&t. IO. — V Trutu, v sredo 9. marelja IMMI. Te*aJ VI. EDINOST <|}aj|l4 sbveaskega palitic^ega društva sa Primorsko, , V odinosti jo raoi'". • ♦ ♦ i . "f IJ « . a,ft V " *r,do; renft 7'R VHe letn i* 4 151,1 40 kr" ,R H" |pfa 2 50 kr, za Vni dopiti se pošiljajo l rednlStvn cetrt leia i glđ. 20 kr. - PoHamezne številke pri npravniStvn in po trafikah v Trstu kp dobivajo po e kr. — poHebne vređnonti *e ne vr'arajo - Intert UvrovtHue, reklamacije ni mzerate prejema UprarnUtvo „via Zonti 5". prav cen/,; pri kratkili oglaiib z drobnimi <• \.si dopM se pošiljajo l rednlStvn „via delle poila 10 I. p"; v*ak tnnra biti franLiraii Rokepini lirez rpiliinHti *e ne mr.airv — /mtrati (razne vrste naznanila in ponlanieel se znrai'nnijo po pogodbi — erkami hp pladnje za vnako beneilo 2 kr turSlcega carstva Na Macedonsketn Turki s kristijani grozne reči pojenjajo. Časnik „Marica" o tem mej drugim to le poroča: Na Macedonskem je stanje neznosljivo. V nobene j proprej Turčiji podvržene j deželi niso krščanski prebivalci toliko trpeli, kakor Bolgari na Macedonskem v zadnjih petih letih trp<5. Ljudstvo plašijo vsakdanji ropi, mo-ritve i telesna posilstva i ta hudodelstva se večidel nič ne kaznujejo. Ako bi hoteli hudobije, ki so se pripetile v zadnjih časih, našteti, napolnili bi celo knjigo. V nekaterih zabodnjh krajih Macedonije se je n. pr. od meseca sep tembra lanskega leta dogodilo 72 moritev in ;K) posilstev na Bolgarih in nobedeu hudodelcev ni bil kaznovan. Mej umorjenimi so očetje in matere, ki so poštenje svojih hčerk branili. Nič nenavadnega ni, da se deklice šiloma odpeljujejo, o javnej varnosti sploh ni govora; oh potih in cestah preže roparji in zato je zastala tudi trgo-viua. V desetih dneh je bilo na poti iz Beglice v Korčn iiO Bolgarov umorjenih. Turški sodniki Bolgarov nečejo v varstvo jemati. V vasi Dum-beue so ukrali turški roparji necemn Bolgaru vso čedo; ko je ta kajmakanu to tožil, oštel i spodil je — gjavra. Primerilo se je uže večkrat, da so Turki cele soseske poropali in pokončali. Surova turška sila Bolgarom Se svobodnega obhajauja božje službe ne dopušča. Ni še davno, kar je vodenska gosposka prepovedala Bolgarom pripoznavati bolgarski eksarhat ter zaukazala, da se morajo vsi Bolgari grškemu škofu podvreči; Tisti, ki bi se temu ukazu protivili, smatrali so bodo za politične hudodelnike in po zakonu kaznovali. Sumničenje Bolgarov v političnih rečeh je na dnevnem redu; proganjajo se večkrat zarad prav nedolžnih stvari, v ječo mečejo in iz dežele izganjajo. Še le zadnjič so cele rodovine v Azijo iatirali. Kako malo pomenljivi so vzroki, naj pokažeta dva izgleda. V Solunu so 21 osob zarad političnih hudodelstev zaprli; politično hudodelstvo pri enem teh je to, da je napravil bolgarski napis nad svojo prodalnico; drug je uže več mesecev v ječi, ker so našli pri njem nekoliko številk časnikov »Marica" iu „Narodni Glas" . .. Tako je javno stanje, tak je državul red v Turčiji, od katere še vedno nekateri Evropejci devetnajstega stoletja pričakujejo preporoda in „izobraženja!" Iz teh iz .Marice" posnetih besed se jasno vidi, da se Turek pri vseh bridkih izkušnjah zadnjega stoletja, in vzlasti zadnjih desetih let nič ni naučil. Oslepel je, i ker je slep, zato ne vidi pred sabo jame, v katero mora pasti. — Ko je ruski car Aleksander v nevarnosti, da vsa Evropa prime orožje zoper njega, izdrl iz nožnic sveti meč, ter poslal ruskega naroda cvet. na Donavo, da otme plemeniti bolgarski narod turškej krutosti, in ko ga je otel, takrat j« on govoril one plemenite besode, katere ostanejo bolgarskemu narodu v rečnem spominu, katere zapise zgodovina vsem sedanjim i prihodnjim narodom i državam v izgled in svarilo, Aleksander je rekel Bolgarom: „ Vaše trpenje vas je otelo!" In resnica je, vsaka država, ki je svojo narode tlačila, zatirala i gonobila. propala ter izginola je k malu s zemlje; na meću ne viši svh in krivica ima kratke noge. — To resnico nam najbolj priča Turek sam; petsto let je, kar je prišel v Evropo, stri srbsko carstvo, bosniško kraljestvo, podvrgel si Bolgarijo, konec storil bizantinskemu cesarstvu, podjarmil Ogre, trepetalo je pred njim dunajsko mesto, vso severno Afriko od Sueca do Tangerja je objel Turek se svojo roko, podvrgel si skoro vse otoke v sre-dozemeljskem morji. Ves svet je trepetal pred njegovo mogočnostjo, nepremagljiva je bila njegova vojska. Nam Slovanom, ki smo bili na meji i varovali za sabo Nemce, Italijane i druge narode — da so se lahko v miru izobraževali — bil je Turek dve sto let strašen i pogubonosen. A na slovanskih prsih se je razbila turška moč tako, kakor poprej mongolska i tatarska. — Edini Slovan je bil v vseh tistih časih, ko so roparska, divja, na polu naga ljudstva iz velike Azije popljavijala Evropo, ščit in trdnjava zapadnjej Evropi — le Sjovan je otel vso Evropo splošnemu divjaštvu; zato pa so se tisti narodi, ki so od tega divjaštva najbolj oddaljeni bili, najprej duševno razvili, ker so v miru živeli, saj piavo duševno živenje je mogoče le v miru; vojna sama pa tudi narod jako krepi, vendar le tedaj, ako se narod bojuje za svoje ideale, sicer pa mu je vojna smrtna sodba. — Turek se je sicer bojeval za svojega proroka zelo hrabro in navdušeno, a Slovan ?.a svojega Kristusa; da je zmogel Slovan, kedo bi se temu čudil? Kakor stari rimski cesarji: Nero, Hadrijan i. t. d. niso mogli zatreti Kristove vere, ampak se je razširjala toljko bolj, kolikor bolj so kristijane proganjali in morili; prav tako je gotovo, da Turčija mora poginoti v malo letih i da sc Slovanstvo povzdigne na njenih razvalinah. OZDG-OTTOZR naAppcndl* poreškegaFollum Diorcrsniiuiii V 1. številki tega leta srno tiskali članek pod naslovom: „Misli prevzv. g. škof dr. J. Glavina res poreško-puljsko Skotijo poitaljančiti ?* Proti temu članku je izišla „Appeudix ad Politim Dioeoesanuin*. Podpisal jo jo kaptol glavne cerkve poreške, obstoječ iz p reč. gg. pre-pozita Hillicha, kan. Angelini-a, kan. Pajalich-a kan. Cleve, zač. kan. Pesante-a. Ta gospoda odgovarjajo proti imenovanemu našemu članku, ter hočejo oprati prevzv. g. škofa s pismom, na njega se glasonin. Glasi se to pismo tako — le : „Z onim člankom godi se krivica Vašej Prevzviifonosti. Svečano so potezamo za čast svojega škofa, duhovenstva in vse škofijo ter /.a dobro vere in pa proti krivim obtožbam, grdim prijavam in eakotnemu obtoževanju. Jedno najslavnejh Vaših dobrih del, za škofijstvo do sedaj storjenih, je, da sle si prizadeli odpraviti žalostno pomanjkanje duhovnikov s tem, da ste odprli nadepolnim mladeničem v posebni hiši sredstva, da morejo obiskovati c. k. gimnazijo in Be pripravljati na semenišče. To Vaše podjetje se nekaterim ni dopadlo. In še ko bi se inu bilo protivilo z duhom veri s vražnim; ali hoteli so ga pri porodu zadušiti. Zato so budili sum pri jednom delu duhovenstva in ljudstva in tudi pri viših oblastih, da se nekaj namerjava, kar prav kaže zaslepelost onega, koji ne vidi, kako Vi stojite angeljski nad vsakoj strankoj, in koji kaže pokvarjeno duflo obrekovalca, da lo kaj ostane. __ Štejejo Vam v greh, da sto odprli ono hišo v Kopru, in niti ne opuščajo, da spravijo v slab glas ono gimnazijo, cesarsko in kraljevsko, ker so mladeniči tudi uradni državni jezik uče, katero modro in ljubeznjivo vlada naj poltene j i ravnatelj in Izboren profesorski zbor. V Istri je še le jedna gimnazija, in mej tema dvema je bilo prisiljeno izbrati koprsko: