St. 29 HKtiu tiiini i |itni«i (tato uratt «li piti) V Trstu, tvtlek 3. februarja 1922 Posamezna številka 29 stotink Letnik XLVII izhaja, Uvzetnšf pondeljek, vsak dan zjutraj. Uredništvo: ulici sv. FranČtSfr-AsiSkega St. 20, I. nadstropje. Dopisi naj se poSiijajo urednih pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in odg-jiv. Štefan Godina. — Lastnik tiskarna Edinost Tisk tiskarna Edii^st. uca znaša za mesec L 7. —,3 mesece L 19 50, pol leta L 32. —, in celo I-i. jO.— Za inozemstva mesečno 4 lire več. — Telefon uredništva in uprava §t 11-57« KDOR SEJE VETER.... Posamezne Revilke v Trstu In okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo t čiiokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent-osm tnice, in zahvale, poslanice In vabita po L 1* —, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. —• Mali oglasi po 20 st beseda, maj nanj pa L 2 — Oglasi naročnina In reklamacije se poSiijajo Izklučno upravi Edinosti, v Trstu, ulic* sv* FrančiSka Asiškega štev. 20,1. nadstropje. —Telefon uredništva In uprave 11-57 Volitve v Žminju so se vršile v znamenju očitnega kršenja zakona, preziranja pravičnih namenov zakonodajalca in v znamenju nasilstva. Že pred sramotno nedeljo 22. januarja je bila občina razdeljena v dve frakciji. Prva frakcija je obsegala kraj Zminj, v katerem živi nekoliko italijanskih družin; druga frakcija pa čisto hrvatsko okolico Zminja. Do tu ne bi bilo nič slabega. Toda v prvi frakciji, kjer so imeli Italijani nekaj upanja, da zmagajo, oziroma bolje, kjer so sklenili, da »zmagajo;«, je bilo določenih na 405 vpisanih volilcev 15 občinskih svetovalcev za izvolitev, med tem ko je hrvatska okolica s 1338 vpisanimi volilci volila samo 5 občinskih odbornikov. Žminjski Hrvati so že pri tem ukrepu spoznali, kako bo izgledala njihova obča, enaka volilna pravica. Istrski Hrvat pa ima še vedno globoko zaupanje v nepristranost in pravičnost cblastev in uradnega poslovanja, žminjski Hrvati so se čutili razun tega dovolj močne v Žminju samem in stopili so hrabro v boj, Čeravno jili da jih sprejme ali pa pride med nje, da jih vidi in sliši. In kaj se je zgodilo? Med tem, ko je pa-zinski okrajni komisar zadržal odposlanstvo, je na mirno čakajoče žminjske volilce navalila večja gruča mladeniče v; bilo je med njimi tudi uniformiranih, ki so otvorili nanje pravcati živi ogenj iz revolverjev in pušk ter vrgli med nje več nego dvajset bomb. Prestrašeni so se Žminjci razpršili na vse strani pusteč ranjence na mestu. Pazinci so jih v kamjonih zasledovali po cesti in žminjski volilci, ki so iskali v Pazinu pravice, so se kakor divje zveri poskrili po gozdovih in se plaho vračali domov čez dva, tri dni. Istočasno je bilo v Pazinu samem napadeno in pretepeno odposlanstvo, ki je bilo šlo k civilnemu komisarju. Ali si gospoda v Pazinu, v Trstu in v Rimu morejo predstavljati, kakšne misli so iineli žminjski volilci, ko so se vračali domov, nekateri s krvavečmi glavami in irdi, vsi s krvavečim srcem? Šli so bili, da iščejo pravico, izbrali so za to način, ki je oblastvoz gornjim svojim ukrepom- v | odgovarja preprostemu, ravnemu mišljenju tem boju postavilo tako, da so dobili soln- nar^a' Opisovanje tega crna se ce v telo. Postavili so v volišče v žminj- Clta kakor odlomek « srbske narodne ski sekciji dva svoja volilca, ki sta ves dan kontrolirala volilno postopanje ter do večera seštela 146 volilcev, ki so prišli oddati svoj glas. Predsednik volilne komisije, Italijan, je, ko je zaključil glasovanje, istotako konstatiral, da število oddanih glasov ne doseza številke 200 in da vsled tega v smislu zakona lahko isti dan opravi skrutinij. Do tu je šla stvar v redu, vse se je vršilo zakonito. Sedaj pa je stopil zakon v ozadje in nastopili so istrski čudeži. Omenjena dva volilca, ki sta prisostvovala volilnemu aktu in se ves dan mirno in dostojno vedla, ki sta torej imela v smislu zakona pravico prisostvo- vati tudi skrutiniju, sta bila s silo odstra- . ■ , ....... j ... . „ „jena. Na mesto njih pa je smela vstopiti » ? pesmi, a sprejeti so bili s streli in bombami. Med njimi ni bil noben »capochia slavo«; še-le po tem dogodku so se Zminjci obrnili do našega političnega vodstva, ki jim je sestavilo reden utok v smislu zakona. Sami so prišli žminjski kmetje do sklepa, da na tak nemodern, srednjeveško-junaški način iščejo svojo »pravdo«. Kdor pozna mišljenje našega naroda, njegove tradicije, njegove včasih idealno navdahnjene nazore in pred vsem njegov globoki čut in zaupanje v moć zakona in pravice, ta se ne bo čudil temu nekoliko anahroau-> protestu« žminjskih kmetov. In pazinski komisar bi moral poznati dušo naroda, nad katerim vlada, moral bi bil gruča mladeničev iz Pazina, ki niso žminjski volilci, in spremljati skrutinij s petjem in kričanjem. In čudo se je zgodilo: Čeravno sta hrvatska volilca naštela v žminjski sekciji le 146 glasov, čeravno je predsednik volilne komisije ob zaključku glasovanja konstatiral, da je volilo manj' nego 200 volilcev, izhaja vendar iz uradno e razglašenega skrutinija, da so volili v žminjski sekciji 303 volilci, seveda s sijajno zmago italijanske kandidatne liste. Osupli in globoko užaljeni v tvojem pravnem Čutu so žminjski Hrvati t-koj razmišljali in sklepali, kaj bi ukrenili proti očitni krivici, ki se jim je zgodila. Zakon predvideva protest. Sklenili so, da bodo protestirali, toda ne s par podpisi pismeno, kakor to po zakonu zadostuje; prebridke izkušnje imajo glede pismenih ulog. Sklenili so, da pojdejo vsi k pazin-skemu okrajnemu komisarju, da jih zamore visoki uradnik šteti, da sam sliši njihove želje, da vidi njihovo voljo. Zbralo se jih je na dan po volitvah nad tisoč, sairih volilcev, užaljenih in prikrajšanih v sveti l! običajno obljubo. In tako? Gospod komisar v Pazinu in gospod Mosconi sta lahko prepričana, da so tisti streli