Izhaja vsako sredo. Cene: Letno Din 32.—, polletno Din 16.—, četrtletno Din 9.—, inozemstvo Din 64.—. Poštno-čekovni rač. 10.303. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO 2 MESEČNO PRILOGO „NAŠ DOM" Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška c. 5. Telefon 2113 Cene inseratom: cela stran Din 2000.—, pol strani Din 1000.—, četrt strani Din 500.—, '/« strani Din 250.—, «/i« strani Din 125.—. Mali oglasi vsaka beseda Din 1.20. Stalin v Skrlpdli. Iz Rusije se dnevno množijo poročila o tem, da postaja gospodarski položaj vedno bolj nevzdržljiv. Nezadovoljstvo ni samo razširjeno v vseh slojih ljudstva, marveč se je tudi lotilo vodilnih krogov in, kar je za Stalina posebno nevarno, že tudi vojnih krogov. V petletnem gospodarskem načrtu poka na vseh koncih, osobito agrarna produkcija (poljedelska proizvodnja) zaostaja Čimdalje — tem hujše: letos je prinesla samo tretjino pričakovanih proizvodov. > Stalin je rusko poljedelstvo komuni-ziral, kolektivna (skupna) gospodarstva obsegajo danes 65 do 70% vsega poljedelstva. Ker poljedelstvo ne zadostuje zahtevam prehrane ruskega prebivalstva, se težkoče pojavljajo vsepov-sodi. Najprej so se pojavile v rudnikih, sledila je kovinska in strojna industrija, potem lahka industrija. Vsi obrati na Ruskem trpijo vsled pomanjkanja hrane delavcev in nameščencev. Posledica je zastoj v proizvodnji posameznih obratov. Nobeden obrat ne proizvaja toliko, kolikor bi moral po petletnem načrtu. Fabrika lokomotiv v Kolomnu pri Moskvi je ogromen obrat, ki ga vodi 200 jako sposobnih tehnikov in inženjerjev. V resnici pa imajo vodstvo v svojih rokah vodilni ljudje komunistične stranke. Kar odrejajo inženjerji, boljševiški voditelji spreminjajo. To povzroča velike nedostatke v produkciji in upadek proizvodnje. Ti nedostatki se večajo radi nezadovoljstva delavcev, ki nimajo dovolj hrane. Če se tudi pritiska na delavce z vsem nasiljem, se vendar ne doseže niti polovica določene količine proizvodov. Kjer je lačen želodec, tam roka ne more biti delavna. Slične razmere vladajo .v rudokopih, plavžih, fužinah in raznih obratih kovinske industrije. Ponekod so delavci stopili v štrajk. Boljševiki se hvalijo, češ, da njihov gospodarski in politični sestav izključuje in onemogočuje vsak štrajk, ki je pojav in posledica kapitalističnega sestava. Pa vendar imajo tudi boljševiki štrajke delavcev. Letos je n: pr. v Vos-njesenjku pri Moskvi štrajkalo 4 tisoč delavcev, ker več dni niso dobili hrane in več mesecev nobene plače. Vojaštvo rdeče armade je bilo poslano, da zatre štrajk ter prisili delavce k delu, toda ni hotelo streljati na delavce. Tako so se morali boljševiški voditelji po primeru kapitalističnih podjetnikov pogajati z delavci in bistvene njihove zahteve sprejeti. Radi delavskih štrajkov, ki se niso dali zatreti ne s silo ne s pogajanji, so morali nekateri obrati za mesece ustaviti delo ter zapreti vrata svojih fabrik. Ti pojavi razkrivajo v javnosti silne hibe boljševiškega gospodarskega sestava. Amerikanec Friderik Tol, ki je delal v avtomobilskem podjetju »Stalin« v Moskvi, je v letošnjem poletju v javnem govoru pred ruskimi in inozemskimi delavci ta sestav tako-le o-značil: »Na gnilem kapitalističnem za-padu se delavcem boljše godi ko v sovjetskem raju. Boljševiki večajo pez-dir v očesu kapitalizma, bruna v lastnem očesu pa ne vidijo. Zakaj se tukaj nepotrebno troši delavski denar? Zakaj tukaj zasluži delavka 45 rubljev v dveh tednih, inozemski delavec pa zasluži v istem času 500 rubljev? Ali je to socializem? Niti pičice ni na tem resnice!« Tol je ruski boljševizem sodil premilo. V resnici je to sestav sile in gladu. Štirinajst let že trpi rusko ljudstvo ta bedni in nemogoči sestav. Sedaj pa se to ljudstvo začenja osve-ščati in zahtevati človeške pravice. Radi tega so se začeli boljševiški poglavarji bati ter zvračati vso krivdo na Stalina. Ruskega diktatorja torej zdaj ne tlači samo bolezen, marveč tudi vsa peza in teža nemogočega gospodarskega sestava. V NAŠI DRŽAVI. Narodna skupščina je odgodena po sprejetju zakonov o povišanju trošarine na sladkor in elektriko. Nova zakona, o katerih poročanio pod zaglavjem »Za gospodarje«, je tudi sprejel senat ravno tako, kakor sta bila odobrena od skupščine. Beograd so zapustili poslanci, senatorji in tudi več ministrov, ker bodo pričele običajne parlamentarne počitnice. V DRUGIH DRŽAVAH. Nova romunska vlada. Večkrat smo že naglašali sijajno zmago romunske kmečke stranke pri volitvah v parlament in senat. Novo vlado je sestavil prejšnji predsednik, ki je tudi vodil volitve, Vajda Vojevod. Nova vlada je že prisegla kralju. Redno zasedanje parlamenta prične 15. novembra. Kaj pa na Nemškem? Zadnjič smo beležili vest, da se mudi vodja pri zadnjih parlamentarnih volitvah zmago- vitih narodnih socijalistov Hitler v Berlinu, kjer se pogaja glede prevzema vlade. Narodni socijalisti so zahtevali mesto ministrskega predsednika ali kanclerja in še tri druga ministrstva. Novejše vesti iz Nemčije pa trdijo, da je predsednik Hindenburg proti temu, da bi postal Hitler kancler in tudi sedanji kancler von Papen se trudi, da bi obdržal pri jladnem krmilu svoj kabinet. Radi zmage narodnih socijalistov pri zadnjih volitvah pa bo pozval kancler von Papen Hitlerja, naj mu sporoči imena onih osebnosti, katere namerava poslati njegova stranka v. vlado. Potlačena manarhistična vstaja na Španskem. Dne 9. avgusta je izbruhnila v španski prestolici Madridu in v Sevilli monarhistična vstaja, katero so povzročili generali in oficirji s ciljem, uvesti diktaturo in povzdigniti na prestol odslovljenega kralja Alfonza XIII. Monarhističnemu nasilnemu pokretu se je uprlo meščanstvo, delavstvo tei, policija. Vlada je zatrla puč, aretiranih je več sto oseb in prepovedano je izhajanje sedmih listov, ki so v Madridu podpirali prevratno gibanje. Prevrat ni uspel, ker ni prodrl v ljudske množice po mestih in dežela pa sploh ni znala zanj/Odstavljenih je več generalov, ki so bili v zvezi s pučem. Ustavljene sovražnosti. Južnoameriški državi Bolivija in Paragvaj sta bili že v oboroženem sporu radi ozemlja Gran Chaco, ki leži med obema državama in o katerem poročamo obširno na drugem mestu. Za mirno poravnavo sovražnosti se je trudilo Društvo narodov in 19 ameriških držav. Obe državi sta sporočili Društvu narodov, da ustavita krvav obračun in se podvrže-ta razsodišču. Bolivija pa vztraja na tem, da se ji odpre svobodna pot na morje. Sporazum potom 10 let veljavne pogodbe. V glavnem