ker sicer bi mladeniči naše škofije morali izgubiti v oni drugi gimnaziji jedno leto več, da se pripravijo ta nje učni jezik, ker sc v ljudskih Mah nemščine ne tiče; in ker bi se tudi poleg te gimnazije ne bilo našlo pristojne hiše, in tudi ne osohr, katera bi mogla iu hotela nadzirati mladeniče pri učenji, v vedenji in pri doblji-vanji duhovskega duha, kakor so je našlo v Kopru zaslužnega duhovnika, Slovana po rodu, ki je vzornega verskega in patriotičuega duha. Ali bi morda hoteli zahtevati od Vaše Prevzvi-šenosti, da ustrojite slovansko gimnazijo izklju-čljivo za hrvatske mladeniče? Tožijo Vas, da ste vzeli v koprsko htio U mladeniče v, saine Italjane, pa ne jednoga Slovana. Vzeli ste vse one, kateri so se oglasili, iu mej njiini sta le dva, ki ne sjmdata v to Škofijo ali pokrajno; jeden je čisto hrvaške narodnosti, dva pa poznata tudi ta jezik; vsem je pa ue — le mogoče, nego so tudi dolžni, uže ali čim preje mogoče naučiti se razen uradnega drlarnegu jezika, oba jezika, ki se govorita v tej školiji, da bodo mogli, kakor mnogi drugi duhovniki, ki so italjanskega materinskega jezika, službovati kder koli be/, obzira na narodnost. Vi sami ste se izrazili v svojem pastirskem listu: „Ako bi se našli za cerkvo nadepolni mladeniči, morda tudi s prednostjo, mej revnim narodom iu v najmanjših vaseh*. Vi ne morete spremeniti ljudskih šol. Vi niste krivi, da ni več mladeničev iz slovanskih krajev, v katerih ni šol, ali ki so tako urejene, da mladeniči ne morejo prestopiti v srednje šole. Po izpovedauji samih obre/covalcev so v tej biskupiji Italjani in Slovani. Torej bi bilo treba z malimi silami ustanoviti dve hiši za odgojo, kar ne more poštenemu človeku niti na pamet priti, ako bi tudi hrvatska gimnazija obstojala; ali pa urediti tako, kakor ste Vi storili, da se odgojć bodoči duhovniki, kateri bodo mogli opravljati službo, kder koli bode treba. Tožijo Vas, da ste prosili in tudi dobili pomoči pri okrajnih zastopstvih in občinah. Ako je to greh, potem ni človek sposoben soditi grehov iu zaslug. Ni pa treba mnogo, da se oznanijo oni, kateri imajo Vas za odgovornega za prejeto podporo, ki se je dala za druge prej imenovano namene. Konečno Vas obtožujejo vladi, cerkvi iu ljudstvu slovanskemu, kakor da delate za ita-Ijansko želje. Ako ni našel drugega čina ali besede, da Vas ugrizne s takim obrekovanjem, tedaj se veselite. To jo preveč neumno. Visoka vlada in papež no moreta, da ne bi cenila Vašega jedino mogočega sredstva. Iu Vašo ljudstvo slovansko in italijansko, katero Vas je tako lepo sprejelo, ono vidi, da bodo dajali mladiči, koje Vi odgajate, s časom Italijanom in .Slovanom nebeške tolažbe. Kadujte se, da se tako silno vojuje proti Vašemu podjetju, kur žito se nikdar ne sojo, da ne bi došel sovražnik, kateri ga skuša s kokoljem uničiti. Kaptol glavno cerkve deli z Vami groukosli in protostuje proti nesrainuomu obrekovanju: ponosen jo na svojo neomajljivo zvestobo proti Nj. Veličanstvu, našemu cesarju, na stalnost v veri in pravicoljubnost; ter izraža svojo veliko žalost nad ogromnostjo tolike zlobe iu pokvarjenosti. V Svojem srcu ste uže gotovo odprostili obrckorakul Mi se pridružujemo Vaiu ter molimo, da bi se spametoval, da no napade dela, s katerim jedino se morejo odgojiti služabniki, kateri bodo pevali našemu ljubljenemu ljudstvu: „Slava Bogu na višavah iu mir na zemlji ljudom, ki so dobre volje", Konečno prosimo Vas, Prevzvišeni, blagovolite zapovedati, da se tiska ta naša proslovu- jhkbmsml Odlomki iz mojega dnevnika. (SpiHuje SauioTtč.) (Halje.) Proti jutru je šel glas po laborji, da so fanlje „korajžni", kajti vse je bilo veselo i živo, ukali in vriskali smo, kakor po dobljonoj bitvi, saj so pa tudi bili — vsi kotli v taborji — polni vina. Mlad lajtenant, ki je trdo spal na glavnej tabornej straži, ni ničesa o tem vedel; ko se zbudi, čudno se mu je zdolo, da je vse tako veselo. Stupica, kateremu so uže nogć odpovedovale, vendar je še burke ugaujal, da se je vse krohotalo; spravil se je na topolov štor; tesar ga je z remenom privezal, ker se je bal, da pri nenavadni mimiki skoči raz štora na glavo. Razlagal je, kako vojaki svojim ljubicam pisma pišejo, bil je prav spreten v predavanju, nekatere stavke je posebno naglašal; vse se mu je smijalo, i končal jo pa pismo s tem, da mu denarja pomanjkuje, ter da rožice v srcu pešajo, ker nemajo prave moče. Smeli in ploskanje je bilo temu konec. Koje pa hotel raz štora skočiti, obesil seje, da je glava dol visela, nogo pa jo k višku molil. Smeli pa se je še pomnožil, ko je F. prilezel, iu čez travnik, kakor je širok bil, korakal po kačje. Stupico so odvezali, da je bil potem snet s križa, na katerem jo precej dolgo visel. Ognji so uže po povelju za menažo goreli, pijani kuharji pa so se gibali kakor bi bili leseni, vse je v dve gubi lezlo, častniki začuć prihajati k svojim kompanijam, vprašujejo, kako to, da so ljudje tako pijani? Ali vsak zmigue z ramo, če prav jo bil sam v kleti. Flajšman je bil najbolj „korajžen", stotnik ga vpraša: Flajšman, kč ti bila? Gospod avtman, tam kder je bilo. Kaj ti rokla, pravi stotnik? Ja, ja. gospod avtman. Stotnik je bil jezen, zakričal je: Jaz ti dam enega na glavo, boštja ferdamtes. F. je umolknol in vse je bilo pri kraji. Prišla je ura, da odmarširnino, trobontač trobi k nastopu, pa lo malo kodo se je gauil, ako bi trobenta na sodnji dan toliko vpljiva imela, ko je imela lovskega trobentača, tedaj bi gotovo vsi spali. Častniki so bili vsi na svojih mestih, nekateri so udrihali so sabljo po plečeh, pomagalo ni nič!še celo polu menažo jo ostalo. Zdaj jo bil glavni raport, vse so je zvodolo. Flajšman jo vso povedal, major sejo jezil, toda ker je bil dobra duša, zaukazal je, naj taborimo še do druzoga dno. Vse je bilo veselo, straže so bile bolj stroge, nobeden razou patrol ni smel iz taborja. Proti večeru jo bila sredi taborja komedija, Stupica si je napravil se svojimi luin-paci neko utico, katero so h plašči pokrili in tu notri so namazani /, barvami ko Indijani burke uganjali in denar nabirali po taborji, da je bil smeh, Se častniki so prišli gledat to trojico, ki ni nikdar mirovala. Odslej pa so nastopili lačui dnevi, prej smo imeli obilo kruha in mesil, zdaj pa nas je dalje proti Novari pot peljala, ničesa nismo dobili, Še za denar ne, živina jo bila povsod odgnana v gorovje, lo nekateri lačui koloni so ostali v svojih kočah. V nekej vasi, katero je naš Stupica krstil lačna vas, kajti še polento nismo dobili, stari ko rog trdi kruli je bil pogača ter veljal en tolar hleb, kolikor sino ga dobili; v tej vasi tedaj so šli Stupica, F. iu drugi v zvonik in so prav po kranjski pritrkovali, vse je gledalo, kaj je to. Župnik, postaran suh častitljiv mož, bil jo ves ganjen, ko so prišli iz zvonika naši Janezi, peljal jih je v župnijo, iz Katero so vsi štirji pri-trkovalci natrkani prišli, poli so prav po fantovsko v župniji: Kadocki ima sivo glavo, Pa vendar gre na vojsko ž njo. Župnik ga jo dobro poznal še od leta 1849, ko jo vojeval v tistih krajih, rekel jim je, da ni še nikdar čul nobenega Laha o njem slabo govoriti. Prav smešen j« bil Stupica, imel jo plovauovo komašne na nogah, ker jo bil bolj majhno postavo, segale so mu nad kolona, zapet je bil kakor Oič, kar je velik smeh obudilo. I)a je imel plovanove komašne, to je bilo tako le: Stupica jo svojo komašne nekdo popustil, stotnik ga jo pri raportu hudo karal, ali vendar se