z dopadljivo igro v drugem polčasu najprej nadoknadili zamujeno in nato še zmagali.
Tekma se je odvijala predvsem na sredini. V prvem polčasu so »zeleno-rumeni« napadali, vendar niso prišli do gola, tako da so gostje nepričakovano povedli in nekaj minut zatem še podvojili.
Zgledalo je, da bodo Campanelle visoko premagale domačo enajsterico, toda »zeleno-rumeni« so se v drugem polčasu le nekako prebudili in kmalu zmanjšali zaostanek s Sommo. V 20. min. je Gaja končno remizirala z lepim golom Vršeta z glavo. Manjkalo je še nekaj minut do konca, ko je Pečar Gaji priboril zmago
in s tem tudi peto mesto na lestvici.
Moramo reči, da so bili padriško-gropajski nogometaši v zadnjih tekmah zares v formi (ne kot v prvem delu prvenstva). Omenih bi še, da je bil tokrat Alfieri najboljši mož na igrišču, predvsem na sredini. (Kalc)
Primorec - San Marco 3:1 (1:0)
PRIMOREC: Leone, Carota, Can-ziani, Florean, lannarelli, M. Kralj, E. Kralj, Milkovič, B. Kralj (od 78. mni. Borelli), Husu, Fachin.
STRELCA za Primorec : Husu v 18. min. (11-metrovka) in 65. min. Fachin v 76. min.
S prepričljivo zmago v zadnji prvenstveni teltmi se je Primorec dostojno poslovil od domačih navijačev in zelo lepo zaključil sezono, v kateri bi z večjo mero športne sreče lahko resnejše upal na morebitni prestop v višjo ligo.
Tekma kot taka je še enkrat pokazala boljšo tehnično in atletsko pripravo Trebencev, ki so od vsega začetka potisnili goste v obrambo. Pri-morčevi napadalci so tudi natančno streljali, a zaradi ključnih posegov zanesljivega vratarja gostov ni bil rezultat v njihovo korist še višji. Morda prav zaradi tega, ker rezultat ni imel velikega pomena, so bili igralci bolj sproščeni in smo prisostvovali prav lepri igri.
Sicer je Primorec še kar zanesljivo igral skozi vse prvenstvo, ki je bilo zelo pozitivno, z izjemo dveh ključnih porazov z Gajo in Unionom.
(M. Kralj)
NOGOMET: v zadnjem kolu 3. AL na Goriškem
Remi Sovodenj in poraz Mladosti
JADRANJE: CONSKO PRVENSTVO
Odlični uvrstitvi Sireninih članov
V	organizaciji jadralnega kluba Circolo nautico S. Margherita Caorle je bila v nedeljo prva regata, veljavna za prvenstvo 11. cone za razreda ev-ropa in laser. Na regati sta nastopila uidi predstavnika TPK Sirena Ariana Bogateč in Maksi Ferfolja, ki sta se res dobro odrezala.
Tekmovalci so opravili dve preizkušnji. V prvi je bil veter precej neugoden, saj je stalno spreminjal smer, kar se v drugi ni dogajalo.
Ariana Bogateč je nastopila v razredu evropa in je v prvi regati pristala na 4. mestu, v drugi pja je bila erhična prva. Končni vrstni red: 1. Spanghero (Svoc); 2. Bogateč (Sire-na); 3. Jančar (Svoc).
V	razredu laser se je Ferfolja v Prvi preizkušnji uvrstil na 6. mesto, se bolj soliden je bil v drugi, ko je Pristal na drugem. Končni vrstni red: L Bressan (CN S. Margherita), 2. Bressan (CN S. Margherita), 3. Ferfolja.
Na tekmovanju je sodelovalo 8 druš-tev iz 11. cone.