mestu Kanade v Otavi se je vršila gospodarska konferenca zastopnikov raznih pokrajin, ki tvorijo Veliko Britanijo. Na teh posve« tovanjih je bil dosežen med Kanado in Anglijo sporazum, katerega bo podpirala 10 let veljavna pogodba. Soji in povodenj v Mandžuriji. — V, Mandžuriji se bojujejo med seboj japonske in kitajske čete v okolici Mulc-dena. — Poplava kitajske reke Sunga-ri je porušila več deset tisoč hiš in še sedaj je ogroženih ;*o povodnji 8 milijonov ljudi, utonilo je pa nad 50.000 o-> seb. V po poplavah opustošenih pokra-« jinah kosi med prebivalstvom kolera.: KATOLIŠKEM Poljaki častijo papeža. Sedanji papež Pij XI. je bil pred imenovanjem za milanskega nadškofa papežev nuncij v Varšavi, glavnem mestu nove poljske države. Leta 1920 so boljševiki navalili na Poljsko, hoteč jo podjarmiti boljševizmu. Nevarnost je bila velika, ker so poljske čete bile izpočetka premagane ter se je rdeča armada vedno bolj bližala Varšavi. Zastopniki zunaT njih držav so vsi zbežali iz Varšave, samo papežev nuncij Ahil Ratti, sedanji papež, je ostal v mestu ter s svojim zgledom ohrabril ljudstvo in njegove voditelje. Dne 15. avgusta — na praznik Marijinega vnebovzetja — so bili boljševiki premagani ter so morali zapustiti Poljsko. V spomin na pogumno ravnanje sedanjega papeža, ki je ohrabrilo druge ter pomagalo k rešitvi Poljske, je mestni svet varšavski enoglasno sklenil, da bo po sedanjem papežu imenoval eno najlepših ulic, ki vodi od glavnega kolodvora do reke Visle. Tako so Poljaki ob lOletni-ci papeževanja sedanjega sv. Očeta dokazali svojo hvaležnost in svoje spoštovanje vrhovnemu poglavarju katoliške Cerkve. Evharistični kongres na Irskem je bil tako veličasten, kakor dozdaj še nobeden svetovni kongres v počastitev Najsvetejšega zakramenta. Monsignor Heylen, škof v Namurju, osrednji tajnik za prireditev svetovnih evharistič-nih kongresov, je izjavil: »Bil sem na kongresih v Rimu, Amsterdamu, Chi-kagu, Sydneju (Avstralija) in v Kar-tagi (sev. Afrika), torej skoro povsod po svetu. Kongres v Dublinu pa je bil nedosežno veličasten. V tem se razlikuje od vseh drugih, da se ga je udeležilo vse ljudstvo. Je ista razlika, kakor če reče: Katoliška dežela in dežela, kjer so katoličani. Drugo čudovito in edinstveno dejstvo je udeležba mož, ki so bili v istem razmerju zastopani kot ženske in ki so očitovali isto vernost in pobožnost.« Poljski kardinal Hlond je med drugim rekel: »Še nikdar nisem videl prireditve takšne vsebine in oblike. Ni to bila organizacija posameznikov, marveč ljudstva v celoti. Vsak hip kongresa je dihala globoka pobožnost iz vsakega, od zastopnika vlade do delavca.« Liverpolski nadškof Downey je poudaril: »Dublin-ski kongres je odgovor narodov na nauke sovjetske Rusije in na protibožno propagando, ki je naperjena proti trdnjavi krščanstva. V njem se zrcali tisti duh naše dobe, ki se upira strupu, kateri priteka iz Rusije.« Slavni angleški katoliški pisatelj Chesterton, ki je iz protestantizma prestopil v katoliško Ceikev, se je tudi udeležil evha-rističnega kongresa v Dublinu. Zabeležil ter objavil je svoje vtise, ki jih je dobil. Posebno naglaša velikanski vtis, ki ga vzbuja vesoljnost katoliške Cerkve, ki ima svoje otroke med vsemi narodi. Poleg pristnega Indijanca, ki Je katoliški duhovnik in obenem poglavar svojega rodu, je bilo videti ka- 30. avgusta 1.1. se bo prodaja srečk za Beograjsko katedralo zahiiuCiiat Ne odlašajte na zadnji čas, ker danes ti Se iahko za male izdatka hington, kjer so se utaborili in zahtevali z vso silo izirtačilo od države jim neizplačanih prejemkov. Ameriški vojni minister je pustil s 1500 moži redne vojske napasti veteransko taborišče z bombami, ki povzročajo neprestano solzenje. Društvo katehetov lavantinske škofije. — Redni, občni zbor se vrši v pondeljek dne 22. avgusta t. 1. ob pol 10. uri v škofijskem dijaškem semenišču v Mariboru, Koroščeva 12. Dnevni red: 1. Branje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo tajnika, blagajnika an preglednika računov. 3. Volitev načelstva dn pregledovalcev računov. 4. Predavanja: a) Bratovščina krščanskega nauka u Hrvats-koj i Sloveniji polovicom XVIII. stolečja (g. prof. Heffler Ferdo iz Zagreba), b) Novi katekizem (g. dekan Čižek Alojzij), c) Vzgojni problemi sodobnosti (g. prof. Ivan Bogovič). 5. Slučajnosti. Gospodje katehetje in drugi duhovni sobratje se uljudno vabijo, da se v kolikor mogoče velikem številu udeležijo občnega zbora. — Odbor. Škofijska zveza društva »Krščanska šola« v Mariboru. Redni občni zbor se vrši v pondeljek dne 22. avgusta t. 1. ob 9. uri v škofijskem dijaškem semenišču v Mariboru, Koroščeva ulica 12. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo vodstva in nadzorstva. 3. Volitev ene tretjine odbornikov. 4. Slučajnosti. — Vodstvo. Spominska plošča v svetovni vojni padlim žrtvam je bila slovesno odkrita na mariborski stolni cerkvi dne 12. avgusta. Ploščo je blagoslovil mestni žup nik monsignor M. Umek. Sedma žrtev Drave v Mariboru. Dne 12. avgusta so se kopali v Mariboru nad glavnim mostom v Kaferjevem kopališču mladi častniki in med temi tudi 26-letni podporočnik 45. pešpolka Alempi-je Terzič iz Bioska pri Užicah v Srbiji. Med preplavanjem Drave je omenjenega pograbil krč, kriknil je parkrat na pomoč in izginil v valovih Drave. Terzič je letos že sedma žrtev Drave v Mariboru. Smrtno ponesrečena Mariborčanka, Pod Triglavom so našli smrtno pone- Berlinski inžener Winkler hoče doseči z raketo izredno višino. Raketa je opremljena s padalom. »CH j Via Kako prijeten občutek za gospodinjo: pogrnjena miza z dehteče svežim prtom — snežno-belimi prtiči — da, to so stvari. ^ ki napravijo življenje zdravo In ugodno — stvari, katere ima vsaka gospodinja rada. Za to je potrebno predvsem dobro milo, ki je nežno In čisti temeljito, a to je že 80 let poznano SCHICHTOVO NI ZNAMKE JELEN srečeno 221etno uradnico v mariborski bolnici Zorko Smerkejevo iz Maribora. Dekle je fotografirala ob lepem vremenu triglavanske zanimive skupine, pri tem opravilu ji je priletel sproženi kamen na glavo, padla je v 100 m globoki prepad. Vsled notranjih poškodb je mlada žrtev izdihnila med prenosom iz prepada proti Kredarici. Streli iz zasede. Štefan Lipovnik ter Maks Cvikl, oba posestniška sinova, sta se vračala zvečer iz Št. Petra pri Mariboru v Metavo. Sredi med potjo je oddal neznani prežar na nič hudega sluteča več strelov. Eden strel je zadel Lipnika^ Novi trgovski minister Zedinjenih držav Roy Chapin iz Detroita. od strani v prsa. Cvikla sta zadeli dve krogli, pa mu le preluknjali sukno, a ga nista ranili. Zločinec je očividno čakal na omenjena in je imel namen, da se smrtno maščuje. Zadevo preiskujejo šentpeterski orožniki. v Nevaren padec vsled padavice. 