in bombe ustvarili več nezadovoljnosti, ogorčenja in sovraštva v par minutah, nego bi ga zamo-gel najhujši jugcslovenski »capochia« vzbuditi s tridesetletnim kričanjem, če bi v tem smislu delovati. Gospodu Salati v Rimu niti ne porečemo, da je tudi ou lahko prepričan o tem. On to že ve. Niso naši voditelji tisti, ki nočejo sporazuma med obema plemenoma v deželi, niso eni tisti, ki nočejo miru; nasprotno, ob vsaki priliki povdarjajo to svojo dobro voljo .in naš disciplinirani narod posluša in uvažuje njihove besede. Ne naši voditelji, —- vi, gospoda Salata in kornp., ste tisti ki nočete sporazuma in miru, vi ste tisti, ki zagrešu-jete nečuvena nasilstva in krivice nad našim ubogim narodom; vi ste tisti, ki škodujete ob enem interesom italijanskega naroda, ki vas je postavil na vaša mesta, da mu verno služite in ga peljete navzgor. Ali še ne vidite, gospoda, da vse naše volilno delo obstoji v tem, da preglasimo kandidate in poučujemo volilce o tehničnem načinu volitve, da pa nam vso ostalo egUacijo oskrbujete vi s svojim postopa- naši vojaško konvencijo med Grško in Jugo* slavijo. Vprašanje izpraznitve tretje cone BELGRAD, I. Včeraj je sprejel ministrski predsednik PaŠić italijanskega poslanika grofa Manzonija, ki se je pri njem zadržal celo uro. Razgovor se je tikal izpraznitve tretje cone v Dalmaciji, ki se še vedno zavlačuje. Proslava Strossmayerja BELGRAD, 1. Ministrstvo prosvete je odredilo, da se na vseh šolah 4. februar proslavi kot rojstni dan jugoslovenskega vladike Jurja Strossmayerja s primernimi svečanostmi in predavanji. Strni te v jugoslovenskih paroplovnih družb SPLIT, 2. Na sobotnem sestanku zastopnikov paroplovnih družb v Bakru je bila soglasno sklenjena strnitev sledečih paroplovnih družb: a) Ungaro - Croate, b) Dalmacije, c) dubrovniške paroplovne družbe Ragusea in d) Avstro-Croate. Str-nitvena paroplovna družba bo razpolagala z 80 velikimi trgovskimi parniki. V gradnji pa se nahajata dva velika trgovska parnika. Strnitev se izvede do 1. marca. Do te£a časa je določeno, da občni zbori gori imenovanih paroplovnih družb sklepajo o stmitvi. Ime strnjenemu društvu še ni določeno. Zatrjujejo, da se bo imenovala družba »Jadranska paroplovna družba.« državljanski pravici, v volilni pravici. Na triurnem potu iz Žminja do Pazina jih ni spremljalo veselo petje ne živahni pogovo- | njem ^spram našemu narodu?! In ri, njihove besede so bile le izraz ogorče- »capochia«, razsodni možje, imajo ravno nja nad volitvami in izraz upanja v pra- radi tega vašega postopanja nasprotno na-vičnost predpostavljene oblasti. Pred Pa- loge; ne da podžigajo narodno zavest, ozi-zinom so se ustavili, kakor črn oblak so, roma, kakor pravite vi, da hujskajo, am-posedli po travi in njihovo odposlanstvo pak da mirijo! Ali res mislite, da bi streli je šlo pred okrajnega komisarja, izročilo in bombe, s katerimi so bili žminjci spremu svoj protest in mu izjavilo, da ta pro- jeti v Pazinu, rodile ljubezen, če bi slučaj-test ni podpiran samo od pičlega odpo- no ne bilo tistih par »capochia« v mestih?! slanstva ampak od tisočglave množice Poznamo vas dobro, znamo za vaše najbolj volilcev, ki mirno čakajo pred vrati Pa- skrite cilje in namene, in vendar, dovolite, zina grada in prosijo visokega uradnika, da vam povemo: Ne razumemo vas! — Jugoslavija Narodna skupščina. — Trgovinska pogodba z Nemčijo odobrena. — Razprava o trgovinski pogodbi z Nemčijo BELGRAD, 1. Na predzadnji seji narodne skupščine je vrnil odbor za upravno razdelitev države svoj mandat narodni skupščini, ker ne more dokončati svoje naloge v določenem roku. Poročilo tega odbora bo predloženo v čim prejšnjo rešitev zakonodajnemu odboru. Nato se je vršilo glasovanje o trgovinski pogodbi z Avstrijo. Oddanih je bilo 122 glasov za predlog odbora devetorice, 35 glasov pa proti. S tem je trgovinska pogodba z Avstrijo podaljšana do 30. junija 1922. Minister za trgovino si je pridržal pravico do trimesečne odpovedi tega dogovora. Nadaljnji potek seje je izpolnila razprava o tem, aH in kedaj izgube državni uradnik^ ki so izvoljeni za državne poslance, svoje prejšnje mesto. Na zadnji seji se je razpravljalo o trgovinski pogodbi z Nemčijo. Po prečitanju tozadevnih poročil je razložil trgovinski minister Spaho načrt te pogodbe. Poudarjal je, da stoji Nemčija na tretjem mestu med državami, ki dobavljajo blago iz Jugoslavije. L. 1920. je znašal izvoz v Nemčijo polovico vsega izvoza. Promet z Nemčijo je bil zelo otežkočen, ker so se morale plačevati nagrade posredovalcem in ker se je moralo nemško blago plačevati v tujih valutah. Izvažale so se v Nemčijo največ suhe slive, zelje in meso, uvažali pa so se največ stroji, posebno električni, železo itd. Pogodba se je napravila z največjimi pooblastitvami, toda brez tarifne- ga dela. Po čl. 5. se sme, ako bi bilo treba, prepovedati izvoz in uvoz gotovega blaga. Vprašanje etabliranja tujcev, ki je vezano z gotovimi političnimi vprašanji, se je za sedaj pustilo nerešeno. Pogodba ima prednost, da so odpadle vse odredbe o kompenzacijah in kontingentih. Posl. Brodar je izjavil v imenu Jugslorv. kluba, da se njegov klub strinja s to pogodbo, v kolikor je koristna kmetom, delavcem, obrtnikom in industriji, da pa bo glasoval proti, ker je prepričan, da bo vlada ovirala njeno izvedbo s svojimi carinskimi odredbami. Zemljoradnik Jovanović je izjavil, da bo njegova skupina glasovala za pogodbo. Soc. dem. Divac je očital bivšemu ministru Protiču, da je on kriv, da se ni že prej sklenila ta pogodba. Protić se je branil, češ v prvih časih njegove vlade je bila sklenitev te pogodbe nemogoča vsled tedanjih vnanjih in notranjih razmer, pozneje pa je opozicija preprečila vsako parlamentarno delo. Nato se je prešlo na glasovanje. Pri tretjem glasovanju je bila pogodba sprejeta s 170 glasovi proti 156. Pred vojaškim dogovorom med