Tenis v Portorožu
PORTOROŽ — Na teniških igriščih v „ Luciji ob portoroški marini se je včeraj pričel teniški turnir v okviru senje mednarodnih turnirjev »Istrske nviere«, na katerem je v kvalifika-pBah startalo 64 igralcev iz 22 držav, Ju se potegujejo za 8 mest na glavnem turnirju, ki se prične jutri. Po treh tur n'rJib. (Opatija, Vrsar in Umag) v skupni uvrstitvi vodi lanskoletni zmagovalec Portoroža Italijan Armellini, v včerajšnjem prvem kolu so zmagali vsi favoriti, na žalost pa so se od tur-nirJa Poslovili vsi slovenski igralci, "*2. R°g. Podgornik in Vatovec tz Portoroža. (Kreft)
Medea -- Sovodnje 2:2 (0:1)
STRELEC za Sovodnje: Florenin (2)
SOVODNJE: Gergolet, Hmeljak, Vižintin, Bicciato, Marson, Florenin, Sambo, čevdek, Gomišček, M. in A. Fajt, Gergolet.
Sovodenjci so v nedeljo zaključili prvenstvo še z enim pozitivnim rezultatom. Tokrat so izenačili v Medei in si tako pridobih še dodatno točko, tako da zasedajo končno 5. mesto, kar pomeni tudi pozitiven končni o-bračun za ekipo, ki si je pred začetkom porvenstva obetala, da poseže po višjih mestih lestvice.
Glede nedeljske tekme lahko trdimo, da bi »belo-modri« lahko odnesli kar obe točki, saj so imeli res veliko priložnost, da si priborijo zmago. Poleg Floreninovega zadetka so Mar-sonovi varovanci v pmvem delu igre imeli na razpolago še 11-metrovko, ki pa so jo s čavdekom zapravili. Pri rezultatu 2:0 bi bil verjetno rezultat
že zapečaten.
Naprako so seveda domačini spretno izrabili, saj so najprej izenačili in nato še povedli. Šele tedaj so se Sovodenjci spot prebudili in zaigrali kot v prvem polčasu. Sad dobre in učinkovite igre je bil še drugi Floreninov gol, ki je rezultat zapečatil na 2:2.
(P. D
Mladost — Romana 0:1 (0:0)
MLADOST: Zanier, Lakovič, Pahor, -F. Devetak, D. Devetak, Frandolič, Lovrenčič, Sclausero, Delutti, Cianci, Argentin (Kosič).
Kraševci so zaključili letošnje prvenstvo s porazom, ki so ga doživeh pred domačim občinstvom. Tekma za lestvico ni imela nobenega pomena in tudi igralci niso mogli biti mo tivirani, a so vseeno prikazali dopadljivo igro z nekaterimi lepimi priložnostmi. Srečanje je bilo tako precej živahno in na koncu je zmagalo moš-
tvo, ki je znalo konkretizirati svoje priložnosti.
Če ocenimo letošnjo sezono Ferleti-čevih varovancev, lahko rečemo, da glede osvojenih točk gotovo ni bila polna uspehov, glede igre pa si vsaj v nekaterih tekmah igralci verjetno nimajo kaj očitati. V vrste prve ekipe se je namreč vključilo nekaj zelo perspektivnih igralcev, na katerih bo verjetno moštvo slonelo v bodočem prvenstvu. (Zvonko Frandolič)
NOGOMET: meddeželna liga
Pozitivna serija Gorizie se nadaljuje
Gorizia — Passirio 2:2 (1:2)
GORIZIA: Briško, Gruzzolo (Rugo), Fierro, Bertolutti, Macuglia, Grillo, Dreolini (Brugnolo), Giacometti, Gropip, Beltrame, Voljč.
STRELCA za Gorizio: Voljč in Bertolutti.
Gorizia nadaljuje s svojo pozitivno serijo v drugem delu prvenstva. Proti meranskemu Passiriu pa so se Fe-delejevi varovanci morah precej potruditi, da so iztržili remi, čeprav velja omeniti, da so v drugem polčasu imeli nekaj dobrih priložnosti, da bi dosegli kakšen zadetek več.
LESTVICA: Chievo 42, Bussano 40, Valdagno 34, Pescantina 33, Tombolo in Benacense 32, Gorizia in Opitergi-na 30, Cittadella 29, Fontanafredda 28, Coneghano 26, Passirio 25, Vittorio Veneto 24, Manzanese 22, Rovereto 11, Trivignano 10.