54-letno delavko Ano Žalar iz Pekla pri 18!etni cesar Anama v vzhodni Indiji je študiral dosedaj v Parizu. Vrnil se je v domovino In prevzel vladarske posle. I Planfinka Cai IIll!lllll!llillll!!l!l!IIII!llll!!ll!UIII!!lllll!l!>ll!lllllll!IIIUIilllll Bahovec deluje izvrstno proti nečisti krvi, slabi prebavi in proti zlati žili. Zavitek Din 20*— v apotekah. 841 Mariboru je napadla padavica, ko je stala na vrhu podstrešne lestve. Reva je padla precej globoko in se tako poškodovala, da so Jo morali oddati v mariborsko bolnico. Pijani moški napadli ženske. V gozdu Trnovskega vrha v okolici Maribora je navalilo več pijanih moških s koli in noži na ženske. Žena posestnika Ivana Brumna iz Spod. Voličine se je morala vsled poškodb v tem napadu zateči v mariborsko bolnico. Po nesreči ga zadel s strelom v trebuh. Posestnikov sin Ivan Paurič iz Bezine pri Konjicah je oddal v vino-toču svojega očeta v Skalicah strel, ki Je zadel po nesreči železniškega delavca Simona Oroža v trebuh in so spravili težko poškodovanega v celjsko bolnico. Še spečih ne puste na miru. Nekaj pijanih fantov se je podalo v noči na hlev posestnika v Rančah. V senu je spal domači 701etni hlapec Fran Mom, katerega so ponočnjaki v spanju dvakrat zabodli z nožem. Pri padcu s slive si zlomil nogo. Kočarja Rudolfa Zebeca s Turškega vrha pri Zavrču so prepeljali v ptujsko bolnico z zlomljeno levo nogo nad kolenom. Revež je padel s slive 4 m globoko. Miatilnica je zagrabila hlapca Franca Hrena iz Dobrave pri Konjicah in mu razmesarila desno roko. Kozolec je pogorel dne 9. avgusta na Zgornji Hudinji pri Celju posestniku Filipu Črepinšeku. Gasilci so oteli stanovanjsko hišo. Gre za požig. Tatvina. Dne 9. avgusta popoldne se je pridružil posestniku in vozniku Puš-niku iz Liboj pri Celju 38Ietni sluga Dominik Koser iz Spodnjega Gasteraja v Slov. goricah. Kmalu se je pojavil tudi bivši Pušnikov hlapec. Koser in hlapec sta prosila Pušnika za delo. Puš-nik je obljubil, da ju vzame, da mu bosta pomagala mlatiti. Med potom' so se ustavili vsi trije v neki krčmi in Puš-'nik je plačal 1 liter sadjevca. Koser je videl, da ima Pušnik denar in mu je izmaknil 1500 Din ter izginil. Pušnik je opazil tatvino v Petrovčah in prijavil uzmoviča orožnikom. Smrtonosne posledice padca s kolesa. V nedeljo dne 7. avgusta je napravilo več trboveljskih kolesarjev izlet v Sevnico. Med izletniki je bil tudi 23-letni Stanko Šramel, ki je padel s kolesa tako nesrečno, da je na posledicah umrl v trboveljski bolnici v noči dne 9. avgusta. Utonil v studenčnici. Dne 10. avgusta popoldne je nabiral na Spodnjem Logu pri Litiji v gozdu drva 771etni starovpo-kojenec Jakob Ribič drva. Šel je po tru-dapolnem delu pit k vaškemu studen- cu. Da bi se napil brez posode, je pokleknil na zemljo, pa se je zvrnil vsled slabosti v komaj 15 cm globoko studen-čnico in utonil. Smrtno ponesrečeni, ki je dobival 3.50 Din mesečne pokojnine, je bil pristojen v občino Kotredež v Zagorju ob Savi. Obsodba radi uboja orožnika. Takoj začetkom julija v nedeljo je prišlo na Zgornjem Jezerskem pred Grabnerje-vo gostilno na Gorenjskem do spopada med pijanimi fanti in orožnikom Sto-janom Narančičem, ki pa ni bil v službi. V prepiru je udaril 201etni voznik Jože Ivern orožnika trikrat z lato tako po glavi, da je udarjeni umrl na posledicah. Ljubljansko sodišče je obsodilo Kerna radi uboja na eno leto strogega zapora. Olajševalno je vplivala ubijalčeva mladost, neoporečenost in priznanje. Še dva druga soobtoženca sta bila oproščena. V strahu za sestro ga zadela v vodi kap. V Kranju je Sava precej globoka pod Majdičevim jezom. Tamkaj je ob levem bregu velika skala,.ki gleda navadno iznad vode. Dne 12. avgusta krog 5. ure popoldne sta plavala proti skali soproga ravnatelja tekstilne tovarne v Kranju gospa Synovec in njen brat, 22-letni inžener Kari Brun iz Držakova na Češkem. Mladi gospod je bival pri svoji sestri na počitnicah. Kot dober plavač je spremljal svojo sestro pri plavanju, da bi jej za slučaj potrebe lahko priskočil na pomoč. Med plavanjem je gospa obnemogla in tega se je brat tako prestrašil, da ga je v vodi zadela kap in je utonil. Gospa Synovec se je še s poslednjimi močmi privlekla do omenjene ska le, kjer so ja kmalu spravili k zavesti. Utopljenca so našli po 10 minutah blizu skale v globočini par metrov. Nesreča mctociklista. Dne 12. avgusta sta se peljala na motociklu skozi Grosuplje 221etni Janko Šiško, sin lesnega industrijca iz Ljubljane, in njegov prijatelj. Motocikl se je prevrnil, Šiško je zelo nevarno poškodovan, njegov vozač pa le lažje. Pomembna izjava ameriškega predsednika Hoovra rj^3 alkoholne prepovedi. V svojem volilnem govoru je Hoo-ver naglasil, da se bo alkoholna prepoved ali prohibicija ukinila v onih državah, katere so za zopetno dovoljenje u-živanja alkoholnih pijač. V onih državah, ki se bodo izrekle za nadaljevanje prohibicije, pa bo ostala. Najnovejši letalski rekord s hitrostjo 263.680 km na uro je dosegel francoski letalec Marcel Ilaeglen. Dosedanji rekord je znašal 228.126 km. Začetek šolskega leta 1932-33 na drž. učiteljski šoli v Mariboru. Popravni učiteljski dipl. izpiti dne 29. avgusta, vpisovanje učencev in učehk v I. letnik 2. septembra, popravni in razredni izpiti dne 1. septembra, vpisovanje dosedanjih in novih učencev in učenk v učit. šolo dne 5. in 6. septembra, vpisovanje v obe vadnici dne 1. septembra. Podrobnejši podatki na razglasnih tablah šole v Koroščevi ulici 13 in v Razlagovi ulica 20. — Direktor. Letošnji drugi snopič »Časopisa za zgodovino in narodopisje.