Jugoslavijo in Grško? BELGRAD, 1. Šef grškega generalnega štaba general Dusmanis, ki je prišel pred-včeranjim v spremstvu grškega prestolonaslednika v Belgrad« je posetil vojnega ministra Vasica in načelnika generalnega štaba Pešiča. Dopoldne je posetil ministrskega predsednika in zunanjega ministra. Dasi se naglasa, da je prišel general Dus-manis v Belgrad kot privatna oseba, se vendar spravlja njegov orihod t zvezo z Čah&sfovaSka Madžarska zarota v Košicah PRAGA, 2. Policija* v Košicah je razkrila močno razpredeno madžarsko zaroto. V soboto je bilo aretiranih na podlagi preiskave veliko število oseb, med drugimi tudi kapitan mestne policije, dr. Nagy in več nižjih uradnikov. Tudi župnik v Novi vasi pri Košicah je zapleten v afero. Povodom njegove aretabije je prišlo do upora, katerega pa je zadušila policija na konjih. Madžarska i teden ta je delovala za odcepitev vzhodne Slovaške od čehoslova-ške republike. Prevratno gibanje naj bi otvorilo madžarsko prebivalstvo, ki naj bi takoj razdrlo vse železniške proge in s tem preprečilo dohod vojaških vlakov. Kakor javljajo »Lidove Noviny«, je vso akcijo financirala madžarska vlada. Do sedaj je bilo aretiranih 40 oseb, ki so osumljene vohunstva. Čeh oslov aški notranji in zunanji dolgovi PRAGA, 1. V »Narodnih Listvhc objavlja posl. dr. Fousek ta-le pregled: čehoslo-vaških dolgov: no-tranji dolgovi 9.6 miljard čehoslovaških kron, zunanji dolgovi: Av-merikt 92.8 miljonov dolarjev, Angliji 2.4 miljonov funtov — razen tega še obljubljeni petmiljoncki kredit — Italiji 180 miljonov Jir, Franciji 128 miljonov frankov ter ententi kot taki 750 miljonov zlatih frankov kot vsoto za oprostitev izpod tujega jarma. Rusija čičerinova brzojavk« Bonomiju RIM, 2. Ljudski komisar za vnanje stvari ČiČerin je poslal ministrskemu predsedniku Bonomiju iz Rige to-le brzojavko: Vsled preliminarnega dogovora z republikami, zaveznicami Rusije, je vseruski centralni izvršilni odbor na svojem izrednem sestanku izvolil delegacijo, katere člani so tudi zastopniki zavezniških vlad, kateri so popolnoma enakopravni drugim njenim članom. Vseruski centralni izvršilni odbor je dal delegaciji polnomoč, da odloča v vseh vprašanjih, o katerih se bo razpravljalo in sklepalo na mednarodni mirovni konferenci v Genovi. Vseruski centralni izvršilni odbor je dal delegaciji oblast, da se pogaja in da sklepa ter podpisuje dogovore o vseh vprašanjih. Delegacija je bila tako-le sestavljena: Predsednik: predsednik sveta ljudskih komisarjev, član vseruskega centralnega izvršilnega odbora Vladimir Iljič Uljanov Lenin; podpredsednik z vsemi pravicami predsednika v slučaju, da bi nepredvidene razmere onemogočile prihod državljana Lenina na konferenco, ljudski komisar za vnanje stvari, član vseruskega izvršilnega odbora, Juri Vasiljevič Cičerin. Člani delegacije so: ljudskih komisarjev azerbeidžanske repu-predsednik ruske delegacije v Angliji, član vseruskega centralnega izvršilnega odbora Leonid Borosovič Krasin; namestnik komisarja za vnanje stvari Maksim Maksi-movič Litvinov; član vseruskega centralnega izvršilnega odbora Leonid Borosovič Krasin; namestnik komisarja za vnanje stvari Maksim Maksimovič Litvinov; član vseruskega centralnega izvršilnega odbora Adveh Abranovič Joffe; zastopnik ruske republike v Italiji Vaclavovič Vorov-ski; predsednik sveta ljudskih komisarjev in komisar za vnanje stvari ukrajinske republike, član predsedništva vseruskega centralnega izvršilnega odbora Kristjan Georgevič Rakovisky, predsednik sveta ljudskih komisarjev azerbaidžanske republike Raziman Marim anov; predsednik sveta ljudskih komisarjev georgijske republike, član vseruskega centralnega izvršilnega odbora Polikarp Georgevič Moinva-ni; ljudski komisar za trgovino z inozemstvom in za prehrano armenske republike Aleksander Artemjelik Bačahane; predsednik sveta ljudskih komisarjev bukarske republike Faisculla Ehodjajev; minister za vnanip $hmn v rAmjKlilri n» cUvnero vzhodu Jakob Davidovič Janzeov; član vseruskega centralnega izvršilnega odbora, član odbora profesionalnih zvez, član kovinarske zveze Aleksander Gavrilovič Ahljabankov; član izvršilnega odbora centralnega sveta zveze pomorščakov, član vseruskega centralnega odbora Timotej Vladimirovič Šapranov; članica glavnega tajništva vseruskega glavnega sveta profesionalnih zvez, članica predsedništva vseruskega centralnega odbora Ivana Erne-stovič Raodsautak. Ruska vlada prosi kn italijansko vlado, naj sporoči vladam, ki se bodo udeležile splošne mirovne konference, točna imena ruskih delegatov, katerim vsem je dal vseruski centralni izvršilni odbor enako pooblastilo. — Komisar za vnanje stvari Ci- cenn. Vrednost sovjetskega rublja DUNAJ, 1. Iz Moskve javljajo: Okrožnica na vse državne blagajne veli: »Od 1. februarja naprej se določi kurz predvoj-Inega rublja s 150.000 sovjetskimi rublji. Italijanska vlada dimiiiionirsla Otvoritev in zakijužiiev I Pijanske zbornice RIM, 2. Danes se je otvorila in — zaključila italijanska zbornica. Seja se je začela ob 15. Predsedoval je De Nicola. Tajnik Calo je prečital poročilo o pred-paldanski in popoldanski seji z dne 21. decembra, ki je bilo odobreno. Po zaprisegi poslanca Galeazzija je naznanil ministrski predsednik, da je vlada spričo novega parlamentarnega položaja predložila kralju demisijo. Kralj si je pridržal nadaljnje ukrepe. Ministri ostanejo na svojem mestu in bodo opravljali tekoča dela. Prosi zbornico, naj se skliče potom povabil na dom. Poslanec Bara tono je poudaril, da je ta izvenparlamentarna kriza naravna posledica dejstva, da je skupina, ki je podpirala vlado, prešla v opozicijo (pripombe). Smatra za potrebno, da pove v imenu socialistične skupine jasno besedo, da se tudi re- strank, ki so sestavljale večino. Nenavadna slabost Bonomijeve vlade, o kateri pričajo notranji nered in nepretržne krvave