PRIHODNJE KOLO (27. 4) : Chievo - Gorizia.
Kras Trimac se je poslovil s porazom
Kras Trimac — Pallamano Spilimberghese 18:28 (7:15)
KRAS: Glavina, D. Milič, Paškulin, G. Raseni (3 goli), Sardo (6), B. Budin (4), V. Budin (1), J. Maglica (3), M. Grilanc (1).
Kras Trimac ni niti v zadnjem prvenstvenem srečanju moške rokometne D lige prišel do zmage. Tekma sama p» sebi ni bila privlačna, saj v prvem polčasu krasovci, nikakor niso uspeli zadeti iz akcijo, imeli pa so na razpolago več 7-metrovk. Ko so gostje sredi prvega polčasa povedli z 9:2, so vsa upanja krasovcev splahnela.
Krasovci so sicer v drugem polčasu stopili na igrišče prepričani, da nadoknadijo zamujeno, največ pa so prišli na pot golov razlike.
Kras Trimac končuje prvenstvo na polovici lestvice, kar je bjl tudi njegov cilj. Z več športne sreče pa bi lahko dosegel tudi kaj več od zastavljenega. (A. Budin)
rezultati
2. AMATERSKA Skupina F IZIDI 27. KOLA	LIGA
Isonzo - Fogliano	0:0
Domio - San Luigi	1:2
Zarja - Muggesana	0:0
Opicina - Vesna	0:0
San Sergio - Begliano	1:1
Fortitudo - Liberats	3:0
C. E. Prisco - Vivai Busa	2:2
Arrigosport - Stock	4:2
Fortitudo	LESTVICA 27 18	7			2	38:17	43
Muggesana	27	12	10	5	36:18	34
Vesna	27	11	11	5	36:22	33
Stock	27	11	7	9	34:29	29
Zarja	27	12	5	10	29:27	29
Vivai Busa	27	10	9	8	38:29	29
San Luigi	26	9	8	9	31:34	26
Opicina	27	10	5	12	39:39	25
San Sergio	27	8	9	10	30:32	25
Libertas	27	9	6	12	25:34	24
C. E. Prisco	27	8	8	11	29:32	24
Fogliano	27	7	10	10	25:27	24
Arrigosport	27	10	4	13	40:51	24
Begliano	27	5	13	9	25:35	23
Isonzo	26	7	7	12	22:27	21
Domio	27	3	9	15	25:41	15
PRIHODNJE KOLO (27, 4.)
Libertas - Arrigosport, Opicina -San Luigi, Fogliano - Vesna, Domio - Zarja, C. E. Prisco - Begliano, San Sergio - Fortitudo, Muggesana - I-sonzo, Stock - Vivai Busa.
3. AMATERSKA LIGA Skupina I
IZIDI ZADNJEGA KOLA
Poggio - Fossalon	5:0
Mladost - Romana	0:1
Torriana - Piedimonte	1:0
Mtoea - Sovodnje	2:2
Sagrado - Staranzano	2:2
Azzurra - San Lorenzo	0:5
KONČNA LESTVICA Staranzano 41; San Lorenzo 39; Torriana 36; Fincantieri in Sagrado 30; Sovodnje 29; Poggio 28; Fossalon 26; Juventina 24; Medea 23; Piedimonte 20; Mladost 17; Azzurra 11; Romana 10.
Staranzano napreduje v 2. AL, San Lorenzo bo igral dodatna srečanja za vtop v višjo ligo. Zaostalo srečanje Fincantieri - Juventina bodo odigrali v petek, 25. t. m,, ob 16. uri v Tržiču.