« Te dni je izšel v Mariboru v lepi opremi drugi snopič letošnjega letnika »Časopisa za zgodovino in narodopisje«. Na 120 straneh in priključenih 47 straneh »Arhiva« je obilo zanimivega znanstvenega gradi- va. V Arhivu so obelodanjena nadaljna Slom-šekova pisma. Snopič je uredil g. prelat in profesor dr. Franc Kovačič. Da zaposlim brezposelne krojače, izdelujem in prodajam kratke zimske suknje in sukne-ne moške zimske obleke po 240 Din. Ster-mecki, Celje. Ooafiiiite z zavarovanjem. Na Čehoslovaškem. Policija v Pragi je odkrila pred nedavnim celo vrsto zavarovalnih goljufij, ki so bile izvedene prav na debelo. Posrečilo se ji je tudi, da je vtaknila z malimi izjemami pod ključ vse člane bande, ki si je dovoljevala goljufije, oziroma jih omogočala in podpirala. V Pragi je obstojala cela družba najbolj prekanjenih lopovov, ki so uganjali vsakojake zavarovalne goljufije. Pod vodstvom generalnega ravnateljstva nekega Hrdyja je vzdrževala organizacija po večjih mestih Češkoslovaške mnogo agentov, ki so znali poiskati take zavarovanja željne, kateri so rabili nujno denar. Brezpomembno je bilo, ali je šlo za zavarovanja proti tatvinam, požigom, nezgodam in podobno. Proti udeležbi na premiji z gotovim predujemom so ustvarjali posamezne zavarovalne slučaje. Vsak član zavarovalne družbe je bil izvežban v posameznih panogah. Eden je bil specijalist za požige vseh vrst, drugi je vprizarjal vse mogoče vlome, tretji je zopet ustvarjal razne nesreče. Posebno priljubljeno je bilo odsekavanje prstov, ker je bila s tem poškodovanjem stalno v zvezi nemož-nost izvrševanja poklica, kar je pomenilo izplačilo zavarovanega zneska. Strokovnjaško odsekanje prsta je prišlo v splošnem na 10.000 čeških kron. Taisti, ki je odstranjeval prste, je bil uprav mojster na tem polju. Čehoslo-vaška laži-zavarovalna družba si je privoščila v kratkem nad 700 večjih in manjših goljufij. Na Italijanskem. Pred poldrugim letom so obravnavali v Italiji zgorajnim sličen slučaj pred sodiščem. V mestu Genova je otvoril sfalirani medicinec pisarno, v kateri si je privoščil marsikatero goljufijo z zavarovanjem. Osrečil je nad 300 oseb z izplačili zavarovalnine. Od-sekaval je prste, znal lahko ozdravljivo poškodovati noge, palce in se je pustil za taka ter enaka poškodovanja dobro plačati. Henrika Masaglija je obsodilo sodišče na lOletno ječo. V Berlina so obsodili pred leti goljufivo trojico, ki si je bila prigoljufala že lepe svote. V njeno stroko so spadala le javna prometna sredstva. Eden se je pustil povoziti od železnice in so mu prisodili rento, drugi se je vrgel spretno na tračnice obcestne mestne železnice in je prejel izplačano svoto za prestane bolečine; tretji je zašel po nesreči pod osebni avto in se je poravnal z lastnikom. Ko so se te vrste nesreč kopičile in so se izplačila množila, je odkrila policija čisto slučajno goljufe. Dvojica »smejočih se prometnih žrtev« je bila vsikdar prisotna kot priča, ki je slučaj nezgode videla na lastne oči in je seveda kar po notah krivo prisegala. Ta dvojica je bila obsojena na 11 let ječe, vse prestane bolečine so bile zaman in prigoljufani denar je oblast enostavno zaplenila. V Ameriki. Goljufija z zavarovanjem na veliko, kakor je bila baš kar opisana, je prav posebno doma v Ameriki. Tamkaj ima sodnija dnevno obilno posla s »smejo-čimi se žrtvami prometa«. Seveda pa izve oblast komaj en odstotek v resnici zagrešenih zavarovalnih goljufij. Nekaj o jugoslovanski trgovini. Umetniško sestavljen in moderno tiskan cenik z uradnim in notarskim potrdilom, da je Trg. dom Ster-mecki v Celju poslal v enem dnevu več kot 300 zavojev blaga svojim odjemalcem, je ravno dotiskan in se pošlje na zahtevo vsakemu zastonj. Odprema več kot 300 zavojev v enem dnevu je pač dovolj siguren dokaz, da Trg. dom Stermecki res to nudi, kar obljubi in vsak to dobi, kar želi. 945 Vsled gospodarske in finančne krize imajo države težave s svojimi proračuni. Uravnoteženje proračuna je potrebno za vsako urejeno gospodarstvo — kajpada tudi za državno. Ker dohodki, ki dejansko tečejo v državno blagajno, po mnogoterih državah zaostajajo za proračunskimi dohodki, uravnoteženje proračuna ni lahka stvar. Ko se je finančni minister naše države vrnil iz Pariza, se je odločno lotil dela, da ustanovi ravnovesje v državnem proračunu. V to svrho je vpeljal povišanje nekaterih davkov. Že v lanskem proračunu (to je za proračunsko leto 1931-32) je dejanski donos državnih dohodkov znašal za 1 milijardo 800 milijonov dinarjev manj, nego je bilo proračunano. To je zelo velika svota. Dočim je lanski proračun znašal 12 in pol milijarde dinarjev, je letošnji (1932-33) določen s svoto 11 milijard 300 milijonov dinarjev. Ni upanja, da bi letos donos državnih dohodkov dosegel proračunano višino. Fin. minister sam je izjavil, da bo letos dr- žava imela dohodkov za 1 milijardo 150 milijonov dinarjev manj, nego je bilo proračunano. V tem položaju si hoče finančni mi nister pomagati z dvema sredstvoma: z izdanjem kovanega denarja in s povišanjem davkov. Kar se tiče izdajanja novega srebrnega denarja, smo dobili po zakonu iz meseca novembra lanskega leta srebrnikov po 10 in 20 dinarjev Novi poklici krajšajo ženskam življenje. Praga je izdala statistiko umrlih v zadnjih letih.« Iz teh podatkov je razvidno, da so doslej ženske živele povprečno 10 let dalje ko moški. Zadnja leta pa se je to za ženske tako ugodno razmerje začelo izpreminjati. ¡Vzrok je pač ta, ker si vedno več žensk služi svoj vsakdanji kruh v svobodnih poklicih. Jozua pred Jeriho. Raziskovalci londonskega Britskega muzeja so pravkar našli iv Tel-el-Amarni v Egiptu veliko število kamenitih tablic z zanimivo vsebino. To so poročila namestnikov F. S. Segula: Mahi jeliuda. (Povest iz časov Kristusovih.) 3 (Dalje.) Nekateri ga rajši poslušajo ko sivolasega Gamaliela, pri katerem je bil izšolan tudi Savel, poznejši Pavel apostol. Jehuda je postal nedavno predsednik ene najimenitnejših shodnic v Jeruzalemu. Hiša, v katero jo ravno prej vstopil, je njegova lastnina. 3. Pri večerji z rodbino. Na Jutrovem so ljudje po dnevu navadno po sobah hladnega pritličja; kjer jih imajo, tudi po domačih vrtih. Komaj pa se začne solnce nagibati k zatonu, oživijo površja hiš. Streh v našem pomenu ni, površje namreč je raven tlak. Premožnejši imajo ob robu nizko ograjo, na katero se naslanjajo, če hočejo dol na cesto pogledati. Od sredine vodijo malo proti robu nagnjeni žlebi. no katerih odteka deževnica. Sicer pa je tak »večer na strehi« po soparnem poletnem dnevu kaj prijetnega. Na streho svoje hiše se je podal zdaj tudi ra- ' bi Jehuda. Sluga prinese jedil za tri; sledili namreč ste mu žena rabijeva Rahela ter edinka njuna Miriam. Jehuda se je vsedel na razgrnjeno dragoceno preprogo; pred njega pa na komaj za ped visoko mizo je sluga razvrstil jedila: mrzle koščke pečene perutnine, skledo v olju kuhane leče, narezan kruh, surovo maslo, strd, slaščice ter nekaj posodic kozjega mleka, vse jedila, kakor jih vidiš pri domačinih še dandanes. Prisedli ste pohlevno tudi mati in hčer. Rabi Jehuda danes ni bil dobre volje. Tedne, mesce že je Rahela s strahom opazovala to njegovo nerazpoloženje. In kaj bi ne bil nevoljen tak gospod! Po