borbe med političnimi strankami, je nezadovoljstvo enega dela parlamenta znatno povečala. Bonomijeva igra z odloki, ki jih ni več nihče poslušal ne spoštoval, je postala povod napadom in raznim spletkam proti vladi. K vsemu naj se doda še popoln neuspeh vlade pri reševanju »Banca di Sconto«, kar pomeni, da je finančna kriza zavzela zelo nevaren obseg. Krizo je povzročila skupina socialne demokracije. Ta skupina, ki šteje okoli 140 poslancev in je dosedaj podpirala vlado, je sklenila pred snočnjim, da bo izstopila iz vladne večine. Dasi so soodločali gori omenjeni vzroki, je treba iskati povod temu sklepu v vprašanju počastitve rajn- šitev krize ne izvrši brez sodelovanja kega papeža. Socialna demokracija se je zbornice. Govornik je poudarjal, da Bono- j alarmirala radi zadržanja ljudske stranke, mijeva vlada ni bila kos svoji nalogi ne v j ki je hotela dati proslavi v zbornici poseb-vnanji ne v notranji in finančni politiki. Iz- j no pomembnost. Po poročilih rimskih Ii-razil je upanje, da se bo sestavila vlada, stov so zahtevali poslanci ljudske stranke, ki se bo zavedala potrebe, da vzpostavi naj bi se seja takoj po proslavi spomina mir in svobodo toliko v notranjoti, koli- \ rajnkega papeža zaključila, kakor je nava-kor v inozemstvu (odobravanje na skrajni da povodom smrti poglavarjev suverenih levici). Socialistična skupina se bo redno držav. Proti temu načinu postopanja so vse stranke, ki so združene v socialni de- upirala vsakemu, poizkusu podpiranja koristi posameznikov, ki so špekulirali z žrtvovanjem onih, kateri so šli v vojno in padli na bojišču (pripombe na desnici). Predsednik je nato naznanil, da bo zbor- mokraciji. Po njih mnenju bi se morala seja po proslavi spomina nadaljevati in zbornica preiti na dnevni red. Papež se ne more smatrati se enakega vladarjem drugih niča sklicana potom vabil na dom. Seja je! držav, dokler sam ne prizna garancijskega bila zaključena ob 15'15. Ker je Bonomi tudi senatu sporočil vest o demisiji vlade, se je tudi senatovo zasedanje odgodilo na nedoločen čas. Vzroki krize. — Počastitev spomina rajnkega papeža odložena RIM, 2. Sedanja vladna kriza ima nekoliko globokih vzrokov, ki gredo deloma precej daleč nazaj in so se deloma tudi pojavili popolnoma nepričakovano. Eden med vzroki prve vrste je finančna kriza, ki je nastala v Italiji po polomu italijanske eskomptne banke. Moratorij, ki je bil proglašen v zvezi s to gospodarsko nesrečo, je, tudi ozlovoljil parlamentarne kroge zakona. Tako se je kriza v svojem zadnjem koncu spremenila v borbo socialne demokracije proti ljudski stranki. Počastitev spomina Benedikta XV., ki se je imela izvršiti na današnji seji, je tako odložena na nedoločen čas. Med Bonomijevimi nasledniki se imenuje v prvi vrsti Giolitti, za njim pa tudi Or-lando in predsednik zbornice De Nicola. Konklave se je začel s noči RTM, 2. Nocoj se sestanejo kardinali v konklave. Tekom dneva so se vršile masa in druge predpisane cerimonije pred vhodom kardinalov v konklave. Francija Kongres francoskih županov. — Ustanovitev zveze zavezniških županov. PARIZ, 1. Včeraj je končal svoja dela kongres francoskih županov. Za predsednika je bil izvoljen župan v Verpillieru Gilly. Na kongresu je bilo sklenjeno osnovati mednar. zvezo županov vseh zavezniških držav. Pravila te zveze so bila sestavljena in tudi sprejeta. Izvoljen je bil tudi prvi odbor. V predsedstvo te zveze so bili izvoljeni: za Francijo Gilly, za Anglijo Frederik Vincent župan v Oxfordu, za Belgijo župan v Verviersu Defays, za Portugalsko župan v Cascaesu Fausto de Fig-verede, za Jugoslavijo pa župan belgrajski Dobra Mitrovič, zagrebški župan Keinzl in ljubljanski župan dr. Perič. Francija se udeleži konference v Genovi PARIZ, 2. »Petit Parisien« naznanja, da je francoska vlada naznanila italijanskemu ministrskemu predsedniku Bonomiju, da sprejema vabilo na konferenco v Genovi. Konferenca poslanikov. — Pogodbe o aeronautiki in nadzorovalna komisija v Bolgariji PARIZ, 2. Danes se je sešla konferenca poslanikov, ki se je bavila z določbami versailleske pogodbe o aeronautiki in ura-dovanjem nadzorovalne komisije v Bolgariji. _ Anglija Vstaja v Indiji. — Nevaren položaj LONDON, 2. Vesti, ki prihajajo iz Indije, so čezdalje bolj vznemirljive. Podrobnosti o spopadu med domačimi in angleško policijo v Kalkuti kažejo, da je protiangleško gibanje zašlo v najširše množice indijskega ljudstva. Povodom spopada je policija streljala na ljudstvo. Trije Indijci so bili ubiti in okoli 50 jih je bilo ranjenih. Tudi policija je precej trpela; štirinajst mož je bilo težko ranjenih. Razburjenje je splošno med mohame-danskim in nemohamedanskim življem. Indijski mohamedanci so še vedno ogorčeni vsled nedavnih bojev z angleškimi četami povodom zadnje vstaje v malabarski pokrajini. Posebno pa jih je razjarilo postopanje Angležev z ujetniki. V mesecu novembru so Angleži odpravili po železnici okoli 2000 ujetnikov upornega plemena Moplah. Med vožnjo se je en vagon napolnil plina in vsi ujetniki, ki so bili v njem — 64 mož — so se zadušili. Poznejša preiskava u» luinimtU fbt if» in v.