770. štev. V Liuhliani, sohota One 7. februarja 1014. Leto lil. Pos me«n < š*ev. „Diteva“ stane 6 vin toliko p samezna številka „Bcdeče Neže“. r>AN“ izhaja vsaki dan zjutraj; tudi oh nedeliah in praznikih. Vsako nedeljo ima humoristifno pri- logo „ROI)EČA NEŽA". Za Hubljanske naročnike stane I)an" s prilogo dostavljan na dom celo-letno 20 K, Prilog, celo- letno 18 K, mesečno 1 50 K. Za zunanje naročnike ravna stene n 5 50 K 18 K, meseeno j. ov iiaiuunivo Dan“ s prilogo celoletno 22 K, četrtletno mesečno 1’90 K. — Naročnina se pošilja upravništvn. Telefon številka 118. Neodvisen političen dnevnik s tedensko humoristično prilogo »Bodeča Neža“. Posamezna itev. »Dnevi.“ stane 6 vin.; ravno toliko posamezna številka »Bodete NežeM. ::: Uredništvo in upravništvo: Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6, Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju po ::: pust. — Za odgovor je priložiti znamko. ::: Odgovorni urednik Radivoj Korene. ::: ::: Last in tisk »Učiteljske Tiskarne". .i: Bobrinski Čimdalje jasnejše postaja, da so ogrski vlad. organi potom provoka-terstva omogočili škandalni proces, katerega se sramuje kulturna Evropa. Ruski kmeti na Ogrskem so dobivali časopise, ki na Ogrskem niso bili prepovedani in so radi čitanja teh časopisov obtoženi veleizdaje. Ko je bil državni pravdnik vprašan, če so bili mar oni časopisi na Ogrskem prepovedani, je odgovoril, da ne, sicer zato niso bili prepovedani, da so organi lahko dognali, kdo jih dobiva. Torej: popolno agent - provokater-stvo. — Pa tudi glede Bobrinskega igra glavno ulogo agent provokater, umazana duša s slovanskim imenom: drugi Nastič. DuliškoviČ se piše oni izrodek. Hodil je od enega slovanskega politika do druzega ter iskal podpore za ogrske Ruse. Izvabljal je iz ljudi denar in nazore in oboje prinašal svojemu šefu. Falot je .dvakrat potoval v Petrograd in tam govoril z grofom Bobrinskim. Govoril je ž njim o propagandi v gornji Ogrski. Za pot in propagando mu je dal Bobrinski 1000 K. In tega falota, ki te sledil enega politika kot druu-gega, sugeriral mu ideje, ki jih ie po.em za njegove proglasil — člove-ka brez časti — je sodišče zapriseglo nudilo mu priliko, da izpoveduje na svojo čast (ki jo nima) med tem, ko grofa Bobrinskega ni hotelo zapriseči. Toda vseeno mora njegova izpoved biti za izid procesa merodajna, ker Bobrinski je izpovedal, da vsa njegova akcija med ogrskimi Rusini ni imela druge težnje, kakor ruski narod kulturno in nravno dvigniti. Kakor smo že včeraj poročali, grof Bobrinski ne bo aretiran, ker merodajni krogi so izprevideli, da se m zdravo igrati tako nevarno igro s sorodnikom ruske carske rodovine, domov^i b° neoviran »vstopil pot si (p n°niien !(0raka Bobrinskega, ki Hi„i Podati se na ogrsko sodišče JUD nevarnosti, da bo aretiran, je Velik. Obenem dokazuje, da Rusija m nič več tako pasivna napram ravnanju s Slovani izven njenih meja. Iz Voloske Opafije Nenavaden gost. Ljudje, ki so oocakali visoko starost, ne pomnijo, aa bi kedaj te kraje obiskal nenavadni gost »sneg« v toliki meri kakor se Je to dogodilo v januarju t. 1. Krasno gorko vreme, ki smo ga imeli do po-četka januarja, se je naenkrat spre menilo in počel je padati sneg, kakor kje gon na Semermgu, in zapadlo ga je kar okoli 15—20 cm. Seveda ta gost ni imel obstanka, bila so tja prevroča za njega, pa je zginil v par dneh, a sedaj pa vlada tu zopet krasno vremene in vročina že prav do- bro pritiska opoldne, kar je privabilo v te naše krasne kraje že nebroj gostov iz vseh delov sveta. 251etn!ca čitalnice »Zora« v Opatiji. V torek, 3. februarja 1.1. je poteklo 25 let, od kar se je ustanovila hr-vatska čitalnica »Zora« v Opatiji. Ta dan proslavil se je na najslavnejši način. Ob 7. uri počel je slavnosten banket, na katerem se je zbralo okoli 80 oseb, ined katerimi so se nahajale vse ličnosti tukajšnje hrvatske stranke. Tudi Slovenci so bili častno zastopani.' v katerih imenu je pozdravil ta slavnosten čin podpredsednik Slovenskega društva g. Luznar. Pri ti priliki slišalo se je celo zgodovino tega prvega narodnega društva v O-patiji, v katerega okrilju bili so vedno zbrani tudi vsi drugi zavedni Slovani, ki jih je srečna usoda zanesla v ta naš jugoslovanski raj. Tedaj pred 25 leti, ko je vztrajala ta prva hrvaška narodna trdnjava v tem kraju, bil se je boj, obupen boj domačega hrvaškega elementa proti sovražniku, ki je navalil na ta kraj z vso eneržijo, hoteč ga osvojiti in s tem zabiti precej tehtajoč klin v projektiram most od Belta do Adrije. Domači element je bil pa jačji, ker je stal na trdem hrvaško narodnem stališču in odbijal je naval za navalom in s tem ohranil ta prekrasni kraj, svoj dom, sebi in svojim potomcem. V prvih bojnih vrstah stala je pa vedno čitalnica »Zora«, ki je kakor prava zora posvetila v duše domačega ljudstva in ,,z sPania. a obenem ga spodbujala k vztrajnemu delu, k ^b, prot, vsem, ki so se hoteli s s lo polastit1 m potujčiti ne samo mesto Opatijo, ampak celi liburnijski zaliv. ro službo vrši »Zora« še danes z vspehom, za kar ji more biti hvaležen pač celi naš jug. Ob 9. uri zvečer je bil koncert s plesom, ki je. kar se tiče udeležbe, tako sijajno vspel, kakor do sedaj še nobena slična priredba. Maškarada prostovoljnega gasilnega društva Volosko - Opatija. V sobto 7. februarja t. I. priredi to naše drUŠtVO SVOjo prVO »Maškarado- v vseh prostorih kavarne »Central, »Zora«. Vstopnina 2 kroni za osebo. Ddve najlepše maske se bodo obdarile s krasnimi darili. Ker je to naše društvo res vredno vsake podpore, priporočamo našim ljudem, da se te zabave vdeležijo polnoštevilno. . Tujci v Opatiji. Volosko - Opatijo je obiskalo od 1. do 29. janeuarja t-1. 