vsak za svojo kožo o vojnem času boji, ako je prej v miru hudo z vojaki ravnal, rekel mu je, da mora v osmih dnoh komašne dobiti, drugače bo kaznovan. Stupica je bil pa zvita buča, tedaj jo k malu zvohal, kako do komašen pride. Ko je vider, da ima duhovščina v Italiji vsa brez izjo-ine komašne, zato je svojo tovariše nagovoril, naj gredo v zvonik in potem v župnijo. Jezik je imel dober, v ugodnem trenotku pove župniku, da je komašne zgubil ter da jih mora v osmih dneh dobiti, sicer ga čaka huda kazen, utegno ga celo ustreliti. Njegova dva tovariša, posobno Flajšman, potrdila sta vse to in še mnogo pristavila, ter se pri tem celo priduševula. Župnik, dobra duša, precej odveže komašne in jih pomaga Stupici obleči in zapeti. In tako je Stupica stopil pred stotnika v duhovnih koinašnah; ta pa se mu je na glas smijal, ko je še F. nekaj čudnega povodal. Drugi dan, ko se jo na nebo pripeljal« daniea, odrinoli smo proti Novari; Piemonteži so se umikali povsod, nikoder jih nismo videli. Po velikem trudu smo taborili na travniku, tiha noč je bila, vsak jo bil potrebou počitka. Ali v vojni ni počitka ni miru ; desetnik od dneva stopi tiho mej nas in veli: Prva kompanija naj se takoj pripravi. Rajši bi dal bil voč let svojega živonja, nego vata! in Bog ve kam Sel. Dva gospoda, civilno oblečena i naš lajtenant stopijo pred nas in tiho je bilo povelje dano nižjim častnikom: Tiho hodite, molčite „marš" ! in šli smo v temno noč. (Dalje prih.) EDINOST ljna i/java v škofijskem listu kak«r junu m nrmliuiit listu za dogodbe v poreSko-pnlj^ki cerkvi." I'ri"hcili smo skoro od besede do besede I ■ i > 111 < • prečastite gos|>ode, da se vidi, s katerim or<>/j''Hi vojuje Sedaj pa hočemo tudi mi odgovoriti, da se morebiti Se bolje izrazimo tudi zarad onili, ki niso ćitati uašega članka. Proti nameri g. šknfa, da odpomore pomanjkanju duhovnikov v svojej škofiji, mi nismo v svojem danku nikder i nikoder ni besedico rekli. Mi znamo, da je treba duhovnikov. Ilekli sum tudi I,ukorih je potreba, namreč hrvatskih. Za podpororo svoj« trditve smo naveli po srumtitmu minulega leta, da jo pet hrvatskih kuraeij brz karata, da je drset lupnikov v hrvatskih župnijah tako starih in oslabelih, da lii se jim morala dati pokojnina. Dalje: da je v škofiji peti del Hrvatov a le četrti dol Italijanov, da jo hrvatskih kuraeij iu kaplanij do f)U, a italjaoskili, — katere so vse napol-njene — le do 10; da so hrvatsku kaplauijo raztresene in teške, a italjansko na kupu; da ima Kovinj tudi samostan; da prihajajo v mestecu pridigarji iz Italije. To, prečastna gospoda, ste imeli ovreči, ako ste hoteli koga imenovati obrekovaha, iu ako niste hoteli, da Vas misleći in okolnosti poznavajoči ljudje s tem krasnim imenom okrsti*. Tega niste mogli. Temu so protivi, našo trditev pa poterjuje, hiiiii škof v svoji okrožnici „častitemu duhovenstvu iu ljubljenim vernim", ker jih poživlja na pomoč /a ustrojen jo zavoda, za odgojo duhovnikov, in kor pravi: „Žalostno bi bilo guljufati se o tem (o pomanjkanji duhovnikov), ker ni rana, zaradi koje se vpije, sedaj še tolika: ker je sedaj posebno v većih mestih, šo duhovnikov". V večib mestih, stanujejo Italjani, v manjših Hrvati. Niti proti „najpoštenojšem ravnatelju" niti proti „i/bornemu profesorskemu /.boru" koprske gimnazijo nismo ni besedice rekli. S pomenili smo, da jo dijak, ki je padci pri izpitu zrelosti na koprskej gimnaziji ter se pri-pravljal, da popravi izpit, oinazal ploskev postavljeno v spomin Franca 1. avstrijskega cesarja, ter bil potem zaradi tega na zapor obsojen; in da pred hišo c. k, komisarja pokajo petarde. Ta dva čina sta take pomenljivosti, da se je, kakor siuo čuli, v viših krogih razpravljalo pra-šanje: imali ostati na dalje gimnazija v lvopru, pustili so jo zares, ali v istem času so rekli, da jo prestav ijo, ako se še dogodi kaj podobnega. L'rudncyu državnega jeziku pa mi no poznamo. Ko prečast. gospoda to spomiuja, daje si velik „testimonium paupertatis" v poznanji okolnosti v cesarstvu, v katerem so ljudje, ki imajo res „piuni desiderium" državnega jezika, v kateri pa je tudi drugih ljudi, ki smatrajo za državni jezik tisti, ki ga govore; iu napisali so to uajberž „ad captaudam beuovoleutiam" nekih osob. O izboru gimnazije smo čitali v nekem listu „Sloboda ti. 150. m. 1.) to—le: „Kad bi biskup želio poslati hrvatskih dječakah u škole, on bi so na račun vlade mogao izgovoriti, da jih mora pošiljati na taljanska gimnazija, du se monidu krivnjom vlade potuljauiti. Već pučke »kole su takove, da so u njih ni malo — s jako redkimi izuimkami — ne goji hrvatskoga jezika, da se u ujili dječeti svomu rodu otudjuju, da bar slovnično bolje taljanski neg hrvatski znadu. Gimnazije su dvie u zemlji, jedna njemačka, di uga taljanska. Tko zna koja je muka lstianoin njemački jezik, tko zna da se hoće u gimnaziji koja godina prijo, uego li istarski mladić toliko si njemačkoga prisvoji, da bar prednvanja razumio: nebi li pravo dao biskupu Glnviui, da radje pošilje dječake na talijansku nego li na njemačku gimnaziju ?! * Prečastita gospoda kanonici sodijo slabie o svoji glavi, nego ta časopis. In kednr hi hrvatska gimnazija v Istri bila, pravijo oni dalje, on bi bil morat tako storiti, kakor ie storil, t. j. poslati mladeniče na italjansko gimnazijo, ker z malimi sicdstvi no bi bil mogel ustrojiti dveh hiš za odgojo. Totej ali v Koper poitaljaniti se, ali ostali brez duhovnikov. To je Vaša alternativa. (.ilede na cilj iu potrebo, zaradi katero bi so morali odgojevati mladeniči, moralo bi se vsakako izbrati manjše zlo namreč gimnazijo pazinsko. Tu bi potrebovali mladeniči, pravi prav dobro prečastita gospoda, a hvala za to našim šolskim oblastim, jedno leto več, da se namreč nemškega jezika nekoliko nauče. No, poleg osem let, prebiti bi še jedno, kedar bi se moglo računiti, da se morejo mladeniči vsaj nekoliko pripraviti za ono, za kar mislijo biti potrebovani, kedar postanejo duhovniki, namreč /a duševne oskrbnike hrvatskega ljudstva. Na paziuski gimnaziji se hrvatski jezik bolj uči, nego na koperski. Tam bi našli mladeniči tovarišev, s kojimi bi se mogli hrvatski razgovarjati; tam tudi profesorjev, tam bi čuli na trgu in na sprehodu hrvatski govoriti. Veliko razžaljenje je za Pazin, da se v njem ne bi našlo hiše v kateri bi mogli mladeniči prebivati. Da bi Pazin ne imel prostora za jednajst dečkov, in to takih prostorov, v kakoršnih so natlačeni dečki v Kopru! Po pismu prečastite gospode kanonikov zdi se, kakor da bi bili mladeniči v Kopru v nekem zavodu, pod nadzoistvom vrednega duhovnika; a oni stanujejo natlačeni v priprosti hišici pri prostem človeku, bivšem vrtnarju, ki ima razen iijili še drugih dijakov, in kateri je tudi pioj dijake imel. G. Sincich, kanonik kaptola koprskfga, ker ne stanuje v isti hiši i njimi, le toliko je njihov nadzornik, da včasi pa včasi za ii)t' povpraša, da jih morebiti malo pokara in da poroča škofu o napredku in vedenju po-s.im snih dijakov. Oast g. Sinciclni, ali da se za ta posel ne bi našla v l'a/.ina osoba, to je za pazinske duhovnike iu /.a paziuske samostanike po našem mnenji razžaljenje, kakoršno samo skrajna „za-slepelnOst" — izraz je to, katerega so se preč. gg. proti nam posluževali — izreči more. — Ne od prevzv. g. Glavine, ampak od visoke vlade zahtevajo istrski Hrvati hrvatsko gimnazijo. Kadar ne ta ustanovi, ne zadosti se le pravici in zakonu, temuč zapro se s tem tudi usta