O MORJU
IN POMORSTVU

J V.ai'

ef-TV' //



Ctfl ■ •, /\^	-d.	//	dl. *.
-;am FL2
;',*'JrtB<*i?W«»« .T
t. * *- V »>:^
-r -
■'Jttimu	’	* IJ “	*■ krnM7Utc » ^^OabMv A ',^ ,z,l/v	,	' IT ' * >	's' \
rff	, <^hA>-■ v
-, - **
X t‘‘ :V‘^ t. t t.
<*»	*	> dJ
"0^,,:OCvc
'5| 0&jMk
bjž^S

D 1
Vj“'-
< *. '
^ K
-edL . '\SfOf' ';!%> '
|T^^fcie$f.9tb % i V /
1	'Vvr 7T,Ll ,	----'T. —« «i -n 1	<
rti»""
vv

?)»,«*
•%»” x. *■
o c? c? ^ ^é^ecsfrc

«te,- t
1
'AiiUiana,
e rman tea
. S -!.. —• .J *- i «
; a,
f/KiUiaria Calali
CapoQ/jtna oiun. juSÙnofclis J : J'-	^
Uti
MiMTJC C
|>
3£<? » a k ‘4.ofc£r : •-. ■ X 1
-S.SfticoL) - jUs. ?	^
^	/'■ D

" .1 S '
■ TOK-* VI
rrt S.jftarco
MORJU
POMORSTVU
ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V KOPRU




Ob 10. obletnici koprskega pristanišča (1957—1967), ki je življenjskega pomena za rast slovenskega gospodarstva, ter ob otvoritvi železniške proge v Kopru 2. decembra 1967, ki spet pomeni za naše pristanišče zgodovinsko prelomnico, za Slovence nasploh pa še trdnejšo povezavo Z Jadranom, izdaja Študijska knjižnica v Kopru prvi katalog pomorske literature.
V študijski knjižnici se iz dneva v dan oglaša vedno več ljudi, ki bi se radi seznanjali s pomorsko zgodovino, problemi morja in pomorskega gospodarstva. Da bi jim olajšala iskanje gradiva, je knjižnica pripravila zanje ta katalog.
Računali smo nadalje, da bi tak katalog utegnil koristiti tudi sosedom Hrvatom, ki jim je bila pomorska dejavnost že od nekdaj pomemben vir bogastva in napredka. V njem bodo morda, našli nekaj elementov za izpopolnjevanje svoje lastne pomorske zgodovine. Tako pa se bodo lahko še lepše seznanili tudi z nekaterimi našimi težavami na območju pomorstva in nam pomagali s svojimi bogatimi izkušnjami.
Čeprav smo v katalog vnesli le važnejša dela, nam kljub svojemu skromnemu obsegu vendarle odkriva bogastvo naše knjižnice.
Publiciranje kataloga in pa bibliografije sta nam omogočila skupščina občine Koper in sklad SRS za pospeševanje založništva. Knjižnica se jima za izdatno pomoč zahvaljuje.
Koper, decembra 1967
Študijska knjižnica Koper
SREČKO VILHAR
KATALOG POMORSKE LITERATURE ŠTUDIJSKE KNJIŽNICE V KOPRU






’


KNJIGA O POMORSTVU PRI SLOVENCIH
Slovenci smo se začeli prvič posvečati problemom morja in pomorskega gospodarstva, ko se je jelo ob Jadranu, našem naravnem izhodišču na morje, razraščati tržaško pristanišče, emporij razsežnega avstrijskega cesarstva. Čim bolj je prek Trsta naraščal blagovni promet, tem bolj so se v njem krepile pomorske trgovske družbe, v mestu rasle nove tovarne, tržaške ladjedelnice pa spuščale v morje nove in nove ladje. Slovenec, ki se je vključeval v to bujno gospodarsko rast, pa je že na samem začetku naletel na velike ovire. Pravi gospodarji mesta Trsta mu niso bili naklonjeni in so ga sistematično odrivali iz pomorskih gospodarskih ustanov, ki so se izkazale kot izredno važno sredstvo bogatenja.
Do leta 1797 so bile Benetke najmočnejše pristanišče na Jadranu. Ker se je Avstrija usmerila na Trst, je začela ta velika luka izgubljati pomen. V Trst so se začeli trumoma priseljevati beneški trgovci in pomorščaki. Avstrijska oblast jih je rade volje sprejemala v službo, saj takrat še ni niti imela prave trgovske mornarice; računala pa je že, seveda, da se bo v bližnji prihodnosti uveljavila na morju kot nova velesila. V nekdanje mesto z nekaj tisoč prebivalci so se začeli zdaj zgrinjati tudi Kraševci, Slovenci iz Koprščine in končno tudi naši ljudje iz oddaljenih kotičkov Koroške ali Štajerske. Pridnim rokam v mestu ni manjkalo zaslužka. Izobraženec se je lahko v Trstu s pridom posvečal znanosti. Če je znal prisluhniti potrebam časa, si je s svojim znanjem in novatorstvom pridobil ne le ugled, marveč tudi bogastvo. S svojim privilegiranim položajem je postal Trst (Žide in druge verske skupnosti je tu ščitil zakon!) eno najbolj privlačnih mest v Avstriji. Dunajski oblastniki pa so vendarle z budnim očesom spremljali rast mesta in pazili, da se jim tu, kjer je cesarstvo dobivalo moč in slavo, ne bi izmuznile iz rok ključne gospodarske pozicije. Zato pa je bila v polnem jeku tudi germanizacija, ki pa ni prizadejala vseh plasti prebivalstva. Priseljenih Italijanov, od katerih so bili nemški gospodarji močno odvisni, se je le rahlo dotaknila; udarila pa je s toliko večjo silo predvsem po Slovencih, ki so s svojim strnjenim ozemljem v sami okolici mesta in v bližnjem zaledju pomenili za Dunaj stalno grožnjo. Dunajski oblastniki so očitno računali s tem, da bi zaradi močnega narodnega prebujenja Slovencev in Hrvatov ob Jadranu že v bližnji prihodnosti lahko izgubili izhodišče ha morje. Nevarnosti, ki je prihajala z zahoda in bila precej drugačne narave, pa niso niti posvečali večje pozornosti. In tako se je Slovenec v Trstu znašel med kladivom in nakovalom. Po eni strani je pritiskal
nanj nemški uradnik, po drugi pa italijanski delodajalec. Naša zgodovina skorajda ne pozna hujšega primera raznarodovanja naših ljudi od tistega v nekdanjem Trstu. Poleg gospodarskega in političnega pritiska je v Trstu imela svojo važno vlogo tudi sama mikavnost bujne trgovine ter industrije. Tržaški pisatelj Scipio Slataper je nekje zapisal, da se je v takem kotlu prekuhal tudi njegov prednik, ki se je bil iz bližnjega zaledja (Tolminskega) preselil v Trst.
Gospodarski in politični pritisk na Slovence v Trstu sta skoraj nemoteno opravljala svoje vse od časov Marije Terezije pa nekako do osemdesetih let minulega stoletja. Poslej se je v Trstu politično organizirala tudi množica Slovencev, s čimer pa je bilo v glavnem konec tudi njihovega raznarodovanja.
Slovenski izobraženec v Trstu — in to velja še posebej za tiste, ki so se udejstvovali v pomorstvu — se je moral krepko prilagoditi položaju. Če se je posvečal znanosti, je moral izsledke svojega dela objavljati v tujih jezikih. V takem položaju se je nemara med prvimi znašel Franc Rakovec de Raigersfeld (1697—1760), ki se je v Trstu zaposlil pri »Orientalski kompaniji«. Njegov vnuk Jeffrey pa je po čudnem naključju postal kar Anglež. Po 25 letih trdega življenja v angleški vojni mornarici si je pridobil čin kontraadmirala. Svoje boje na morju je opisal v knjigi »The lile of a Sea Olficer« (1830). Prav takrat, ko je bil Rakovec na višku svoje mornariške kariere, je prizadevni Josip Ressel (1793—1857) v Trstu z uspehom opravljal svoje poskuse z ladijskim vijakom. Tržačani so se zavedali pomena njegove iznajdbe, saj je založniški oddelek Avstrijskega Lloyda izdal v letih od 1857 do 1861 kar tri knjige o Resslu. Ressel je bil sicer po rodu Čeh, povezan pa je bil s tisoč nitmi s Slovenci in tudi naš jezik mu je bil domač.
Trst je temeljito spremenil svoje obličje zlasti v letih 1830 do 1880. V tem času je mesto dobilo sodobno urejeno pristanišče, železnico in modernizirale so se tudi tržaške ladjedelnice. Sueški prekop je močno pocenil plovbo v Indijo in Avstralijo. Če bi v tem času velikega poleta Slovenci v Trstu živeli v ugodnejših razmerah, če Dunaj ne bi bil vodil proti njim diskriminacijske politike, bi se bili vsestransko uveljavili. Slovenec skoraj ni imel dostopa v tržaško Trgovsko in navtično akademijo, v tržaški pomorski upravi pa so sedeli skoraj sami zagrizeni Nemci. Slovenci pa so imeli v Trstu dovolj mož, da bi po potrebi lahko tudi sami vodili navtično akademijo in tudi kakšno pomorsko družbo.
Ekonomista Josip in Henrik Jesenko (če nas bibliografi ne varajo, sta si bila brata!) sta začela v Trstu prva sistematično obdelovati in objavljati statistično gradivo v zvezi z naraščanjem blagovnega prometa v tržaški svobodni luki.1 Franc Gogala, pl. Leesthal, je napisal priročnik za mlade mornarje.2 Anton Čižman, rojen Ljubljančan, je bil v letih 1871 do 1873 ravnatelj Trgovske in navtične akademije v Trstu. Bil je mož z velikanskim znanjem in se ukvarjal tudi s problemi oceanografije.3 Viktor Lučavnik, profesor na isti šoli, se je izkazal zlasti kot strokovnjak v ladjedelstvu.4 G. Rupel, kapitan dolge pìovbe, je izdal obsežen priročnik o problemih pomorske navigacije.5 Josip Godina-Verdelski je v svojih številnih spisih posvetil precej prostora pomorstvu.5 Prav v tem času se je ukvarjal s problemi ladijskih strojev tržaški Slovenec Viktor SirkJ
win
■: g» :
ijif ’ilìl
!llv rg
ililiiJj lai1
lèn m-
pili
:
lliiii

I In
XeShlÉ
l
8
e
Pogled s Socerbskega gradu na Jadransko morje (po Valv
Konrad Jarc pa s problemi oceanografije.8 Vsi našteti so veliko storili za dvig naslednjih ved: statistike pomorske trgovine, oceanografije, la-djedelstva in pomorske navigacije. In uresničili bi bili še vse lepše načrte, če ne bi bilo vmes pritiska nemških oblastnikov in pozneje še agresivnosti italijanskega iredentizma. Na Trgovski in navtični akademiji je avstrijska oblast nekaj časa dopuščala neobvezen pouk srbohrvaškega jezika (v izvest j ih akademije se ta jezik omenja kot »lingua illirica«). Ta čas pa je bil zelo kratek, kajti po letu 1870 ni bilo več o tem jeziku ne duha ne sluha. Zanimivo pa je, da je imela knjižnica akademije skoraj vse slovenske knjige, ki so se takrat tiskale v Trstu.
Po letu 1880 je Trst preplavil italijanski iredentizem, število slovenskih študentov na navtični akademiji je začelo naglo padati in tako je začel plahneti tudi dotok Slovencev v pomorska podjetja. Svetlo točko za Slovence v Trstu pa je pomenil nov in še močnejši dotok Hrvatov iz Hrvaškega primorja in pa Dalmatincev; V tistem času je namreč zadela dalmatinsko trgovsko mornarico, ki so jo sestavljale le jadrnice, prava katastrofa. Parniki so to ladjevje docela izrinili z morja. Dalmatinci so se začeli na veliko izseljevati. Mnogo jih je odšlo v Ameriko, marsikdo pa si je našel delo tudi v Trstu. Dunajski oblastniki niso pokazali najmanjše volje, da bi jim pomagali. Na ta račun je tržaška »Edinost« zapisala marsikatero pikro. V svoji tiskarni je za potrebe tržaških Hrvatov natiskala prenekatero knjižico, ki govori tudi o problemih pomorstva.
Med prvo svetovno vojno je italijanski iredentistični pritisk popustil. Na vidiku je bil tudi propad avstro-ogrske monarhije. To stanje ;je vplivalo spodbudno na tržaške Slovence, ki so zdaj skupaj z nekaterimi zelo zavednimi Hrvati ustanovili močno pomorsko družbo, ki je dobila ime »Oceanija«. Kmalu pa je prišla italijanska okupacija in ta družba se je morala enostavno seliti v Jugoslavijo. V nekaj letih so zatem zapustili Trst skoraj vsi jugoslovanski pomorščaki. Za Slovence Trst potlej ni bil več izhodišče na morje; namesto tega so iskali izhoda v Hrvaškem primorju.
Pri Slovencih se je vnovič okrepilo zanimanje za morje zlasti po letu 1930. Dalmatinska revija »Jadranska straža« je prinašala sestavke tudi v slovenskem jeziku. Organizacija z enakim imenom je pritegnila v svoje vrste množico slovenske šolske mladine. Zaradi svoje pretirane nacionalistične usmerjenosti pa je bila ta organizacija našemu delavcu tuja.
Leta 1933 so Slovenci prvič dobili knjigo (Bohinec, Kranjec in Dobida: Naše morje), ki je podrobneje obravnavala probleme Jadrana in jugoslovanskega pomorstva. Tri leta kasneje smo Slovenci dobili še pomorsko revijo »Naše morje«. Njen glavni pobudnik je bil Stojan Plesničar. Zanimivo je, da so pri njej vneto sodelovali tudi številni emigranti s Primorske (Jožko Žiberna, Robert Hlavaty itd.).
V uvodu knjige »Naše morje« beremo: »Kdor ima obalo, pa ni usmerjen proti njej, tisti izgublja gospodarsko, ker ne zna izkoriščati svojega morja, kar mu ponuja za narodno in državno življenje, tisti se takorekoč odreka pravici in potrebi, da se to morje obdrži in brani... moč in bodočnost našega naroda in Jugoslavije je na morju.« (str. 4 in 3).
Valter Bohinec pa je v knjigi zapisal tudi tole: »Jadransko morje je naše okno v svet... Če hočemo naše morje ceniti, kakor zasluži, ga moramo predvsem poznati. Namen te knjige je, da nas seznani z njegovimi zemljepisnimi razmerami, z zgodovino njegovih obrežij in z umetnostnimi spomeniki njegovih mest.« (str. 5 in 9).
Tik pred prvo svetovno vojno smo imeli Slovenci že celo vrsto pomorskih strokovnjakov (Miroslav Zei, Milenko Šober, Vladimir Naglič, Lojze Bercè itd.), po zmagoviti narodnoosvobodilni borbi pa so se njihove vrste še močno razširile. Pot si je zdaj utrlo tudi naše pomorsko zgodovinopisje (Ferdo Gestrin in drugi).
Narodnoosvobodilni boj je Slovencem vrnil morje. Poverjeništvo Pokrajinskega NOO za Slovensko Primorje je s posebnim odlokom ustanovilo slovensko pomorsko akademijo ( 1945). V načrtu je bilo, da bi ta šola delovala v Trstu, delovati pa je lahko začela le v Kopru (1947). Pozneje se je selila v Piran in se tu izoblikovala v pomorsko srednjo šolo. Končno se je vselila v novo sodobno zgradbo v Portorožu, kjer raste ob njej tudi pomorska akademija.