1483 oseb, od 23. do 29. januarja p. ’e Prišlo 355, a na 29. januarja je bilo v Opatiji nastanjenih 1010 gostov. Slovenska zemlja. IZ TOMAJA. »Blamirani hinavci«. naslovom se je zaletel Pod tem v zadnjem »Novem času« na tukajšnje pev. br. društvo neki zfanatizirani klerikal-ček, češ, da je društvo liberalno, da komaj životari ter slovesno kriči, kako vsiljivi in nesramni so liberalni člani tega društva, ker so izvolili častnim članom tuk. g. kanonika, kateri pa da je odklonil to Čast, češ, da je društvo preveč umazano z liberalno smradljivim »Dnevom«. Da bo pa širša javnost izvedela, koliko resnice je na tem in kako znajo ti nesramni in navidezni klerikalci lagati, evo ti resnice: Društvo, katero je bilo ustanovljeno že pred 17 leti, tedaj onih prvih društev na Krasu, ki deluje od svojega početka vsestransko, ima javno ljudsko knjižnico, čitalnico, tambura-ški zbor, prireja vsakoletne veselice zabavne večere itd. ter se sme prištevati k najnaprednejšim društvom našega okraja. In zakaj? — Ker društvo kot tako ne nosi nobene politične barve, kar se lahko vsakdo prepriča po listih, ki jih naroča društvo »Edinost«, »Soča«, »Gorica«, »Dan«, »Slovenec«, »Tednik«, »Kmetovalec«, »Slovan«, »Dom in Svet« in po vrhu še »Zarjo«, poleg teh dobiva čitalnica od privatnikov razne liste, tedaj se ustreže vsakemu članu bodisi te ali one politične barve. Društvo tedaj ne životari — ni niti liberalno, ne klerikalno, kar je dokaz, da so člani bili vedno tudi gg. duhovniki, ne oziraje se, kaj se čita v čitalnici. Društvo sprejema za člane vsakogar, bodisi te ali one politične barve, vsakega spola — poštenega državljana — po vseh pravilih. Prvi predsednik tega društva je bil č. g. kanonik Sila, za kar ga je društvo imenovalo v znak spoštovanja, ob njegovi petdesetletnici maš. posvečevanja, Častnim članom tega društva. Društvo ga je o tem obvestilo, za kar je bil imenovani jako vzrado- ščen, prejeti častno diplomo. »A smola« — pravi »N. Čas« — ko mu jo je hotelo društvo pokloniti, jo ni hotel sprejeti, češ, da je društvo umazano z liberalnim, gnusnim »Dnevom«. Tudi v »Slovencu« je bilo čitati o tem. toda jako na kratko, ker pač vidi, da Je škoda časa in papirja za take sfanatizirane budalosti, kot jih vporabi »N. Čas«, ker nima drugih brzojavk. Društvu pa priporočamo le naprej po začrtani poti, ne oziraje se na desno ne na levo, ampak svojo smer, kakor si pričelo. Da bi si pa društvo dovolilo dirigirati od kakega kapleneta a la Magdič, kaj in koliko naj čita — menda vendar ne — toliko samostojnosti društvo vendar ima in naj mu pusti raje komando v klo-štru, kjer je že itak kuhhn in pečen, tam, kjer je solze brisal ob »Johanič-nem čudežu« — tam je on doma. — Končno bi bilo priporočljivo, da društvo pokloni njemu to častno diplomo, namenjeno g. kanoniku, a na nižji ukaz odklonjeno, ter naj si jo preslika, ker je kakor se sliši, dober slikar, z nadpisom nad vrati: »Izredno odlikovan — za versko vnemo« — poklonili njegovi tercijalni čestilci. Mi pa kličemo s sv. Štefanom: »Gospod, odpusti jim, saj ne vedo kaj delajo«. — Amen. KRONBERG PRI GORICI. Slavno uredništvo. Dovolite tudi nam malo prostora v Vašem cenjenem listu. Želeti bi bilo, da bi tudi k nam »Dan« posvetil. Občina Kron-breg je ena najbolj temnih na Goriškem. O kaki narodni zavednosti ni pri nas niti misliti. Da ne bomo narodni, za to skrbi naš Vinko. Mož je pristen novost rti iar. Vedno skrbi, da bi ljudje ne čitali kak naroden list. Ko je zvedel, da so neki fantje čitali »Dan«, se je spravil dne L t. m. na prižnico in je začet agitirati za »Novi Čas< in »Bogoljuba«. Povedal je, da Je škof izobčil liste: »Gorico«,® Primorski list«, »Edinost«, »Sočo«, »Primorca« in »Dan«. To so liberalni listi, ki jih je pod smrtnim grehom prepovedano čitati. Kdor čita »Dan«, mora iti k spovedi, ker je to smrtni greh. Mi opozarjamo našega gospoda, naj preneha v cerkvi s tako agitacijo proti narodnim listom, ker se bo sicer nekega dne znašel v »Bodeči Neži« s svojim širokim trebuhom. Mi bomo že poskrbeli za mir. Gradiva je dovolj. Štajersko. Dajmo! Letos poteka 500 let, odkar je bil na Gosposvetskem polju ustoličen zadnji koroški vojvoda! Za koroške Slovence je to leto gotovo leto tužnega spomina, spomina na prošlo velikost, narodno svobodo. In kaj naj bo to leto nam? Li naj gre mimo nas le s tem, da še velikega trenotka spominjamo samo s pomočjo petstoletnice? Gotovo je tako leto tudi takšnega, prazničnega slavljenja vredno. A še nekaj imamo, s čimer to še lepše lahko praznujemo — s tem, da potrojimo, da podeseterimo svojo požrtvovalnost in da žrtvujemo v narodne namene vsak vinar, ki ga le kolikor pogrešati moremo. Zbirajmo za naša obrambna društva, zbirajmo za D. C. M.! To leto naj bo tudi v tem oziru jubilejno leto! čim več se bo to leto zbralo, tim večje bo nekoč veselje, ko bodemo videli doraščati našo mladino ponosno in narodno zavedno! Potrebujemo šol. »Narod brez šole — je narod brez bodočnosti...