shodnicah je vladala strašna razburjenost. Kadar pa je preplašena čreda, mari naj ostaja miren — pastir? In vzroka so farizeji imeli dovolj se vznemirjati. Vstal jim je namreč nevaren nasprotnik, v javnih govorih po cestah' in hanih (gostiščih) jih zasramuje ta novi pre- za 450 milijonov. Pri tem je država zaslužila, ker so proizvodni stroški kovanega novca manjši nego njegova nominalna vrednost, veliko svoto. Kakor so strokovnjaki izračunali, je imela dobička 200 milijonov dinarjev. Sedaj bc država izdala srebrnikov po 50 dinarjev za 550 milijonov dinarjev, pri čemer bo zaslužila, kakor mislijo strokovnjaki, 250 milijonov. Skupno bode torej država imela dobička od kovanega srebrnega denarja 450 milijonov ali skoro pol milijarde dinarjev. To pa finančnemu ministru ne zadostuje za uravnoteženje državnega proračuna. Zato je posegel po povišanju davkov, odnosno po vpeljavi novega davka. Povečal naj bi se davek na poslovni promet in trošarina na sladkor in uvede naj se nova davščina na potrošnjo električnega toka. Osnova davka na poslovni promet naj se poveča od 1% na 2%, to se pravi, davek se podvoji. Trošarina na sladkor naj se poveča pri kilogramu od 6.35 Din na 3.05 Din — torej za 1 Din 50 par — za sladkor v kockah — in od 6.25 na 7.50 Din — torej za 1 Din 25 par — za kilogram kristalnega sladkorja. Na porabo električne struje naj se vpelje državna trošarina v znesku 70 par za kilovatno uro pri toku, ki se rabi za razsvetljavo, pri toku pa, ki se rabi za industrijske obrate, 10 par za kilovatno uro do 1000 kilovatnih ur, preko 1000 kilovatnih ur pa po 5 par. Kakšen bo uspeh tega davčnega povišanja za državo? Lani je država prometnega davka prejela 269- milijonov Din. Koliko ga je vplačala Slovenija? Ker ima naša pokrajina 9% vsega prebivalstva v državi, bi bilo pričakovati, da je plačala 25 milijonov, v resnici pa je plačala 51 milijonov Din. Ako bi se gledalo na to, da se povsod v državi plačuje poslovno-prometni davek tako kakor v Sloveniji, pa bi ga sedaj ne tre-balo poviševati. To povišanje bo torej občutno zadelo gospodarstvo dravske banovine. Glede trošarine na sladkor je treba omeniti, da je že lani bila po- višana. To povišanje ni imelo uspeha, ker je konsum (zauživanje) sladkorja v državi padel. Kljub povišanju trošarine je bil lani donos te trošarine v celi državi 470 milijonov Din, leta 1930 pa 486 in pol milijona Din. Če pomislimo, da je Slovenija v primeri z drugimi deželami eden najboljših konsumentov sladkorja, ker plača okoli 15% vse trošarine, je jasno, da bo povišana trošarina na sladkor zadela predvsem naše kraje. Slovenijo bo tudi najbolj zadela nova trošarina na elektriko, ker je ona doslej najbolj elelctrizirana pokrajina v Jugoslaviji, saj porabi nad 40% vse električne energije v celi državi. Prav posebno se bo poznala ta obremenitev pri industriji, pa tudi pri malem kon-sumentu, ter bo ovirala elektrifikacijo države in moderniziranje gospodarstva. --- --- Nova in pGvišana trošarina na sladkor in električni tok. Narodna skupščina je sprejela s 186 glasi proti 6 zakon o povišanju trošarine na sladkor in na uporabo električnega toka. Stara trošarina na sladkor v kockah se poviša za 1.50 Din, od katerih naj plačajo tovarne 75 par, drugo polovico pa konsumenti. Trošarina na kristalni sladkor je povišana za 1.25 Din, tvor-nice bodo plačevale 65 par, konsumenti 60 par. Glede trošarine na električno razsvetljavo po ijišah je določena trošarina 70 par na kilovatno uro. Glede električnega toka za pogon motorjev se bo plačevalo do 1000 kilovatnih ur po 10 par, preko 1000 kilovatnih ur pa po 5 par. Pri zapeki, krvnem prenapolnfenju trebuha, kongestijah, bolečinah kolknih živcev, bolečinah v boku, zasopljenosti, hudem srčnem utripanju, migreni, šumenju v ušesih, omotici, pobitosti povzroči naravna »Franz Jose-iova« grenčica izdatno izpraznjenje črevesa in osvoboditev od občutkov tesnobe. Mnogi zdravniki uporabljajo »Franz Joseiovo« vodo tudi pri nadlogah klimakterijalne dobe z največjim uspehom. »Franz Jcseiova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. 7 Mle o brez- Kmetsko dekle iz Polzele nam je poslalo naslednje pismo: »Cenjeni g. urednik! Vedno in povsod se govori in piše o dobrodelnosti, kako bi pač naj pomagali ubogim in brezposelnim. Tudi se opominja, naj se jim z veseljem in ljubeznijo da. Nikjer pa se nič ne govori in ne opominja ubogih in brezposelnih, naj bi vsaj malo pomagali pridelati ubogemu kmetu to, od česar naj jim deli. Ali je mogoče, da bi kmet, ki se ves znojen in utrujen vrača opoldne na polje delat, ne bil nevoljen, ko vidi, da ubogi in brezposelni ležijo v senci in počivajo? Pa bo kdo rekel: »Pa nas nobeden ni najel.« Res, kmet jih ni najel, ker jim zvečer ne more izplačati mezde. Lahko pa bi dal temu, ki bi mu pomagal delati, malico, večerjo in še fižola ali krompirja za domov. — Nek mlad, zdrav mož mi je rekel: »Vem, da bi ta ali oni kmet rad, da bi mu pomagal kositi, pa nima denarja, da bi mi plačal.« Ta mlad, zdrav mož, seveda ubog in brezposeln, je zjutraj lepo do šestih in še dalje ležal, kmet pa je že od druge ure ponoči kosil. Ako bi mu pa šel pomagat, bi bila oba zadovoljna, kmet bi se tako ne trudil, a brezposeln bi pa dobil nekaj živil. Želeti bi tucli bilo, da bi tisti, ki v resnici nimajo nujnega dela, ki se imajo za uboge in brezposelne, hodili ob delavnikih v cerkev k sv. maši. Ako pogledamo v cerkev v sopraznikih, vidimo, da pridejo v cerkev samo tisti, ki imajo posestva, ubogih je prav malo. Seveda, kdor ima zemljo, mora prositi Boga blagoslova, ubogim tega ni treba. Za »hvala lepa« mu moraš dati dar, ki se, četudi majhen, dan za dne- rok, ta Jezus iz Nazareta. Ali more kaj dobrega priti iz Nazareta?! In vendar! Komaj eno leto nastopa, pa s kakim uspehom! Ljudstvo je že skoraj vse premotil, odtujil ga svojim postavnim voditeljem. Podružnice na deželi propadajo druga za drugo, ker ni nikogar več, ki bi nje vodil. Skupni zaklad se je zato tudi že strahovito skrčil, ker ni prispevkov z dežele. »Če ta zmaga, smo zgubljeni mi!« bilo je že splošno prepričanje farizejskih veljakov. »Ne, ne, ne bode, ne sme ta puntar na vrh, ta zaničevalec naših svetih obredov! Jaz, rabi Jehuda, jaz ga bom ponižal in ukrotil!« Poslednje besede je rabi že na glas izgovarjal, tako razburjen je bil. Preplašeni sta molčali mati in Miriam. Kot bi nji še le zdaj opazil, spregovori Jehu-3a z mirnim, ljubeznivim glasom: »Mir z vama, noja ljuba žena Rahela in'moje zlato, Miriam! Bodita mi srečni na veke!