onim, kateri mislijo kakor prečastita gg. kanoniki poreškega kaptola. Ako bi bila v Istri hrvatska gimnazija, tedaj ne bi mogli reči, da so ljudske šole po hrvatskih Vfisoli tako urejene da inladrniči lir morejo prestopiti r srednje šole; potom ne bi mogli leči, da so one zaradi srednjih šol ilaljanske. Škof ni kriv, da so ljudske šole italjanske tudi po hrvartskih vaseh, ali jih v njih ni; ali kriva je poleg drugih ona svojta ljudi v Istri, v ktero se Stojo tudi nekateri preč. gg. kanoniki Zupnik-kauonik preč. g J. (,'leva so morebiti še spominja, kako je govoril v šolskem svotu za italjansko šolo v Jlarbanu proti šolskemu nadzorniku, g. vitezu Klodiču. Ako so tega ni' spominja, naj pogleda v izvest je tiskano leta 1H7!). Sama preč. gospoda priznajo, da jo 10 mladeničev, iz mej jednajsterih, narodnosti italjanske, daje le jeden narodnosti hrvatske. Kaku razmera jo to proti razmeri obeh narodnosti v škofiji? Kaka jo ta jednaka ljubezen do obeli narodnosti? Kitko je to v soglasji z evangeljskim stanjem nad strankami, ako se temu še doda, da so uže zdaj potrebni hrvatski duhovniki, iu da italjunski vsaj sedaj še potrebni niso? In še oni jedeu mladenič hrvatske narodnosti je bil v Pazinu vpisan mej učence italjanske narodnosti. Tudi to je žalosten dokaz razmer v Istri, za k t ere ne smatramo g. ti lavino odgovornega. Iz odgovora gg. kanonikov smo zvedeli še nekaj, kar nam jo bilo neznano. Dva mladeniča izniej one jednajstorice nista iz te škofije ali dežele, pravijo oni. Torej ni dosti, da pomagajo Hrvati vzdržavati le Itiiljaue iz te škotije iu dežele; ui dosti, da je škof hrvatske Župnije za svoj zavod taksiral z mnogo večimi vsotami, nego li jeduo drugo italjansko župnijo, za odgojo domačih Italjauov, še tudi drugi tuji mladeniči se morajo odgojevuti s hrvatskim denarjem. Auousije tau-tem .... ? Pa da je naš narod siromašen 1 On pomaga tudi tuje otroke odgojevati. — Navedene besede: „kadar bi so mišlo nadepolnih ...." so v pastirskem listu. Gg. kanoniki so podčrtali te besede in tnorebi navlašč davnjo kakor se zdi tem besedam drug pomen, nego ga mi un-hajamo. Oni so res bliže g. škofa, no, mi pa vendar mislimo, da se mora ono tako razumeti, da za slučaj, kadar bi se našlo nadepolnih mladeničev in to boljih od onih, kateri so nahajajo v mestih, tmii mej siromašnim narodom in v najmanjših vaseh: tedaj bi se ne moglo računiti na prinos roditeljev. (Tudi to so besede pastirskega lista). Naj se vzorno te besede kakor koli, prvo leto ni se našlo, in se tudi ui za časa iskalo, da se najde hrvatskih mladeničev. Mi smo v našem članku stavili prašnnje: „Za kaj se vi r pravem rasa po vaseh razglasilo, morebiti bi bil kateri marljiv duhovnik koga pripravil, ter bi se bilo sprejelo malo jednih, malo drugih ... ? " Vsejedno kužejo gg. kanoniki veliko neznanje v razmerah, kadar pravijo, da se mladeniči zavoda nauče riuen „uradnega državnega jezika", tudi oba jezika govorjena v škofiji. Nemški, iu to jo uajberž gg. kanonikom ta njihov „uradni državni jezik", znajo mladeniči, ki prihajajo na vseučilišče iz koprske gimnazijo tako malo, da obstoje za nje iu za neke druge posebne komisije, katere jih izprašujejo v italjauskem jeziku. Da se tudi ne nauče hrvatskega jezika, za to imamo mnogo dokazov v Trstu in po vsej Istri, iu tudi nočemo o tem dalje govoriti. Na koprski gimnaziji so pozabili rojeni istrski Ilrvati mnogo od onega, kar jih je majka učila Mislimo, opirajoč svojo mnenje na izkušnje, da mladeniči, odgojevani v Kopru, ne bodo mogli svoje službe opravljati tako, kakor I tog zapovedu, kdor koli v tej školiji, bez obzira na narodnost. Službovati samo, da se služba opravlja, to seveda se more. Službovali so Hrvatom v tej škofiji duhovniki italjauskega materinskega jezika, ter službujejo tudi danes; ali s kakim vspehom, iu na kakšen način? Prav to, da so pošiljali duhovnike, ki niso poznali hrvatskega jezika, mej hrvatski narod, ali da jih v obče pošiljali niso, prav to je jeden glavni vzrok, da mu še ilnnes očitujejo „barbarstvo; da še danes c. k. oblasti duhovnikom kličejo: pošljite v Sv. Virin popa, da uči ono ljudstvo straha božjega, da ne bode kralo, da ne bode ubijalo želozuičuih konduk-torjev. Da ne govorimo brez dokaza, navesti hočemo dva primera. Osobc še res žive, ali mi se tukaj zavarujemo proti očitanju, kakor da bi proti osobam govorili; one bi mogle duigde drugači opravljati službo božjo. Gosp. Pase, sedaj kanonik v Motovunu in rodom Motovunec, bil je v jednein mestecu kooperator. Ker je imel pridigovati hrvatski, prišel je k župniku, da mu napiše pridigo ali pa saj popravi, ter jo je tako izpred oltarja rit nI. Tudi to j«* bilo službovanje. Ali tako bi se moglo opravljati tudi v Kiui In i** znanja kim'škega jezika, i rt še tedaj bi se moglo imenovati oni jezik barbarski, s katerim se kruh služi. Da ni tudi danes bolje, kaže navedeni primer g. Uicbtei ja. ki zna samo za največjo silo nekoliko hrvatski lomiti, in kateri »lužbiijo v čistu hrvatski župniji v Itaklju. Na ta način seveda bodo mogli peti gojenci „zavoda" slava Ilogu in mir ljudem na zemlji. No! da li bode to Bogu po godu in da li tmdo ljudje dobro volje, o toin mi dvomimo. Slabe nebeške tolažbo bodo oni imeli od tnkih duhovnikov. Nismo brez vzroka naveli, da so neki mu-nicipji dali podpore za „zavod". Skof, kateri se je brigal jednako za Italijane in Hrvate, in se še tudi briga uže dolgo časa za odgojo duhovnikov, ne znamo, da bi bil kodaj dobil od njih podpore. Orožen krik se je bil vzdignol na njega, ko je res mislil vstrojiti zavod za odgojo duhovnikov v Pazinu. Celo duhovnikov se je našlo, koji so le pod tem pogojem nekaj obečali, ako se ustroji v Kopru. So taki ljudje italijanske klike istrske, ki so odgovarjali mladeniče, naj ne gredo za duhovnike. Do sedaj so tnuuicipji in tudi deželna vlada odgojili preveč vsakovrstnih posvetnih ljudi, ki ne znajo hrvatski, in to s hrvatskimi novci. Sedaj pod drugim škofom se jim hoče odgojiti, tudi s hrvatskimi novci, še takih duhovnikov Še so nekteri duhovniki, ki ljubijo narod in njegov jezik, kateri poznajo njegov jezik. Še so oni, kateri so Italjauašcm na poti. Tudi ti se morajo /. drugačnimi zamenjati. Ni naša misel, tožiti koga prod cesarjem, ali pred papežem, ali pred narodom, Naše pisanje je merilo in meri na dobro cesarju, papežu in narodu. — S pošiljanjem duhovnikov Italjauov, italjanski odgojenih, in hrvatski ne zna-joč.iii, mej hrvatski narod, dola se na kvar cesarju in njegovoj presvitlej hiši, dela se proti dobremu namenu, katerega zastopa papež, namreč proti katoliški veri, dela se proti narodu, kateri se odtujujo samemu sebi, in ki se napra-vlja top namesto naučen. Ne posejano žito, ampak posejani kokolj želimo uže v klici uničiti. Lahko je, ali ni pa častno za preč. gospodo motati na nas besede: obrekovanja, grda obrekovanja, obrekovalci, neumneži, zaslepeki, nepušte-njaki, krivičneži, grdi tajni tožitclji, ogromni liu-dobniki in pokvarjenci. Lepo je, stati evangeljski nad strankami, peti slavo Ilogu in mir ljudem ; visoko držati glavo pred svojimi poglavarji. Ali drugo so besede, drugo so dela. Po delih, ne po besedah sodijo se ljudje. Vaše besede, prečastita gospoda, mogli bi podpisati tudi najzagrizliši Italjani Istre, Vaša dela so podobna njihovim. Oni naslovi, s kojimi so nas počastili prečastita gospoda, zaslužili bi, da bi mi šli na privatno ponašanje nekih te gospode. Ali mi tega ne storimo. Iz