« Na to se spominjajmo v tem letu in darujmo! V veseli družbi, ob rakvi dragega pokojnika, v rodbinskem krogu ob veselem dogodku se spomnimo, da je, na tisoče slovenskih otrok izključeno od možnosti, učiti se povoljno svoje H. Suttner, Ljubljana, Mestni trg 25. Samo! K 4*10. Samo! K 410. vm m- 1 Št. 410 Nikel ank. rem. Rosk. jako dobro irioča samo K 4*10. Najbogatejša zaloga vseh vrst ur kakor tudi najvecja izbera zlatnine in srebrnine inz-rr po jako nizkih cenah. — — 1 Zahtevajte cenik, kateri se razpošilja zastonj in poštnine prosto. Lastna prot. tovarna ur v Švici. : : Tovarniška znamka „IKO“. : : Zastopstvo tovarne ur „ZENSTH“. LISTEK M. ZEVAKO: Srce in meč. Roman iz francoske zgodovine. »Ah, da, trudna sern!« je dejala Alisa in si obrisala oči. »Trudna, da si ne moreš misliti, kako... In,« je dodala s temnejšim glasom, »ako se o m ono, kar upam, ne zgodi, mi ostane samo še en počitek .. . smrt!« Preženi?* VV* V3Ših ,etih! Bežite! zovortte kiw mirtVa-ke 'nisii in ne mati svojega Rnev b' Posne- ni - Oarola^ ki je pQSI„,ar ^a..d® Pa_ i i , Postal menih Pant garda kai je tudi način smrti!« Ob teh besedah, izgovorjenih z Jedkim in porogljivim glasom, Se je Alisa zdrznila. »Menih!« je zamrmrala in si potegnila z roko po čelu. »Bodite brez skrbi; izposlujem ^arn izpoved ...« »Pa kdaj?« je vprašalo dekle živo. »Počakajte... danes je torek. No, pozneje pač ne kakor v soboto zvečer; a dajte zdaj, da vam zastavim vprašanje: Kateri dan mislite iti v Luver?« Alisa je vztrepetala. i« veste’ da vas pričakujejo,« Je silila starka. »11 praviš, da morem govoriti z menihom v soboto zvečer?« »Obljubim vam to.« »No, dobro. Potem pojdem v Luver v soboto zjutraj. Pusti me zdaj, uboga Lavra; potrebna sem počitka, in par dni mi ne bo odveč, da pridem do novih moči Alisa de Luks se je zatopila globoko v misli, ki jih stara Lavra ni hotela motiti. Tisti dan zvečer, ko so bile vpili-njene vse luči in se je zdelo, da spi sleherno življenje v hiši, okrog desete ure, v trenotku, ko je vladala po tesnih ulicah globoka tišina in samota, so se zdajci odprla zelena vrata, in ženska postava je stopila brez šuma v ulico Aš. Tiho in naglo je stopala proti stolpu kraljičinega dvorca, t. .Ta stolp je imel mnogo ozkih so svetile notranj. stopnicam; omreži?™ Zi3pIi? s krepkfm železnim S poste« "a Skor,,i v viSi,,i m0- ustavS'*,«] ^ 1w lovvid'"’ se le prste, Iztegnila roko^n u™ +«Se "a seraee v "otranlosl stolna, ga zvezdogledu Rudžieriju. Vrnila se je z vso naglico, plavaje po ulici kakor prikazen. Neslišno je stopila v hišo z zelenimi vrati, kjer ie spala Alisa de Luks izmučena na duši in na telesu. Ta ženska je bila stara Lavra! XXIV Pipo. To poglavje bo kratko; a dasi ima za naslov ime navadne živali, je vendar važno v naši povesti. In zakaj ne bi imel tudi pes pravice do svojega poglavja, kakor jo ima vsaka druga oseba? Bodi si kakor koli med dejanji tega psa je eno, ki mu ie bil usojen velik pomen za usodo njegovega gospodarja.i n po njem na usodo večjih junakov in junakinj, nastopajočih v tej zgodbi. . To Pipojevo dejanje hočemo opisati svojim čitateljem. Tisto jutro, ko so aretirali viteza de Pardajana, je izkušal Pipo v bratovskem prijateljstvu braniti svojega gospoda, kakor je vedel iti znal. Ako je krvavelo v tistem znamenitem poboju marsikatero bedro, ako so šle rakom žvižgat te in one hlače in je obležal eden izmed vojakov celo mrtev, s pregriznjenim grlom — z družbi onih, ki jih je spravil vitez na drugi svet — je bila to zasluga Pipojevih čeljusti, ki jih je rabil vrli kuža z vnemo- mojstrstvom in ljutostjo, ki se je razodevala zadostno v njegovem srditem lajanju in renčanju. Pardajan je podlegel. Premagan je bil tudi Pipo. ki r,™?es*?efena 10 Poražena po toli-moci, sta doživela pes in nje- gov gospodar poraz, ki smo ga opisali. Pipo je torej tekel po stopnicah za vojaki, ki so nesli Pardajana. Pri tem je izkupil lepo število brc in celo sunek z mečem, ki mu je razparal levi uhelj. Na cesti je bil planil pes za vozom, v katerega so bili vrgli viteza. S poveša no glavo in repom je dospel naš četveronogi junak do Ba-stilje: v preprostosti svoje duše je hotel seveda tudi vanjo. Pipo ni poznal stražnje službe, kar je včasi tudi psu v občutno škodo. Narobe pa so bili vojaki pri vratih zelo podkovani v svojih rečeh. Iz te ponižnosti ene in ponižnosti druge stranke se je rodila posledica. da se je zaletela uboga živa! s smrčkom ob ost haleparte in da ji je sledila na njenem umikanju toča kamenja in raznih drugih reči. In ko je hotel Pipo obnoviti svoj napad, je našel vrata zaprta. Pred temi vrati je zalajal Pipo z zateglim, turobnim glasom. Lajanje je bilo tožba, namenjena njegovemu gospodarju, in hkrati grožnja, naperjena proti njegovim stražnikom. Ko se je prepričal, da ne odgovori njegovemu izzivanju ri:t! gospodar niti njeeovi ječarji, je začel Pipo tekati okrog trdnjave, neredno in cigansko, kakor je bila njegova navada. Toda vrnil se je na svoje izhodišče, in da bi bil našel to, kar je v svoji naivni in zmedeni pameti morda upal najti, to je, izhod, skozi katerega bi bil odšel njegov gospodar. In res, kako more pes zapopasti, da so vlekil človeka v notranjost debelih zidov, da ga ne izpuste nikdar več na svobodo? Takšne misli so zmožni le človeški možgani. Par ur je minilo ubogi živali v temnem nepokoju. Ustavil se je naposled kakih dvajset korakov od vrat, in od dvig-ljivega mostu ter začel ogledovati z dvignjenim smrčkom to ogromno, črnkasto reč, ki je bila pogoltnila njegovega gospodarja. Paglavci so lučali vanj kamenje, zabava, ki je dokazovala Pipoju oči-vidno, da se prištevajo ti mladi neznanci višjemu plemenu. Toda zadovoljil se je s tem, da se je premaknil dalje stran. Toda dan je mineval. Oglasil st je glad. Pipo se je boril junaško s svojim krulečim želodcem iu vztrajal stanovitno na svojem opazovališču. Kvečjemu