đndil/i 00 kriv- di oblastev, ki so zanemarila nadzorovanje vagonov. Izid preiskave pa ni umilil ogorčenja, temveč ga je še poostrilo. Naj večjo nevarnost predstavlja ribanje, ki mu načeluje indijski voditelj Gandi.i, t. j. gibanje, ki gre za tem, da se pridobijo indijske množice za pasivno nepokorščino napram angleškim oblastvom. Vi doma ne razumete — pravi posebni poročevalec lista »Daily Mail« — kako resen je položaj. Vsa podlaga dosedanjih odnošajev med Evropejci in Indijci je zrušena. Tudi najnedolžnejše turiste opozarjajo tu, naj nikar ne gredo na trg med domačine, da bi s svojo prisotnostjo ne izzvali izgredov. Sovraštvo proti Evropejcem je splošno. Tudi tisti, ki se lahko smatrajo za dobrotnike celih pokrajin in ki so s svojo podjetnostjo pomagali do zaslužka tisočem, so enako obsovraženi kakor vsak drugi tujec. Vladi vdani krogi — pravi dalje poročevalec omenjenega lista — doLžijo indijskega podkralja, da ni umel pokazati ljudstvu svoje moči. Ti krogi trdijo, da bi se današnje gibanje ne bilo razširilo, ko bi bila indijska vlada nastopila z vso odločnostjo že v začetku. Naj bodo te obtožbe na naslov vlade resnične ali ne — pravi dopisnik dalje — dejstvo je, da je upor zavzel sedaj take razmere, da ga lahko uduši samo orožje. Odstotek skrajnežev je sicer še majhen, toda povsod — posebno po mestih — so dobro organizirani. Vlada se zastonj zanaša na uspehe svoje protipropagande potom šole in drugih ustanov. Sedaj se jasno vidi, da je mladina najbolj navdušena za odpor proti Angliji. Zahteva po s-svaradž«-u, t. j. po samoupravi je skupna vsem indijskim plemenom. Angleži se tej zahtevi protivijo, ker so prepričani, da bi se Indijci ne znali via-dati brez Anglije, predvsem bi ne megli vzdrževati miru med posameznimi plemeni. Kljub temu bi bila angleška vlada pripravljena sklicati posebno angleško - indijsko konferenco za rešitev nekaterih vprašanj te vrste. Toda taka konferenca — zaključuje dopisnik — je izključena dotlej, dokler indijski voditelj Gaudhi ne izpre-meni svojega razpoloženja napram Angliji. Grška Omejitev pomorskega prometa v smirnsM luki PARIZ, 2. Listi poročajo iz Smirne. da so grška oblastva prepovedala ponočiil pomorski promet v tej lukit ker so baje vi* deli te dni v smirnskem merm ti:r§ki podmorski čoln. Nem ti Ja Stavka železničarjev v Nemčiji. — Osrednji sindikati železničarjev in državnih uradnikov proti stavki, — Strogi vladni ukrepi BEROLIN, 2. Včeraj je bila proglašena stavka železničarjev z 20 proti 15 glaso vom. Vsled tega je izdal predsednik republike proglas, kjer grozi vsem, ki bi ščuvali druge k stavki ali sabotaži, s strogimi kaznimi. V tem proglasu se pozivajo železniške uprave, da morajo zahtevati oboroženo silo za obrambo delavcev, ki so se izjavili za nasprotne stavki in želijo delati. »Technische Nothilfe« bo dala na razpolago osobje za delavnice in strojevodje. Osrednji sindikati železničarjev, državnih uradnikov in uradnikov javnega prometa so odobrili spomenico, kjer se izjavljajo energično proti železničarski stavki. Sedanji vnanje - politični položaj, tako se glasi v spomenici, beda v- velikih mestih, bolezni otrok, vse to so razlogi, ki ne dovoljujejo sindikatom, da bi sprejeli nase sokrivdo na takem zločinu. Železničarji v Monakovem proti stavki. BERLIN, 2. Wolfova agcncija javlja, da so bavarski železničarji odobrili spomenico državnega sindikata in se izjavili proti stavki. Vesti o rusko - nemškem vojaškem dogovoru neresnične BEROLIN, 2. Wolffov dopisni urad zani-kuje vest,4ti so jo objavili nekateri časopisi, da vsebuje rusko - nemški sporazum tudi notranjepolitične zadeve in vojaško zvezo. Bivši Kronpriaz o državni obliki Nemčije BEROLIN, 2. :Tages - Zeitung« objavlja pismo bivšega nemškega prestolonaslednika prof. Zornu na univerzi v Bonnu, znanemu poznavalcu mednarodnega prava in bivšemu odposlancu na konferenci v Haagu. V tem pismu poudarja bivši prestolonaslednik, da ne sme v današnjih razmerah nemški narod staviti v ospredje vprašanja vladavine in da je narodna zbornica s proglasitvijo nemške republike le potrdila dejanski stan. Ker so v Nemčiji, tako nadaljuje, delavci odločujoči faktor, si bo država morala zbrati le tako obliko, ki jo bodo podpirali delavski sloji in se je sploh dosti zamudilo s tem, da se ni takoj po bitki pri xMarni oziralo na to okoliščino. Napad Nemcev na francosko vojašnico, — Proglasitev obsednega stanja OPPELN, 2, V Petersdorfu blizu Gleis-■vvitza je napadla tolpa vstaških Nemcev francosko vojašnico, pobrala vse orožje in ranila 20 ljudi, med temi štiri zelo težko. Nemci so izgubili enega mrtvega. Mednarodna komisija je radi tega proglasila obsedno stanje. A^strifs Zvišanje železniških pristojbin v Nemški Avstriji DUNAJ, 2. Z včerajšnjim dnem so bile zvišane v Nemški Avstriji železniške pristojbine za 200^. Vožnja z Dunaja v Ino-most stane v I. razredu štirideset tisoč kron, v II. 13.000 in v III. 6000, Z Dunaja v Gradec stane vožnja v prvem razredu 20.000 kron, v drugem 6000 in v tretjem 3000. ^ Dnevne vesti Za Borštom Postojna! Z o žirom na naše poročilo o nedeljskem sestanku našega ljudstva v Borštu, ki je ob tej priliki tako zgovorno posvedočilo svojo narodno zavest in zvestobo, je menila »Nazione«, da nas je temeljito pritisnila ob zid s pozivom: Zakaj govori »Edinost« toliko o Borštu (»Nazione« pravi »Mocco«, kar pa ni krajevna označba, ampak le ime nekega privatnega posestva), ki je le neznatna vasica, dočim ne govori nič o Postojni, ki je velik kraj, glavno središče »dell'alto Car-so«?.' — Listu »Nazione« je bilo včeraj temeljito postreženo! Ne vemo pa, da-Ii v njegovo zadovoljstvo? Nismo odgovorili , . ______ __________ mi, ki naj bi nas bil vprašanje v listu »Na- znanja, da je izvoz jajc brez drugega zione« pritisnilo ob postojnski zid, ampak j voljen, odgovorila je Postojna sama potom svoje-' ^"f. ™ •fro*i*"clie. Aprovizacijski kon-|trebno kakor je tudi želja slehernega Goriča- sorcij javlja: Od danes 3. februarja dalje se bo na, da se doseže v mestu mirno sožitje, «Mj_ prodajal sladkor, ki je ostal od dveh zadnjih je rekel — se ne opiramo na mir orožja, temveč na mir pravice f-> Govornik fe žel burno odobravanje. Ob zaključku jc govoril še sve. tovalec manjšine gosp. senator Bombig in pripomnil, naj večina ne gleda na manjšinske svetovalce, kakor da so gostje. Želi, da se duhovi pomirijo ter da se vsi združijo v složnem duhu za «povzdigo potriotizma mesta Gorice.» Iz Sežane. Poročali smo že o poteku občinskih volitev. Čitatelji se gotovo Še spominjajo, da je «zmagala:> lista, katero nazivljajo uradniško, a