njihovega spisa, ter našega članka in tega odgovora naj sami čitatelji sodijo, komu pristoje ti naslovi. Sami čitatelji naj tudi sodijo, kdo stoji evangeljski nad strankami, kdo dela, kakor je spodobno, za Doga iu za ljudi iu kdo more držati glavo visoko pred svojimi poglavarji. Kesnice ne morejo zadušiti ne gg, kanoniki, ue vsi duhovniki, koji bi, če tudi redko kodaj dva skupaj prideta, da bi drug drugemu ne tožila, mogli biti prisiljeni iz straha pred suspenzijo podpisati zaupnico svojemu škofu. Kar se „jednakega obzira proti vsem ljubljenim ljudstvom" Nj. Prevzvišonosti g. Glavine tiče, o tem je pisal navedeni list „Sloboda" (št. 4. I. 1881). G. Glavina hoče tudi s hrvat-skimi duhovniki, v hrvatskih vaseh samo nemški iu italjanski govoriti. On tiska naredbe c. k. vlade nemški in italjanski, katere, ako mu morda pridejo samo v teh jezikih, bi on moral za dobro svojih podložnikov prevesti dati. On je dal vso spise, tikajoče se „škofovskega zavoda", v svojem uradnem listu samo italjanski tiskati. Ne lepše pristranski proti hrvatskemu jeziku, a s tim tudi proti hrvatskemu narodu, so preč g.g. kanoniki, kateri svoj „javni uradni list" tiskajo samo v italjanskein jeziku. To je krona njihovih dokumentov. Zares: „monumentum aere perennius" ! Tudi mi prosimo Roga, da bi prenehala nemir in nesloga med duhovniki, in da se ne zavleče med narod. Z božjo pomočjo, se svetom dobro pona-šajočih se in značajnih mož, kakoršnih je še po škofiji med uilajimi in starejimi, med Hrvati iu Italjani; z neprislranostjo proti podložnim duhovnikom in narodu more to doseči prevzv. g. Glavina, da so bode moglo tudi o njem reči: „inagnus vir loquens et faciens vietorias". *) O študentih na Tržaškem**). Milo se mora storiti rodoljubu, če pomisli, da ima tako nadarjen, tako vstrajen narod tako malo prilike svoje prirojene duševne zmožnosti razviti po tistej pot i in tistim načinom, kateri je blaga mati narava njegovoj induvaliteti od- *l S lom sklepamo to stvar; dobro vemo, da muo tu pa lam prišli v nemilost, a rosnlol smo morali ilati, kar jo njeno, i narodu, kar jo njegovo. (Trni). **) Nadaljevanje dopisa i t Dolino v zmlnej številki Edinosti. (Iredn.) kazala: z gotovim vspehom bi mogel tak narod, sicer siromašen, tekm»mti z verniki drugih narodov. Globoko moramo tu obžalovati prav zarad razmer, v katerih živi Slovan v Trstu in okolici. 1 Trstu nahajamo še precej obilo narodnih duhovnov, trgovcev iu nižje vrste ljudi; nam pa manjkajo posebno advokatov, notarjev, zdravnikov, neodvisnih mol, za narodni blagor borečih se; nam pomanjkuje uradnikov in profesorjev, čijih srce bi vneto bilo za milo očet-njavo; v nobenem inestu na Slovenskem razmere v tem obziru niso tako slabe, kakor tu na Primorskem; skorej vsako mesto iina pa nekoju spoštovane narodne advokate. Tem žalostnim razmeram odgovarja na drugej strani primeroma malo število Slovencev, ki študirajo na Tržaškej nemškej gimnaziji; vseh je 89. Znano je, ka izhaja ogromna večina slovenske inteligence iz kmetske korenike; meščani so nam presneto malo duševnih moči priskrbeli. Nehote se tedaj usiljuje želja, naj bi iz Tržaškega teritorija in sosednih pokrajin Slovenci v ve čem številu svojo sinove pošiljali na tukiijšnjo gimnazijo, da bi sčasoma tukaj napolnili one vrste narodnih boriteljev, katerih še sedaj tako nemilo pogrešamo. Ugovarja se mi lahko, da tukaj človek, delaven po drugem potu, poprej pride do kruha, kakor po osemletnem gimnazijskem iu vsaj četiriletnem vseuči-liščnom glodanju šolskih klopi, in ka je sedaj malo izgleda za akademično izobražene ljudi; v splošnem pomenu velja ta ugovor za razmere ua Primorskem a na in Istrskem ne. Ugovarja se morda dalje: Tužna Istra no zmore denarnih žrtev, ki j h zahteva studiranje. Ta ugovor je v resnici trd. V tem obziru bi gotovo vlada morala nekoliko pod pazduhe seči; upamo, da se v odločilnih krogih in sicer vladnih krogih na Primorskem nekoliko nam na bolje obrne. V začetku nove šolske dobe so se učenci učiteljskih izohraževališč z državnimi, deželnimi in okrajnimi Stipendiji skorej obsipali; nek oilgo-jenec Mariborskega zavoda mi je pravil, ka v njegovem razredu skorej nihče nij bil brez državne podpore. Še takrat, ko se je za profesorsko službo tudi v naj manjšem mestu oglasilo po osem prosilcev filologov, je vlada podpirala filologe na Dunajskem vseučilišču. Premnogo bi se tedaj gotovo ue tirjalo, ko bi se za tiste okraje, ki so bliže Trstu, nogo Pazinu in Gorici, vsaj nekaj iz državne blagajne storilo. Izvrstni dečki teh pokrajiu bi se naj vsaj euo leto na tukajšnji nemški meščanski šoli (dokler se nam glede enakopravnosti v šolah boljše ne bo godilo) in vsaj prva leta na gimnaziji, uekoliko podpirali; pošten iu marljiv dijak si v višjih razredih v Trstu sam lahko naprej pomapa. Rodoljubne slovenske obitelji bi bržkone tudi z hrano eden ali dva dni na teden takim dijakom pomogle. Nikakor si ne usojam, v tem obziru kaj merodajnega Spregovoriti, le to željo izgovarjam: „Okoličani, bližni in oddaljeni, izročite nam svoj najveći zaklad, kateri imate, svoje izvrstno siue, v večem številu; vsak slovenski profesor bo so gotovo trudil, kar je v njegov.-j moči, do bo v svojih nježnih mladih rojakih um bisiril in srce blažil, značaj in voljo utrjeval in samostalnomu mišljenju in k delavnosti spodbujal. V to ime pomozi llog! Prof. Glaser. Politični pregled. Državni zbor se je 4 t. m. odprl. Prvosednik se je v gorkih besedah spominjal umršega državnega poslanca Brestla. Prestal jo bil od leta 1867 do 1870 finančni minister tor je mej tem časom mnogo državnih gozdov iu rudnikov nekej kliki skoraj pod nič prodni. Obravnoval se jo v prvoj seji Lenzov predlog gledč ustanovitve poštnih hranilnic. Ko je centralistična stranka pri ščuvanji nemških kmetov na cedilu ostala, vrgla se je ua dunajske študente. Povod jej je dal Lienba-cherjev šolski predlog. Študentje so delali škandale pred Lienbacherjeviin stanovanjem tako, da je policija njih 14 zaprla ter deželuej sodniji v preiskovanje izročila. Nemški studentjo so so šli pritoževat k deželnej sodniji in tudi k Taf-feju zoper surovost policije i prosit, naj bi se zaprti študentje izpustili i preiskava zatrla, a grof Taaffe jim je odgovoril, da se v pravnej državi poulični prestopki ne smejo trpeti i da policija mora braniti imuniteto poslancev. Študentje so se sicer iz zapora spustili, preiskava pa se ni ustavila. — Ker je sam vseučiliščni rektor Loronz javno izrekel, da stoji na Lienbacherjovej strani in ker so tudi študentje javno potrdili, da ue odobrujojo pouličnih škandalov, zato je blamaža ustavovercev toliko večja. Dunajski študentje so gojili prusizem posebno v tako imenovanoj „akadeinische Lesehalle"; v njej so v prejšnjih časih študentje raznih narodnosti mirno skupai živeli i bilo je to društvo pravo izobraževališče, a Nemci bo ga provstrojili v politično teriščo tako, da so bili Slovani prisiljeni iz njega stopiti; v tem gnezdu so se tudi skovale demonstracije, o katerih smo govorili, zato ga je vlada najprej zaprla, potem pa popolnoma razpustila. Ko je centralistom i studentovskim rogovi- EDINOST ljenjem iipodlotelo, i se dunajsko ljadstvn nič ni brigalo za mačje javkanje pred Lienbacher-jevim stanovanjem, začeli so d legati dunajski mestni zastop ter delajo na to, da bi »klenol resolucijo, v katerej mestni zastop oblaluje, da državnozborski načelnik, grof Coronini, ni poklical „Lienbacherja" k