« »O Jehuda, srečni sva, da si ne želiva nič boljšega; in za vse to zahvaliti imava se tvoji mi- losti! Usoda najina bila bi strašna, ko bi ne bilo tako blago tvoje srce!« si vzdihne Rahela. »Prosim te, žena, ne govori tako! Niti ne misli na kaj strašnega! Ali ti mar nisem rekel, da mi je zoperna vsaka taka misel; in da ste varni v mojih hiši, v varstvu rabija Jehude, če Bog da kmalu velikega duhovna!« reče mož. Mati in hči sta se spoštljivo ozrli vanj. Za razumevanje predstoječega pogovora moramo tukaj omeniti nek res strašen dogodek v mali rodbini. Na kratko povedano: Bolezen rajne matere Djemihle se je zopet prikazala v rodu, pa ne na njenem sinu Jehudi. Kakor so prosti te bolezni tisoči drugih, ki imajo v najbližjem sorodstvu gobave, tako je tudi Jehuda pred njo popolnoma zavarovan. Ampak bolezen je zasegla njegovo ženo Rahelo, še huje pa nežno hčerko Miriam. Že pred letom dni so se prikazali sledovi gobavosti kot neznatne luskine na nohtih; lica so se njima posušila ter nenavadno postarala. Preostajalo njima po postavi ni nič drugega, kakor pobegniti v dolino Jozafat. To je bilo tisto strašno, o katerem je Rahela ravnokar z iz različnih palestinskih mest, med drugim tudi Jerihe, ki nujno prosijo faraona za pomoč. Rotijo ga, da naj pošlje vojsko in pred vsem oklopne vozove (nekdanje tanke), ker ogrožajo deželo tolpe kočujočih rodov »ha-biru«. Ti habiru so egiptovska označba za Ilebrejce, one Žide, ki so takrat pod vodstvom Josue Navinca napadali Jeriho. Poročila so naslovljena na faraona Amenhotepa III., ki je zasedel prestol 30 let po smrti Amenhotepa II. Stari-noslovci so že poprej zanesljivo ugotovili, da so zapustili Izraelci Egipt prav pod Amen-hotepom II. Tablice, najstarejša ohranjena Franz Joželova grenčica čisti črevo, zboljša kri, pomiri živce. vom kmetu le pozna. Naj bi ubogi ter brezposelni tudi tedaj pomagali kmetu, ko jih v denarju ne more plačati! Kmetsko dekle.« Sprejem gojenk v kmetijsko-gospodinjsko Bolo v Marijanišču v Ljubljani. S 1. oktobrom t. 1. se otvori 31. tečaj gospodinjske šole, ki bo trajal 10 mesecev. Gojenke morajo stanovati y zavodu, ki je pod vodstvom čč. sester iz reda sv. Frančiška. Zavod je v posebnem poslopju poleg Marijanišča na Poljanah v Ljubljani. Teoretični del obsega verouk, vzgoje-filovje, računstvo, knjigovodstvo in kmetijsko gospodarstvo, vrtnartsvo in sadjarstvo, živinorejo in živinozdravstvo, poljedelstvo in kemijo. Gojenke se praktično vežbajo v kuhanju, šivanju (ročnem in strojnem), krojnem risanju, pranju, likanju, v mlekarstvu in si-rarstvu, v vrtnarstvu itd., vadijo se tudi v ravnanju z bolniki in bolno živino. Tista, ki bo sprejeta v zavod, plača mesečno za hrano, »tanovanje in razsvetljavo, to je sploh za vse 450 Din, od katerih del se poravna lahko tudi v živilih. Vsaka gojenka. naj vzame s seboj v tečaj obleko, perilo in obutev, potrebno za delo in praznik. Nadalje perilo za posteljo: dva para rjuh in štiri prevleke za blazine, 4 brisače, 4 servijete, ki so lahko tudi iz domačega platna. Deklice, ki hočejo vstopiti v gospodinjsko šolo, morajo: 1. dovršiti 16. leto, 2. predložiti zadnje šolsko izpričevalo; 3. predložiti zdravniško izpričevalo, da so zdrave; 4. navesti kakšnega stanu so starši in kakšen je njih dosedanji glavni poklic; 5. predložiti obvezno pismo staršev ali varuha, da zanje plačajo vse stroške šolanja; 6. zavezati se, da bodo natančno in vestno zvrševale vsa dela, ki se jim nalože, ter da se bodo strogo ravnale po hišnem redu. S temi podatki in potrebnimi prilogami opremljene, lastnoročno pisane, ne-kolkovane prošnje za sprejem naj se vpošlje-jo na vodstvo Marijanišča v Ljubljani vsaj do 15. septembra 1932. Pri sprejemu deklet v gospodinjsko šolo se bo oziralo po možnosti na prosilke iz vseh slovenskih pokrajin. — Vodstvo Marijanišča v Ljubljani. Cene in setmsfta poročila. Mariborski živinski sejem dne 9. avg. 1932. Prignanih je bilo 12 konjev, 15 bikov, 161 volov, 278 krav in 17 telet, skupaj 483 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste na sejmu so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže od 2.50 do 3.50 Din, poldebeli voli od 2 do 2.25 Din, plemenski voli od 1.50 do 2.25 Din, biki za klanje od 1.75 do 2.50 Din, klavne krave debele od 1.25 do 2.50 Din, plemenske krave od 1.25 do 1.75 Din, krave za klobasarje od 0.50 do 1.25 Din, molzne krave od 2 do 2.25 Din, breje krave od 2 do 2.25 D, mlada živina od 2 do 3 Din, teleta od 3 do 4 Din. Prodanih je bilo 277 komadov. Mariborski svinjski sejem dne 12. avg. 1932. Na ta svinjski sejem je bilo pripeljanih 243 svinj. Cene: mladi prašiči od 5—6 tednov stari 75—80 Din, 7—9 tednov 95—100 Din, 3—4 mesece 180—250 Din, 5—7 mesecev 300—350 Din, 8— 10 mesecev 400—450 Din, 1 leto stari 500—650 Din. — Kilogram žive teže 5—6 Din, kilogram mrtve teže 10—10.50 Din. — Prodanih je bilo 89 komadov. Mesne cene v Mariboru. Volovsko meso I. vrste 1 kg 8 do 10 Din, II. vrste 6 do 8 Din, meso od bikov, krav in telic od 4 do 5 Din, telečje meso I. vrste od 8 do 10 Din, II. vrste od 6 do 8 Din, svinjsko meso sveže od 10 do 16 Din. Slomškova proslava pri Sv. Urbanu nad Mariborom. V nedeljo dne 28. avgusta proslavi Prosvetno društvo v Kamnici 701etnico smrti velikega mladinoljuba in narodnega prebucti-telja škofa A. M. Slomška. V ta namen bo pri Sv. Urbanu nad Mariborom, na krasni razgledni točki, fantovski tabor, na katerega so vabljeni vsi dobromisleči fantje, zlasti člani fantovskih odsekov in prosvetnih društev ter verskih organizacij iz vseh sosednjih župnij. Ob pol 10. uri bo obhod s sv. Rešnjim Telesom, pridiga dr. Josipa Jeraja in služba božja, med ka- v t-1. < - ■ - . ' ' ; ¡-To velja seveda tudi pri pranju. Zato vzemite vedno !e Persil brez vsakih primesi, kajti Persil vsebuje mnogo najboljšega mila. Ne pozabite, da se raztopi Persil! v mrzli vodi! vojna poročila, vnovič dokazujejo popolno zanesljivost navedb v sv. pismu stare zaveze. Zajčje gorje in ponos. Zajec je sedel pod grmom in plakal: »Najslabotnejši, naj-strafropetnejši sem na ,vsem belem svetu. Bojim se vsega, in pred vsem trepetam. Ptice se bojim, miši se bojim, vsega, prav vsega se bojim in ne kaže mi drugega, kakor da se utopim. Prišel je k reki, lezel skozi biče-vje in gledal, kje bi bilo bolje skočiti v vodo. Tedaj so ga ugledale žabe. Šic — in v vodol Nak, je pomislil zajec, ne bom še skočil y vodo: še so na sve- grozo govorila. Vendar oče, dobro vedoč, odkod nesreča, je sklenil javnosti vse prikriti; snažnost žensk pa je storila, da bolezen skoraj nič ni napredovala. Morebiti bi se dala še celo ozdraviti? Ta žarek upanja zasijal je tudi v duši Rahele po čudovitih vesteh o novem preroku, ki gobavcem pomaga le z eno svojo vsemogočno besedo. Tudi Jehuda je že zdavna kaj takega slutil in se bal, da se take želje gojijo v njegovi hiši. Danes je hotel priti resnici na sled. »Nov prerok je vstal v Izraelu!