si je dovolil zehati, da prevari svojo lakoto. Napočil je večer. v P111 Podtikati psu, kaj je tuhtal. Kaj bi se zgodilo s spoštovanjem, do človeka, ako bi prisodili pamet tudi psu. (DaijeT materinščine. Ta ali oni ima doma ženo in otroke, mika ga, iti v krčmo. Vsaj enkrat v letu, morda takrat, ko ga bo najbolj mikalo, naj se premaga in naj odstopi vinu namenjeni denar D. C. M. Kdor gre na potovanje in gleda krasoto slovenske zemlje, tiaj ne bo zakrknjen in naj ob tem pogledu seže v žep... Naše podružnice pa naj s še večjo vnemo zbirajo. Čas je rešon in priličen. Leoben. (Defravdacija.) Kot smo že včeraj povedali, so prijeli in zaprli tajnika lcobcnške trgovske in obrtne zbornice dr. Reischla. Nepričakovana revizija je dognala, da je dr. Reischl poneveril čez 10.000 K gotovine. Ko so dr. Reisclda prijeli, je svoje manipulacije priznal. V leobcn-ski družbi je igra! dr. Reischi veliko vlogo. Tem večjo senzacijo vzbuja sedaj njegova defravdacija. Zverjad zopet straši krog Schwaberga. Minole dni so priredili vHik pogon, ki je bil v toliko uspešen, da so lovci naleteli opetovano na čisto svežo sled zverjadi, ki se je pa v sled lovcem neugodnega vetra vedno še pravočasno umaknila. Večkrat so jo lovci celo opazili, a vse-lei izven varnega cilja. Zver je končno predrla lovske črte in pobegnila v gore, kamor ji niso mogli slediti, ker je pot brez smuči nehodna. Tudi v ostalem lovci baje niso bili posebno pazni, ker je namestnija sklenila, da se razdeli strelni denar čim se zver ustreli, med vse lovce, vrh tega pa je ustreljena zver last posestnika dotičr.ega lovišča, v katerem je bila ustreljena. Zver je izredno velik volk. Vransko. (Ubilo jo je.) Dne 31. januarja je šel posestnik Vazle s svojo 24 letno deklo Rozo Cankerje-vo v gozd po drva. Ker je drobnjadl primanjkovalo, je posekal neko drevo, ki pa je padlo ravno v ono smer, koder je Cankerjeva pobirala suhljad. Kljub temu, da je Vazle zakričal jp Je drevo zadelo na glavo in jo ubilo. S težkim trudom jo je končno mrtvo potegnil izpod drevesa. Sladka gora. (Roko mu je strgalo.) Zadnjo soboto popoldne je delal delavec Andrej Ratajec pri stroju za lesorezbe v tovarni za čeveljska kopita. 'Pr tem mu je zdrknila leva roka med žage in nože stroja, ter bila v trenotku vsa razrezana in zmečkana. Ko so prihiteli delavci na obupne klice Ratajčeve temu na pomoč, se je bolečin onesvestil. Prepeljali so ga v celjsko bolnico. Roko izgubi. Gradec. (Tožijo se.) Pred meseci je v graškem občinskem svetu napadal podžupan dr. Bercht glavnega urednika »Tagespošte« dr. Rei-chenauerja. Slednji je hotel dr. Berclita takoj tožiti, a končno privolil v ponujana spravna pogajanja. Sedaj so se pogajanja razbila in v nekaj dnevih pride do tožbe. Gradec. (Eksplozija.) V vojaškem oškrbovališču so v sredo izku-havali s smolo kole. Nakrat so nabrani plini v nekem kotlu pognali v zrak kotlov pokrov. Pok je bil tako močan, da so se strle vse bližnje šipe. Delavec J. Kopler je bil vsled puha v obraz ranjen. Dr. Verstovšek — častni občan. V Pamečih pri Slov. Gradcu je bil imenovan dr. Karol Verstovšek — častnim občanom. Ja, ja. zasluge, zasluge ... Sevnica. (Pod snežni plaz.) Dne 26. im. m. je peljal postiljon Fran Vrbovšek v Mokronog. Nekako sredi pot« med Sevnico in Mokronogom je pridrvel raz skalovja snežni plaz, ga vrgel raz kozla in ga zasul, do-čirn sta konja s poštnim vozom zdrvela naprej. Dva delavca, ki sta slučajno prišla po cesti, sta konje ustavila in izkopala Vrhovšeka, ki je bil že nezavesten, ter ga prenesla v neko kmečko hišo, koder se je zavedel in okrepčal. Slovensko gledališče v Celju. Kakor smo že poročali, gostuje 8. svečana t. 1. na našem odru mariborsko dramatično društvo s krasno burko »Ubogi možiček«. Ta igra se je vprizorila dosedaj že neštetokrat na vseh odrih z največjim uspehom ter je tudi v Mariboru tako zadovoljila. da se po vseh listih naglašalo, naj bi se čimprej mogoče ponovila. Obeta se nam torej najlepši užitek, h kateremu bo izdatno pomogla igra pa tudi scenerija, ki jo društvo s seboj pripelje. Zlasti bodo pa prišli na svoj račun oni. ki se hočejo enkrat pošteno nasmejati. Upamo, da bo naše slavno občinstvo poplačalo trud neumornega dramatičnega društva s tent. da bo do zadnjega kotička napolnilo dvorano. Začetek točno ob pol 8. zvečer in uljudno prosimo, da pridete pravočasno, da se s poznim prihajanjem igre ne moti. Slov. Bistrica. Lani je imela »Dijaška kuhinja« v Mariboru 200 K nedostatka. Igre gimnazijcev so ji donesle 320 K. Ker je zavod tako važen za dijaštvo, je dolžnost vsakega zavednega Slovenca, da ga podpira. Zato prirede slovenski gimnazijci iz Maribora predstavo, ki se vrši 15. svečana ob pol 4. uri popoldan v hotelu »Avstrija« v Slovenski Bistrici pod pokroviteljstvom preč. g. dr. Antona Medveda. Veharjevo letovišče. Burka s petjem v 3. dejanjih. — Med odmori svira sekstet slovensk:h gimnazijcev. Predstava se vrši v korist mariborske »Dijaške kuhinje«. Po predstavi prosta zabava, petje kuplejev itd. Cene: I. sedeži 2 K, II. sedeži K 1.40, III. sedeži 1 K. Stojišče 30 vinarjev. Kdor se hoče pošteno nasmejati bo gotovo prišel! Zveze z vlaki so jako ugodne. — V upanju, da Slovenci iz okolice ne zapuste učeče se mladine, vabijo na obilni obisk prireditelji. Telovadno društvo »Sokol« v Slovenski Bistrici priredi danes v hotelu »Austria« veliko predpustno veselico. Vstopnina za celo obitelj 1 krono. Zabave bo mnogo. Za mnogoštevilen obsik se priporoča odbor. Odsek Maribor. Sokola v Selnici