Skupina M IZIDI 22. KOLA
Aurisina - San Nazario	3:4
Gaja - Campanelle	3:2
CUS - Kras	0:5
Chiaibola - Union	4:0
Primorje - Breg	3:0
Primorec - San Marco	3:1
KONČNA LESTVICA
Primorje	22	14	6	2	56:12	34
Kras	22	13	6	3	36:12	32
San Nazario	22	12	4	6	51:23	28
Primorec	22	11	5	6	36:27	27
Gaja	22	10	6	6	27:22	26
San Marco	22	9	6	7	31:23	24
Campanelle	21	6	8	7	21:25	20
Breg	22	6	7	9	24:30	19
Aurisina	22	5	7	10	34:36	17
Union	22	6	3	13	19:51	15
Chiarbola	22	5	4	13	29:50	14
CUS	21	0	6	15	15:68	6
Primorje je napredovalo v 2. amatersko ligo.
Kras mora za morebitno napredovanje odigrati dodatne tekme.
Danes start kolesarske dirke po Španiji
PALMA DE MALLORCA — Na današnjem startu 41. kolesarske dirke »open« po Španiji bo startalo 170 tekmovalcev (prvotno jih je bilo 180, vendar se je ekipa »7 Eleven« po ameriškem napadu na Tripolis raje vrnila v ZDA). Glavna favorita za končno zmago sta Francoz Laurent Fignon in pa Irec Sean Kelly. Dirka se bo po 21 etapah in 3658 kilometrih zaključila 13. maja v kraju Jerez de la Frontera.
Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir; v SFRJ številka 70.- din, naročnina za zasebnike mesečno 350.- din, letno 3.500.-, za organizacije in podjetja mesečno 500.-, letno nedeljski 1.200.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 50101-603-45361 ADII - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
J.	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja	^ ZTT
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
22. aprila 1986
Britanski policaji v navzkrižnem ognju protestantov in katoličanov
Ulstru se pišejo slabi časi
Prvič po devetdesetih letih
Stavka nemških mornarjev
BELFAST - Severna Irska, dežela Velike Britanije, kjer so po nemirih 1969. leta med katoličani in protestanti odpravili krajevno avtonomijo in je vso oblast prevzela vlada v Londonu’ se pišejo slabi časi: britanske varnostne sile so vzeli na muho tako protestanti,ki nočejo,da bi jim vladali iz Dublina, glavnega mesta samostojne države Irske, kakor tudi IRA, oborožena armada katoličanov, ki bi hoteli, da bi jim vladal Dublin, ne pa London. Prihodnji meseci bodo za Veliko Britanijo najbolj pomembni po letu 1921, ko je proglasila Ulster za deželo. London je pripravljen celo na odprt spopad, samo da uveljavi z Dublinom podpisani sporazum o prihodnosti Ulstra. Najbolj bojevito so razpoloženi polvojaški protestantski oddelki. Nezadovoljni so s svojimi politiki, ki ne spoštujejo dane besede, da bodo odpovedali sporazum. V zadnjem času so njihove skupine napadle 200 pripadnikov RUC, kraljeve policije v Ulstru, ki je sestavljena skoraj izključno iz protestantov. Sporazum obsoja protestantska večina v deželi ter ga proglaša za neke vrste razdelitev oblasti z Dubli-
nom, prvi korak k najbolj osovraženemu cilju: priključitvi Ulstra k Irski republiki v Južni Irski.
Tudi katoliška manjšina se po 65 letih protestantske nadvlade čuti tako odrinjena, da bi se najraje vrgla v naročje IRA, vojakom, ki hočejo s silo odpraviti britansko (anglikansko) oblast v tej deželi in doseči združitev celotnega otoka.
Protestantski voditelji pozivajo Thatcherjevo, naj se z njimi usede za »okroglo mizo« in se pogovori o usodi
dežele, seveda pod pogojem, da sporazum prekliče in da odloži sestanek ministrov vlad Anglije in Irske, ki je operativno telo obeh vlad. Težave povečuje razhajanje politikov v Ustru okoli tega vprašanja. Pred nekaj meseci sta voditelja obeh protestantskih strank sprejela Thatcherjin predlog za pogovore, toda prebivalstvo se je temu uprlo in oklicalo splošno stavko.
Noel Stewart, znani ekonomist, pa se boji, da bo kriza prizadela zlasti trgovino.