v Trstu listo italijansko-slovenskega sporazuma, z 12 kandidati proti narodni in komunistični listi, katera slednja je dobila manjšino 3 starešin. Gotovo je Še vsem v spo- pošiliatev iz inozemstva, po L 6'50 kg. Mladinsko društvo «Prosveta» pri Sv. Mar. Magd. ima danes ob 20. sestanek v navadnih prostorih. Pridite vsif Odbor. Pevski zbor učiteljske «Zveze». Vaja za pevce tržaškega, sežanskega in koprskega okraja se bo vršila v nedeljo, dne 5. t. m. ob 10. uri v Skednju (dvorana «Gospodarskega društva^). Kdor pomotoma ni prejel note, naj se vkljub temu udeleži vaje. t. č. vodstvo. »Sciecza ed a rte«. Nocoj ob 20 se bo vršilo v dvorani v ul. Ugo Foscolo 2 I. javno predavanje »o psihologiji ljubezni«. Predava prof. dr. D'Atena, Vstop prost. Izvoz jajc. Finančno nadzorništvo nado- f^nS^i tes ' d o s t ofn o ° naroda!" SS trškega 21V i; £ Sila se svojega narodnega dostojanstva. Kdo je Prevzeten cigaa. Cigan Balde Cekinovič je ob zid7 »Nazione« in njeni' stal včeraj zjutraj pred glavno pošto in bera potvarjali stvari in zatem- i fuJe kak sprehajalec vrgel groš v ogu njevali resnico! Toda pokazalo se je zopet,1 f r i ^iTi * prav p(> c*ansk<> za*}va da Sm« f- i- IlL _?e, P*,sel kdo mimo njega, ne da bi gi imata potvarjanje in neresnica kratke šepave noge! Kdor se opira le na take noge, je kmalu — v jarku na trebuhu! Sedai smo radovedni, kako bodo — ker molčali ne bodo, to vemo — odslej slepomišili, da bi nadalje zatemnjevali resnico?! Ne bo jim koristilo niti pred italijansko javnostjo, kolikor jo je razsodne. Carta ca nt a — pravi italijanski pregovor. In postojnska »karta« je zapela pesem, ki mora prijateljem pri »Nazione« bolestno zveneti v ušesih. Pa bodo čuli še sličnih pesmi, kakor so jim jo zasvirali v Postojni. Naj le malo potrpijo! Tudi Sežana in Na-brežina sta slovenska kraja na slovenski zemlji z zavednim slovenskim prebivalstvom. Tudi glede Nabrežine ne pišejo italijanski listi resnice. Tam niso naši sklenili dogovora z italijanskim nacionalizmom, marveč so se dogovorili z mirnimi starimi tamošnjimi italijanskimi naseljenci, ki so bili tudi že poprej zastopani v občinskem svetu, ne da bi se Nabrežina odrekla svojega slovenskega značaja! — Glede Horšia, ki da je le neznatna vasica, ugo- pogledal, tedaj je začel cigan ga Balde naglas rchajalca in preklinjati sebe, skopuškega so Bog si ga vedi še koga. Take kletvice ao bile izrečene proti mnogim osebam. Mimo cigana je šel elegantno oblečen gospod, ne da bi vrgel prosjaku groš v klobuk. To je cigana tako razburilo, da je začel preklinjati in zmerjati z najhujšimi priimki odhajajočega gospoda. Toda Balde se je pri tem gospodu močno opekel. Gospod je namreč slišal zmerjanje, se obrnil nazaj, stopil pred suroveža in mu priselil dve gorki zaušnici, da je moral videti vse zvezde, kljub temu, da je bilo nebo jasno, Tedaj je bil šele ogenj v strehi. Cigan si je slekel jopo in jo vrgel kar tja na sreao ulice, da so vozile kočije in avtomobili po njej; v roke je vzel gorjačo in začel udrihati po gospodu. Tudi prizadeti gospod ni držal roke križem: mahal je z elegantno paličico okoli ter jo končno razbil na ciganovem hrbtu. Bog si ga vedi, kako bi se bila stvar končala, ko bi ne stopila na po-zorišče dva mestna stražnika in odpeljala raz-jar jeza. Kmalu po tem neokusnem pretepu, ki je bil privabil mnogo radovednega občinstva, se je predstavil na rešilni postaji oni gospod', ki se je bil pretepal z omenjenim ciganom. Go- rjenega cigana na policijo, kjer so ga zaprli hladno špehkamro, da se mu bo ohladila tavljamo, da v nedeljo niso bili tam zbra- si Je Prišel zdravit malenkostne rane, ki ni samo Borštani, ampak je bilo tam ljudi *ihJe b.U zadofailT,me? ruvanjem . -» , , .. .. ' t A rf {iran 4 ta 4 PrnJ iz vsega »JBrega« m drugih krajev severne Istre in iz tržaške okolice. Govoril je ljudski glas! In ta glas se je odzval tudi iz Postojne. Za Bcrštom je izpregovorilo glavno središče »dellalto Carso«. Mi smo zadovoljni tembolj, ker se naše zadovoljstvo opira na dejstva in ne na — farba-rijc lista »Nazione« in njenih tovarišev! Sklicanje posvetovalne deželne komisije. V nedeljo ob 10. uri se bo vršila seja posvetovalne deželne komisije na generalnem civilnem komisariatu v sobi št. 26 s sledečim dnevnim redom: « & Aretiran tat. Pred včerajšnjim proti večeru jc bil aretiran v ulici S. Nicolo Alighieri Ban-don, ker je ukradel neki Mariji Diasijevi srebrno ročno torbico s 150 lirami. Utopljen duhovnik. Neki ribiči so našli pred včerajšnjim okoli poldne v morju več milj od Gradeža utopljenega duhovnika. Pri njem se je našlo nekaj listin, ki se glasijo na ime župnika P. Sabalz. Dognalo se je, da je bil duhovnik že Štiri dni v vodi. Ali gre za nesrečo ali zločin, je dosedaj še skrivnost, Ženska jeza. Marija Cinchova, stanujoča v ulici Muraglicae št. 14, je prišla včeraj v navskrižje z nekim moškim. Ta zadeva se pa ni končala kar tako brez posledic. Razjarjena minu magični učinek zimske noči, ki je 24 rumenkastih «uradniških» glasovnic pomnožila v zapečateni žari na celih 169. Mi Sežančani pa ne verjamemo v čudeže temveč v človeške slabosti in zmote in zatd smo vložili kar dva rekurza proti našim občinskim volitvam. Dne 31. januarja je bilo teh 15 novoizvoljenih starešin na ukaz našega dobrega civilnega komisarja sklicanih na prvo sejo. Nobeden ni manjkal. Predsedoval je najstarejši gosp, Zni-deršič. Piva točka dnevnega reda >e bila: rešitev rekurzov vloženih proti volitvam. Starešina gosp. Mahorčič je predlagal, da se povsem upravičenim in dobro utemeljenim re-kurzom ugodi in da se proglasijo volitve za neveljavne. Temu se je upiral kandidat uradniške liste gesp. notar Kumer, Govoril je tako, kakor smo ga že večkrat slišali na sodišču, kadar ie po naročilu zastopal obupano stvar, z razlifto, da je na sodišču vedno govoril slovenski, a v tej občinski