Na slovenskem obalnem področju so zrasla tudi razna pomorska gospodarska podjetja. Posebno velikega pomena za slovensko gospodarstvo sta Splošna plovba v Piranu (1954) in podjetje Luka Koper (1957). Prav posebno velik dogodek za Slovence je bila zatem dograditev
V. Tržaška škofija.
!. Trsi in njegova okolica.
*Legat Jernej, dr., škof.
*Bučar France, trgovec.
*Cegnar Franjo, viši telegrafist. *Čižman Anton, naut. akademije ravnatelj.
^Čitalnica narodna.
*Fegee. Franjo, tajnik.
Poverjenik: ČitalniSin tajnik.
* Vesel-Koseski Jovan, c. k. finančni svetovalec, častni ud.
" Winldcr Andrej, c. k. namestnije svetovalec.
*Zorman Jož., župnik v Katinari. ^Žvanut Matija, trg. pomočnik,
Bartl Jožef, kaplan pri sv. Jakobu.
Iz seznama udov Slovenske matice (Letopis, 1871)
železnice, ki bo koprsko pristanišče trdno povezala z notranjostjo Slovenije. Stane Kavčič je pred svečano otvoritvijo železnice zapisal: »V tem razvoju pa pripada prav posebna vloga koprski luki, kajti ona pomeni močan vzvod za splošen napredek obalnega področja in cele naše republike.« (Luka Koper, K., Primorski tisk 1967, str. 1.) Velik razmah našega pomorskega gospodarstva ima za posledico, da imamo tudi Slovenci vedno več knjig, ki govore o morju. V primerjavi s staro Jugoslavijo doživljamo tudi na tem področju velik kvantitativen in kvalitativen skok, ki dokazuje, da smo postali Slovenci šele z zmagovito narodnoosvobodilno borbo, ki nam je zagotovila izhodišče na morje, in z bogato pomorsko dejavnostjo v resnici tudi pomorski narod.
1	Jessenko Josip: Prospetto generale indicante le provenienze e destinazioni dei bastimenti e barche di canottaggio, loro numero, portata, bandiera e valore delle merci che importarono e esportarono durante l’anno 1834 nel portofranco di Trieste. Trieste, »Osservatore Triestino« 1837 (posebna priloga k številki 38);
Jessenko Henrik: Prospetto del movimento commerciale di questo porto di Trieste nell’anno 1839. Trieste, Maldini, b. 1. Knjižice s takimi podatki je Jesenko izdajal do leta 1852. (Combi C.: Saggio di bibliografia istriana. Capodistria, Tondelli 1864, str. 307 in 308.)
2	Gogala Franc Leesthal v.: Cenni pratici pei giovani marinai. Trieste, Lloyd 1857.
3	Zishman Anton E.: I mari d’alghe galleggianti. Pr. Acc., Trieste 1870. (Podatek je iz »Programma della I. R. Accademia... 1881/82«, str. 88.) V »Letopisu Matice slovenske za leto 1871« beremo v seznamu udov na str. 77: »Cižman Anton, nautične akademije ravnatelj«. Nekaj podatkov o Čižmanu je objavil »Jadranski koledar 1966«. (Zmago Bufon: Anton Cižman, ravnatelj navtične akademije v Trstu, str. 149—150.)
4	Viktor Lučavnilc (Lutschaunig) je poučeval na Trgovski in navtični akademiji od leta 1870 do 1896, to je celih 26 let. V izvestjih akademije (1881/82, str. 148) najdemo o njem naslednjo kratko karakteristiko: »Viktor Lučavnik, ladijski inženir, član izpitne komisije za navtične učitelje, član Inštituta ladijskih arhitektov v Londonu in raznih znanstvenih društev, profesor ladjedelstva.«
Napisal ali izdal je naslednja dela:
Osservazioni sul metacentro longitudinale (Prospetto... 1871/72, str. 27— 31);
Die Theorie des Schiffes. Triest, Schimpff 1879;
La theorie du navire. Traduit par G. Anradou. Paris, Gauthier-Villards 1885;
Elementi di costruzione e di tecnologia navale. (Podatek iz »Prospetto. 1883/84«, str. 50.)
5	Ruppel G.: Manuale pratico di navigazione degli oceani. Trieste, Lloyd 1878.
6	Godina Josip-Verdelski: Kratek razgovor o bolj važnih dosadanjih iznajdbah itd. V Trstu, Lloyd 1876.
7	Sirk Viktor v.: Der Betrieb von Schiffs-Dampfkesseln und Maschinen. VVien, C. Gerold’s S. 1875.
8	Jarz Konrad: Die Stromungen im Nord-Atlantischen Ocean mit besonderer Riicksicht des Golfstromes. VVien, Holzel 1877.
Slcn’enska knjiga o morju (Celje, 1933)
POJASNILA O KATALOGU
Pri sestavljanju kataloga pomorske literature študijske knjižnice smo upoštevali le pomembnejša dela, v zvezi s Koprom in Trstom pa tudi skromnejše publikacije. Računali smo, da bi utegnile koristiti zlasti tistim, ki se posvečajo pomorski zgodovini.
Pri naštevanju bibliografskih podatkov za posamezne enote smo se omejili le na najnujnejše. Izpustili smo število strani, oznako formata itd.
Pomorsko literaturo knjižnice smo razdelili na temelju mednarodne decimalne klasifikacije na nekaj večjih skupin. Ker smo seznamu dali ime katalog pomorske literature, sledi iz tega že samo po sebi, da se vse splošne oznake ali gesla (npr.: 016, 05, 58/59 itd.) nanašajo zgolj na literaturo s pomorsko tematiko. Tako smo sc izognili drobljenju raznih znanstvenih vej in gospodarskih dejavnosti na podskupine; v nasprotnem primeru pa bi se takoj povečal obseg kataloga in vprašanje je, če bi od tega imeli kakšno praktično korist. Tako smo npr. v skupino »622.363 soline« vključili tudi dela, ki govorijo o trgovini s soljo.
Pri klasificiranju posameznih del je bilo največ težav pri skupinah »387 pomorska plovba (gospod, gledišče)« in »656.61 pomorska plovba (org. gledišče)«. Nekatera dela obravnavajo kar oboje skupaj. V takih primerih smo skušali ugotoviti, kateremu vprašanju je v knjigi odmerjenega več prostora. Če bi tako enoto uvrstili pod dvema ali celo več gesli, bi se tudi v tem primeru znašli pred drobljenjem in naraščanjem obsega kataloga.
Nekaterih gesel (pojmov), ki jih uporabljamo pri nas v vsakdanjem življenju, mednarodna decimalna klasifikacija sploh ne pozna. Tak pojem je npr. pomorstvo. Za klasifikacijo je preširok ali pa premalo jasen, da bi ga lahko uporabljala. Pomorstvo pomeni nekako isto kot pomorska plovba. Ker nismo našli ustrezne decimalne številke za pojem »pomorske šole«, smo uporabili oznako »387:37« (pomorska plovba: šole). Vzeli pa smo »387«, ker je krona vsake pomorske dejavnosti prevoz blaga in ljudi po morju. Na enak način smo prikazali tudi ladijske motorje.
Naša klasifikacija je vsekakor močno zaokrožena in prilagojena fondu pomorske literature, ki je za sedaj še skromen. Računali smo predvsem na praktično korist kataloga.
V katalog smo uvrstili tudi seznam del, ki jih ne moremo prištevati k pomorski literaturi, imajo pa tudi precej podatkov o pomorstvu. Da bi se obiskovalec knjižnice pri uporabi kataloga laže znašel, smo mu dodali še dve kazali in seznam avtorjev.
KATALOG
016 STROKOVNE BIBLIOGRAFIJE*
1	-----BIBLIOGRAFIJA radova Instituta za oceanografi ju i ribarstvo
1931—1961. Bibliographie des travaux de l’Institut d’océanographie et de péche 1931—1961. Split, Institut za oceanograliju i ribarstvo b. 1.	23143
2	-----CURRENT BIBLIOGRAPHY for aquatic Sciences and fisheries.
London, Taylor and Francis.	20480
1960, 1/3.
3	-----CURRENT BIBLIOGRAPHY for aquatic Sciences and fisheries.
Rome, FAO.
1.	Index + Suppl. + Suppl. refer. to 1957;
2.	1959 4- Index + Suppl. + Suppl. refer. to 1951—1956.	11926
4	FIJO Oliver: Prilog bibliografiji naših pomorskih novina i časopisa (1835—1956). Essai de bibliographie yougoslave des périodiques mariti-mes.
Iz »Anali Historijskog instituta JAZU u Dubrovniku«, IV/V/1956, str. 673—704.	D 883/67
5	-----KATALOG pomorskih karata i navigacijskih publikacija. Split,
Hidrografski institut 1950.	21575
6	MASTROVIC Vjekoslav: Bibliografija knjiga (XIX i XX stolječe) pomorstva Jugoslavije.
Iz »Pomorski zbornik 1942—1962«, str. 1918—1952.	70219
7	MOROVIC Dinko: Prilog bibliografiji jadranskog ribarstva. Split, Institut za oceanografiju i ribarstvo 1950.	20373/1
8	TEŠIČ Milenko: Materijal za jadransku bibliografiju iz fizičke oceano-
grafije, pomorske meteorologije, hidrografije, geomorfologije i geologije. Split, Hidrografski institut 1966.	D 7/68
* Važne so tudi bibliografije pomorske literature v periodičnem tisku ali kot dodatek posameznim knjigam. Naj omenimo le nekatere, ki jih lahko bralec najde v Stud. knjižnici:
1.	Catalogo generale dei libri contenuti nella Biblioteca dell'I. R. Accademia di Commercio e Nautica in Trieste alla line di giugno 1882. Programma 1881/82, str. 3—142, sig. 20512;
2.	Fijo Oliver:	školski priručnici. Priloži poznavanju pomorskog školstva na našoj obali
u XIX. stolječu, str. 72—79, sig. 16139;
3.	(Irič A.): Pregled bibliografije. Hidrografski godišnjak 1955, str. 166—179;
4.	Irič A.: Pregled bibliografije. Hidrografski godišnjak 1956—57, str. 266—273;
(Preglede bibliografije je Irič objavil tudi v Hidrografskem godišnjaku za leto 1958, 59, 60 in 1962. Iiidr. godišnjak za leto 1963 pa prinaša »Pregled naučnih i stručnih ličnih radova, prikaza, osvrta i vijesti objavljenih u Hidr. godišnjaku za 1954 do 1963);
5.	Pribilovič Kažimir: Pregled bibliografije. Vojno-istorijska (pomorska) gradja. Vojno-pomorski ogledi, 1/1966,1, str. 99—104;
6.	Sabalich G.: Bibliografia. Bibliotecca Pappafava. La Dalmazia nei commerci della Serenissima. Zara, Vit. 1907, str. 104—112;
7.	Tešič M. — A. Irič: Bibliografija o istraživanju Jadrana i svojstva mora uopšte. Hidr. godišnjak 1954, str. 234—246;
8.	2ic — Kačič: Osvrt na djelo Borisa Prikrila. Riječka revija, 2/1953, 1—2, str. 85—86.
03 ENCIKLOPEDIJE, BESEDNJAKI IN SLOVARJI
9	BARDESONO Carlo di R.: Vocabolario marinaresco con illustrazioni fuori testo. Roma, Lega Navale Italiana 1932.	19687
10	DE FIGURES Enrich: Dictionnaire de Marine, contenant les termes
de la Navigation et de l’Architecture navale... Paris, Rollili et Fils 1757.	Z 150/66
11	----DIZIONARIETTO marinaro. Roma, V. Bianco b. 1.	N 280/67
12	FRISONI Gaetano: Dizionario commerciale in sei lingue: ilaliano-tedc-
sco-francese-inglese-spagnolo-portoghese contenente la fraseologia, le espressioni, dizioni e locuzioni in uso nel commercio terrestre e marittimo con l’indice generale delle voci... Milano, Hoepli 1928.	3043
13	FURLAN Giacomo: Raccolta di voci marinaresche del dialetto delle
nostre province. Trieste, Lloyd 1913. 2. zv.	4503
14	GRADIŠNIK Janez, Ernest KOPRIVA in Vladimir NAGLIČ: Pomorska
slovenščina. Ljubljana, MK 1961.	9550
15	----GRADJA za pomorsku terminologija. Zagreb, Leksikografski zavod FNRJ 1955.	4932
16	GRAVISI Gianandrea: Modi di dire attinenti a cose di mare usati
a Capodistria. Iz	»Pagine	istriane«,	3/1905, fase. 6.	17752
17	KERCHOVE René de: International Maritime Dictionary. An encyclo-
paedic dictionary of useful maritime terms and phrases together with equivalents in French and German. Toronto etc., D. Van Nostrand Comp. 1948.	23038
18	KOLIN Jelena-Dukič: Engleska čitanka za pomorce. Dubrovnik, Min.
pomorstva 1947. (tudi slovar).	Z 9/68
19	LAYTON C. W. T.: Dictionary of nautical words and terms. Glasgow,
Brown, Son and Ferguson 1967.	N 285/67
20	POMORSKA ENCIKLOPEDIJA. Zagreb, Leksikografski zavod 1954—62.
8 zv.	10108
21	VEKARIČ Stjepan in Nikola SAFONOV: Rusko-engleski-srpskohrvatski
pomorski rečnik,	Beograd,	»Rad«	1966.	23089
05 PERIODIKA
22	ADRIA. Illustrierte Monatsschrift fiir Landes- und Volkskunde, Volks-
wirtschaft und Touristik der Adriatischen Kiistenlander. Graz — Triest. 1/1909/10 npp, 2/1909/10 — 5/1912/13, 6/1913/14	npp.	12155
23	ADRIATICO. Rassegna di problemi italiani. Trieste, Arti grafiche.
5/1958 — 11/1967.	11909
24	ADRIATICO NOSTRO. Milano. Stampa commerciale.
1/1921.	12453
25	BILJEŠKE — NOTES. Split, Institut za oceanografiju i ribarstvo.
1951/53, 1—3; 1955, 11; 1960/62, 15—17.	18916
26	BILTEN POMORSTVA o radu Sindikata radnika i službenika pomorske privrede Jugoslavije. Rijeka.
1/1957—4/1960	10138
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42
43
44
45
BILTEN Kluba pomorščakov LRS. Ljubljana.
1/1957 npp.
BOATING. America's most widely read boating magazine. Chicago. Vol.: 11/12/1962 — 21/22/1967 npp.
BOLLETTINO DEL CIRCOLO marina mercantile. Trieste.
1/1928 — 2/1913 npp.	12486
BOLLETTINO DEL Comitato talassogralico. Roma, Società italiana per il progresso delle scienze.
1/1909/10—3/1913.	11796
BOLLETTINO MENSILE DEL R. YACHT club adriatico. Trieste.
1/1924 npp.	19971
BRODOGRADNJA. Zagreb. Brodarski institut.
1/1950—7/1956 npp, 8/1957—17/1967.	10708
BRODOGRADITELJ. Glasnik sindikalne podružnice brodogradilišta »Ivan Cetinič«, Korčula.
1/1961—3/1963.	7042«
BRODOSPAS. Vjesnilc radnog kolektiva poduzeča »Brodospas«. Split. 11/1962 npp.	70224
BULLETIN DTNFORMATION. Conseil Général des péches pour la Mé-diterranée. Rome.
1956—1962.	11942
ČUVAR JADRANA. List Ratne mornarice. Split.
13/1960 — 20/1967.	12504
IL DIRITTO MARITTIMO. Rivista trimestrale di dottrina giurisprudenza legislazione italiana e straniera. Roma.
32/1930 npp, III. ser. 66/1959 npp.	20338
DIE FLAGGE. Zeitschrift fiir Seewesen und Seeverkehr. Organ des osterreichischen Flottenverreins. Wien.
8/1913 npp, 9/1914 — 12/1917 npp.	11908
INFORMATOR. Glasilo podjetja »Splošna plovba, Piran«.