« opomni le kakor mimogrede. »Tudi midve sva slišali pred nekaterimi dnevi ta glas. Bili sva zunaj hiše. O ne boj se, Jehuda, bili sva celo zagrnjeni; nikdo naji ni spoznal!« reče Rahela. Ker je Jehuda mirno poslušal, nadaljuje gospa: »Res čudovite reči se govorijo o novem preroku. Pričakujejo ga ravno zdaj k velikonočnim praznikom v Jeruzalem. »In ti, Rahela, veruješ, da novi prerok z eno besedo ozdravlja bolnike?« vpraša s povdarkom rabi. »O, zakaj bi ne verjela; saj je ves svet priča čudežev, ki se godijo po cestah in mestnih ulicah!« odgovori pogumno Rahela. »In ti, Rahela, veruješ, da ta novi prerok oživlja mrtve?« vpraša s strogim glasom rSbi. »O, zakaj bi bilo nemogoče, da bi se Bog, kakor nekdaj, tudi dandanes ne spomnil svojega ljudstva!« odgovori s strahom Rahela. »In ti veruješ,« vpraša rabi z glasom od jeze se tresočim, »da more ta novi prerok ozdraviti tudi gobavce?« Ubogo ženo oblijejo gorke solze. »Jehuda, saj ni mogoče, da bi tvoje blago srce ne privoščilo otroku tiste sreče, katere je deležnih postalo že toliko med nesrečnimi najnesrečnejših ljudi — gobavcev!« Kakor stena bled je postal rabi Jehuda. Osta-jaje sedeč na preprogi, se je z lakti naslonil ob' kolena, podprl z dlanmi glavo ter začel premišljevati. Mati in hčerka sta tiho odšli. Bridko se je razjokala Rahela v svoji spalnici, — tu morebiti tero pojeta moška pevska zbora iz Št. Janža na Dravskem polju in Svečine. Po maši bo na prostoru pred cerkvijo fantovsko zborovanje, na katerem bo govoril predsednik KA g. ravnatelj Franc Jerebič in drugi fantje. Fantje, pridite v obilnem številu, da se oddolžimo spominu velikega mladinoljuba A. M. Slomšeka, in da se znova navdušimo za Slomškove vzore in ideje. Sv. Jakob v Slov. goricah. Tukajšnje prosvetno društvo je priredilo v nedeljo dne 7. avgusta priljubljeno igro s petjem »Revček Andrejček«. Udeležba kakor tudi izpeljava igre je bila razveseljiva. Tudi pri naših ljudeh se že opaža veliko zanimanje za take prireditve. Sedaj pa nekaj o igri sami. Glavno vlogo je prav izvrstno izpeljal naš nam vsem že itak znani organist. On je kot nalašč rojen za oder. Poleg prav prijetnega tenorja ima tudi jako dobro mimiko. Radi tega se je že v prvem dejanju vsem slušateljem jako prikupil. Tudi »Marička« je bila prav posrečena. Ostale vloge so bile deloma dobre, deloma pa se je opazilo nekoliko neokretnosti. Pa nič zato. Z vajo bo sčasoma že šlo. Saj od kmetskega ljudstva tega niti zahtevati ne moremo. Prav dobro se pa je odrezal »stari pevski zbor«, ki je v kratkem času naštudi-ral »venček domačih pesmi«, par je gotovo precej težka skladnja za tak zbor. Tudi »novi zbor«, sestoječ iz samih mladih pevcev, se je precej dobro obnesel. Posebno sopran in alt imata nekaj prav dobrih moči. Glavna zahvala pa gre gotovo našemu vlč. g. župniku Erhatiču, ki je žrtvoval mnogo prostega časa, samo da bi svojim faranom zadostil. Največ pa je pri vsem tem trpel naš organist, kateremu je marsikatera noč ostala svetla. Neumorno je vadil svoje pevce in zraven tega še študiral glavno vlogo. Ne smemo pa pozabiti g. Šnudrla. To je naš trgovec, ki povsod in vedno ustreže svojim odjemalcem, če le more. On je kar svoj magacin odstopil za prizorišče. Najlepša hvala, vsem sodelujočim, kakor tudi posetnikom naše prireditve! Polzela. Kdo ni z zanimanjem čital napete povesti Januša Goleča »Trojno gorje«, ki je izhajala v »Slovenskem Gospodarju« in katere prvi del je obsegal borbo naših prednikov za kmečko pravo. Podobna tej, čeprav snovno in oblikovno popolnoma drugačna je žaloigra »Kmečki punt«, ki se bo igrala v nedeljo dne 4. septembra v Prosvetnem domu. Igra obsega pet dejanj z desetimi spremembami. V njej nastopa 05 oseb (45 moških ter 20 žensk) in bo cela predstava trajala približno tri ure. Na ta dan vsi prav uljudno vabljeni v naš Prosvetni dom! * iz preiemsii železnice. Pred 107 leti je stekla prva železnica na progi Liverpool—Manchester. Za poskušnjo so dovolili 30 potnikom vožnjo, Uri pa ne sme biti hitrejša kakor 40 km na uro. Vendar se je vkljub tej omejitvi vse upiralo taki strašni hitrosti. Rekli so, da je taka hitrost škodljiva za tiste, ki se bodo vozili v vozu in tudi za nedolžne gledalce ob plotu, ki bodo dobili omotico od take brzine, ali pa bodo celo znoreli. Ko so v Ameriki uvedli v brzovlakih prve jedilne vagone, so se temu poizkusu najsilovitejše uprli vsi kolodvorski restavraterji. Protestirali so v interesu zdravja potujočega občinstva, da bi se taka norost dovolila. V protestu so rekli: »Uživati hrano v tresočem se in majajočem se železniškem vozu je nevarno za zdravje, ker lahko povzroči, da se čreva zmešajo.« Železniške družbe so ta protest kolodvorskih restavraterjev ukrotile na ta način, da so jih povabile k sodelovanju pri družbi, katera se je osnovala za vzdrževanje jedilnih vagonov. No in kolodvorski restavraterji so zdaj uvideli in proglasili: »Silna dobrota je za vsakega potujočega, ki se resno briga za svoje zdravje, če more mirno sedeti v jedilnem vagonu ob pogrnjeni mizi ter v miru in z dobrim tekom uživati obed, zraven pa skozi okno gledati ve-dnb menjajočo se sliko pokrajine.« Leta 1860 je pruski minister za delo v posebni okrožnici vprašal vse podrejene organe za svet, ali ne bi kazalo v železniških vlakih vpeljati stranišča. Skoro vsa železniška ravnateljstva so odgovorila, da se kaj takega skoro ne spodobi. Ker pa je občinstvo le zahtevalo, da se vlaki opremijo tudi s stranišči, se je pruska vlada udala in sprejela kompromis, ki se je glasil: »Stranišča se vpeljejo v železniške vlake, a kdor jih hoče rabiti, mora plačati 10 srebrnih grošev.