ob Dravi ima svoj redni občni zbor dne 15. februarja t. 1. ob 4. uri popoldne v gostilni g. Mesariča na Jan-ževem vrhu z običajnim sporedom. Vse člane in prijatelje društva vabi k obilni udeležbi odbor. Goriško. Slivno pri Nabrežini. Dajem vam vedeti, da so v pondeljek dne 2. februarja pokopali častitega in obče priljubljenega moža gosp. Josipa Periča, posestnika in gostilničarja v Slivnu. Pogreba se je udeležila ogromna množica ljudstva, kakor iz Nabrežine, tako iz vseh bližnih vasi. Zastopane so bile vse stranke od odličnjakov do delavca in kmeta. Korporativno je nastopil tudi Sokol iz MavhinJ, katerega ud je bil pokojnik. Nabrežinska godba mu je dala zadnjo čast. Slučaj smrti tega meža v dobi 53. let bi je kaj žalosten. Sekal je les in spodletela mu je sekira ter ga skoro neznatno ranila. Zal. sekira je bila od lesenega soka zmočena ter mu zastrupila kri in revež je po preteku večtedenske bolezni podlegel bolečinam v nedeljo 1. februarja. Kako je trpel, naj vam zadostuje to: Prosil je zdravnike — namreč bil je prepeljan v bolnišnico v Trst — naj ga ustrelijo in tako rešijo grozne muke. Pretrpel je in zdaj počiva v rojstni vasi, v Slivnu. Večna mu pam-jat! Izdajalec Lukežič. V petek (30. pr. m.) zvečer je šel proti domu kru-mir Lukežič. Na poti ga sreča strojnik Jugove tiskarne, neki Stan ta. Ko je zagledal Stanta Lukežiča, mu le kar zavrela kri (Stanta je bil precej natrkan), stopi k njemu in ga udari po očesu tako, da se Lukežič zgrudi na tla. Stanta je obsojen na 5 dni ječe. Sedaj pa si oglejmo po bliže Lukežiča. Kakor znano, je meseca decembra začelo tiskarsko mezdno gibanje. V tem gibanju bi moral stati — kakor član organizacije — seveda tudi Lukežič. — Da bi v slučaju štrajka ne kršil disciplino — ker kot poslovodja ima razno dopisovanje in sprejemanje strank — je imel Lukežič (in ra dva druga poslovodje) sestanek s predsednikom tiskarskega društva Callinijem in ta mu je dal vse potrebne informacije in mu dovolil, da sme po 1 uro na dan biti v tiskarni v svrho korespondence. To je tudi sprejel. Dan pozneje so imeli tiskarji sestanek, h kateremu je prišel — kakor drugi stavec-zaupnik »Narodne tiskarne« in temu je Lukežič naročil, r.aj sporoči naslednje značilne besede: »Ker mi je nemogoče udeležiti se nocojšnjega sestanka, sporočite tiskar jem-kolegom moje pozdrave in _ izjavljam, da simpatiziram ž njimi in jih bom v tem boju podpiral.« Človeku prihaja na misel Redi. Med tem je pa Lukežič skoval naklep. Dva dni pozneje je Lukežič napravil izdajalski korak. Pisal je odboru tiskarskega društva pismo, v katerem pravi med drugim, da naj isti blagovoli vzeti na znanje njegov izstop, in to motivira s tem, da ga razmerje do tiskarne tako veže. O-meninio- da je Lukežič član konsor-cija »Narodne tiskarne« in to že več kakor 1 leto. Zakaj ni Lukežič hitro potem, ko je postal član konsorcija. izstopil iz organizacije? Kot mnogoletni Član tiskarske organizacije ni bil Lukežič pri nobeni seji. Sram ga je bilo biti med organiziranimi stavci in v tiskarski organizaciji, to je v tisti organizaciji, potom katere je prišel Lukežič do iste plače, katero ima. Sram pa ga ni potegniti 60 (reci šestdeset kron) na teden (brez nadur). Komu se ima torej Lukežič zahvaliti — da ima 60 K na teden — ali njegovi »kapaciteti« ali pa tiskarskemu društvu?! Radi tega izdajalskega koraka je umevno, da so posebno stavci v Gorici jako ogorčeni. Dijaški ples v Gorici. Slov. akad. fer. društvo »Adrija« v Gorici priredi dne 14. februarja t. 1. v »Trgovskem domu« dijaški ples. Dolgo že ni blio v Gorici take diiaške prireditve in zato je razumljivo- da vlada za ta ples vsestransko veliko zanimanie med Goričani. Vabila bodo razposlana v kratkem in pričakovati je. da dokažejo zavedni Goričani z velikim obiskom svoje simpatije do svoje akademične in srednješolske mladine. Dnevni pregled. Čitateljcm! Danes je »Dan« brez karikature, ker izide zvečer »Bodeča Neža«, v pondeljek pa opozarjamo vse na začetek satire »Kmečki strah« ki je zelo uspelo karikirana in bo izhajala več dni. Našim dopisnikom! Dovolj jasno smo povedali, da bomo metali vse rokopise, ki so pisani s svinčnikom, v koš. Zdaj pa pridejo društva In pošljejo listu kopijo. Slabo kopijo, da jo ue more razbrati nihče. Navadno prosijo naj se dotično naznanilo takoj prinese. Zadnjič bodi danes povedano, da bode uredništvo vse take rokopise pospravilo v peč. Razveljavljenje mandatov poslancev Lavrenčiča lq Mazelieja. Včeraj je sklenil verifikacijski odsek deželnega zbora z glasovi klerikalne večine razveljaviti mandat poslancev Josipa Lavrenčiča in Julija Mazelieja. Referent, znani junak dr. Pegan, jc utemeljeval predlog tako, kot je sploh mogoče utemeljevati nasilno krivico. Na ta način se da razveljaviti prav vsak mandat Predlog verifikacijskega odseka pride bržčas v plenum zbornice že prihodnjo sredo. Klerikalci hočejo gospodariti brez deželnega zbora. V'velikanskih gospodarskih zagatah so klerikalci pri deželnem gospodarstvu. Do vratu tiče v dolgeh. Nobenega upanja za ugodno rešitev finančnega položaja. Z novim davčnim zakonom dobi sicer naša dežela nad en miljon kron novih dohodkov na leto. A vlada zahteva od deželnih gospodarjev, da izboljšajo plače učiteljem. Kakor hitro pa to store, jim ne ostane od novega iniljona ničesar. Zato si klerikalci mislijo: Najboljše je, ako dosežemo odgoditev deželnega zbora. Rešiti nam potem ni treba niti finančnega vprašanja, niti učiteljskega. Deželni odbor bi brez deželnega zbora in brez