1/1960 — 8/1967.	11885
INVESTIGACION PESQUERAS. Barcelona, Consejo Superior de inve-stigaciones scientificas.
8/1957.	19980
ITALIA MARINARA. Pubblicazione mensile della Lega Navale Italiana. Roma.
3/1921, 4/1922 — 8/1926 npp, 28/1927, 29/1928 — 30/1929 npp, 35/1934 npp, 36/1935, 37/1936 npp, 38/1937 — 39/1938, 40/1939 npp.
IZVEŠTAJ Izvršnog odbora o radu Saveta za pomorsko brodarstvo Jugoslavije za god. 1961.	12564
IZVJEŠČA — REPORTS. Split, Institut za oceanografiju i ribarstvo. Vol: I—III-1951—1956, 1—3; V/1953—1959, 1, 2B, 2C; VI/1952—1960, 1-^4.
12494
IZVJEŠTAJ o mareografskim osmatranjima na obali Jadrana. Split, Hidrografski institut.
Za leta 1955,	1956,	1957 in 1959.	11932
IZVJEŠTAJ o radu Udruženja morskog ribarstva Jugoslavije. Rijeka. Za leta 1956,	1957	in 1959.	70340
46	JADRANSKA SLOBODNA PLOVIDBA. Split.
1/1964 — 3/1966.	12579
47	JADRANSKA STRAŽA. Glasnik udruženja »Jadranska straža«. Split.
5/1927 — 12/1934,	13/1935 npp, 15/1936 — 19/1941.	12294
48	JADRANSKA STRAŽA. Glasnik udruženja »Jadranska straža«. Split.
1/1940.	12555
49	JUGOSLAVENSKI MORNAR. Split, Hidrografski institut.
3/1947, 4/1948 npp, 8/1952, 9/1953 npp.	P II 27/3
12063
50	JUGOSLAVENSKI POMORAC. Pomorska smotra našeg mora i pomorstva. Zagreb.
7/1927 — 21/1941.	12479
51	LUŠKI GLASNIK. Glasilo »Luke Koper«.
1/1963 — 3/1965.
52	IL MARE NOSTRO. Rivista mensile di propaganda adriatica. Milano.
26/1935.	12481
53	MARINA E COMMERCIO. Trieste, Apollonio e Caprili.
1/1869, 2/1870 npp.	19605
54	MITTEILUNGEN AUS DEM GEBIETE DES SEEWESENS. Pola, Mari-ne-tech. Komi tee.
Voi. 42. Ergànzungshefte (XI, XII) ex 1914.	20575
55	MORE. Glasilo Saveza športnih ribolovaca. Rijeka, »Novi list«.
1/1956 — 3/1958.	11719
56	MORE. Glasilo Jadranske straže banovine Hrvatske. Zagreb, »Jadranska straža«.
1/1940.	22510
57	MORNAR. Poučno zabavni list za pomorce. Sušak.
1/1929 — 2/1930.	11701
58	MORNARIČKI GLASNIK. Povremeno izdanje za kraljevu mornaricu. Zemun, Štab mornarice.
1/1933, 5/1937, 7/1939 npp.	22370
59	MORNARIČKI GLASNIK. Stručni časopis JRM. Split.
1/1951 — 18/1967.	5454
60	MORSKO RIBARSTVO. Zagreb, Glavna uprava za ribarstvo.
3/1951 — 14/1967.	10135
61	NAŠ GLAS. Glasilo kolektiva DELAMARIS Izola. Primorski tisk.
2/1960 npp, 3/1961 — 9/1967.	11434
62	NAŠE MORE. Glasilo Kluba pomoraca »Miho Pracat«. Dubrovnik.
3/1956 npp, 4/1957 — 14/1967.	10898
63	NAŠE MORJE. Revija za propagando morja in pomorstva. Ljubljana, t. Slatnar v Kamniku.
1/1936—2/1937.	10673
64	OESTERREICHISCHE MARINE-ZEITSCHRIFT. Triest, Lloyd.
1/1853 npp, 2/1854 — 4/1856.	20521
65	OGLAS ZA POMORCE. Split, Hidrografski institut.
34/1956 — 45/1967.	20522
66
67
68
69
70
71
72
73
74
75
76
77
78
79
80
81
82
83
L’ORIENTE. Rivista mensile politica, industriale, economica, marinara. Fiume.
1/1923 npp.	11855
PLAVI PUTEVI. Jugoslavenski list o moru i obalama. Rijeka, »Novi list«.
1/1961 — 5/1965.	12480
POMORAC. Organ Ministarstva pomorstva FNRJ i Sindikata pomoraca i brodogradilišnih radnika Jugoslavije. Rijeka.
2/1950 npp.
POMORSTVO. Ilustrirani mjesečnik. Rijeka, »Pomorstvo«.
7/1952 npp, 9/1954 — 22/1967."	10138
POMORSTVO. Split, Komanda JRM.
1/1953 — 4/1956.	5425
POMORSTVO I TRGOVINA. U Trstu, Zdravko Mikocz.
1/1870, 1 (edina znana številka!)	19606
RISVEGLIO DELLA PESCA. Organo	della	Federazione	nazionale	della
pesca. Milano, t. Caprin, Trieste.
1/1924—3/1926 npp.	12493
RIVISTA DELLA MARINA MERCANTILE. Trieste, Circolo di riunione dei capitani del Lloyd Austriaco.
1/1884 npp, 2/1885 npp.	19631
RIVISTA MARITTIMA. Periodico	mensile.	Milano,	Ministero	Difesa
Marina.
6/1873 npp, 28/1895 npp, 55/1922 — 58/1925 npp, 64/1931 npp, 73/1940 npp, 74/1941 npp, 94/1961 — 100/1967.	20335
SUL MARE. Rivista illustrata del Lloyd Triestino. Trieste.
2/1926 npp, 8/1932 npp, 15/1939 npp.	11681
THALASSIA JUGOSLAVIA. Zagreb, JAZU.
Vol.: 1/1956—1959; 11/1960—1964; III/1967.	10503
LA VELA. Bollettino mensile. Trieste, Reale Yacht Club adriatico. 3/1926 — 4/1927 npp.	22922
VIJESTI pomorske meteorološke službe. Split Hidrografski institut. 1/1955 — 13/1967.	11810
VJESNIK LUKE. Organ poduzeča i skladišta — Rijeka. Rijeka, »Novi list«.
6/1959 — 10/1963, 11/1966 npp, 12/1965 —	14/1967.	70378
VJESNIK Udruženja pomorskog brodarstva. Rijeka, »Novi list«.
1/1958 — 3/1960.	10138
VOJNOPOMORSKI OGLEDI. Split, Vojno pomorski muzej RM.
1/1966.
YACHTING. Power and Sail. New York.
Vol.: 111/112/1962 — 121/122/1967.
ZASTAVA. Časopis za pomorstvo	i	pomorski saobračaj. Mjesečnik
Austrijskog pomorskog društva. Beč.
1/1912 — 2/1913.	11896
058/059 LETOPISI, ALMANAHI IN KOLEDARJI
84
85
86
87
88
89
90
91
92
93
94
95
96
97
98
99
100
101
ALMANACCO DELLA MARINA MERCANTILE A. U. Trieste, Masov-cich.
Za leta: 1909, 1910 in 1911.	50988
ALMANACCO DEL LLOYD AUSTRIACO. Trieste, J. Daše.
Za leti: 1885 in 1896.	Z 26—27/67
ALMANACCO DELLE MARINE MERCANTILI. Trieste.
Za leti: 1929—1930.	9988/46
ALMANACCO AZZURRO, statistico, marittimo, aeronautico. Genova.
Za leti: 1935—1936.	9942
ALMANACCO DELLA NAUTICA. Roma, V. Bianco.
Za leto 1962.	50042/1
ALMANACCO NAUTICO. Venezia, V. Gallo.
Za leta: 1840, 1842 in 1843.	16800
ALMANACII EUR DIE k. und k. KRIEGSMARINE. Pola, Redaktion der Mitteilungen ...
Za leta: 1910, 1911, 1915, 1916 in 1918.	8358
ALMANAH JADRANSKE STRAŽE. Beograd.
Za leti: 1925 in 1926.	3027
ANNUARIO DELLA MARINA MERCANTILE DELLA VENEZIA GIULIA e dei principali porti del Regno. Torino, Orfanotrofio.
Za leti: 1922—1923.	9902
ANNUARIO MARITTIMO. Trieste, Lloyd.
Za leta- 1855 1856, 1859, 1860, 1880, 1882, 1883, 1895, 1900, 1910 in 1912.
15945
ANNUARIO NAUTICO ovvero effemeridi e tavole complete, Berlino, C. Schulze.
Za leto 1866.
23163
ANNUARIO UFFICIALE DELLE FORZE ARMATE del Regno d'Italia. Roma, Istituto Poligrafico dello Stato.
Za leto 1934. 2. voi.: Regia Marina, parte 1. Ufficiali.	18684
EFFEMERIDI astronomico-nautiche. Trieste, Lloyd.
Za leti: 18/1904 in 21/1907.	15907
HIDROGRAFSKI GODIŠNJAK. Split, Hidrografski institut.
Za leta: 1953, 1954, 1955, 1956/57, 1958, 1959, 1960, 1961, 1962, 1963, 1964 in 1965.	15157
JAHRBUCH der Scliiffahrt. Berlin, Ministerium fiir Verkehrswesen. Hauptverwaltung der Schiffahrt.
Za leto 1962.	70491
vtič MORNAR. Ilustrovani kalendar Jadranske straže. Split.
Za leta- 1930, 1931, 1932, 1935, 1936, 1938 in 1939.	19712
P 1092/4
NAUTICUS. Jahrbuch fiir Deutschlands Seeinteressen. Berlin, Ober-kommando der Kriegsmarine.
Za leto 1942.	22728
NAUTICKI GODIŠNJAK. Beograd, Ministarstvo pomorstva FNRJ.
Za leti: 1950 in 1951.	19600
102	NAUTICKI GODIŠNJAK. Split, Hidrografski institut.
Za leta: 1955, 1958, 1959, 1961, 1962 in 1963.	10579
103	NAUTISCHES JAHRBUCH oder Effemeriden und Taffeln. Hamburg, Deutsche Seewarte.
Za leto 1945.	19554
104	POMORSKI GODIŠNJAK. Split, Direkcija pomorskog saobracaja.
Za leti 1928 in 1935.	1970
105	POMORSKI GODIŠNJAK. Beograd, Ministarstvo pomorstva.
Za leta: 1941/51, 1952, 1953, 1954, 1955, 1956, 1957, 1958 in 1962/63.	1636
106	PROCEEDINGS and Technical papers. Rome, FAO, General Fisheries Council for the Mediterranean.
1—6/1952—1961.	11795
107	RIBARSKI GODIŠNJAK. Zagreb, Ministarstvo ribarstva NR1I.
Za leti: 1949 in 1950.	18099
108	RIBARSKI KALENDAR. Ilustrovani kalendar Jadranske straže. Split. Za leta: 1932, 1933, 1934, 1935, 1936, 1939 in 1940.
069 MUZEJI
109	FIJO Oliver: Djelatnost Pomorskog muzeja Jugoslavenske akademije u Splitu i otvorenje nove muzejske izložbe.
Iz »Anali Jadranskog instituta«, 11/1958, str. 397—400.	19704
110	KLODIČ Pavel: Guida al Museo del Mare di Trieste. Trieste, Commis-
sione direttiva del Museo e dell'Ente provinciale per il turismo di Trieste 1961.	'	20666
111	-----POMORSKI MUZEJ Jugoslavenske Akademije znanosti i umjet-
nosti u Splitu. Split, Izdav. zavod Jugoslavenske Akademije 1960.
11801
112	----VODIČ POMORSKOG MUZEJA u Kotoru. Kotor, Pomorski muzej 1961.	50213
08 ZBORNIKI
113	ACTA ADRIATICA. Split, Institut za oceanografiju i ribarstvo.
Vol.:	1/1932—1936, 3—9;	11/1938—1941, 1—4; ' III/1948—1949, 1—12;
IV/1949—1952, 1—13; V/1953—1954, 1—10; VI/1953—1961, 1—2, 8—9: VII/1955—1956, 2—13; VIII/1956—1958, 1—6; IX/1960—1961, 1—7; X/1962 -, 1.
(Za podatke o posameznih razpravah glej: Bibliografija radova Instituta za oceanografiju i ribarstvo 1931—1961 in M. Tešič: Materijal za jadransku bibliografiju iz fizičke oceanografije itd.)	11945
114	ANALI Historijskog instituta JAZU u Dubrovniku.
Vol.: 1/1952, 11/1953, III/1954, IV/V/1956 in VI/VII/1957.	4402
115	ANALI Jadranskog instituta. Zagreb, JAZU.
Vol.: 1/1956, 11/1958.	5450
116	GODIŠNJAK Pomorskog muzeja u Kotoru.
Za leta: 1953, 1956, 1957, 1958, 1959, 1960, 1962, 1963, 1964, 1965, 1966 in 1967.	16737
117	JADRANSKI ZBORNIK. Priloži za povijest Istre, Rijeke i Hrvatskog Primorja. Rijeka-Pula, »O. Keršovani«.
Vol.: 1/1956, 11/1957 in III/1958.	5443
118	POMORSKI ZBORNIK povodom 20-godišnjice Dana mornarice i pomorstva Jugoslavije 1942—1962. Zagreb, JAZU.	11702
119	POMORSKI ZBORNIK Društva za proučavanje i unapredjenje pomorstva Jugoslavije. Rijeka.
Vol.: 1/1963,	11/1964 in	III/1966.	21317
120	RADOVI Instituta Jugoslavenske Akademije znanosti i umjetnosti u Zadru.
Vol.: 1/1954, 11/1955, III/1957, IV/V/1959, VI/VII/1960, VIII/1961, IX/1962 in X/1963.	4927
121	SLOVENSKI POMORSKI ZBORNIK. Koper, Klub pomorščakov.
Vol. 1/1962.	20002
122	UPOREDNO POMORSKO PRAVO i pomorska kupoprodaja. Zagreb, Jadranski institut JAZU.
Vol.: 1/1958, IV/V/1959, VI/VII/1960, VIII/XXI/1961, XIII/1962 (Indeks).
11775
123	ZBORNIK ZA POMORSKO PRAVO. Zagreb, JAZU.
Vol.: 1/1951,	11/1953,	111/1955,	IV/1957 in V/1962.	14139
341.01/.8 MEDNARODNO POMORSKO PRAVO
124	ANDRASSY Juraj : Epikontinentalni poj as. Zagreb, Jadranski institut
1951.	14158
125	AZUNI Domenico A.: Sistema universale dei principi del diritto marittimo dell’Europa.	Trieste,	Weis	e Comp. 1797. 2. zv.	15271
126	BRAJKOVIČ Vladislav: More kao prometni put. Zagreb, Seljačka sloga
1949.	3214
127	____BUENTING Theodor: Buenting’s International Cotton Code. Bremen, T.	Buenting	and Comp.	1929.	12505
128	____CONVENZIONE INTERNAZIONALE per la salvaguardia della
vita umana in mare. Roma, Ministero della Marina mercantile 1967.
N 284/67
129	DEI SAREI J .1 L.: Il controllo sui traffici marittimi e l’Italia. Roma,
INCF 1940.	16777/4
130	IBLER Vladimir: Sloboda mora. Zagreb, Narodne novine 1965. 23185/7
131	KATIČIČ Natko: More i vlast obalne države. Historijski razvoj. Zagreb,
JAZU 1953.	16094/2
131	a MANARA Giovanni di Ulisse: La legge del mare. Padova, CEDAM 1938.