« Jurij Pullman, iznajditelj in tovarnar svetovno znanih in po njem imenovanih železniških voz, je prišel na misel graditi take vozove, iko se je neko noč vozil iz Chicaga v St. Louis v starih majhnih vozovih, ko je moral vso noč prečepeti v kotu brez spanja. Leta 1859 je napravil (tedaj je bil še mlad inženejer) prvi spalni voz, ki pa je bil kurjen še z železnimi pečmi na drva in razsvetljen s svečami. Še le pozneje so vpeljali petrolejke, medtem ko so železne peči še dolgo ostale. Koliko je verjetnosti, da se dandanes človek ponesreči na železnici? Moderna statistika je izračunila, da se ena huda nesreča primeri v splošnem na vsakih 121 milijonov prevoznih ki« lometrov. Zatorej bi se moral človek voziti 121 milijonov km (pri sedanji hitrosti naših vlakov bi se po tej progi vozil 150 let dolgo), da bi mogel z gotovostjo pričakovati, da se bo skoraj ponesrečil. Dravograd. Proslava obletnice olepševalnega društva v Dravogradu. Eno leto je že minulo, odkar smo ustanovili v Dravogradu društvo, katero skrbi za lepoto dravograjskega trga in tujski promet v Dravogradu. Prva čast gre našemu predsedniku g. Kortlu. Pred-no je začelo društvo delovati na tem olepševalnem polju, je moralo imeti tudi druge za-slombe, katere so mu pomagale pri delu, da se je moralo društvo oživeti in priti na cilj, katerega je tekom *nega leta tudi doseglo. Olepševalno društvo ima za seboj skozi eno leto jako lepe uspehe, prirejalo je razne pri- zadnjikrat; ker le predobro je poznala neizprosno srce svojega gospodarja. Težke misli so rojile tudi po njegovi glavi. Naposled naglo vstane, kakor nelido, ki se je konino s prepričanjem in trdnim sklepom odločil za nekaj gotovega. »Če ta zmaga, zgubljeni smo mi! Pa vsaj v moji hiši ne bo praznoval svoje zmage!« Pozno v noč je ostal rabi Jehuda na strehi v večernem hladu, ki mu je prav dobro dejal; ker njegovi živci so bili po hudem dušnem boju močno razburjeni. Stoje je razprostrl roke ter začel moliti predpisano večerno molitev (tefilah). Kdor je kedaj v takem času gledal tje črez ravne strehe hiš kakega mesta na Jutrovem ter opazoval samotne temne postave častitih molečih očakov, ne pozabi tako kmalu slovesnega prizora. Po sosednih strehah je potihnil šum in krik. Ljudje so spoštljivo dejali: »Rabi Jehuda moli!« }' Tempelsko službo božjo (daritve) je opravljal le en, Levijev rod (leviti); Kristus in apostoli so hodili »v tempel molit«. Shodnice (sinagoge) farizejev še za časov Kristusovih niso bile molil-nice, ampak prosvetne dvorane (šole), kjer se je bralo ter po branju razlagalo Sveto pismo. Ljudstvo je smelo prihajati poslušat, in sicer je bil možem določen prostor v pritličju, ženskam na galeriji; torej stroga ločitev po spolu. — Farizeji — »pliaraš« pomeni »biti izločen od ljudstva (kle-ros), odlikovati se v čem« — so bili organizirana družba s privrženci iz vseh dvanajsterih rodov izraelskih. Rabi seveda ni bil vsak; rabinsko dostojanstvo se je podeljevalo le nekaterim in sicer »s pokladanjem rok«. Vsi pa so bili veliki goreč-niki za postavo božjo v besedi in dejanju, tudi javno so jo pripoznavali kot ravnilo svojega življenja. Doslej torej bi bilo vse prav! Saj tudi Ni-kodem, učenec Jezusov, ki je točno po predpisih pomagal izvršiti njegov pogreb, je bil farizej in »učenik v Izraelu« (Joa. 3, 10). — Česar pa je posamezen tak gorečnik za čast božjo zmožen bil, bomo videli — jutri! (Dalje prihodnjič.) tu živali, ki se tudi =3 mene boje. Povratek k ročnemu delu. Tvornica za cigarete »Perusa« v Monako-vem je tvegala intere-santen poskus. Nastavila je več sto delavk za ročno izdelovanje cigaret in se hoče po< služiti tega načina delovanja cigaret še v večjem obsegu. Po eni strani je to storila zaradi tega, da nekoliko zmanjša veliko brez-* poselnost, po drugi strani pa zato, ker so z roko izdelane cigarete dejansko mnogo boljše od strojnih izdelkov. Tvorničarji u-pajo, da jim bo glede na ta postopek tudi država znižala nekattfi r.9 dajajve, reditve in veselice itd. Obletnico smo obhajali dne 7. avgusta. Ob pol 10. uri dopoldne je bilo V proštijski cerkvi slovesno sv. opravilo, govor in slovesna sv. maša, katero je daroval domači g. kaplan Josip Klemene. Sv. Miklavž na Dravskem polja. Nedavno ste zapisali v Vašem cenjenem listu o roparskem napadu v miklavškem gozdu. Ni se še to pozabilo, že je zopet bruhnilo te dni po naši vasi: »Predrzen vlom v trgovino R. Dimnik!« Rokovnjači so v noči od četrtka na petek vlomili skozi kletno okno v trgovino omenjenega in odnesli popolnoma nemoteno razne špecerije, galanterije itd. v vrednosti 10.000 Din. Odnesli so tudi blagajno in sicer v vreči, iz katere so poprej iztresli proso. V blagajni se je pa nahajalo le nekaj nad sto dinarjev. Orožniki s Tezna so pridno na delu. Bil je tudi dedektiv s policijskim psom pri nas, ki pa ni nič izsledil, ker je bila že Bled zabrisana. Blagajno je Blučajno našel kaznilniški nadpaznik g. Lubajnšek nad kaz-nilniškimi ribniki vso razbito in seveda prazno. Vlom je napravil gotovo človek, kateremu so bile razmere dobro znane, trgovec g. Dimnik je namreč bil odsoten na svojem posestvu v Loki in so uzmoviči imeli vsled tega lahek posel. Sv. Miklavž je že bil preje razvpit, v zadnjem času se je to malo poleglo, a zopet so se začele dogajati same nečedne stvari. Manjka nam kakega prosvetnega društva, katero bi vzgajalo naraščaj za kaj boljšega in vzvišenejšega. Vzdramite se, kateri se oitite z« to poklicane, in zberite s svojim vplivom "okrog sebe vse, kateri so željni izobrazbe, vcepite "že mladini v srce pravo srčno1 kulturo. Spoštovanje do svojega bližnjega, predvsem ljubezen in vero v Boga! Sv. Bclfank v Slov. goricah. Celi koš novic ee je nabralo že od zadnjega dopisa sem. Marsikaj dobrega in novega imamo, pa tudi dosti žalostnih dogodkov. Prvi teden tega meseca so kar dan za dnevom peli zvonovi domačim fara-nom v slovo. Za žrtve si je tokrat izbrala smrt povečini samo stare ljudi. Po vrsti so si sledili: Franc Toplak iz Bišečkega vrha, star 87 let; Murko Franc iz Crmle, star 73 let. Ta je umrl nenadne smrti, Zadela ga je kap in so mrtvega našli. Temu je sledil po daljšem bolehanju J. Krajnc iz Sovjaka, star 46 let. Zapušča žalujočo ženo s 4 nepreskrbljenimi otroki. Marljiv in skrben gospodar, ki je bil v nedeljo dne 7. t.m. pokopan, spremljan od velikega števila fara-nov na njegovi zadnji poti. V pondeljek dne 8. t. m. pa so položili k večnemu počitku* Marijo Požegar iz Trnovske vasi. 77 let je živela v samskem stanu in so jo nesla belooblečena dekleta. Bila je splošno znana po svoji dobrodelnosti in požrtvovalnosti za cerkev in vsako dobro stvar. Naj vsem da Jezus počitek na svojem najsvet. Srcu! — Polenšak pri Ptuju. Spet se oglasimo s par novicami, ki so pa bolj žalostne kot vesele. Naši zvonovi zvonijo svojo melodično pesem in nam naznanjajo, da se naši farani selijo iz te doline solz v drugo, večno živijo i je. Smrt kosi mlada, nežna življenja, kakor tudi stara, onemogla. V Prerodu je umrla