kontrole gospodaril tudi z novim miljonom. Nekateri klerikalci zatrjujejo, da bo S. L. S. v deželnem zboru razveljavila napredne mandate samo zato, da doseže s tem odgoditev deželnega zbora. Up je šel po vodi. Dunajskim krogom. Že nekoliko mesecev so mislili, da je Rusija zgubila na Balkanu ves vpliv. Ah, kako prijetno se je živelo v tej misli. Rusija na Balkanu brez vpliva, mi, Berchtold, pa imamo tam Bolgarijo in Ferdota. TurCiJo, Ce bo treba ter Albanijo z Vidom. Celo za zmagovalce smo se smatrali in na /avorjevih vencih sedeti je prijetno. Sedaj pa kar naenkrat to presenečenje. Najmočnejše vezi balkanskih držav se vežejo v Petrogradu. Dunajski optimisti so jasno sprevideli, da se v Petrogradu nekaj godi, kar ni za monarhijo deveta briga. In zato so hiteli dementirati, da se ne godi ničesar posebnega. O pa se godi, to dokazuje Berchtoldova nervoznost. Italija izroči dodekanezos Turčiji. List »Sabah« poroča, da bo Italija vrnila Turčiji one otoke, ki jih ima zasedene, to pa šele, ko se končajo pogajanja med Italijo in Anglijo radi Smirne in Haidina. Akad. društvo slov. veterinarjev na Dunaju priredi III. °bcm zbor v torek 10. t. m. v restavraciji »Sie-gel« Neulinggasse 28 z običajnim dnevnim redom. Začetek ob 8. uri zve5er- „ , -, , Dirka v Bohinju. V nedeljo dne 8. svečana se vrši na onietnem sankališču Belvedere v Bohinjski Bistrici veliko sankalno tekmovanje, ki bode letos zelo zanimivo, ker jse je to pot naznanilo mnogo )rz3 .'J1 80-riških športnikov. Tudi ljubljanski športni Hubi pošljejo svoje najboljše sankače. Vreme krasno, snežne razmere za vse stroke zimskega športa izborne, jezero zamrznjeno. V znamenju noža. Nekega hlapca, ki je uslužfcen pri 'ir.m' Likozar v Kranju je te dni neki čevljarski vajenec na cesti osuval z nožem in ga tako težko poškodoval na nogi, da so morali hlapca prepeljati v deželno bolnico v Ljubljano. Prijazen sin. V deželno bolnico so pripeljali 40 let staro vdovo Marijo Zankar iz Klanjca, občina Predoslje, kateri je njen £,n Leopold z nožem razmesai il obraz. Velika železniška nesreča. Dne 4. t. m. se je pripetila na postaji Totok-Baliut na Ogrskem velika železniška nesreča. Vlak. ki je prišel iz Budimpešte, je trčil ob drug vlak. Več vozov le skočilo s tira in obe lokomotivi sta bili popolnoma strti. Strojevodja, dva železniška ^ uslužbenca in osem oseb je bilo težko poškodovanih. Nesreča se ie zgodila vsled tega. ker ni vlakovodja v megli zapazil signala. Samomor učitelja. V drugem dunajskem okraiu se ie ustrelil preteklo soboto v svoiem stanovanju šestindvajsetletni učitelj Jožef RyŠa- vy. Kakor se je dognalo, je Ryšavy izvršil samomor vsled neozdravljive pljučne bolezni. Blazen revež. V navalu blaznosti je planil te dni stotnik Svoboda iz Prage iz svojega stanovanja na cesto nag in je kolovrati) precej časa po ulicah, dokler ga niso stražniki prijeli in ga odpeljali v garnizijsko bolnico. V navalu blaznosti. Kakor se iz Florence poroča, je zadavil dne 4. t. m. tamošnji brezposelni žurna-list Anton Feretti po dolgem prepiru s svojo ženo svojega otroka. Policija je Ferettija aretirala in ga izročila sodišču. Dognalo se je, da je Feretti izvršil svoj grozen čin v navalu blaznosti. Cela rodbina revnega žurna-lista se je nahajala v največji bedi. Vloiu v skladišče za živila. Predvčerajšnjim zjutraj je bilo vlomljeno na Dunaju v neko skladišče «a živila, ki je last konsumnega društva železničarjev. Tatovi so oropali železno blagajno, v kateri je bilo 2300 kron denarja. Roka pravice pa je kmalu prišla na sled tatovom. Aretirala le trgovskega pomočnika Riho in kurjača Karola Domerja. Oba se bosta morala zagovarjati pred 'sodiščem. Smrtni padec avijatika. Dne 4. t. m. zjutraj ie jiadel avijatik Gol-ler iz Monakovega s svojim aeropla-nom na tla in je bil na mestu mrtev. Dubliana. — »Bodeča Neža« izide jutri na 8 straneh. Ima krasno naslovno sliko in je sploh polna humorja. Mislimo, da bodo vsi z njo prav tako zadovoljni, kakor z zadnjo. Pazite, da si jutri pravočasno kupite »Dan« in »Nežo«. — Današnjo številko »Bodeče Neže« dobe le naročniki, katerih se je oglasilo že veliko število, kar nam kaže, da je list res potreben. To nam kažejo tudi razni dopisi, ki vsi pravijo, da je tako marsikaj med nami, kar naj »Neža« s svojim ostrim jezikom opika. Prosimo vse čitatelje, da jo podpirajo s svojim humorjem, da bo list bolj raznovrsten. Prijatelje prosimo, da razširjajo »Nežo«. — Prihodnja redna seja občinskega sveta bo v torek, 10. februarja t. 1., ob 6. zvečer v mestni dvorani. — Nedeljski shod je — kakor poroča včeraj »Slov. Narod« — odpovedan. Mi pa mislimo, da bi se moral shod kljub temu vršiti. Saj ne gre samo zaradi onih par črk — razmere na meji in doma so take, da potrebujejo javnega protesta. Bližamo se jubileju, pa menda nihče ne misli na to. Zato pa bi bil velik shod tem bolj pomenljiv. — Notar Plantan in narodna požrtvovalnost. Kakor je svoj čas »Dan« že poročal, znašale so pristojbine notarja Plantana za izvršitev zapuščinske zadeve po pokojnem dobrotniku C. M. družbe Franu Babiču okoli 1100 K. Kot se javno govori, se notar Plantan s tem zneskom ni zadovoljil, marveč se je pritožil na višjo instanco, češ, da je v svojem zaslužku prikrajšan. — Druga instanca pa je, kakor se govori, njegov rekurz kot neutemeljen odbila. — Gotovo je, da nemško misleči advokati in notarji ne postopajo tako, kadar gre za koristi »Sildmarke« ali »Schulvereina«, četudi so časih desetkrat slabejše gmotno situirani nego notar Plantan. Javna