20015
132	SAMBRAILO Branko: IMCO — njegove funkcije u medjunarodnom pomorstvu i perspektive razvoja.
Iz »Pomorski zbornik«, 11/1964.	D 28/65
133	ZORIČIČ Milovan: Teritorijalno more s osvrtom na otvoreno i unutar-
nje more, vanjski poj as i pitanja kontinentalne ravnine. Zagreb, JAZU 1953.	3242
134
135
136
137
138
139
140
141
142
143
144
145
146
147
148
149
150
151
347.79 POMORSKO PRAVO
BASILIO Francesco: Origini c sviluppo del nostro diritto marittimo. Trieste, Trani 1914.	10862
-----BIBLIOTECA di gius nautico contenente le leggi delle più culte
nazioni, ed i migliori trattati moderni sopra le materie marittime illustrati con note interessanti ecc. Firenze, A. Benucci c Comp. 1785. 1. zv.
23130
BOŽIČ Josip: Il valore della clausola »franco d’avaria« nelle assicurazioni marittime. Tesi di laurea. Relatore: prof. dott. Dino Vidali. Trieste, R. Università degli studi economici e commerciali 1931/32. (daktil.)	N. B. — LK K
-----CODICE della Navigazione, approvato con Regio decreto 27 gennaio 1941—XIX, n. 9. Roma, Istituto Poligrafico dello Stato 1942.
-----CODICE di commercio di terra e di mare pel Regno d’Italia.
Milano, Stamperia reale 1808.	15135
— — EDITTO politico di navigazione mercantile austriaca in data di Vienna, il di 25 aprile 1774. Trieste, Stamperia governale 1804.	7472
-----EDITTO politico di navigazione mercantile austriaca. Trieste,
J. Papsch 1847.	15004
-----ENTWURF des ersten Buches eines òsterreichischen Seerechtes
enthaltend das òffentliche Seerecht. Progetto del primo libro di un codice marittimo austriaco contenente il diritto pubblico marittimo. Wien, K. k. Hof- und Staats-Aerarial Druckerei 1840.	23164
FRANCHI L.: Codice per la Marina Mercantile. Milano, U. Hoepli 1921.
447/229
GR1FFINI Mario: Saggio sull'ordinamento adriatico. Venezia, Istituto Fed. di Credito per il Risorg. delle Venezie 1926.
Iz »Quaderno mensile«, V, 9.	5679
KANDLER Pietro: Documenti per servire alla conoscenza delle condizioni legali del Municipio ed Emporio di Trieste. Trieste, Lloyd 1848.
12175
MOGAN Julije: Pomorski vozarinski ugovor. Rijeka, Dionička tiskara 1915.	Z 17/68
PICCOLI Giorgio: Elementi di diritto commerciale. Trieste, Schimpf.
1.	Proemio. Introduzione allo studio del diritto commerciale. Diritto commerciale universale, 1910;
2.	Diritto marittimo, 1913.	D 5/68
PIPIA Umberto: Trattato di diritto marittimo. Vol. 1. L’Organizzazione marittima. La nave. La gente del mare. Il credito navale. Milano, Soc. Ed. Libr. 1922.	20524
-----PRAVILNIK o pomorskoj arbitraži pri Trgovinski komori FNRJ.
Beograd. Trg. komora 1947.	Z 13/68
ROSSETTO Vittorio: Regolamento e liquidazione di avarie e sinistri marittimi. Milano, U. Hoepli	1903.	7086
ROSSETTO Vittorio: Regolamento e liquidazione di avarie e sinistri marittimi. Milano, U. Hoepli	1921.	9719
STULL1 Bernard: Iz historije pomorskog sudstva u starom Dubrovniku. Iz »Dubrovačko pomorstvo«, Dubrovnik 1952, str. 333—350.	9719
152	ŠPENDAL France: Uzance za blagovni promet. I. Splošne uzance, sodne
odločbe. II. Posebne uzance za trgovanje z žitom, z zelenjavo, s krompirjem, s fižolom, z rižem in neluščenim rižem. III. Luške uzance. Ljubljana, Gospodarski vestnik 1961.	19104
153	TARGA Carlo: Ponderazioni sopra contrattazioni marittime. Livorno,
P. Meucci b. 1.	5091
154	VERONA Ante: Pomorsko pravo. Zagreb, Nadbiskupska tiskara 1924.
20045
155	VIGANO Francesco in Nicolò FORAMITI: Biblioteca dei negozianti...
cui è unito il manuale del codice di commercio di terra e di mare. Trieste, C. Coen 1855.	D 4/68
156	----ZBIRKA PROPISA pomorskog prava. 1. Uredba o nadležnosti
za vodjenje postupaka o pomorskim prekršajima. Uredba o pomorskoj pilotaži. Split, Ministarstvo pomorstva FNRJ 1950.	4146
351.813 POMORSKA UPRAVA
157	BECHER Ernst: Die osterreichische Seevervvaltung. Tricst, Seebehòrde
1875.	15878
158	CANALE Cristoforo: Della milizia marittima. Roma, Libreria dello
stato 1929.	1174/3
159	----RACCOLTA delle leggi ed ordinanze concernenti il servizio della
sanità marittima nei littorali austriaco-illirico e dalmato, compilata ... dall’I. R. Governo marittimo	in Trieste. Trieste, Lloyd 1879.	16535
160	----REGOLAMENTO per l’amministrazione del Porto e del Litorale
della città di Fiume. Fiume, »La Vedetta d’Italia« 1920.	20294
161	----REGOLAMENTO per sicurezza delle navi mercantili e della vita
umana in mare. Roma, Ministero	delle	comunicazioni	1932.	16813
162	____REGOLAMENTO sulla segnalazione notturna ed in casi di nebbia
dei bastimenti austriaci a vapore ed a vela. Trieste, B. Binassi 1858.
16497
163	____SAMMLUNG der Gesetze und Verordnungen betreffend den See-
sanitàtsdienst in osterreichischen und dalmatischen Kiistengebiete... Triest, Seebehòrde 1879.	16535
164	____SAMMLUNG der Gesetze und Verordnungen betreffend den See-
und Hafendienst in der osterreichisch-ungarischen Momarchie. Triest, Lloyd 1883—1885. 3 zv.	14614
165	SYRSKI D.: Relazione tradotta all’I. R. Governo marittimo di Trieste
dal D. Syrski sulle masse glutinose osservate nei mesi di giugno e luglio 1872 nella parte settentrionale dell'Adriatico.	Trieste,	Herrmanstorfer
1872.	4335
355.461/.462 POMORSKA VOJNA TAKTIKA IN STRATEGIJA
166	BUBNOV Aleksandar D.: I štorij a pomorske ratne veštine. Dubrovnik,
»Jadran« 1930. 1. in 2. zv.	23148
167	BUBNOV Aleksandar D.: Strategija. Vodjenje rata na moru. Zemun,
Mornarički glasnik 1937.	16184
168
169
170
171
172
173
174
175
176
177
178
179
180
181
182
183
184
185
186
187
188
DI GIAMBERNARDINO Oscar: Seekriegkunst. Berlin, »Offene Worte« 1938.	19557
FIORAVANZO G.: La guerra sul mare e la guerra integrale. Vol. II. Operazioni. Torino, Tip. Schioppo 1931.	Z 3/68
KESELJEVIČ Djordje: Torpedna, minska i protivpodmornička aviacija. Split, Mornarički glasnik 1954.	5521
MAHAN Alfred Thaver: Pomorska strategija. Beograd, Vojno delo 1960.
3535/11
POLLEN Arthur Hungerford: La marina in battaglia. Bologna, Accademia navale 1923.	11394
PRIČA Srdjan: Potsetnik iz vojno-pomorske geografije. Split, Moma-rički glasnik 1953.	5521/3
PRIKRIL Boris: Ratni brodovi i njihova primjena. Zagreb, »Brodo-gradnja« 1952.	10754
RICHMOND Herbert: Pomorsko	ratovanje	današnjice.	Oxford, b. t.
1944.	9312/60
WIENS Herold J.: Pacific island bastions of the United States. Princeton, D. Van Nostrand 1962.	22215
ŽUŽUL Josip: Pomorski operativno-taktički desanti. Iskustva iz drugog svetskog rata i ratova posle njega.	Beograd,	Vojno	delo	1959.	14287
355.49	POMORSKE VOJNE
BAČIČ Vili: Povijest prvog svjetskog rata na Jadranu. I. Dio. Do pro-lječa 1916. Zagreb, Hrvatski izdav. bibl. zavod 1945.	19664/5
-----BITKA pri Visu. S privoljenjem pisatelja poslovenil A. G. »Naši
so se borili kot levi«. Ljubljana, Katoliška tiskarna 1905.	6805
BRAVETTA Ettore: Insidia sottomarina e come fu debellata. Milano, U. Hoepli 1919.	10664
BUSCH Fritz Otto: Die Deutsche Kriegsmarine im Kampf. Leipzig, Vier Tannen Verlag 1943.	23173
BUSCH Fritz Otto in Gerhard RAMLOW:	Deutsche	Seekriegsgeschichte.
Berlin, C. Bertelsmann Verlag b. 1.	21682
CAPORILLI Pietro: Sommergibili in Atlantico Roma, Edit. di propaganda 1942.	18830
CRESWELL John: Rat na moru 1939—1945. Beograd, Vojno delo 1954.
3101/13
CEJVAN Idris: Otok Vis u narodnooslobodilačkoj borbi. Stalna izložba. Koncepcija, priprema i ostvarenje. Beograd, Vojni muzej 1964.	23141
DIEDO Gerolamo: La dispersione della invincibile armata di Filippo IL illustrata dai documenti sincroni. Milano,	Daelli	e	Comp.	1863.	7971/7
DIEDO Gerolamo: La battaglia di Lepanto. Milano, Daelli e Comp. 1863.
7971
EISENHOWER Dwight: Od invazije do pobede. Beograd, Vojno delo 1951.	3101
189	FARRERE Claud in Paul CHAK: Pomorske bitke kod Koronela i Falk-
landa. Split, Jadranska straža 1930.	3548/8
190	FERENCA Ivo in Stjepan VEICARIČ: SOS na Jadranu. Zagreb, Stvarnost 1964.	22648
191	GELCICH Giuseppe: Navi perastine naufragate e prese dai corsari dal
1693 al 1755. Iz »Rassegna Dalmata«, maj 1901.	21136
192	GIGANTE Silvino: Venezia e gli Uscocchi. Fiume, Società di studi
fiumani 1931	20715
193	GINOCCHIETTI Angelo: La guerra sul mare. Roma, Libr. del Littorio
1930.	8582
194	GIZDIČ Drago: Dalmacija 1941. Priloži Narodno-oslobodilačke borbe.
Zagreb, »27. srpan j« 1957.	5940
195	GIZDIČ Drago: Dalmacija 1942. Priloži historiji narodnooslobodilačke
borbe. Zagreb, Glavni odbor	Saveza	boraca Hrvatske 1959.	20396
196	GIZDIČ Drago: Dalmacija 1944—1945. Zagreb, Epoha 1964.
197	HERSING Otto: U 21 rettet die Dardanellen. Leipzig, v. Hase und
Koehler Veri. 1932.	23200
198	JURIČ Frane: Osmorica sa drvenog razarača. Zagreb, NIP 1960.	20433
199	KOŠUTIČ Ivo: Plava grobnica. Herojski podvizi naših pomoraca u dragoni svjetskom ratu. Zagreb,	NIP	1959.	17865
200	----KROZ VJEKOVNE borbe za naše more. Split, JRM 1952.
3159
201	LUCKNER Felix: Il pirata della guerra mondiale. Firenze, A Salani.
8735
202	MAGAZINOVIČ Oskar: »Velebit« u plamenu. Rijeka, O. Keršovani 1957.
19843
203	MAN PRONI Camillo: Guerra italo-turca (1911—1912). Cronistoria delle operazioni navali. Roma, Ufficio del Capo dello Stato Maggiore 1926.
Z 4/68
204	MINUCI Minucio: Historia degli Uscocchi. Venetia, R. Mejetta 1676.
8370
205	MINUCI Minucio: Storia degli Uscocchi. Fiume, E. Mohovich 1871.
6922
206	MONASTEREV N.: La marina russa durante la guerra mondiale 1914
al 1917. Firenze, Vallecchi 1934.	19109
207	MORDAL Jacques: 25 stoljeda u borbi na mora. Zagreb, Stvarnost 1967.
23167
208	MOR1SON Samuel E.: Pomorske bitke za Gvadalkanal. Beograd, Vojno
delo 1952.	5042
209	____MORJE gneva in svobode. Zbornik partizanske borbe na Ja-
dranskem morju. Zbral in uredil Ciro Culic. Ljubljana, Borec 1961.
19362
210	NOVAK Grga: Jadransko more u sukobima i borbama kroz stolječa.
Beograd, Vojno delo 1962	3386/41
211	----I nostri SOMMERGIBILI durante la guerra 1915—18. Roma,
Ufficio storico del Ministero	della Marina 1933.	12288
212	-----OSLOBODILACKI POHOD na Trst Četvrte Jugoslavenske armije.
Beograd, Ministarstvo narodne odbrane 1952.	3386/1
213	OSTRIČ Zvonko in Stjepan VEKARIČ: Agonija na dnu mora. Beograd,
1958.	19200/7
214	OSTRIČ Zvonko in Stjepan VEKARIČ: Agonija na dnu morja. Ljubljana, MK 1962.	17862
214a POTOČNIK Franc: Žice, morje in gozdovi. Ljubljana, Slov. knjiž. zavod 1951.	2036/68
215	PRIKRIL Boris: Borba za Sredozemlje. Beograd, Tehnička knjiga 1956.
14208
216	PRIKRIL Boris: Borba za Sredozemlje, Ljubljana, DZS 1959.	17150
217	PRIKRIL Boris: L’inferno del Pacifico. Battaglie navali nel Pacifico
1941—1945. Rijeka, Edit 1958.	15617
218	PRIKRIL Boris: Nevidni sovražnik na Atlantiku. Ljubljana, DZS 1961.
19202
219	PRIKRIL Boris: Pakao na Pacifiku. Pomorske bitke na Pacifiku 1941
do 1945. Beograd, Tehnička knjiga 1956.	14207
220	PRIKRIL Boris: Pekel na Pacifiku. Bitke na Tihem morju 1941 do 1945.
Ljubljana, DRZS 1958.	15781
221	PRIKRIL Boris: Ratne flote i pomorske bitke. Beograd, Tehnička
knjiga 1952.	1635
222	PRVULOVIČ Slavoljub: Gusari drugog svetskog rata. Beograd, »Rad«
1959.	17863
223	RADOSEVIČ Todor: Ofanziva za oslobodjenje Dalmacije. Beograd, Voj-
noistorijski institut 1965.	23156
224	RAJKOVIČ Miro: Borba za Sredozemlje. Zagreb, Stvarnost 1966. 23207
225	RAYNER D. A.: Sovražnik v globinah. Ljubljana, MK 1963.	19200/17
226	SALIMEI A.: Gli italiani e Lepanto 7 ottobre 1571. Roma, Lega navale
italiana 1931.	10428
227	SCARABELLO Giovanni: Il martirio di Venezia durante la grande guer-
ra e l'opera di difesa della Marina italiana. Venezia, Gazzettino il-lustr. 1933.	12080
228	SOKOL Hans Hugo: Osterreich-Ungarns Seekrieg 1914—1918. Ziirich,
Amalthea Verlag 1933.	23131
229	-----SPOMENICA junačkih djela c. i kr. ratne mornarice. Pula,
Mitteilungen aus dem Gebiete des Seewesens 1908.	50295
230	STANOJEVIČ Gligor: Dalmacija u doba Morejskog rata 1684—1699.
Beograd. Vojno delo 1962.	3386/42
231	TENENTI Alberto: Venezia e i corsari 1580—1615. Bari, Laterza 1961.
3673/564
232	TOMŠIČ Janez: Oslobodjenje naših ostrva aprila 1945 godine. Beograd,
Vojno delo 1949.	3879/3
233	TRAPP Georg von: Bis zum letzten Flaggenschuss. Erinnerungen eines osterreichischen U-Boots Kommandant. Salzburg, A. Pustet 1935.