seji pred starešini, katerih dobra polovica sploh ne razume italijanščine, izključno v italijanskem jeziku. Uspeh je bil ta, da jc 11 starešin glasovalo za neveljavnost volitev a le 4 nasprotno. Značilno je, da ni izmed 12 starešin, ki so bili izvoljeni po tem novem čudežu iz Kane Gali lejske nič manj kakor 8, toraj dve tretjini, gla sovalo proti svoji izvolitvi I! Starešine so mislili, da bi se po tem sklepu lahko razšli, toda gosp. zastopnik civilnega komisarja je zahteval, naj se izčrpa vkljub /emu ves dnevni red. Vršiti se je toraj morala volitev župana in podžupanov. Notar Rumer, komisarjev kandi dat, je bil svoje zmage tako gotov, da je bil njegov občudovalec gosp. Grbec v svoji gostilni že spekel celo tele in pripravil potice ter dal nabasati mežnarje, da se dostojno pro- Ogrska Major Osterburg izpuščen v svobodo BUDIMPEŠTA, 2. Višje vojaško sodišče je izdalo nalog, naj se baron Osterburtf, ki je bil aretiran ob priliki zadnjega Karlovega pustolovstva, izpusti v svobodo. Amerika Zakon o konsolidaciji zavezniških dolgov v Ameriki sprejet WASHINGTON, 1. Načrt zakona o konsolidaciji zavezniških dolgov je bil sprejet z 39 proti 25 glasovom. Po tem zakonu se bo ustanovila komisija 5 članov s finančnim tajnikom na čelu, ki bo smela z odobrenjem predsednika konsolidirati vnanje dolgove, menjati ali podaljšati plačilne roke kapitala ali obresti. Obligacije ' bedo zapadle najkasneje junija 1947. in obresti bodo znašale vsaj 4% %. Zakon zaključuje, da se ne bodo črtali nobeni taki dolgovi. Francosko-angleška nesporaze mijenja na pomorski konferenci. Francoska delegacija zavrača očitanja imperializma. WASKINGTON, 2. Na včerajšnji plenarni seji pomorske konference jc obžaloval francoski delegat Jusserand očitanja angleških zastopnikov, da noće Francija radi angleške konkurence znižati števila svojih podmorskih čolnov. Pomorska tekma med Francija in Anglijo, je izvajal Jusserand, ne obstoja že sto let, ker sta se angleško in francosko brodovje v tem času ramo ob rami bojevala v treh velikih vojnah. Francija hoče obdržati svojo floto na sedanji višini, da bo lahko varovala stanje, ki si £a je na morju ustvarila vztrajnim delom. Tudi je Jusserand zavrnil očitanja, da je bila edino Francija proti znižanju pomorskega oboroževanja, ko so se vendar skoro vse države, ki so zastopane na konferenci, izrekle v enakem smislu. WASHINGTON, 2. Na sestanku delegatov za pomorsko razorožitev je član francoskega zastopstva Sarrant izjavil, da pristaja Francija na pomorski dogovor. Pri tem je zavrnil očitanja, da jc bila Francija iz zgolj imperialističnih namenov začetkoma proti razorožitvi in izjavil, da je Francija že prostovoljno znižala svoje brogovje za 500.000 tonelat velikih enot in se bo vsled tega dogovora morala omejiti na le 175.000 tonelat, medtem ko bi danes imela 700.000 tonelat velikih enot, ako bi vojna, ne uničila toliko njenega bogastva. Francija želi delati skupno s svojimi zavezniki za splošni mir, ampak trajnega miru ne bo, dokler ne bodo spoznali oni, ki ga hočejo rušiti, da jih čaka gotova kazen ono s svojim poročilo predsedništva; 2) Načrt odloka za plačevanje predvojnih dolgov, izraženih v zlatu ali tuji valuti; 3. Načrt zakona za izvrševanje inženirske prakse. 4) Poročilo o načrtu za raztegnitev zakonov in dekretov o zemljiškem kreditu s posebnim ozi-rom na oddelek zemljiškega kredita zveznega kreditnega zavoda za obnovo bene-čanskih pokrajin; 5) Vzpostava dela po-gczdovalnih komisij na Krasu, ki je bilo ukinjeno vsled vojne; 6) Poročilo o potrebi, da ostane v veljavi in se izvršuje lovski zakon v Julijski Krajini. Našim malodušnežem. Radi dogodkov v Sežani in Postojni povodom občinskih volitev so bili nekateri malodušneži precej potrti in so se hudovali ne samo na Postojnce m Se-žance, ampak tudi na — nas! Na nas pa zato, ker nismo takoj po laških fanfaradah zamahnili po« Postcujcih in Sežancih, ki so rušili «narodno disciplino*. Mi smo bili previdni, in se nismo hoteli prenagliti s kakimi obsodbami, ker se zanašamo na poštenje naših ljudi. Tudi nam ni bilo prijetno mirno Čakati in se vzdrževati vsakega razmotrivanja. In prav smo imeli. To dokazuje postonjska izjava, ki sedaj bije po zobeh nasprotnike in kaže, da so se prehitro veselili. Uresničil se je pregovor: Ride bene, chi ride 1'ultimo. Našim malodušnežem pa bodi to v pouk, kako potrebno je ▼ težkih časih — potrpljenje, da ni prenagljenih in krivičnih obsodb. Poslanec Gfanta — commendatore, Italijanski listi so prinesli te dni vest, da je med drugimi tudi poslancu Giunta podeljeno odlikovanje commendatorja. Mi ugotavljamo le, da je gosp. Giunta sam izjavil y rimskem parlamentu, da je svojo politično karijero začel s — požigom tržaškega »Narodnega doma*. Ne vemo, ali mu je ta zasluga pridobila iako odlikovanje? Tudi mi se veselimo kakor se gotovo veselijo vsi Tržačani. Saj bi moral imeti sain vrag svoje prste vmes, če ne bo seda) naš ubogi Trst rešen iz vse svoje mizerije. na možakarja in ga opraskala. Toda še preden je izvešil to delce, je dobila od njega tako močan udarec; da je zletela na tla. Potolčena ženska je dobila prvo pomoč na rešilni postaji, kier so ji položili na srce, naj se nikoli več ne loti moških. Vesti z GorISkega Izvolitev župana mesta Gorice, 1. t. m, ob 11 in pol predpoldne so se zbrali v Gorici novoizvoljeni mestni svetovalci. Seja se je vršila v mestni posvetovalnici v poslopju nekdanje realke. Sedeže na desni strani županovega pulta je zasedlo osemnajst svetovalcev iz skupine od G. Charpentier po znižanih cenah, na kur opozarjamo zlasti naše občinstvo iz daljne okolice, ki se večernih predstav težko udeleži. dr. e. b. t Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je danes po kratki in mučni bolezni preminula v starosti 72 let. Pogreb blage pokojnice se bo vršil v soboto, 4, t. m., ob 3, uri popoldne iz liišc žalosti v Skednju št. 377. ŠKEDENJ, 2. februarja 1922. 