redu. — Ni še dolgo, kar so je dunajski mestni /.astop nesmrtno bla-mlral, to bi ga moralo zmodriti. Ker je dunajsko ljudstvo študentovsko ro-gov i ljenje obsodilo, primoran je bil tudi dunajski občinski svet enako obsodbo izreči, pritrdil je namreč, da desnica državnega zbora ni ustavnih mej prestopila i da Lienbachorjev govor nema nič tacega v sebi, kar bi Dunajčanje žalilo in demonstracijo opravičevalo. — To je huda obsodba oentralistov, ki so vsega študentovskega rogovi ljenja krivi. Novi zakon o davku za zadruge je razglašen. Olajšav je mnogo; dohodninskega davka pridobitne in gospodarske zadruge in založnice ne bodo plačevale, če njih letni cisti dohodek ne znaša 300, od 300 do 1000 gld. čistega dohodka so obložene s tremi desetinkami od 1000 do 2000 gld. s petimi desetinkami, pri večih čistih dohodkih pa s polnim davkom. Ta zakon je veljaven tudi uže zn leto 1H80. Iz Bosne se čujojo tožbe zoper nerede v uradih in posilno iztirjevanjo davkov. Neka deputacija pojde na Dunaj, da se cesarju o tem pritoki. Iz Macedonije poročajo angleški konzuli, da se tam pripravlja vstaja zoper Turke, ako so vname turško-grška vojna. Pruski general Moltko je v Niči prelivajočim Knsnm pisal, da je vojna edino pravično sredstvo, da so ohrani blagostanje i čast katero dežele. Mi menino, daje sicer res, da so velike vojske v blagostanje — generalom, a vsemu Ijudstii so neznosno breme. Generali, to je zopet res, lahko govorč o časti, ako sovražnika zmorejo, a drugi ljudje pa časti drugod iščejo. Grška se zadnje dni na vse kriplje pripravlja na vojno, v Trstu se je zadnjo dni vkrcalo več sto konj za grško vojsko, z lleko pa se vozijo torpedi v grška pristanišča. Vojna ho vojna. Pa tudi turška vlada rok križem ne drži, ampak pripravlja se, da Grke dobro sprejme; pošilja na meje vedno nove čete, davke z vso silo iztirjujo i nove dolgovo dela, da bo pripravljena, ko poči prva puška. Uoerci so Anglože v južnoj Afriki strašno natepli. Angleži so bili na griču Spitzkop tako vrtjeni, da je njih generai Collev rekel, da vtrdbe ni mogoče vzeti, a Uoerci so jo vendar le vzeli ter generala usmrtili i skoraj vso vojsko uničili, ali ujeli. Z ujetniki pa blagodušno ra\ ii a jo. Dopisi. 8 Krasa, 21. feb. (Prva beseda v Klanci). Nadejam se, tla mi radi odmerite prostorček v „Edinosti", da Vam opišem, kako se je vršila včeraj prva beseda v Klanci. Klančanje v svojej skromnosti niso hoteli svetu po pogramih in časopisih javiti, da napravijo enako veselico. Navzlic temu, da se je vesela novica, da v Klanci bode beseda, raznesla takoj po ustnem izročilu. In sebralo se nas je lepo število, ki smo radovedni bili, kaj premorejo Klančanje. Mej gosti sem videl čestitljive duhovnike, mej njimi vrlega narodnjaka, dekana Jnna i/. Doline; po tudi narodno učiteljstvo je bilo zastopano, naj omenim le g. Vrtovca, učitelja dolinskega; vrhi tega je prišlo bilo k besedi ogromuo število naroda. Ponosno je vihrala raz Metlikovo hišo slovenska zastava; pa tudi okusno odičena dvorana in lepo ustrojeni oder tega istega gospoda, vse to je napravilo na deleži teljo besede jako ugoden vtisek. Besedo je otvoril vrli narodujak klauški, čuditi njijnemu izrednemu diletantskomu talentu. Emrstina ko teta. znala j<' dobro svojo ozbilj ost kazati, dočim je gdč. Kristina jako ljube/njivo se vedla ko Milka. Poslniajočcmu gladko tekočo slovensko besedo iz ust teh dveh simpatičnih deklic, utripalo je vsakemu navzočnemn rodoljubu srce veselja, in mi čestitamo Klančanom, ki imajo v svojej sredi dve nadejepolni Talijini hčerki. Se ve, da sta bila tudi gg. ./erina in (irahli oba prav v svojem elementu. Po besedi nam je postregel g. Metlika z jako dobrimi jedili iu izvrstno kapljico božjo. Mej večerjo pa so nas Klanšui pevci zabavali s petjem. Lep večer nam je bil, imeli smo se res comme il fant. Marsikatera pesem se je pevcem pri večerji posrečila; morda bi se v Klanci lehko tudi ustanovil mešan zhor. Moči imate tam — poskusite! Po besedi se je pričel ples, kije trajal do jutra. In ko smo gosti odhajali domov „ko mežnar odzvonil je dan", imeli smo mnogo pohvale vrlim Klančanom, katerih veselica se je vršila res v naj izglednišein redu in miru. Mi bi jim vpri-hodnje svetovali, da tudi svetu naznanjajo o svojih veselicah! Gospodoma Jerini iu Gtabliju pa, ki se jako trudita za narodno omiko v Kianei: slavul Osobito priznanja vredno je neutrudno delovanje g. Jerine, Po njem naj bi so vzgle-dovali vsi naši uradniki! Vivat setpiens! Da se zopet k tnalu snidemo pri takoj veselici v Klanci ter so v razkošji zopet topimo, da nam bone možno reči, kakor včeraj s Holtjjem: h wundorsrlitin ist jtnttes crdo, Umi w<>rl darauf m'giiligt zu soin, Drum » lil icb, bis ieb asclie werdc Allnh dlefwr HobOnon erdn froun. *) Orndimir. V Rojiinu 20. febr. Da bodo videli ua okolo, kako nekateri stnradljivi Lahoni v Trstu vodo spoštovati moj-narodno pravo, hočem tu navesti povsem istinito prigodbo; ki so- jo to dni pripetila. Pripovedoval mi jo jo vrl zaupen mož, ki je vse lastnimi očmi videl. Zagrizli Lahončiči črto nas Slovence iz vse duše i vsega srca — nasprotno, kakor ljubijo blaženo Italijo. Da bi njih črt le do tli segal, ali še čez mejo slovenske dežele otrovne puši če strelja i njim je trn v peti vse, kar po slovanstvu diši. Dn je to gola istina, to obelodani ta le dogodek. Uže mnogo tednov bivajo mej nami mogočne „Kosijo" pomorščaki vkrcani na vojnoj korveti „ASKOLD"; zdaj zakotvena ob obali St. Andreja. V nedeljo popoludne, 13. febr. 18H1, šli so trije ruski pomorščaki mirni svojim potem po mestnem oddelku imenovanem „Al Poutanone della Zonta". Pogovarjajo se, mej njimi ni bilo razdora, knjli za nijednoga mimoidočega še menili se niso. Kar iz prostransko ulice pritihotapi „revno vlaško člo-veče", ki ni j bilo druzega vredno, nogo, da bi se ga bilo potopilo v dno morja. Zamazani vlaški capin, zagledavši ruske pomorščake, spadajoče velesili, ki je vedno Avstriji zvesta prijateljica bila; to človeče pravim: prične za njimi Lijevati i pestmi jim pretiti, kričaje na ves glas: ltazja di caui, mostri di ščavi, aude in tnalom, porcho creaturo mal nate, itd. Eden Rusov se ozre, umel jo nemščino i ga spoštljivo popraša, kaj jim hoče. Ali irredeutar, nemškega jezika no uinevši, — je vedno svojo krulil, kakor zamazano prase v hlevu. Kus videvfii, da s takovim človečetom nij varno imeti opravila — šel je za tovariši. Redarjev niti enega blizo — navadno jih je mnogo, — kder jih ni treba. Lahon ne bi tako bil počenjal, da ni vodel, da Rusi so Slovani, kakor okoličanski Slovenci. To ga jo v izdajalskoj duši peklo. Vedeli bi moral, da velika kazen zadene onega, ki se napram tujim podanikom pregreši, zlasti še, da so po vojaško opravljeni. Takovo vedenje proti tujim pomorščakom — je delikatna stvar. Nehote sem so spomnil g. Artellija v mestnem zboru; ko je naš vrli poslanec Naborgoj možato svojim „TUKAJ" potrdil, da se je v svojej mogočnosti stresel kolibin strop i protresel irrodontarske duše i prav ta nedolžna besedica, ki je zdaj zadobila demmtno vrednost /n Trst - in okolico— jo raznotila polževo kri Artollijevuo tako, da jo od jada našega nev strašljivega Nabergoja nazval zaničevalnim pridevnikom ,,šravou. Glejte! selil si mislil, kako brzo je g. Ar-11*11 i zadobil posnemalcev. To je sad njegove kulture i večine irredenlflijev. Strela ua nje! I/, Gorico Ti. mnrcija. (Iz v. dop. Vsacega nekaj). To raj šol je rakom žvižgat in kosom pet, ta nesrečni pust Kurent! Marsikateri se sedaj v poslu praska, mošnja je prazna — pufa nij ščitu poravnali. Tudi mnogo naših ženil je veselih sedaj, ko njih možje lepo pa pametno doma na večer sede, vsaj jaz za eno veni. V naSej čitalnici se je prav pošteno plesalo, videli pa bomo, kako *) Omenjenih reči nismo prejeli, le nek nekrolog n nm je jirišel v roki", nntimioli jm g« zato nismo, ker je bil dutičnik še premalo znan našemu narodu, iu In tedaj dosledno morali skoraj \ v>akcj štev. nekroloite donašali, kar lii \endar bilo malo — pr ('žalost no. Ta dopis p,\ jo v tiskarniot bil založen. Zarad prcjSnjnim »l:iwn nam v» j>> zadnji lini ves skvaril. (Uredn.) pojde i boMtdiimi. In podružnica, katera sedaj šteje u/,«' 10(1 udov, imela j.