19526
234
235
236
237
238
239
240
241
242
243
244
245
246
247
248
249
250
251
252
253
28
VASILJEVIČ Jovan: Dejstva na Jadranu u narodnooslobodilačkom ratu. Beograd, Vojnoizdavački zavod JNA 1957.	3386
VASILJEVIČ Jovan: Obračun na Jadranu. Zagreb, Lykos 1962.
20998/10
VASILJEVIČ Jovan: Pomorski rat na Sredozemnom moni 1939—1945. Split, Mornarički glasnik 1953.	5521
WILSON Henry W.: Les flottes de guerre au combat. Paris, Payot 1928—1929. 2 zv.	20098
WOODWARD David: Bojni brod »Tirpitz«. Zagreb, Poduzeče za izda-vanje, prodaju i distribuciju knjiga 1957.	19496
-----ZBORNIK dokumenata i podataka o narodnooslobodilačkom ratu
jugoslavenskih naroda. Dejstva na Jadranu. Julij 1942—januar 1944 god. Beograd, Vojnoizdavački zavod »Vojno delo« 1960. Tom VIII, knj. 1.	2306
359 VOJNE MORNARICE
ARWAY Friedrich von: Handbuch des Seemannswesen. Mit besond. Beriicks. fiir die k. u. k. Kriegsmarine. Wien, W. Braunmiiller 1918.
19553
BANFI MALAGUZZI Daria: Marina d'Italia. Milano, Treves	1929.	16670
BERITIČ Luksa: Dubrovačka artilerija. Beograd, Vojni muzej JNA
1960.	19336
BERITIČ Luksa: Utvrdjenja grada Dubrovnika. Zagreb, JAZU 1955.
10583
BONAM1CO Domenico: La difesa marittima dellTtalia. Roma, Berbera 1881.	14422
BONETTI Enrico: Servizio e doveri dell’ufficiale macchinista. Livorno, R. Accademia Navale 1919. (cikl.)	12010
BRÉCHINGNAC Vincent: Les flottes de combat 1936. Paris, Balincourt 1936.	18714
CECI Udalrico: Le bandiere di combattimento delle	nostre navi da
guerra. Roma, Ufficio storico della R. Marina 1936.	11839
COBOL Nicolò: Comitato per l'emigrazione e l’arruolamento di marinai delle coste orientali adriatiche a Milano 1860—1861. Trento, A. Scotoni 1927. Iz »Atti del XIV. congresso della Società Nazionale per la storia del Risorgimento italiano«.	4880
CRISCULO C.: Esercizio e manutenzione degli apparati motori per gli allievi macchinisti della 5a classe. Livorno, R. Accademia Navale 1918.
12011
DEGLI UBERTI Ubaldo: La marina da guerra. Firenze, A. Salani 1941.
17996
-----ENTRO IN ACCADEMIA. Roma, Ministero della Marina 1942.
11898
EVERS H.: Ratna brodogradnja. Zagreb, Brodarski naučni institut 1951.
19601
-----EV1DENZ-VORSCHRIFT fiir das K. K. Heer in die k. k. Kriegsmarine. I. Theil: Personen des Mannschaftsstandes. Wien, Hof- und Staatsdruckerei 1887. 1. zv.	Z 71/67
254
255
256
257
258
259
260
261
262
263
264
265
266
267
268
269
270
271
272
273
274
FIORAVANZO Giuseppe: Svetska pomorska uporišta. Zemun, Morna-rički glasnik 1938.	19968
-----FUCILE e moschetto mod. 1891. Istruzioni militari per la Regia
Marina. Roma, L. Salomone 1916.	9588
GINOCCHIETTI Angelo: Nozioni di arte militare marittima. Roma, Tipografia del Senato 1928.	11577
GRUBER Friedrich: Abschnitte der technischcn Mechanik. Ein Lchrbe-helf der k. u. k. Marineakademie. Fiume, Caravanich e Comp. 1907.
19594
HOWARD Joseph L.: Our modera navy. Toronto, D. Van Nostrand comp. 1961.	11829
IACHINO Angelo: Tramonto di una grande marina. Verona, A. Mondadori 1961.	19728
KLEN Danilo: Galije i galijoti iz Istre i otoka nckadašnje sjeverne Dalmacije za mletačku armadu. Zagreb, JAZU. Iz »Rad«, 318/1959, str. 199—285.	20574
KOUDELKA Alfred von: Unsere Kriegsflotte 1556—1908. Laibach, Klein-mayr und Bamberg 1908.	R 70/67
—	— KRF, MALTA, BIZERTA. Vodič na putovanju Kr. Mornarice po
Sredozemnom mora. Split, Leonova tiskara 1929.	50424
KRON R.: The little Seaman. A concise account of naval organisation and Service, vvith special reference to thè British Royal Navy, supplying thè means of acqui ring an adequate command of thè current English sea terms. Bielefeld itd., Velhagen 1909.	50264
LA BOLINA Jack: Al servizio del mare italiano. Torino, G. B. Paravia e Comp. 1928.	19692
LENGNICK Artur: Handbuch der Militiirstilistik fiir den Gebrauch in der k. u. k. Kriegsmarine. Wien, Reichskriegsministerium 1906.
19702
LENGNICK Artur: Entwicklungsgeschichte unserer Kriegsmarine. Wien, Osterr. Flottenverein 1915.	Z 72/67
MANFRONI Camillo: I nostri alleati navali. Ricordi della guerra adriatica 1915—1918. Milano, Mondadori 1927.	16990
MANFRONI Camillo: Storia della marina italiana durante la guerra mondiale 1914—1918. Bologna, N. Zanichelli 1925.	16080
—	— MANUALE del cannoniere. Istruzioni militari per la Regia marina. Roma, Provv. dello stato.	11389
-----MANUALI per l’istruzione premarinara. Categoria torpedinieri.
Vol. IX. Roma, Ministero della Marina 1938.	19688/16
—	— MANUALI per l'istruzione premarinara. Categoria cannonieri.
Vol. III. Roma, Ministero della Marina 1938	19688/3
-----LA MARINA militare nel suo primo secolo di vita. 1861—1961.
Roma, Ufficio della Marina militare 1961.	11698
MENINI Giulio: Storia della nostra Marina militare, narrata alla gioventù d’Italia. Venezia, »La Nuova Italia« 1928.	19661
MOLLI Giorgio: La marina antica e moderna. Genova, A. Donath 1906.
11215
275	----LA NOSTRA MARINA militare 1922-1—1932-X. Novara, Istituto
Geografico De Agostini 1932.	19669
276	----DIE OESTERREICHISCHE MARINE. Von einem oesterreichi-
schen Seemanne. Wien, L. C. Zamarski und C. Dittmarsch b. 1.	15133
277	----OSNOVI pomorstva i ratne mornarice. Split, Komanda JRM 1951.
5545
278	----PAGINE COMMEMORATIVE della I. e R. Marina di guerra.
Pola, Mitteilungen aus dem Gebicte des Seewesens 1909. (Delo prevedli iz nemščine: Luigi Riboli, Ivan Koršič, Leonidas Fichi in Levisoni.)
9851
279	PETROVIČ Slobodan in Nikola SAFONOV: Brodska artilerija. Osnovi
taktičke upotrebe. Split, Mornarički glasnik 1953.	5521
280	----PREGLED savremenog mornaričkog naoružanja. Torpedno, pro-
tivpodmorničko, protivvazdušno, raketno i vodjeno oružje. Beograd, Mornarički glasnik 1967.	23100
281	-----REGOLAMENTO di disciplina per i corpi militari della Regia
marina. Roma, Ministero della Marina 1935.	Z 6/68
282	----REVOLUCIONARNI pokret jugoslavenskih mornara u Šibeniku
god. 1917—1918. Split, Narodna tiskara	1919.	3178
283	ROSSI Corrado: Gli arditi del mare. Milano, Aurora 1934.	347
284	SILVA Pietro: Lezioni di storia navale, b. k. t. 1.	12423
285	STULLI Bernard: Ustanak mornara u Boki Kotorski L—3. 1918. Split,
Mornarički glasnik 1959.	3358
286	SUE Eugène: Storia della marina militare di tutti i popoli dall’antichità
sino ai nostri giorni. Livorno, Bertani-Antonelli e Comp. 1841.	16926
287	WEYER B.: Taschenbuch der Kriegsflotten. Miinchen, J. F. Lehmanns
Verlag 1929.	N 112/63
288	WUNDERLICH Werner: Marine wider den Frieden. Berlin, Deutscher
Militarverlag 1961.	21594/1
368.23 POMORSKO ZAVAROVANJE
289	ARA Angelo: Dell’abbandono e dell’avaria particolare nell'assicurazione marittima su merci. Trieste, Morterra & Co. 1907.	18987
290	BALDASSERONI Ascanio: Delle assicurazioni marittime. Firenze, Stamperia Bonducciana 1801. 5 zv.	10215
291	BASILIO Francesco: Le assicurazioni marittime a Trieste ed il centro
di riunione degli assicuratori. Trieste, Lloyd 1911.	11161
291	a BIGHAM John C.: Lees’ laws of British shipping and of marine
assurance. London, George Philip & Son 1880.	19558
292	-----LLOYD’S register of shipping.
Za leto 1834: Rules & Regulations;
Za leto 1959/60: L Register of ships
2.	Appendix
3.	Shipowners	11990
293
294
295
296
297
298
299
300
301
302
303
304
305
306
307
308
309
310
311
MAKSIMOVIČ Milorad V.: Ugovor o pomorskom osiguranju. Beograd, Državni osiguravajuci	zavod	1957.	14240
PIANI E.: Assicurazioni marittime. Analisi e commento di clausole italiane e inglesi. Trieste, Anonima	Libraria Italiana 1929.	19991
PREMRL Ivan: Pomorsko zavarovanje. Editto politico di navigazione mercantile, b. k. t. z. 1.	NB-LK, Koper
SAVIN Spiro: Pomorski priievozi, havariie i osiguranje. Zagreb, Skol-ska knjiga 1958.	16648
TAMBAČA Ladislav: Pomorsko osiguranje. Ljubljana, Ekonomska fakulteta Univerze 1962.	11539
387 POMORSKA PLOVBA (ekonomsko gledišče)
AGAPITO Girolamo: Compiuta e distesa descrizione della fedelissima città di Trieste. Vienna, P. Schubart 1824.	7885
ALBERTI Mario: Trieste e la sua fisionomia economica. Roma, Associazione fra le società italiane per Azioni 1915.
Iz »Rivista delle Società Commerciali«, 1915.	10489
BABICH Rocco: La concorrenza tra Trieste e Fiume nell'anteguerra. Venezia, Istituto Federale di Credito per il Risorgimento delle Venezie 1923.
Iz »Quaderno mensile«, II, 12.	5679
BENCO Silvio: Un secolo di vita del Lloyd Triestino 1836—1936. Trieste, Lloyd 1936.	11013
BERCÈ Lojze: Budučnost Trsta u svjetlu njegove prošlosti. Tragedija jedne luke i jednog naroda pod Italijom. Beograd, M. Grad 1946.
4816
BIENSTOCK G.: La lotta per il Pacifico. Milano, Bompiani Edit. 1939.
23102
BOHINEC Valter, Silvo KRANJEC in Karel DOBIDA: Naše morje. Celje, Družba sv. Mohorja 1933.	2604
BONAMICO Domenico: Il problema marittimo dell’Italia. Roma, Il potere marittimo 1937.	19691
BUCHELEN Karl: Congiunzioni ferroviarie di Trieste coll’interno. Conferenza tenuta a Trieste addì 30 Maggio 1896. Trieste, La Deputazione di Borsa 1896.	9039
CESARI Giulio: Il porto	di Trieste, t. Mutilati 1933.	18126
CHAMBERLAIN Samuel: Mystic Seaport. New York, H. House 1961.
19501
CHARLESWORTH M. P.: Le vie commerciali dell’impero romano. Milano, Bompiani 1940.	14431/64
CHIARUTTINI Arturo: La funzione economica del Porto di Trieste. Venezia, Istituto fed. di Credito per il Risorgimento delle Venezie 1923. Iz »Quaderno mensile«, II, 2.	5679
— — DAMPFSCHIFFAHRT — Gesellschaft des oesterreichischen Lloyd in Triest. Dalmato-Albanisch-Italienischer Verkehr. Triest, Verlag der Gesellschaft 1903.	9620
312
313
314
315
316
317
318
319
320
321
322
323
324
325
326
327
328
329
330
331
332
32
DI BEVILACQUA Matteo: Descrizione della fedelissima imperiale città e portofranco di Trieste. Venezia, Andreola 1820.	9905
DI DEMETRIO Giov. Antonio: Studi comparativi sul Lloyd Austro-Ungarico. Trieste, Lloyd 1886.	19725
DI GIAMBERNARDINO Oscar: Politica marittima. Bologna, L. Cappelli 1932.	19792
DOBRINČIČ Martin: Razvitak glavnijili luka u NR Hrvatskoj. Zagreb, Jadranski institut 1959.	14144/3
EBNER N. von: Maria Theresia und Handelsmarine. Triest, Lloyd 1888.
16667
-----L’ECONOMIA mondiale ed i traffici triestini nel 1911. Trieste,
Museo commerciale 1912.	11587
ERCEG Ivan: Stanje pomorstva grada Rijekc u vrijeme reinkorporacije (1776/77).
Iz »Zbornik Hist. instituta«, III/1960, str. 373—418.	20712
ERCEG Ivan: Neki ekonomski momenti iz života Trsta, Senja i Karlo-baga. Iz »Ljetopis«, 70/1965, str. 283—298.	D 37/68
ERRERÀ Alberto: Trieste commerciale e marittima nel 1874. Roma, Cotta e comp. 1874.	4684
-----ESPOSIZIONE marittima internazionale in Havre dal 1. Giugno
al 31. Ottobre 1868. Programma e regolamento tradotto dal francese in seguito al Dispaccio 21. Dicembre 1867 n. 21499 dell’Eccelso i. r. Ministero del Commercio. Trieste, Herrmanstorfer 1868.	15123
FABIETTI Ettore: Piccola storia della navigazione a vapore. Milano, Garzanti 1943.	215/1
FIJO Oliver: Parobrodarstvo Dalmacije 1878—1918. Zadar, JAZU 1962.
21054/2
FIJO Oliver: Pomorci otoka Hvara 1871—1964. Split, Pomorski muzej 1964.	22753/1
FIJO Oliver: Poslovanje brodarskog poduzeča »Jadranska slobodna plo-vidba« iz Splita od 1947 do 1966. godine. Zagreb, Društvo za proučavanje i unapredjenje pomorstva Jugoslavije u Zadru« 1967.