BONN - Stavka za nedoločen čas, ki so jo pričeli mornarji nemške federacije, se je razširila tudi na francosko mesto Le Ha vre, kjer so pričeli z agitacijo mornarji na dveh ladjah nemških brodarjev.
Gre za prvo stavko, oklicano za nedoločen čas, nemških mornarjev po devetdesetih letih. Stavka najbolj prizadej a pristanišči Hamburg in Rottter-dam na Holandskem.
Glasnik sindikata javnih uslužbencev in zaposlenih v prevozih (OETV) je izjavil, da so s stavko odgovorili
zvezi brodarjev, ki se upira skrčenju letnega delovnega časa 20.000 nemških mornarjev.
V	zahtevi po obnovi pogodbe, je OETV zahtevala dodatnih 30 dni dopusta za mornarje, saj imajo v povprečju 22 dni manj dopusta kot delavci ostalih na kopnem zaposlenih kategorij.
np v • v •	i o •	•
locnejsi od Švicarjev
ISLAMABAD — Pakistanka letalska družba se je prebila med najbolj točne letalske družbe na svetu. Uradno so namreč sporočili, da so letala družbe PIA v zadnjih šestih mesecih na mednarodnih in domačih linijah v 87,6 odstotkov poletov odletela točno po voznem redu.
Ta uspeh je pakistanska letalska družba dosegla zato, ker je »uskladila vse službe, vštevši popravilo letal ter sprejemanje in odpremljanje prtljage potnikov.«
V	tem letu bodo letala še bolj točna, ker bodo na večini pakistanskih letališč namestili elektronsko opremo za avtomatsko nadzorstvo potnikov in prtljage.
Kanadske železnice zastarele
OTTAWA — Kanadska železniška mreža je v takšni krizi, kakršne doma in na tujem ne pomnijo. Železniške proge so skoraj popolnoma zapuščene in vsako leto zaznamujejo na njih najmanj tisoč nesreč, tudi takih, ki veljajo za katastrofalne. Pravijo, da so tega krive oblasti, ki da so železnico docela zanemarile, kar je toliko bolj zaskrbljujoče, če upoštevamo velike razsežnosti Kanade, še posebno pa dejstvo, da bi železnica morala igrati nenadomestljivo vlogo v državi, kjer pomenijo surovine glavni vir bogastva: kako naj bi surovine hitreje prevažali iz notranjosti v pristanišča na
atlantski ali pacifiški obali, če ne po železnici?Železniški vagoni in lokomotive pa tudi nepremične naprave in aparature so odločno zastarele, samo upravljanje železniške službe je pomanjkljivo, pravtako tudi vzdrževanje, a kar tričetrt dolgih zvez se odvija na enotirnih progah, kar povečuje možnost nesreč, vsekakor pa upočasnjuje promet. V poslednjih osmih letih so zaradi vsega tega kanadske železnice izgubile 6 odstotkov klientov, izgledi za bodočnost pa niso rožnati zaradi notranjih gospodarskih težav.
Gospodarska kriza je tako huda, da je vprašljiva celo politična neodvisnost države
Sudanske diagonale: Srca polna - žepi prazni
KAIRO — Na nekem zborovanju za politične volitve 26. aprila je predstavnik najmočnejše sudanske stranke UMMA navdušen vzkliknil: »Srca Sudancev so danes napolnjena z radostjo, ker so po 19 letih dočakali konec vojaške vladavine!«. Predstavnik neke druge stranke mu je odgovoril: »Morda so naša srca res polna, toda kaj imamo od tega, če pa so naši žepi prazni.«
Obe ugotovitvi sta točni. Kar se prve tiče, je sedanji vojaški režim res obljubljal ljudstvu, da bo nova civilna vlada, izvoljena na volitvah 26. aprila, vzela krmilo države v svoje roke. Vojska se bo umaknila tja, kamor spada: v vojašnice.