tajnost je pa tudi, da drugi slovenski advokati in notarji v takih slučajih C. M. družbi niti svojih izdatkov ne zaračunavajo. S tem svojim nastopom je notar Plantan, član slovenske notarske zbornice in bivši r.lovenski državni poslanec, blamiral pred javnostjo vse naše obrambno delo ter pokazal, da mu je povsodi edinole za zaslužek. To so se morali smejati nemški sodniki in diviti se nad neizmerno veliko požrtvovalnostjo ubogega notarja Plantana, o katerem je znano, da se nahaja v jako ugodnih gmotnih razmerah. Tako postopanje zasluži javno grajo in se ne da na noben način opravičiti! C. M. družbo pa poživljamo, da nam to zadevo, ki zanima vso slovensko javnost, javno pojasni, da ne bomo delali morebiti notarju Plantanu krivice. — Pogreb prof. Kralja se je vršil včeraj popoldne. Udeležilo se ga je mnogo njegovih prijateljev, znancev in tovarišev iz Šiške in iz Ljubljane. Pogreba se je udeležil korporativno »Sokol« in »Šišenska čitalnica«, katere zbor je zapel pri sv. Krištofu in pri »kapelici« dvoje žalostink. Obe društvi sta se udeležili pogreba z zastavo. Tako so prijatelji izpolnili svojo dolžnost. Vsak pa je obsojal pisanje »Slovenca«, ki v vsako stvar vlači »romanjkanje vere«, katere tudi drugim primanjkuje — le da imajo denarja dovolj. — Nesramnost ali oderuštvo? Nekateri nikdar siti hišni gospodarji in gospodinje so za prihodnji kvartal zopet zvišaii najemščino, dasiravno se jim niso zvišale ne mestne do- klade ne davki. Nekateri hišni gospo-33ri' »imajo nikdar dovolj, in zdaj so jih začele jmsnemati še razne »hišne posestnice«. Seveda: najemščino pobirati, dobro živeti, obrtnikom pa nič plačevati, to razumejo te posestnice Obrtniki, — ti naj le čakajo! Ali še ne bo konca tega odiranja v Ljubljani. Ali ni Ljubljana še dosti raz-upita, da je na jugu najdražje mesto in v njej dražje življenje kot v Gradcu ali na Dunaju! Čas bi že bil, da bi se za konsumente in stranke po hišah občinski svet ganil. Takrat, ko so volitve, nas pač vsak slepar pozna. i~ Kak^e? red je to? Na zadnji vehki mesečni semenj (preteklo sredo), je bilo prignanih nad 800 glav goveje živine, potem konji itd pa sneg ni bil pri sejmišču niti toliko od-kidan, da bi bila mogla živina notri stati, ampak so jo morali imeti kmetje zunaj ograje. Ljudje so potem upravičeno na glas godrnjali in se pritoževali nad to nemarnostjo. — Kaj ni na ljubljanskem magistratu nobenega gosjrodarja, ki bi se za i;ed in snago pa mesto kaj brigal? Na trgu je isto! Eden v imenu več družili. — Račun brez krčmarja. Meščanski klerikalci se bojijo Ljubljančanov kakor hudič križa. Mislili so, ko so sklenili, da pride Zelena jama pod Ljubljano, da bodo v Zeleni jami kar noreli od same jeze. Pa so se za enkrat prokleto varali. V Zeleni jami že komaj čakajo tega vresničenja Klerikalci temu sklepu pač sarni ne verjamejo, ti so hoteli s tern sklepom samo strašiti, da bi mordd v Zeleni jami postali od tega straha sami klerikalci. Ja, ja, očka Oražem, ste se pač enkrat zelo, zelo vrezali iz vašim kimovcem. Treba bo sedaj začeti kaj druzega, drugače vam bodo pri prihodnjih volitvah v Zeleni jami dali zasluženo brco. — Poročila sc je v Zeleni jami komaj 141etna hčer Angela Kurnik. Rojena je bila leta 1899. ^— V Mostah so aretirali nekega moža. Okradel je iz hiše g. Jeleniča podobo Matere božje, ki je veljala 13 kron. Prodal jo je v Zeleni jami še neznanemu kupcu za eno krono. — Sneg in led na strehah. Mraz zadnjih petih tednov je napravil pri strehah in žlebovih že zdaj občutno škodo.. Žlebovi so polni ledu, zidovje pri hišah pa je zamočeno in tudi strehe so že marsikje poškodovane. Najslabše so se pri snegu izkazale opekarske strehe, ker drže dolgo Slieg in zamakanje pospešujejo. — Tovarna sodavode Fischer je prenehala m odpovedala svojo kort-1 cesijo. — Danes štirinajst dni je pustna sobota in se vrši zvečer v Narodnem domu v Ljubljani III. veliki ples narodnega delavstva. Priprave zanj so že v polnem teku. Prostori bodo vsi lepo okrašeni z venci, bršlanjem itd., preskrbljeno bo za dobro in ceno po-strežbo "in zabava bo imenitna. — Ilirija oživljena. Francozi na Slovenskem. »Akademija« si je pridobila — po sinočnjem predavanju sodeč — lepo število občinstva, ki se resno zanima za njeno delo v prid izobrazbi. Predavanje je bilo zgodovinsko zanimivo. — Oni revež, o katerem smo pisali pred nekaj dnevi, da je prezebal v mrzli noči ob ižanski cesti od polu 10. ure zvečer do 3. ure zjutraj, je vendar silno trpel. Ob mrazu 20° C so mu roke in noge čisto omrznile in prišel ze domu s čisto črnimi udi. Ker ni šel takoj v bolnico, so posledice hude, ker ima roke in noge vse v ranah. Včeraj popoldne so ga prepeljali v bolnico, kjer bo imel čas premišljati, kam privede človeka to »preljubo žganje«. — Društvo nižjih mestnih uslužbencev priredi danes, v soboto ob 8. uri zvečer družabni sestanok v restavraciji pri LIoydu na čast svojemu Članu Nikolaju Rusu, slugi pri mestnem fizikatu, ki praznuje svojo 40letnico svojega službovanja pri mestnem magistratu. Društvo še enkrat vabi vse člane, da se polnoštevilno udeleže tega redkega slavja in pripeljejo s seboj tudi svoje rodbine. — Odbor društva za zgradbo in vzdrževanje sokolskega doma telov. društva »Sokol II.