FIJO Oliver: šlrajk pomoraca obalne paroplovbe 1923. godine. Iz »Mo-gučnost«, 1959, 4, 1—12.	19703
FRANETOVIČ Dinko-Bure: Historija pomorstva i ribarstva Črne gore do 1918. godine. Titograd, Institut NR Črne gore 1960.	23145
FRANK Walter: Der Panama-Skandal. Hamburg, Hanseatische Ver-laganstalt 1938.	50348
FRIES Gualtiero: Sulla navigazione marittima ed il commercio di Venezia con l'India. Venezia, C. Ferrari 1907.	16598
GAETA Giuliano: Trieste ed il colonialismo italiano. Trieste, Delfino 1943.	1686
GELCICH Giuseppe: I conti di Tuhclj. Contributo alla storia della Marina Dalmata ne’ sui rapporti colla Spagna. Ragusa, Scuola nautica 1889.	16091
GEROCAMI Giovanni: Navi e servizi del Lloyd triestino 1836—1949. Trieste, Stab. tip. Nazionale 1949.	11671
333	GEROLAMI Giovanni: Trieste e il mare ieri, oggi, domani. Trieste, E. Borsatti 1955.	19641
334	GESTRIN Ferdo: Pregled pomorstva v Slovenskem Primorju.
Iz »Pomorski zbornik 1942—1962« (jubil.), str. 1489—1515.	70661
335	GESTRIN Ferdo: Trgovina slovenskega zaledja s primorskimi mesti
od 13. do konca 16. stoletja. Ljubljana, SAZU 1965.	23018
336	GOLDBERG Joseph P.: The Maritime story. Cambridge, Harvard University 1958.	20526
337	HALIMANN Hans: La Spagna e la rivalità anglofrancese nel Mediterra-
neo 1898—1907. Milano, Istituto per gli studi di politica internazionale 1942.	3065/3
338	HEYD Wilhelm von: Histoire du Commerce du Levant au moyen-age.
Amsterdam, A. M. Hakkert 1959, 2 zv.	17474
339	JELINOVIČ Zvonimir: Borba za jadranske pruge i njeni ekonomski ci-
ljevi. Zagreb, JAZU 1957.	3532
340	JOHNSON Paul: La guerra di Suez. Milano, Feltrinelli 1957.	19034
341	KANDLER Pietro: Memorie di un viaggio pittorico nel Littorale austriaco. Ilustracije: A. Selb in Tischbein. Trieste, Lenassi et Co. 1842.
(1 zemljevid s prikazom obalne plovbe!).	R N 493/62
342	KLEMM Heinz: Kleines Buch von grossen Hafen. Rostock, Veb Hin-
stoff Verlag 1960.	22092
343	KLEN Danilo: Privredno stanje Rijeke u doba Ilirije. Prema suvreme-nim izvještajima Trgovinske komore.
Iz »Gradja za gospodarsko povijest	Hrvatske«, 8/1959.	3532/8
344	KOJIČ Branko: Austrija i morske luke.
Iz »Anali Jadr. instituta«, III/1961, str. 169—218.	D 8/68
345	KOJIČ Branko: Rijeka i podjela Austro-ugarskc trgovačke mornarice.
Iz »Jadranski zbornik«, III/1958.	D 27/65
346	LITTROW Enrico de: Fiume considerata dal Iato marittimo. Fiume,
Mohovich 1870.	Z 15/68
347	-----LLOYD TRIESTINO 1833—1927. Trieste, Lloyd 1927.	8942
348	LUETIČ Josip: Brodovlje Dubrovačke republike XVII stolječa. Dubrovnik, Pomorski muzej 1959.	21055/3
349	LUGNANI Giuseppe: Della connessione che hanno fra loro le scienze
ed il commercio. Discorso pronunziato nella solenne apertura della Scuola di commercio, di nautica e di architettura in Trieste il dì 4 novembre 1817. Trieste 1817.	8519
350	-----LUKA KOPER. Prospekt. Koper, t. Ljudska pravica 1963.
50310
351	-----LUKA KOPER. Koper, Primorski tisk 1967 (slov.).
352	-----LUKA KOPER. Koper, Primorski tisk 1967 (hrv.).	D 2/68
353	LUZZATTO Gino: Il Portofranco di Trieste e la politica mercantilistica austriaca nel '700.
Iz »Annali triestini«, XXII/1952.	19305
354	MAŠTROVIČ Vjekoslav: Pomorstvo Zadra u XIX stoljecu (od 1797 do 1920. god.).
Iz »Pomorski zbornik 1942—1962« (jubil.), str. 1615—1636.	70220
355
356
357
358
359
360
361
362
363
364
365
366
367
368
369
370
371
372
373
374
34
MATKOVIČ Drago: Die Seeschiffahrt und	Seeschiffahrtpolitik Jugosla-
wiens, Koln, Dissertationsdruckerei, Orthen	1940.	20010
MEGALENSE Carippo (= Carpaccio Antonio): Saggio sopra il commercio in generale con un prospetto storico dell’ingrandimento della città di Trieste. Trieste, G. Weis 1805.	17412
MIHOVILOVIČ Ive: Trieste et son pori. Sušak, Institut Adriatique 1945.
19781
MIRKOVIČ Mijo: Puna je Pula. Zagreb, Izdavački zavod Jug. akad. 1960.	19515
MONTI Antonio: Il Canale di Suez e le rivendicazioni italiane. Roma, Società Edit. del Libro Italiano 1940.	23204
-----MOVIMENTO di navigazione in porti erariali austriaci e speciale
in Trieste negli anni amministrativi 1848—1849. Trieste, Weis	1850.	16422
-----MOVIMENTO della navigazione e commercio in Trieste nell’anno
solare 1858. Trieste, Weis 1859.	19681
-----NAVIGAZIONE austriaca nell’estero 1843—1845. Trieste, Weis
1847.	19009
-----NAVIGAZIONE in porti austriaci e navigazione austriaca all’estero durante l'anno amministrativo 1850 e novembre e dicembre 1850 e cioè: nei 14 mesi dal primo novembre 1849 a tutto dicembre 1850. Trieste, Weis 1850.	16992
-----NAVIGAZIONE nei porti comunali del Litorale austriaco 1845—
1849. Trieste, Weis 1850.	17436
-----NEL PRIMO CENTENARIO della Riunione adriatica di sicurtà
(1838—1938). Trieste, Istituto geografico	Agostini,	Novara	1939.	12450
NICOLICH Matteo: Storia documentata dei Lussini. Rovigno, A. Coana 1871.	16204
NOBILE Carlo: Franchigie storiche e portofranco di Trieste. Trieste, Weis 1866.	15436
-----THE PANAMA CANAL. San Francisco. Neal Publishing Comp.
1916.
2. zv.	2263
PARALL Jaro: La Marinarezza Bocchese e la Festa di San Trifone con un'appendice »La vita ed il Martirio	di San	Trifone«. Cattaro,	Carlo
Winiker, Brno 1899.	18143
PERILLI Mederico: Il Porto Corsini di Ravenna nel passato, nel presente e nell’avvenire. Roma, Assoc. italiana per gli studi sui materiali da costruzione 1910.	11287
-----PERSPEKTIVNE mogučnosti razvoja naših morskih luka za razdobij e ... Zagreb, Jadranski institut JAZU.
1. 1964—1970.	70294
la. 1964—1970
PESCIO Amedeo: Domina maris Genova, Lega Nazionale Italiana 1934.
19716
PIETSCHMANN Riccardo: Storia	dei Fenici.	Milano,	Società	Edit.
Libr. 1899.	2269
----POLA. Scine Vergangenheit, Gegenwart und Zukunft. Wien, C.
Gerold’s Sohn 1886.	10343
375
376
377
378
379
380
381
382
383
384
385
386
387
388
389
390
391
392
393
394
POPARIČ Bare: O pomorskoj sili Hrvata. Zagreb, MH 1899.
Z 1068
POPARIČ Bare: Pregled povijesti pomorstva. Zagreb, Matica Hrvatska 1932—1933. 2 zv.	18349
-----POROČILO Sveta za pomorstvo OLO Koper. Koper, OLO 1956.
(cikl.)	10763
-----PORT of Koper. Koper, Primorski tisk 1967.	D 3/68
-----I PORTI dalmati: Spalato, Metkovič, Gravosa—Ragusa, Castel-
nuovo di Cattare. b. k., Comando della 3. Armata 1918.	14931
-----IL PORTO franco di Trieste. Memoria ossequosamente dedicata
all’eccelso Consiglio dellTmpero dalla Camera triestina di commercio ed industria.	15435
-----PROMETNE ZVEZE med slovensko obalo in njenim zaledjem.
Ekonomska utemeljitev nujnosti graditve železniškega odcepa na slovensko obalno območje (31,040 km). Koper, Gospodarska zbornica okraja Koper 1963.	20745/1
-----PROSPETTI riassuntivi del Movimento del Commercio, della Navigazione e Ferrovia del Porto di Genova per l’anno 1909 in confronto degli anni precedenti fino al 1872, dettagliati successivamente dall’anno 1897 al 1903 in confronto del movimento degli altri porti italiani ed esteri. Genova, Municipio,	t.	Bacigalupi	1910.	12359
-----PROSPETTO commerciale del Porto franco di Trieste nel 1842, ripartito in Tabella L: Navigli entrati e sortiti, loro tonnellaggio e valore della merce; Tabella IL: Merci importate ed esportate; Tabella III.: Prezzi minimi — massimi delle principali merci. Trieste, G. Maldini b. 1.
10517
RASCOVICH Marco: Origine, progresso e decadenza del moderno commercio di Trieste e modo di rilevarlo. Trieste, Herrmanstorfer 1865.
15022
REVOLTELLA P.: La compartecipazione dell’Austria al commercio mondiale. Considerazioni	e	proposte.	Trieste, Lloyd 1864.	16499
RIGHI Livio Ragusin: I problemi ferroviari di Trieste nel momento attuale. Trieste, F. Zigiotti 1954.	14391
RIHA František: Sull'importanza del porto di Trieste per l’Austria. Trieste, Lloyd Austriaco 1874.	18191
ROSSETTI Domenico: Meditazione storico-analitica sulle franchigie della città e portofranco di Trieste dall’anno 949 fino all’anno 1814. Venezia, Picotti.	4842
RUBIČ Ivo: Jadranska straža kroz deset god ina (1922—1932). Beograd, Graf. zavod »Planeta« 1932.	N 142/64
SABALICH Giuseppe: La Dalmazia nei commerci della Serenissima. Zara, Vitaliani 1907.	10381
SAMARDŽIč Radovan : Veliki vek Dubrovnika. Beograd, Prosveta 1962.
16020/1/4
SARPI Francesco Paolo: Dominio del Mar Adriatico della serenissima Repubblica Venezia. Venezia, R. Memetti 1685. 2 zv.	8370
-----SATURNIA — VULCANIA. Cosulich Line Trieste. Milano—Roma,
Bestetti e Tummenelli b. 1.	10552
-----SERVIZIO adriatico del Lloyd austriaco a Trieste. Trieste, Lloyd
1907.	8305
395	SIRIŠČEVIČ Slavko: Naše pomorske luke. Beograd, Privredni pregled
1927.	14777
396	----SOCIETÀ di Navigazione a vapore »Istria—Trieste«. Bilanci. Pi-
roscafi sociali: Risano, Quieto, Arsa, Adriana. Trieste, Levi.
Za leta: 1887, 1900,	1905,	1906	in	1908.	17443
5693
397	SOKOL Anthony: Seapower in thè nuclear age. Washington, Public
Affairs Press 1961.	20299
398	----SPLOŠNA PLOVBA Piran. Eksportprojekt za Splošno plovbo 1961.
19356
399	STACKPOLE Edouard A.: Small Craft at Mystic Seaport. Mystic, The
Marine Historical Association	1959.	11818
400	----STATISTICA della navigazione e del movimento commerciale per
i principali porti dellTstria. Pola, Consiglio provinciale dell'economia
1928.	12341
401	----STATISTICA della navigazione e del movimento commerciale per
i principali porti dellTstria negli anni 1927—1928—1929. Pola, Consiglio provinciale dell'economia 1930.	12219
402	STEFANI Giuseppe in Bruno ASTORI: 11	Lloyd Triestino.	Contributo
alla storia della Navigazione Marittima. Trieste, t. A. Mondadori — Verona 1938.	11696
403	STRAFFORELLO Gustavo: Il commercio e	i suoi mezzi.	Torino, Unione
tip. 1890—1891.
1.	Storia del commercio. Navigazione, 1890;
2.	Poste, ferrovie, telegrafi ecc, 1891.	10213
404	----SUECKI KANAL. San i java tehnike. Beograd, Tehnička knjiga
1952.	2093/18
405	ŠOBER Milenko: Morje in pomorstvo. Kratek, splošen	oris.	Ljubljana,
MK 1964.	9849/15
406	TADIČ Sveto: Svim morima sveta. Beograd, »Sedma sila« 1964.
19491/90
407	THAYER Alexander: L’avvenire commerciale di Trieste.	Rapporto
a. s. e. il sign. John Jay ministro plenipotenziario degli Stati Uniti d’America in Venezia. Trieste, Peternelli e Morterra 1872.	5862
408	----TRAFFICI marittimi dell’Adriatico nel 1960. Trieste, Comunità
dei porti adriatici. Commissione di studio e di documentazione 1962.
20323/3
409	VALENTINI Carlo: La navigazione interna in Italia e all’estero. Bologna, Zanichelli 1911.	9887
410	VECCHI A. V.: L’Italia marinara e il lido della patria. Bergamo, Istituto ecc. d'arti grafiche 1901.	9776
411	VILLA M.: Il porto di Trieste nel recente passato e nell'avvenire. Trieste, L. Smolars & Nipote 1945.	8407
412	VUKOV Joško: Današnji razvoj jugoslovanskih luka. Rijeka, Pomorstvo
1967.	23059
413	VUKOVIČ Anton: Zur Frage des osterreichischen Exportes nach dem
Orient und der Hebung und Stàrkung unserer Handels und Kriegsma-rine. Wien, Vukovič 1900.	15906
414	----YOUGOSLAV PORTS GUIDE. Zagreb, Epoha 1966.	23106
415
416
417
418
419
420
421
422
423
424
425
426
427
428
429
430
387:37 POMORSKE ŠOLE
■----ACCADEMIA di Commercio e Nautica. Prospetto degli studi
dell’I.R. Accademia di Commercio e Nautica in Trieste. I. Herrman-storfer.
Za šol. leta: 1855/56, 1871/72, 1872/73, 1876, 1880/81, 1881/82, 1883/84, 1884/85, 1887/88, 1889/90, 1890/91, 1893/94, 1894/95, 1897/98, 1898/99, 1899/00, 1901/02.
Sezione nautica za šol. leta: 1905/06, 1914/15, 1917/18.	20512
(Izvestja za 1881/82 imajo podroben popis knjig bogate knjižnice navt. Akademije).
-----ACCADEMIA di Commercio e Nautica. La Sezione Nautica del-
17. R. Accademia di Commercio e di Nautica di Trieste nel Centoncin-quantesimo anniversario della sua istituzione. Trieste, Lloyd 1904.
20531
-----ANNALI del R. Istituto Superiore Navale. Napoli. Fase. 1—1932.
20366
-----CENNI per la storia degli studi nautici in Dalmazia. Spalato.
T. Sociale spalatina 1902.	16069
FAROLFI Vincenzo:	Cenno storico-critico e progetto di riforma
delle nostre istituzioni nautiche. Trieste, Lloyd 1875.	16585
FIJO Oliver: Priloži poznavanju pomorskog školstva na našoj obali u XIX. stolječu. Zagreb, Jadranski institut 1957.	16139/1
-----INDUSTRIJSKA ŠKOLA... Izvještaj za školsku godinu 1957/58.
Split, Industr. škola Brodogradilišta 1958.	19499
-----MARINE-UNTERREALSCHULE ... Jahresbericht k. u. k. Marine-
Unterrealschule in Pola. Pola, Marine-Unterrealschule.
Za šolski leti: 1901/02, 1903/04.	16630
-----NAUTIČKA ŠKOLA... Izvještaj kr. Nautičke škole sa školskom
ladjom »Vila Velebita« u Bakru za god. 1916. Zagreb, Kr. zem. tiskara.
16175
-----NAUTIČKA ŠKOLA ... Izvještaj kr. Nautičke škole u Bakru. Zagreb, Kr. zem. tiskara.
Za šolsko leto 1909/10.	20910
-----NEL CINQUANTESIMO anniversario dell'istituzione della I. R.
Scuola nautica di Lussinpiccolo. Lussinpiccolo, Scuola nautica 1905.
18403
-----POMORSKA ŠOLA... 20 let Pomorske šole Piran (1947—1967).