82 Anton Trebeč, sin. Marija Trebeč roj. Godina, sinaha, in ostali sorodniki. se računajo po 20 stotink beseda. — Najmanjša pristojbina L 2'—. Debele črke 40 stotfnk beseda, — Najmanjša pristojbina L 4'—. Kdo* išč«; službo, plaća polovično ceno. MLADENIČ bi se rad izučil za mehanika. Lozice 45 p. št. Vid pri Vipavi. 180 PODPISANI naproša svoje cen;, go^te, da bi se vsled družinske žalosti, vzdržali plesne zabave v moji gostilni. J, Bak, Draga. 181 MARIACELJSKE KAPLJICE Pain, Expeller. Bioglabin in druge specijalitete se dobivajo v lekarni v II, Bistrici. 28 ŠIVILJA, prenovila ženske in otroške obleke, izdeluje perilo, popravlja moške obleke po nizkih cenah. Tempesta, via Riborgo 17, II. 183 POROČNA soba, brestova, masivna, euha, psiha, slavonske" tovarne, se proda zelo ugodno po tovarniški ceni L 1850. Via Milano 4, I. 182 IŠČE se prazno stanovanje obstoječe iz 2 sob in kuhinje, ali soba in kuhinja. Ponudbe pod "Ugodnosti« na upravništvo. 185 dan od 13—19. Via Udine 12, pt. 184 SPALNE SOBE od L 1800.— naprej ofeeđne, kuhinjsko pohištvo, pohištvo za urade, amerikanske pisalne mize. Via Udine 25. 186 EGIPTOVSKI profes^ /Jrafologije pove karakter in usodo ži nja. Sprejema vsaki dan od 13—19. Via Udine 12, pt. 120 POHIŠTVO za poročne sobe in lakirane kuhinje po zmernih cenah se prodajajo v ulici Chiozza 51, pritličje. 131 PODLISTEK KAPITAN MARRYAT Leteti Holandec Roman (56) ♦Bilo mi je kot da se voziva milje in milje daleč. Prišla sva mimo prekrasnih otokov, ki so bili po morski preprogi posuti kot dragulji; ladjica pa se je opojno zibala« vedno naprej, vedno naprej. Ona pa je rekla: «Na mirnem morju ne bova našla tvojega očeta, poskusiti morava drugod!« In valovi so se vzčnejŠo ladjo. »Ali se bojiš, Filip?' me je vprašala. .Ne,' sem odvrnil; ob tvoji strani, Amina, se ničesar ne bojim/ .Spet sva v bližini rta' je dostavila, ,m tu boi naiel svojega očeta. Razgledala se morava okoli in okoli in prva ladja, ki jo zagledava, je njegova. Le ladja duhov zamore vztrajati v tako divjem vikarju. In kot gore visoko valovje nas je gnalo kvi-(ki* tsrplro in dalje, sem, tja, gori, doli — na stotine milj... slednjič sva zagledala ladjo, ki jo je metal vihar. (Tam!' je vzkliknila vila in pokazala s prstom; ,tam je ladja tvojega očeta! Hitro sva prišla v njeno bližino — oni na krovu so naju opazili in gnaK ladjo proti viharju. Ozrl sem se kvišku, Amina, in zagledal sem svojega očeta — da, videl sem ga, in sli-5al, kako je poveljeval. Potegnil sem relikvijo m mu jo molil nasproti. On pa je stal na krovu, naslonjen na jambor in se smehljal. Ze sem hotel ostati, da bi Sel na krov, kajti na-sproti so mi vrgli lestvico iz vrvi, ko sem za-čul divji krik in videl pasti nekega moža v lupino. Ti si na glas za vpila in izginila pod valovi; školjka pa, ki jo je zavzel oni mož je od-blismla kakor misel. Začutil sem, da me je prešinil leden mraz in ko sem se obrnil, da bi zagledal svojega novega sogotnika, sem spo- iten, brodolomu enooki ob rti- iz je bil to — pilot hudobnež, ki je utonil pri nem zalivu, .Ne. ne, še ne!' je zaklicaL Ves razljučen in obupan sem ga Ireščil Školjke in plul sam dalje. ,Filip Vanderdecken, je zakBcal med plava-Od studa sem se obrnil v stran, toda zdaj njem, M se bova srečala!' me je pokril velik val in jaz sem se pogreznil. Boril sem se z vsemi močmi, toda vedno bolj sem padal, padal in sem se — zbudil.* «No, Amina,* je nadaljeval Filip čez nekaj časa, «kaj praviš k tem sanjam?« •Kaj nisi spoznal iz teb sanj, da sem jaz tvoja prijateljica in pilot Schriften tvoj sovražnik ?» «Da, priznam, toda on je vendar že mrtev,* «Si li gotov?» «Ne bi se mogel rešiti, da ne bi vedel jaz o tem.* 2e mogoče, toda zdi se mi, dragi Filip, da pomenijo sanje nekaj drugega. Po mojem mnenju boš dobil točnejSo razlago, le če ostaneš še na kopnem. Ta nasvet se sklada z onim, ki sta ga podala duhovnika. Na vsak način potrebuješ še drugih znamenj. V sanjah sem bila jaz tvoja zvesta vodnica — daj, da. te tudi vnaprej še vodim.» <*Tako bodi, Amina. Čeprav stoji tvoja čudovita umetnost v nasprotju z našo sveto vero, si vendar s pomočjo nje prišla do istega sklepa kot oba sveta očeta.* •Cisto res in tudi prav je tako. Toda sedaj, Filip, pozabiva na .to stvar. Kadar pa spet napoči čas — vedi, da te Amina ne bo zadrževala; toda ne pazabi nečesar: ti si mi za to nekaj obljubil, da boč izpolnil kadar te prosim,* •Kajpada; govori, Amina, kaj želiš?» •O! Sedaj še nič. Saj imam vse v tebi, moj ljubljeni FiBp!» je odvrnila Amina in se nežno oklenila Filipa okrog vrati« j KAMIONI v najboljšem stanju se prodajo 4 skupaj ali posamezno po L 10.000 vsak. Gorica, via IX Agosto 2. 143 KOVINE in stare cunje kupujem po najvišjih cenah. Fonda, Scalinata 3, krojačnica. 68 POSOJILO 30.000 lir proti 12% obrestim na prvo vknjižbo se išče. Ponudbe pod »Varnost* na upravništvo. 163 V NEDELJO 5. t. m. se vrši I, kostumiran zimski večer v dvorani DKD Campo S. Giacomo, Začetek ob 7, konec ob 1, Svira orkester. 171' POROČNA SOBA, moderna, solidna, se proda po zmerni ceni. Via Ferriera 5, skladišče. 174 ORKESTRON, 16 plošč, pripraven za gostil" c. pi no, se proda ugodno. Via Udine 45, L levo. 176 POROČNE SOBE kakor tudi posamezni kosi se prodajajo ugodno v Campo Belvedere 1, Semolic. 175 KLAVIR, v prav dobrem stanju, znamka Bfl-sendorier, se po nizki ceni proda. Ruggero Manna 3, pritličje. 179 ZLATO is »rebrn« Icrone plačam ve£ kot drug? kupci Albert Fcvb. 'nr. Maztini 46 J» biiiiai drvenega trga). 1Q POZOR! Srebrne krone Sn zlato >o najvišjih cenah plačuje edini grorist Bell'eli Vita, Via Madonnina 10, I, 1£ KRONE trebrne in zlate, plačuje po najvišjih cenah Pertot, Via S. Francesco 15, II. 1Q PRIPOROČA se dobroznana brivnica Josip Jerman, Trst, ul. XXX Ottobre 14