Kar pa zadeva prazne žepe, so stvari nekoliko drugačnejše. Bivši režim predsednika Nimeirija je zapustil državi težko nasledstvo. Nihče točno ne ve, koliko ljudi je zaradi lakote umrlo v zadnjih dveh letih. Lakota je sedaj prav gotovo naj večja tragedija Sudana. Ko je pred dvema letoma vojska premagala Nimeirija, je obljubila, da se bo pogumno spopadla z gospodarskimi težavami. Ne bi mogli reči, da tega ni storila. Če pa se sedaj pogledajo
sadovi njenega dela, je na dlani, da ni imela srečne roke. Pokazalo se je, da vojska ni sposobna reševati gospodarskih vprašanj.
V	pripravah na volitve je poveljnik sudanskega vojaškega režima Suvar el Dahab izjavil, da je gospodarska kriza v državi dosegla takšne razsežnosti, da postavlja pod vprašaj politično neodvisnost države. Sudanci so to izjavo sprejeli z mirnim srcem. Vsi namreč vedo za sudanske težave.
Resnost sudanske gospodarske krize je najbolje opredelil znani sudanski ekonomist. Ko so ga vprašali, zakaj ne objavljajo uradnih poročil o državnih deviznih rezervah, je odgovoril: »Tega nam ni treba početi - rezerve so na ničli!« Ta izjava bolj skrbi Sudance kot Dahabova. V trezorju sudanske centralne banke je namreč vsega skupaj danes samo 10.000 belgijskih frankov, kar ustreza 220 dolarjem.
V	takšnem položaju Sudan ne more odplačati niti enega dolarja dolga. Mednarodni denarni sklad ni pokazal razumevanja za sudanske težave — suspendiral je vse Sudanu namenjene kredite.
To je storil letošnjega januarja. Pred nekaj dnevi pa je isto storil Washington. Bela hiša je sporočila, da je prekinila dajanje kreditov tej državi. Gotovo je, da so vzroki za takšno ameriško odločitev bolj politične kot gospodarske narave. Toda za Sudance to ni nobena tolažba.
Nova sudanska vlada, ki jo bodo izbrali ta mesec na volitvah, se bo praktična znašla tam, kjer se je znašel vojaški režim po državnem udaru 6.aprila lanskega leta. Kdorkoli bo šel v vlado, bo imel težave. Kajti lačni Sudanci pričakujejo od civilne vlade to, česar niso storili vojaki.
Kot se zdi, je vse odvisno od juga države, kjer je v teku državljanska vojna , ki poleg človeških življenj zahteva tudi hudo denarno breme. Vsakodnevne akcije proti sudanski osvobodilni vojski (SPLA) veliko stanejo, po nekaterih ocenah celo po en milijon dolarjev na dan. Ali bo nova vlada uspela uresničiti željo Sudancev, da doseže nacionalno pomirjenje med muslimanskim severom in krščanskim jugom? Za začetek bi bilo to velik korak.
Kaj bo, kaj bo, če se Brdavs ne ukroti!
Reaganov bombni napad na libijska mesta je še v žarišču pozornosti.
Pri tem je, posebno v italijanskem političnem vsakdanu, prišla do izraza razvrstitev sil okoli tega vprašanja, vštevši položaj ameriške stranke, ki jo zastopa predvsem republikanski obrambni minister Spadolini, kakor tudi previdno Andreotti) evo stališče do Libije.
Na svoj račun je prišla tudi memoarska politična proza. Dolgo let pozabljena Oriana Fallaci je objavila dolg pogovor z Gadafijem, ki ga je imela pred časom; v njem pravi, da Italijani niso razumeli Gadafija.
Najbrž marsikdo težko razume Gadafija in mednarodne odnose sploh, kadar je zaverovan v pravico močnejšega.
Sliki prikazujeta stisko ljudi v tem spopadu. O njej se ni veliko govorilo. Na levi je družina, ki se z vespo pelje na varno v bunker iz druge vojne, na desni pa razjarjena množica v Tripolisu.
Ob Reaganovem napadu na Libijo se vsiljuje vprašanje našega Levstika, ki je v Martinu Krpanu dejal: »Kaj bo, kaj bo, če se Brdavs ne ukroti.«