- svojo izh<:>rno lepo pustu" zabavo, nagovor, deklamacijo, šaljivi dvogovor iu petje pod vodstvom gospod Juga, učitelja i*' Solkana iu njega vernega sinlruga g. (Vinica iz Šentpetra pevci -o bili solkanski in šentp.'teiski pa nekaj še ostalih goriških .Slavcev - vse se je veršilo lepo ter pohvalno. Te zabave se jo cojo vdoležil g. c. k. glavar baron Hechbach in veselilo nas jo, da se um je dopalo započe t jo čitalnične podružnice. Veža, vstopnico in dvorana jo bilo nenavadno okusno okinčano takda sem jaz redkokodaj pri čitalničnih besedah kaj enacega zapazil. Kor je društvo demokratično, sešlo se je u2e ob nnpovedanem času polne prostore, zgoraj in zdolaj, podružni-čarjev, red je bil od konca do kraja najlepši, t roške je podružnica sama plačala ter ostalo ji | je šo nekaj novce* za postno veselico. Ple> pa je trajal, do f> ure in še bi ljud je bili radi plesali, a moj bog, godcem je sape zmanjkalo. Plesa in zabave so se vdeležili tudi odlični udje čitalnice in čvetorko so vodili reditelji njeni — po domače. S podružnico so sploh vsi višji rodoljubi zadovoljni iu celo znani, marljivi dopisnik „Novic" se pohvalno o njej izrazu je, kar mene prav veseli. Naša tribojnica pa jo ves dan vihrala na čitalničnem hodniku na jezo lahonom in lahon-čičem, katerih etleu jo celo od renegatske jeze v znani kavarni s pestjo ob mizo bil, da tega ne bi se smelo \ laski (?) Gorici dopustiti. — Druzega dno pa smo videli — kakor nekdaj naPa-jerjevem zidu — v pravem svitu lahonsko pobalinsko kulturo. Dr. Tonklijevo hišo so ponoči lahonski postopači — so veda boje plačani — z tinto namazali. Ko som druzega dne popoludne mimo hiše šel, gledalo jo par ljudi na umazano hišo ter eden od njih, zvest Avstrijec, Goričan je še precej glasno /.»klical; „Kvviva la coltura Italimial" Dr. Tonkliju se more le čestitati iu da bi se meni -. a hvala Bogu, hiše nemam ! — kaj enacega pripetilo, pustil bi madeže tor nad njimi obesil tablico z zgornim italijanskim napisom. Kakor tam pri vas jo tudi v Gorici „korso" izostal, lilo je ves pustni prazuik, oni ki prodajo „Konfete" so so hudo jezili iu krčmo goriške so bilo prazno. In v Tolminu so tudi nameravali osnovali „korso", u oče 1'luvius jim je naredil križ doz rajtongo in nakupljene konfete bode treba spraviti za prihodnji pust pod streho. Na večer pa so jo zbralo okoli HO po-dnižničaijov pri našem Stcfčetu (pri Fajfurju) in rodkokedaj smo preživeli pustni večer moj lepim domačim petjdm. Zapazili smo tu lop tenor g. Joretiča in če se bodo mož hotel poprijeti učenja v petji, — kar ne dvomino, podružnica bodo imela svjo pevce tor z pomočjo Solkancev in Šentpetorcev napravimo jedenkrat ■/. dovoljonjem čitalnice pri Katarinu na vrtu — koncert, in Tomaž Kosenberger bode postavil na visoki kol vibrajočo slovensko tribojnico Slovencem goriškim na slavo, na strah vragom. Lep šaljiv govor je imel oni večer pri Fnj-ferju ziiiiui humorist, govorili so i drugi prijatelji podružnice — uapivalo se jc na vse strani — seveda nismo pozabili napili ua slavo očetu Lavriču kot znanemu pokrovitelju nižjega stanu. Konečno smo napravili še šaljivi — kar iz trte zviti dvogovor, pozdravili kurenta ter se veselo lazšli. — Znano Vam je, da so vsi goriški lahonski listi (le klerikalni „L'Ećo" je ostal) žalostne smrti poginoli. Beračil pa je neki bivši urednik okolo ter nabral baje 100 naročnikov za 1lota ua tamošnji v Kim škileči list „Ind. ali Imp" jaz ne vem, kako mu u/e pravile tam v Trstu, in sedaj mož ometuje z blatom goriško Slovence v omenjenem listu, pa upamo, da bode i njega konec. Prav dopalo so mi je od mojega prijatelja, kateri je bil za naročim onega lista vljo-vljev, ko je ta prinesel dopis iz Gorice, da so tu le dekle, hlapci pa par tergovcev, katerim pa slabo gre, moj onimi 3000 Slovenci. Povedal mi jo takole: „Vzel sem svojo „vizitno karto" ter napisal: Anch'io appartengo ua quei negozianli Slavi, che fauno affari magri, o dovrebbero chiu-dere la hottega nou soltanto noi Slavi, inabensl anehe gritalinni so ci mancassero i nostri Slavi di montagnia; priložil sem mu kar je bilo plačati naročnino ter zapodil fanta z Indipondijem vred!" Mož je prav imel iu s tem končam svoj dopis, tor Vam bratje tržaški, prihodnjič želim lepšega petja, nego je bilo zadnji - v „1'olitoama Rossotli !" *) _ Boštjan. POZIV slovanskim ^osp. učltuljcin pripravnikom in solnktin piljiih'IJoin! Odkar se uče naši otroci slovenski čitati, odk ar se rabijo slovenski obecedniki v naših začetnih šolali, pogrešajo vsi učitelji in odgojitelji te nežne mladine slovenskega navoda za podučevanjo ua najnižjej stopinji narodno šole. Posebno pa primanjkuje take knjigo mladim nastoplim učiteljskim močem in zlasti še pripravnikom, katerih velika naloga je ravno vtem, da se urijo v navodu, kako jim bode postopati s prvcnci ljudske šole. V nemškem jeziku ima učitelj mi razpolaganje več navodov te vrste, nuj imenujem samo: Hermannovo „Unterklasse" *) V a« /a gotovljaiun, da Ka boino ludi imeli pa prav dubrngft, ker kukavici) no bodo pri iirk lobija jajc — in Saatzerjev: „Das orste Schuljah*. V slovenščini s 111 o vedno brez te tak" pntrebne pomožne knjige, da bi bila uio zdavno inuogim učiteljem iu pripravnikom dobro služila, iu dasiravno se je o tej si,oki po šolskih listih u/e veliko pisalo. Ker si' je nadejati, da bode po učiteljiščih kmalu dovoljeno tudi s pomočjo slovenskih knjig pripravljati se za bodoče podučevanjo \ slovenskih šolah, iu ker je marsikateri učitelj tako knjigo uže davno želel; zato sem se odložil spisati iu založiti takov „navod za poducevanje prvencev, ako bi me gg. sodrugi iu šolski prijatelji pri tem podpirati blagovolili. Prodno morem dati namreč v tisk knjigo, katerej bode cona 00 kr., vabim na obilo naro-čevanje vse prijatelje pravega napredka naših šolskih razmer, da bodem vsaj nekoliko poroštva imel za v spoli toga podjetja. V Krškem 1. marca 1881. I. Lapajne, šolski »oditelj. domači; stvaul CoHiirJeviču Rudolfu poroku, kakor se trdi, odložila se je do meseca oktobra. NJ. ekKceloiion, baron Deprctls naš namestnik, j« podaril društvu „Edinost" f. r>0, — za dobrodelne namene, za kar naj mu bode izrečena najtopljejša zahvala. .lužini železnica po pogodbi z vlado uvede več olajšav pri oličenju s Trstom pri vožnji iu /.rjavili, pri katerih zniža pristojbine, prevzame fakinsko službo in zniža dotično pristojbine; za odškodbo pa dobi lesno založišče mej glavnimi skladišči. To bo našim fakinom hud udarec. IN»sl i\lJo»J(». Cesarje tržaškega vojaškega poveljnika Julija viteza Smigoca, kakor viteza reda železne krono druge vrsto pobaronil. Jiillionsko junaštvo. Nek „ Irredeutar" jo goriškemu državnemu poslancu dr. Tonkliju s črnilom namazal hišo. To iu pa mačja godba dunajskih študentov pred stanovanjem državnoga poslanca Elonhacherja jasno kaže, tla so si Irrcdentarji in Schonorerei podali roko: eni škilč v Italijo, drugI pa v Nemčijo. „Adrla", angleško parobrodno društvo, katero ima z ogersko vlado pogodbo, da uje parniki vsak mesec redno Reko obiskujejo, namerjava kupiti ladijedelnico rajucega Tonolla, zdaj napušćeno "Adriatico Navalio" da bi potom lažje našemu Llojdu konkurenco delala, komu h teče provilegij. ho/.c so rn/sajnlc na nekem angleškem parniku ; trije mornarji so bili v bolnico odpeljani iu parnik so je moral daleč iz luk postavili. — A. C. RomsI tvrdka (lirma) ki so oznanja v našem listu, priporočamo uajtopleje si. slove občinstvu V Rosolovi dvorani napravi v nedeljo 13. t m. veseličui odsek zabavo s' sledečim programom : 1. „Mojemu narodu." deklamacija. 