Portorož, Pom. šola 1967.	23020
-----LA PROPAGANDA marinara nella scuola e il suo valore politico.
Roma, Stab. tip. del Genio civile 1934.	19932
-----REGOLAMENTO organico dell’I. R. Accademia di Commercio e
di Nautica. Trieste, Papsch 1844.	16352
—■ — LA SCUOLA di mozzi dell’I. R. Marina di guerra. Le condizioni per l’ammissione e l’avvenire dei mozzi nella carriera marittima. Vienna, Stamperia di Corte e di Stato 1884.	8621
-----SCUOLA nautica... Programma dell’I. R. Scuola nautica in Cattare. Spalato, A. Zannoni.
Za šolska leta: 1882/83, 1884/85, 1891/92, 1893/94.	20508
431	-----SCUOLA nautica... Programma della I. R. Scuola nautica di Lus-
sinpiccolo. Gorizia, Scuola nautica.
Za šolska leta: 1881/82, 1883/84, 1885/86, 1887/88, 1889/90, 1900/01, 1901/02, 1905/06, 1911/12, 1913/14. Nuova serie: 1921/22.	17442
432	-----SCUOLA nautica... Programma della I. R. Scuola nautica di
Ragusa. Ragusa, Scuola nautica.
Za šolska leta: 1881/82, 1890/91, 1893/94, 1897/98 in 1899/00.	5828
433	-----SPOMEN KNJIGA o pedesetoj godišnjici opstanka c. kr. Nautičke
škole u Dubrovniku. Dubrovnik, Nautička škola 1902.	20892
527 NAVTIČNA ASTRONOMIJA IN NAVIGACIJA
434	APRILE Giorgio in Mario SCIUTO: Trigonometria piana e sferica per gli
istituti nautici. Torino, Società Edit. Internazionale 1960.	19536
435	BALDI Bernardino: La nautica. Torino, Unione tipografica b. 1.
7486/11
436	BELL Claude: Seafaring in English. London, Oxford University Press
1963.	21495
437	BROSS Steward R.: Ocean Shipping. Cambridge, Cornell Maritime
Press 1956.	20523
438	BROXMEYER Charley:	Inertial Navigation Systems. New York,
McGraw-Hill Book Comp. 1964.	21688
439	BRUNACCI: Trattato di navigazione contenente la teoria e la pratica
del pilota, ricavate dai migliori scrittori d’idrografia Bezout, Bouguer ed altri. Milano, Reale Stamparia 1810.	5901
440	BULJAN Ivo: Manevrisanje b rodom. Split, Mornarički glasnik 1958.
3358
441	CAILETT V.: Tables des logarithmes et co-logarithmes des nombres et des lignes trigonométriques a six décimales disposées de manière à ren-dre les parties proportionelles toujours additives suivies d’un recueil de tables astronomiques et nautiques.
Vannes, Lafolye 1905.	3761
442	COLOMBO Francesco: Il giovane marinaio iniziato al comando di un
piroscafo. Trieste, Schubart e Dase 1866.	23147
443	COMOTTO Giuseppe: A bordo. Guida per chi naviga e per chi vuol
navigare. Milano, Mursia 1956.	N 281/67
444	COSTANTINI Carlo: L’amico del marinaio ossia raccolta di considera-
razioni sulla morale e suoi doveri di un marinaio. Spiegazione fisica di alcuni fenomeni dell’aria e del mare. Igiene di bordo. Racconti storici-marittimi. Trieste, Weis 1852.	20493
445	COSTANTINI Carlo: Gioie e sofferenze della vita marina. Trieste, Coen
1863.	19261
446	DE VILLEHUET Bourde: Le Manoeuvrier ou Essai sur la Théorie et
la Pratique des Mouvemens du Navire et de Evolutions Navales. Paris, Chez Desaint 1769.	Z 149/66
447	DITTMER Richard: Handbuch des Seeschiffahrtkunde. Leipzig, J. J.
Weber b. 1.	20972
448	DOMINI Vincenzo de: Compendio di cognizioni nautiche ad uso de’ giovani marini. Fiume, Mohovich 1865.	22920
449	DOMINI Vincenzo de: Lezioni di manovra navale ad uso delle scuole
nautiche e dei giovani marini. Fiume, E. Rezza 1862.	22911
450	FLEGO Frane: Tablice za skraéeno izračunavanje zenitne udaljenosti
1	azimuta nebeških telesa. Split, Hidrografski institut 1957.	12161
451	GALLO Vincenzo: Guida dei naviganti al lungo corso. Trieste, Weis
1853.	19701
452	HOMBURG Walter: Leitfaden der Nautik. Berlin, Transpress VEB fiir Verkehrswesen 196-.
2. Mittelstuffe, 1962.	22756
453	IMPERATO Fortunato: Manovre delle navi. Segnalazioni marittime.
Milano, U. Hoepli 1924.	8880
454	IPPOLITO E.: Corso di navigazione. Lossodromica costiera ed ortodro-
mica. Magnetismo navale. Bussola giroscopica marea. Nozioni d'idrografia. Radionavigazione. Palermo, G. E. Ippolito 1924.	11393
455	KERNOC Augusto: 11 mozzo del vascello. Milano, G. Tuffi e Soci 1835.
2	zv.	7870/34—35
456	KNIGHT Austin M.: Modern seamanship. Princeton, D. Van Nostrand
Comp. 1960.	19976
457	KOTLARIČ Stjepan: Identifikator zvijezda. Split, Hidrografski institut 1956. 12162
458	KOTLARIČ Stjepo: Nouvelles méthodes pour trouver la position du navire par lobservation des astres. Nice, Meyerbeer.
Iz »Revue Hydrographique Internationale« (maj 1956).	70276
459	KUZMENKO Vladimir Kuzmič, H. A. FEDOROV in E. G. FRID: Spra-
vočnik sudovogo sborščika. Leningrad, GSISP 1962.	17888
460	---LECONS de Navigation. Rouen, Chez V. Besogne... 1768.
Z 148/66
461	LEVEQUE M.: Le guide du navigateur ou traité de la pratique des obser-vations et des Calculs nécessaires au Navigateur. Nantes, Despilly 1779.
22830
462	LIPOVAC Miloš: Astronomska navigacija. Rijeka, Štamparija Hidr. instituta 1954.	15469
463	LOVRIČEVIČ Božo: Pravila za izbjegavanje sudara na moru. Rijeka,
Komanda JRM 1953.	10635
464	MARDEŠIČ Pelar: Enciklopedija plovidbe. Beograd, Min. saobračaja
1948.	104Ò0
465	MARINOVIČ Antun: Priručnik za brodovodju. Split, »Slob. Dalmacija«
1955.	2928
466	MELDAU H. in O. STEPPES: Nautische Tafeln. Bremen, A. Geist 1935.
19621
467	MODENA E.: Bussole. Teoria elementare e pratica della compensazione.
Livorno, Accademia navale 1925.	19648
468	MONASSI Balilla: Manuale del marittimo abilitato al comando di navi da traffico costiero e da pesca. Fiume, »La Vedetta d’Italia« S. A., 1942.
50019
469	AN OLD HAND (ps.): Practical Hints to Officers in the Merchant Ser-
vice. Useful tips for young officers joining a ship. Glasgow, »The Nau-tical Press«, Pollokshields E. 1920.	P 4327
470	PFEIFFER Eduard A.: Schiffahrt und Seewesen. Ein Buch vom Verkehr auf Wasser und von der Herrschaft des Menschen auf den Meeren, Stremen u. Wasserwegen. Stuttgart, Franck’sche Verlagshandlung 1936.
19645
471	POPOVIČ Milenko: Zbirka članaka za pomorce-amatere. Rijeka, »Pomorstvo« 1951.	3309
472	ROSE G.: Nautische Tafeln. Berlin, Transpress VEB Veri. 1963.
70528
473	RUPPEL G.: Manuale pratico di navigazione degli oceani. Trieste, Libreria J. Dase 1877.	14632
474	SCHAUB F.: Leitfaden fiir den Unterricht in der nautischen Astronomie
in der kais. kòn. Marine. Wien, C. Gerold’s Sohn 1860.	23190
475	SCHULZE Franz: Nautik. Kurzer Abriss des taglich an Bord von
Handelsschiffen angewandten Teils der Schiffahrtkunde. Leipzig, G. J. Góschen’sche Verlagshandlung 1911.	7122/84
476	SERGI Oscar: Tavole di navigazione. Rocca S. Casciano, Cappelli 1960.
12468
477	SIMOVIČ Fran P.: Nautičke tablice. Beograd, Ministarstvo pomorstva
FNRJ 1948.	10069
478	SIMOVIČ Antun: Navigacija. Priručnik za pomorske škole. Zagreb,
SK 1967.	23124
479	SORRENTINO Giuseppe: Manovra navale. Manovra delle ancore. No-
zioni di manovra a vela. Resistenza al moto. Governo e manovra delle navi a motore in porto e in navigazione. Ad uso degli istituti nautici e dei naviganti. Padova, A. Milani 1960.	19610
480	STUPAR Antheus: Lehrbuch der astronomischen Navigation. Laibach,
Bamberg 1908.	19592
481	TONELLO Gaspare: Corso ristretto di navigazione teorico-pratica. Trieste, H. F. Favarger 1842.	16058
482	UNDERHILL Harold A.: Masting in rigging. The clipper and ocean
carrier. With authentic plans, workings, drawings and details of the nineteenth and tvventieth century sailing ship. Glasgow, Brown son and Ferguson 1949.	1395
483	VALENTE Guerrino: Astronomia nautica, cosmografica e navigazione
astronomica. Napoli, Treves-Leo Lupi 1959.	19650
484	VALENTE Guerrino: Elementi di navigazione piana per la III—IV
classe degli istituti nautici e per i navigatori. Padova, CEDAM 1957—
1959.	2 zv.	19619
485	VALENTE Guerrino: Navigazione moderna per la V classe degli istituti
nautici, per i naviganti e per gli studenti dell’Istituto universitario navale ecc. Padova, CEDAM 1959.	19617
486	ZAMARA Roberto: Corso pratico di navigazione. Trieste, Lloyd 1859.
2 zv.	11580
487	ZAMARA Carlo, Roberto in Luigi: Manuale del capitano per i calcoli
di navigazione. Trieste, Weis 1871.	11579
488	-----ZADACNIK po morskoi pratike. Učbenoe posobie dlja vysSih
inženirnyh učilišč. Moskva, Morskoj transport 1960.	19951
489
490
491
492
493
494
495
496
497
498
499
500
501
502
503
504
505
506
507
508
509
510
551.46/.5 OCEANOGRAFI JA, POMORSKA HIDROGRAFIJA IN METEOROLOGIJA
ARISTOV G. A.: Zemlja i more. Sarajevo, »Radnik« 1950.	23180
BEEBE William: 923 Meter unter dem Meeresspiegel. Wiesbaden, E. Brockhaus, 1952.	P II 00638
BEEBE William: Vita privata dell’Oceano e dintorni. Milano, Bompiani, 1937.	17834/16
BOGOROV V. G.: Podvodni svet. Ljubljana, Slov. knj. zavod 1950.
1332/24
BRUNS Erich: Ozeanographie.
1. Ozeanometrie. Berlin, VEB, Deutscher Verlag der Wissenschaften 1962.	22761
BULJAN Miljenko: Zanimljiva oceanografi j a. Split, Matica Hrvatska
1960.	50610/3
BULJAN Miljenko, Dinko MOROVIč in Jelena VOLARIČ: Tridesetgo-dišnjica Instituta za oceanografiju i ribarstvo. Split, Institut za oceano-grafiju i ribarstvo 1961.	20370
BULJAN Miljenko in M. ZORE-Armanda: Oceanografija i pomorska meteorologija. Ri jeka, Udruženje morskog ribarstva 1963.	20059/5
BUSSOLI Nino: Esplorazioni polari 1773—1938. Milano, Bompiani 1945.
10662
CARSON R. L.: Il mare intorno a noi. Roma, G. Casini 1952.	21141
CARSON R. L.: More oko nas. Zagreb, Mladost 1952.	3354
CARSON R. L.: Morje okoli nas. Prim. založba 1953.	5003
CATTOLICA Pasquale L.: Trattato di idrografia. Libro di testo per la R. Accademia navale. Genova, Istituto idrografico 1906.	11384
COLMAN John S.: 11 mare e i suoi misteri (The sea and its mysteries). Milano, Garzanti 1953.	19875/3—16
CVJETKOVIČ Božo: Estetska oceanografija. Dubrovnik, De Giulli 1920.
Z 16/68
CVJETKOVIČ Božo: Oceanografija. Dubrovnik, MH 1913.	20738
DUCCI Gino: Il Pacifico. Firenze, »La Nuova Italia« 1939.	14406
FOREST F.: Beautés du fond des mers. Paris, Larousse 1955.	11581
FUSCO Nicola: Il fondo del mare da Fiumicino a capo Circeo. Roma. Commissariato generale per la pesca 1941.	18620
GELLERT Georg: Die Wunder des Meeres. Berlin, W. Herlet b. 1.
P 2276
GRABLOVITZ Giulio: Sulla proprietà della curva di 24 ore nelle maree delTAdriatico. Trieste.
Iz »Bollettino della Società adriatica di scienze naturali«, IX/1886.
4628
GRAKALlč Mladen: Hidrografska služba na našoj obali. Split.
Iz »Hidrografski godišnjak 1961«.	D 38/65
511	HYLANDER Clarence J.: Sea and Shore. New York, The Macmillan
comp. 1950.	21536
512	JILEK August: Lehrbuch der Ozeanographie zum Gebrauche der k. k.
Marine-Akademie. Wien, Hof- und Staatsdrackerei 1857.	23158
513	KLENOVA M. V.: Geologija morja. Moskva, Ministerstvo prosveščenija
1948.	P II 349
514	LA BOLINA Jack: Storia del mare. Torino, G. B. Paravia 1932.
19697
515	LESSONA Michele: Il mare. Milano, Seb. Franco e F. 1864.	23212
516	LOBKE F. W.: Manner auf Tiefwasserfahrt. Rendsburg, Verlag H. Mol-
ner Sohne b. 1.	2342
517	MANGIA Romagna: Manuale di idrografia per la costruzione delle
carte marine. Livorno, Accademia navale 1927.	18747
518	MARDEŠ1Č Pelar in Antun RIBOLI: Pomorska meteorologija. Zemun,
Mornariški glasnik 1936. 2 zv.	1408
519	MARDEŠ1Č Pelar in Antun J. RIBOLI: Okeanografija. Zemun, Morna-
rički glasnik 1940.	18418
520	-----IL MARE. Novara, Istituto Geografico De Agostini 1957.	11705
521	MARKI E.: Praktična uputa za upoznavanje i proricanje vremena bez
upotrebe sprava. Split, »Slobod. Dalmacija« 1950.	Z 73/67
522	MAURY Matthew Fontaine: Geografia fisica del mare e sua meteorologia. Roma, E. Loescher 1872.	19729
523	MAY Roger in Nik SANDERS: Podmorski kontinenti. Zagreb, Epoha
1959.	20447/5
524	MAZELLE Edoardo: Meteorologia ed oceanografia. Fiume, Accademia
Nautica 1898.	23152
525	MILLER Robert L.: Papers in Marine Geology. New York, Macmillan
Comp. 1964.	70265
526	MOROVIČ Dinko: U morskim dubinama. Split, MH 1958.	50610/1
527	MURRAY John: L’Oceano. Nozioni generali sulla scienza del mare.
Milano, Sonzogno 1924.	8107
528	NATTERER Konrad: Zur Chemie des Meeres. Wien-Leipzig, W. Brau-
miiller 1892.	23144
529	NIKOLIČ Miroslav: Pod morsko gladino. Ljubljana, MK 1958.	15738
530	PAJKOVIč Mihailo: Oceanografija. Beograd, Naučna knjiga 1954.
21547
531	PAVIŠIČ Antun in Berislav MAKJANIČ: Meteorologija. 1. Atmosfera,
njene fizikalne karakteristike i fizikalni procesi u n jo j. Split, Hidrografski institut 1947.	5422/1
532	PEREZ Sori Jose A.: Datos oceanigraficos de la Playa Habana. P. Habana.
Iz »Contribucion Centro de investigaciones pesqueras«, XVI/1962.	20510
533	PEREZ Sori Jose A.: Salinidad, temperatura, pression atmosferica y pH en la Playa Habana. P. Habana.
Iz »Contribucion« ..., XIII/1961.	14266
534	PICCARD August: Z batiskafom na dno morja. Ljubljana, MK 1957.
14266
535	RICOTTI Mario: Phisikalisch-chemische Verhaltnisse in der Nord-Adria langs 45. Breitenkrcises.
Iz »Archiv fur Meteorologie, Geophysik und Biohematologie«. Serie A.: Let. und Geophysik, 7/1954.	20366
536	RICOTTI Mario in A. VATOVA: Osservazioni fisiche e chimiche periodiche nell’Alto Adriatico (1920—1938). Venezia.
Iz »Thalassia«, V/1942, 1.	11948
537	PICOTTI Mario: La temperatura del mare a Trieste durante il periodo 1948—1954. Trieste, Istituto sperimentale talassografico 1955.