« v Ljubljani naznanja, da se vrši Ul. redni občni zbor v nedeljo, dne 8. t. m. ob 10. uri dopoldne pri »Vitezu«. Ker je občni zbor izredne važnosti, se prosi obilne udeležbe. — Tei. društvo Sokol I. priredi danes (sobota), v gostilni br. Pavše-ka na Martinovi cesti družaben večer. Na vzporedu je: godba, šaljiva pošta, komičen nastop, petje, »mačka v Žaklju« itd. Vstopnina prosta. Bratsko članstvo, ter društvu naklonjeno občinstvo vabimo k prav obilni udeležbi. Na zdar! — Klub slov. kolesarjev »Ilirija« ima svoj I. redni občni zbor v nedeljo dne 8. februarja ob 10. dopoldne v restavraciji »Novi svet« (Prešernova soba). — češka obec priredi danes, v soboto, plesni venček v hotelu »Tivoli«. Začetek ob polu 8. uri zvečer. a H„ii Nalvefia senzacija sedanjosti! 4 dni! 151,0 ,,r# 1 i n s. _____—____------------------------------ Sr( (]n u_ ,raJaJ(lf e S fotografičnim aparatom -na bojišču Otrfok 12. Krvavi, strašni in unifujoči boji med Bolgari in Grki. — Posneto v vrstah p^talr . . nrmari ■ - - —— 1 1 bojujočih se armad. predstave vsak dan ob 3., 4., 5., 6., 7„ 8. in 0. B Nekaj glavnih prizorov: Infanterijskih krogelj streli v prsi. — Strašne rane, ki jih povzročajo dum-dum kroglje. — Streli v stegna. — Streli v lakti. — Bnjonetni ubodi. — Ranjenec! ki ga je ranilo 8 delov granate. — Del lobanjo odstreljen. — Pogreb mrtvih. — Vojni grobovi. — Boj pri Džumnji. — Naskoki. — Srapnelski ogenj. — Naskok kavalerije. — Artilerija strelja. Kako zadevajo šrapneli in granate. ======= Radi velikih nabavnih stroškov nekoliko zvišane cene. =«==» Toaleta promenadna. Slovanski go- , stje v Ljubljani: Anton mizarski pomočnik, 26 let. — Terne! Jamnik, ubožec, 72 let. -'josjpi n a Poljanšek, delavka - liiral- ka. 52 let. — Visokost inkognito. Krasna veseloigra v 3 dejanjih, v kateri ig-raja najboljši igralci Nordiskfilm Co. je najučinkovitejša slika zadnjega časa. Dovtip sledi dovtipu in smeha ni ne konca ne kraja. Poleg tega še »Povračilo krotilca levov«, amerikanska drama v 3 dejanjih. V torek senzacija kinematografije »S fotografičnim aparatom na bojišču«. TRŽAŠKI SLOVENCI! Komu ni znano, koliko nam je že koristila Ciril - Metodova družba. Na tisoče slovenske dece nam je Ohranila. Imela je pri tem, seveda, veliko izdatkov. Šolsko poslopje n. pr ki stoj! pri Sv. Jakobu kakor trdnjava, dela čast vsemu tržaškemu Slovenstvu. Poleg tega imamo pirH-Metodovo šolo tudi na Acque-dottu. Pa to je še vse premalo. Vedno se nam stavljajo nove zahteve po slovenskih šolah. Brez teh je vsak naroden napredek nemogoč. Vlada nam pa ne da šol. narodni nasprotniki tudi ne, zato si moramo pomagati sami. Kaj pa naj rečemo k temu, da imajo tudi Nemci in Italijani svoja šolska društva — Nemci »šulferain«, Italijani -pa »Lego nazlonale« — to pa vkljub temu, da jim da vlada zadostno število šol. Kakšno nalogo imajo ta društva? Jasno je kot beli dan, da so ustanovljena samo za to, da izpolnjujejo in pospešujejo delo vlade pri potujčevanju slovenskih otrok. Vse gre proti nam. Uničili bi nas rajše danes, nego jutri. Samo zoperstavljanju, uporu proti tem razmeram se imamo zahvaliti, da sploh še nekoliko dihamo. Da ne bi se poprijeli samopo-močne misli, bi bili že zadušeni. To-tta boj še ni končan, nasprotno, zmerom hujši postaja. Poročali smo že, da ima zaznamovati »Lega nazio-?? v Preteklem poslovnem letu tr!?0 Trstu nad en četrt milijona 0 .^e svota, ki jo je treba upoštevati in ki dokazuje, da postajalo Italijani vedno ljutejši in zagri-zenejši v boju proti nam Slovencem. Kako naj jim odgovorimo, da je tudi v nas sila in moč in da smo pripravljeni braniti svoje pravice do skrajnosti? Danes, v soboto se vrši Ciril-Metodov ples v vseh prostorih »Narodnega doma«. Z velikansko udeležbo pa tem plesu pokažimo, da smo navdušeni za napredek svojega naroda, da hočemo, da se vzgojuje naša mladina v strogo slovensko narodnem duhu. Nad 60.000 nas je v vsak žrtvoval ob tej priliki vsaj 1 K, bi bilo to 60.000 K To bi se lahko zgodilo brez najmanjše težave. To pa bi bil tudi tak odgovor na italijanske napadalce, da bi bilo veselje. Listki za Ciril-Metodov ples se prodajajo tudi v prostorih N. D. O., ul. sv. Frančiška št. 2., in sicer po I K listek. Ruski parček prijet v Trstu. Pred par dnevi je dobila tukajšnja policija telegrafično obvestilo iz Moskve. da je neki Jurij Kozuba, star 27 let, čevljar, odpeljal s seboj 17 letno deklico Ido Kotziss iz Olešina. Deklico je odpeljal brez vednosti njenih staršev ter je bežal z njo proti Trstu, da se odpelje z njo v Arne riko. — Policijski agentje so šli takoj na delo in kmalu se jim je posrečilo najti ruski parček na enem izmed parnikov družbe »Cunard-Line«. Iiatfry" sta se imela ravnokarodpe odpeljana”^16, i~ BeK.una Sta bilo deklica, da J^Cr *e *ziavila marveč da je šla nrn«Pe,iaiVa s sil° ZUbo. ki ga f, S ka. Povedala je da je Židinja in da njena družina m dovolila, da bi obče vala s Kozubo, ki je ortodoksne vere; zato je bežala. Povedala je tudi, da se je vdala popolnoma svojemu ljubčku. — Pomagalo pa ni nič. Ido so odposlali v sredo nazaj v Rusijo, Kozubo pa so pridržali v zaporu, kjer ostane, dokler ne bodo na jasnem, kako je z vso zadevo. V kletki. Na Opčinah se nahaja več dvorcev, ki so last raznih visokih in bogatih gospodov iz Trsta. V tem času pa so ti dvorci navadno prazni. Gospoda stanuje v teh dvorcih samo poletu. — Raznim lopovom pa je dobro znano, da so dvorci prazni, zato se ie zgodilo že pogosto- ma, da so vlomili v dvorce in odnesli kar so mogli. Ker so se tatvine v zadnjem času ponavljale, je orožni-štvo dobro pazilo na vse sumlijve osebe, ki so se potikali po Opčinah. V torek zveer sta stopila v eno izmed gostilnic dva sumljiva človeka ter sta si naročila nekaj vina. Orožnik Selc pa ju je opazoval ves čas. '