2. „Svojeglavneži." vesela igra v 1. djanju i>. „Hči ua maternim grobu"; Deklamacija. 4. „tlaribaldi": vesela igra v. 1. djanju. Začetek točno o 7 uri. Vstopnina 2<>kr. za osebo. K tej veselici vljudno vabi. ODSEK. Poslanica. Izrekam tukaj javno, da ne prevzamem nobene odgovornosti, iu ne bom plačeval, ako bi kodo mojemu silili Viljemu bodisi denar ali druge stvari dal. Trst f». mnrcija 1881. LOKENC TlIALEH, pek. Tržno porodilo. Kava brez spremembe. Dones se prodaja Uio od f. f).'» li.-tov v pritličje . . . .'44 v galerij*p...... /a prodane l»ie ..... Za prodanih 1MO sedežev . . Zajem od leta 1864 z državno loterijo. TKOSKI 10.-4.-., fi!«7.H0 86,— 41-„ 71 — f. 9G0.H0 GlediSČe, svečava, služba, vatrogasci, redarstvo........f. 220.— Godba.............75.— StroSki za igro in priprava za ples . „ 52.54 Tiskovine.............34.50 Vabila, marke in drugi razni stroški „ G2.S16 f. 444.40 Čisti dohodek , . f. 516.40 kateri se je razdelil po sklepu odbora za razne dobrodelne namene in 50 gold. se je dalo tudi dflalskemu društvu. Odbor društva „KD1N0ST". Dvuaajslca Borsa dne 'J. marcija, Knotui drž. dolg v bankovcih . 73 gld. 45 k Euotni državni dolg v srebrn . 75 „ 70 „ Zlata renta.......90 „ 5 „ 1800, državni zajem .... 129 „ 75 „ Delnice narodne banke . . . 814 „ — „ Kreditne delnice..... 288 „ 60 , Londou 10 lir slerlin . . .117 „ 55 „ Srebro........— „ — „ Napoleoni.......9 „ 28 C. kr. cekini......5 „ 53 100 državnih mark . . . , f>7 „ 25 itziriiyrr(ch-tirust-lionbous) za ozdravljanje pluinih in pitnih bolezni, kašlja, hri-pavice, pivke in zasleienju supnika. Nopreconljivii rastlina, kleru liani ponuja priroda v blagor trpečega čloieškega rodu, brani v »ebi do danasiiega dno nedojasnono skrivnost, vneti sleznici ki U in sapnika urno in /datno polajsaiijo daje, in tako ozdravljenje dotičnih organov naglo *---—^^ pospešuje, Ker pri na- ■ ■ —J—--—roslvo za čisto zmes trpotca a .sladkorjem, prosimo, posebno pa/.ili na našo po gosposki vpisano varovalno murko in na podpis na listku, ker le lak jo pravi. Viktor Schmidt in sinovi, e. kr. fabrikanti, VUEN, IV. Alloogasse Nr. 4W. Cena ene dkatljice 30 kr. Sc dobiva pristno samo v lekarnah: E Leiteubtrg, C. Zanetil in P. Itocea t Trstu, in 0. Crislofoletti v Gorici. I.m—11 Izžrebane so bile 1. marcija na Dunaji te le serijo 47, 30, <53, «65, 1010 , 1431, 2l>70, 2".72, 1700, ift 15, ,144(1, .1347, 37 08, 3800. Dobili so: Serije 3t«v. Ki. Serije Stev. Ki- 17 i 400 2013 70 400 5 51*0 71 400 37 500 3440 || 500 711 1,000 10 400 74 r»oo 23 400 70 1,5000 3547 7 500 30 it 400 in 1,000 15 400 54 1,000 34 400 08 400 40 10,000 3708 8 Si,000 55 500 44 400 04 5,000 74 400 00 1,000 72 400 72 500 84 200,000 »3 500 88 «,000 155 KO 1,000 3800 0 400 66r> 20 500 02 400 40 500 03 400 OH 400 77 400 104» 7 400 80 500 1434 42 1,000 40 5,000 11070 44 400 70 20.000 1571 It 500 79 2,000 1700 IH 500 40 500 52 400 04 500 Vse druge, v zgoraj navedenih serijah neomenjene številke so dobile po 200 gld. Dobitki se bodo izplačevali od 1. junija 1881 počenši. Prvo prihodnje žrobanje bo 1. junija 1881. Darovi ])arnvi » Važno vsakemu! - praznike! praznike! Ker je na kani pilila velika tovarna za britansko srebro, »o bo molj velikih dolgov in splošnega izpiazne-nja prostorov vsa velikanska zaloga razprodala BC <'r> odstotkov pod veno tedaj skoraj zastonj. Cola mizna oprava iz britanskega srebra, ki je prej stala 28 dobi so zdaj za 8 ffl. ter se garantira da bo bela ostala. (8 temi 8 jo samo delo komaj na pol plačano.) In sicer so dobi: fi mlznih nožov iz britanskega srebra zostrino z jek I« ti vilic iz britanskega »robia, tožke in fiino sort«, ti težkih žličio iz britanskega srebra, ti najiićnnejih žli.Me za kavo, iz britanskega srebra. 1 mlečna zajomalnlca iz britamkega srebra, 1 zajemaliiiea za juho iz britanskega srebra, 0 ti ti i h. tac za desert. 2 lopa svečnika, 3 jačnih kozarcev, t) lopo izdelanih tae. 0 kristalnih podlog za nože. 1 posoda za slad lior,. I presojalnik za čiy ;i lino tace za sladkor, Skup: 54 kosov. Vsi ti krasni Izdelki h« dobijo m H A. Naroči so ali s poštnim povzetjem, ali pa da se denar naprej pošlje, pri nas: Britaniasilber-Depot C. Langei Wien II. obero Oonaustrasso 77. Ako bi blago no ugajalo, se v 8 dneh in plačana svota povrne. Tinctura Rhei, Comp. vulgo ki jo Izdeluje aABEIEL PICCOLI lekar „pri anuelii" v LJUBLJANI, na dniiM cesti. Pomagala je uže mnogo tisoč ljudem k zdravju, kakor se lehko dokaže iz mnogih pohvaluih pisem. Ta esenca ozdravi bolezni v želodcu in v spodnjem životu, grižo, krč, želodčevo in prehodno mrzlico, zabasanje, hemorjide, rumenico itd., vse bolezni, ki znajo smrtne postati, ako se za časa ne ozdravijo. -1 steldeulca volja IO lcr. ■ - Spod 12 steklenic so ne razpošilja, ktere skupoj s zavitkom in poštno pobotnico veljajo gl. 1.40 kr. — Naroči se pri GABRIRL PICCOLI-ju, lekarju „pri angelu" v Ljubljani, na dunajskej cesti, s poštnim povzetjem. Spričala. Pročastni gosp. Gabriel Piccoli, lekarničar „pri angelju" v Ljubljani. Srčno sc Vam zahvaljujem za poslano mi VaSo izvrstno „Francovo esenco", s katere pomočjo je moja žena v zelo nevarni bolezni popolnoma ozdravela. No boiu opustil, Vafio Izvrstno „Francovo esenco" drugim bolnikom priporočati, da si z njo opomore. Še enkrat so vam z mojo ženo vred prelepo zahvaljujem in nsta-jeui s posebnim spoštovanjem /.veslo Vam udani Valentin hussint/ m. p., c. k. var. stražnik. Blagorodni gosp. Gabriel Piccoli, lekarničar ,,pri angelju" v Ljubljani. Ko sem bil zbolel, ponudila mi mi jo neka osoba eno steklenico Vašo „Francoeo esenet". Rabil sem jo po receptu in imela je tako dober uspeh, da so čutim sedaj popolnoma zdrav. Prosim Vas, polljtte mi So 12 steklenic Va3i „Francove esence', da budo služilo nekomu prijatelju. S poštovanjem ll>—.1 Miha Diibii, vla del Boscheito it. 14, II. piano. vzame nazaj. Iti—I Biraria Nazionale Podpisani vljudno naznanja. da jo prevzel zgoraj imenovano pivarno, v ksiterej se dobiva dobro pivo, izvrstno istersko vino po eeni, dobra kuhinja in točna postrežba, ter se posebno narodnjakom priporoča. A\TO\ NA K F gostilničar Nasla In gotova pomoč y na pljučih bolnih pri tuberkulozi (jotiki) v prvih dobah, pri hudem in kroničnem pljučuem kataru, pri kašlju vsake vrste, pri pasjem kašlju, hri-pavosti, teškej sapi, zaslezenju potem pri bramorjih, bledici, pomanjkanji krvi in pri okrevanju po polufosforo - kislem a p ne ii o - železnem ^ i 3P3CBE lekarničarja Jal. Herbabny na Dunaju. !CHUT?ttARkit m , To »dravilo M razodeva s tem,