20366/317
538	RICOTTI Mario: Unità di misura nella chimica talassografica.
Iz »Archivio di oceanografia e limnologia«, X/1955, fase. 3.
20366/321
539	REBIKOV Dimitrij : Exploration sous-marine. Paris, B. Arthaud 1952.
19385
540	REED Maxwell in V. BRONSON: More. Beograd, Novo pokolenje 1952.
3458
541	ROMANOVSKY V., FRANCIS Claud-BOEF in Jacques BOUCART: Le
mer. Paris, Larousse 1961.	70535
542	SCHREIBERS Karl: Nachrichten von den kaiserlichen osterreich. Na-
turforschem in Brasilien und den Resultaten ihrer Betriebsamkeit. Aus den Amtrelationen der K. K. Gesandschaft... aus den Berichten und Briefen der Naturforscher an den Karl Schreibers. Brunn, G. Traslek 1820.	17981
543	-----SPREHODI pod morjem. Uredil Ivan Kuščer. Ljubljana, DZS
1963.	19898
544	TAVOLINI Altiero: Manuale di meteorologia nautica ed elementi di
oceanografia. Udine, Del Bianco 1964.	20394
545	TAZIEFF Haroun: Ogenj in voda (L'eau et le feu). Ljubljana, MK 1959.
20394
546	TENANI Mario: Tavole per la previsione della marea nel Mediterraneo,
Mar rosso e Costa della Somalia e norme e tabelle per la previsione delle correnti di marea. Genova, Istituto idrografico della R. Marina 1926.	11570
547	VALENTE Guerrino: Corso di meteorologia nautica e di oceanografia.
Genova, Briano 1957.	19599
548	VALLO Ramila: Obščaja geografija morej. Moskva, Ministerstvo prosve-
ščenija 1948.	P II 337
549	-----VOPROSY fizičeskoj okeanologiji. Moskva, Akademija nauk 1963.
70331/66
550	WALTHER Johannes: Allgemeine Meereskunde. Leipzig, J. J. Weber
1893.	9892
551	ZEI Miroslav: Morski svet. Ljubljana, MK 1956.	5513
552	ZEI Miroslav: Človek in ocean. Ljubljana, DZS 1961.	19141
553	ZUBOV H. H.: Dinamičeskaja okeanografija. Moskva, Hidromet. izdat.
1947.	70268
554	ZUPAN A.: Mjerenje konstante mareografa. Split, Institut za oceanograf iju i ribarstvo Ì957.	20373/4
555
556
557
558
559
560
561
562
563
564
565
566
567
568
569
570
571
572
573
574
575
44
58/59 FAVNA IN FLORA
BOGOROV V. G.: Život u moni. Zagreb, Seljačka Sloga 1948.	3004/18
BUESA Mas René J.: La naša antillana. Playa Habana, Centro de inve-stigaciones pesqueras.
Iz »Contribucion«, XV/1962.	20510
CANESTRINI Giovanni: Pesci. Milano, F. Vallardi b. 1.	11501
•---CONGRES Scientifique mondial sur la biologie des saraines
1959. Notice. La distribution des sardines aans le monde. Roma, Fao 1959.	11940
DOUGLAS T.: Bogatstvo mora. Zagreb, Nakladni zavod 1951.	1766
DIROMETA Umbert: Život našeg Jadrana. Split, Jadranska straža 1933.
3408/2
ERCEGOVIČ Ante: Jadranske cistozire, njihova morfologija, ekologija i razvitak. Split, Institut za oceanografiju i ribarstvo 1952.	10075/2
ERCEGOVIČ Ante: Život u moni. Biologijska oceanografija. Zagreb, JAZU 1949.	1400
FICHTER George S.: Fishes and how they live. New York, Golden Press 1960.	20562
FLOERICKE Kurt: Meeresfische. Stuttgart, Kosmos, Gesellschaft der Naturfreude 1914.	23174
FLOERICKE Kurt: Wundertiere des Meeres. Stuttgart, Kosmos, Gesellschaft der Naturfreude 1925.	23174
FRANCÉ R. H.: Korallenwelt, Kosmos, Gesellschaft der Naturfreude 1930.	23174
GONZALEZ Eduardo Peon: Estudio bioquimico de la langosta Panilirus argus. Vedado-Habana, Centro investigaciones pesqueras 1961. 20509/3
GRUBIŠIČ F.: Jastog i hlap. Rijeka, Udruženje morskog ribarstva Jugoslavije 1954.	20043/1
GRUBIŠIČ Fabijan: Opažanja o ponašanju srdele pod umjetnim svijet-lom. Remarques sur le comportement de la sardine sous la lumière artificielle. Split, Institut za o. i ribarstvo 1962.	20373
HASS Hans: Izhajamo iz morja. Ljubljana, MK 1964.	21404
HEUVELMANS Bernard: Dans le sillage des montres. L Le kraken et le poulp colossal. Paris, Typographie Pilon 1958.	21645
ISSEL Raffael: Biologia marina. Forme e fenomeni della vita nel mare. Milano, U. Hoepli 1918.	7081
KOMBATOVIč Gjuro: Glamoči (Gobii) Spljetskog Pomorskog Okružja u Dalmaciji.
Iz »God. izvješce V. R.«, 1890/91, str. 3—29.	18918
KOPRINGA in H. POSTMA: Investigations into thè fertility of the Gulf of Naples and adiacent salt water lakes, with special reference to shellfish cultivation. Napoli.
»Iz »Pubbl. Staž. Zool. Napoli«, XXIX/1957, str. 229—284.	20333
MASSUT1 Miguel in Roman MARGALEF: Introduccion al estudio del plancton marino. Barcelona 1950.	20356
576	MAYGER N. H.: A guide to tropical fish. New York, W. Square Press
1961.	50670
577	MOROVIC Dinko: Contribution à la connaissance de la croissance annuelle du Mugil cephalus (L) dans quelques »Valli da pesca« du litto-ral venetien. Paris.
Iz »C. I. E. S. M. Rapports et procès verbaux des réunions«, XII/1954.
11944
578	MOROVIC Dinko in S. ŽUPANOVIČ: Osnovi ribarstvene biologije. Pri-
ručnik za ribarske škole. Rijeka, Stručno udruženje morskog ribarstva 1958.	20059/3
579	NAINTRE Loie C., C. ODDANINO in M. LAURENS: La pèche en mer.
Paris, Prisma 1948.	6311
580	PAULIC Drago: Ribe našeg Jadrana. Zagreb, Poljoprivredni nakladni
zavod 1954.	5011
581	PAX Ferdinand in I. MOLLER: Die Anthozoen Fauna der Adria. Split,
Institut za oceanografiju i ribarstvo 1954.	10075/3
582	PICOTTI Mario: Consideration sur la possibilité d'un accroissement
de la productivité ichtiologique de la mer Méditerranée. Rome, FAO. Iz »Conseil général des pèches pour la Méditerranée. Debats et docu-mentes technique«, 11/1954, str. 319—322.	20366
583	PICOTTI Mario: Limiti di resistenza termoalina per alcune specie ittiche vallive. Roma.
Iz »Bollettino di pesca, di pescicultura e di idrobiologia«, XIII/1937.
11950
584	PUCHER Tereza-Petkovié: Vegetacija pelagičnih dijatomeja Srednjeg
Jadrana. Ljubljana, Univerza, Biotehniška fakulteta 1966.	23140
585	RIEDEL Dietmar: Skrivnostna bitja globokega morja. Ljubljana, MK
1962.	19472
586	ROJAS Luis E.: Estudios estadisticos y biologicos sobre El Fargo criollo (Lutianus analis). Vedado, Centro de Invest. Pesq. 1960. 20509/2
587	SIMOVIČ Dragutin in Branko KALINIČ: Ribe. Beograd, Znanje 1953.
5644
588	STEVČIČ Pelar: Pèche sous-marine en Yougoslavie. Beograd, »Jugoslavija« 1962.	50110
589	STOSSICH Michele: I distomi dei pesci marini e d’acqua dolce. Trieste,
Lloyd 1886.	16564
590	ŠOLJAN T.: Ribe — Pisces. Split, Institut za oceanografiju i ribarstvo
1948.	10075/1
591	ŠOLJAN Tonko: Ribe Jadrana. Beograd, Zavod za izdavanje udžbenika
SR Srbije 1965.	70356
592	ŠOLJAN Tonko: Ribe Jadrana. Split, Nakladni zavod »Jadrana« 1948.
10075/1
593	VALLE Antonio: Crostacei parassiti dei pesci del Mare Adriatico.
Trieste, Lloyd 1880.	4569
594	VALLE Antonio: Sulla comparsa di un grampus griseus nelle acque
istriane. Trieste, Lloyd 1901.	5694
595	VODOPIVEC S., S. SIVEC in G. TOMAŽIČ: O santoninu iz jadranskega
morskega pelina. Ljubljana, »Nova proizvodnja« 1953.	15644
596	ZEI Miroslav: Iz ribjega sveta. Ljubljana 1951.	1032
597	ZEI Miroslav: Jadranske girice. Ljubljana, SAZU 1951.	1706
598	ZEI Miroslav: Morja bogati zakladi. Ljubljana, Prešernova družba 1956.
10496
599	ZEI Miroslav in Jàn ZHANEL: Življenje našega Jadrana. Ljubljana,
DZS 1947.	1401/1
600	ZEIDA Rodriguez Pino: Estudios estadisticos y biologicos sobre la biajaiba (Lutianus synagris). Pl. Habana, Centro de Invest. Pesq.
Nota sobre investigaciones ... 4/1962.	20509
601	ZEIDA Rodriguez Pino: Lutianus ambiguus. Pl. Habana, Centro de investigaciones pesqueras. Iz »Contribucion«, 14/1961.	20510/14
613.67/.69 POMORSKA (LADIJSKA) HIGIENA (MEDICINA)
602	BUSSOLIN Giovanni: Dell’I. R. Lazzaretto marittimo in Valle San Barto-
lomeo presso Muggia e della operosità durante l’anno 1878. Trieste, Governo Marittimo 1879.	15877
603	GIACICH Antonio: Lezioni mediche per i naviganti. Trieste, Lloyd 1855.
22893
604	HOWARD Giovanni: Ragguaglio de’ principali lazzaretti in Europa con varie carte relative alla pesca ecc. Venezia, Andr. Santini e Figlio 1814.
23154
605	PLUMERT Arthur: Gesundheitspflege auf Kriegsschiffen mit beson-
derer Beriicksichtigung der Verhaltnisse in der Kriegsmarine. Pola, E. Scharf 1891.	18945
606	-----PRAVILNIK o higijenskim i tehničkim zaštitnim mjerama na
morskim brodovima. Beograd, Vjesnik	rada 1948.	19094
607	SARAVAL Benedetto: Compendio d’igiene navale. Trieste, Lloyd 1850.
14883
608	ŠOŠA Tomislav: Medicina za pomorce. Zagreb, Školska knjiga 1967.
20139
615.838 HIDROTERAPIJA
609	CONTENTO Ugo: I bagni d'acqua madre e quelli di spiaggia. Trieste,
Direzione dello Stabilimento balneare	1892.	7212
610	CONTENTO Ugo: Pirano, seine Mutterlauge und Strandbàder. Triest,
Tomasich 1892.	7213
611	FODERE Franqais-Emmanuel: Della sommersione e dei suoi effetti. Milano, G, Buocher b. 1.	16924
612	GORACUCHI Alessandro de: Dell'acqua comune e di mare. Premessi alcuni cenni sulla forza medicatrice della natura. Trieste, Lloyd 1861.
2315*
613	GORACUCHI Alessandro de: Dell’acqua e dell’aria di mare, dei bagni
marini e del mal di mare. Trieste, Morterra & comp. 1885.	8590
614	GORACUCHI Alexander de: Die Adria und ihre Kiisten mit Betrach-
tung iiber Triest als Badeort nebst einer Erorterung iiber das Seewasser und dessen heilbringende Wirkung. Triest, Lloyd 1863.	18959
615	GUASTALLA Augusto: Studi medici sull’acqua di mare. Milano.
Bonfanti 1842.	23153
616	---PROGETTO per l'ampliamento dei bagni di acqua madre e di
spiaggia presso Pirano. Trieste, G. Balestra	1890.	15165
617	---STATUTO dello Stabilimento balneare — Pirano. Trieste, Direzione
dello Stabilimento 1891.	17814
621-9:629.12 LADIJSKI STROJI
618	BELIČ Živan: Motori s unutarnjim sagorevanjem. Zagreb, »Brodo-
gradnja« 1952.	10728
619	---BRODSKE POMOČNE MAŠINE. L Deo (Sisaljke, ventilatori
i kompresori). Split, Komanda JRM 1956.	5423
620	---BRODSKI MOTORI. Split, Komanda Jugoslovanske ratne mornarice 1955.	5452
621	CAOCCI Otello: Macchine marine. Padova, CEDAM, 1960-61. 2 zv. 19613
622	FASSEL J.: Anleitung zum Betriebe und zur Instantithaltung der Schiffs
dampfkessel und Schiffsdampfmaschinen. Laibach, Kleinmayr und Bamberg 1878..	Z 14/68
623	MARTORELLI G.: Le macchine a vapore marine. Torino-Roma, L. Roux
e C. 1893.	11476
624	---MOTORI sa unutarnjim sagorevanjem. Split, Komanda JRM 1954.
10568
625	RUGGIERO Salvatore: Motori navali a combustione interna. Milano,
U. Hoepli 1961.	19623
626	---STROJARSTVO. Split, Komanda JRM.
1.	Elementi Strojeva, 1950;
2.	Brodski parni kotlovi, 1954;
3.	Brodske parne stapne mašine, 1956.	10562
627	TOLIČ Vjekoslav: Motori sa unutarnjim sagorevanjem, Ri jeka, »Pomorstvo« 1951.	14703
628	VENBACHER Carlo: Le Macchine termiche marine. Roma, G. Messa.
1.	Le caldaie e le macchine alternative a vapore, 1959;
2.	Teoria delle caldaie e delle macchine alternative a vapore, 1960;
3.	Le turbine a vapore. I motori endotermici. I propulsori. Le macchine frigorifere. Esercizio apparati motori. Tecnologia meccanica, 1958.
622.363 SOLINE
629	BUSCHMANN Ottokar L: Das Salzmonopol in Oesterreich. Wien,
Alfred Holder 1896.	5751
630	— — CAPITOLI del partito de’ sali della città di Capodistria ... stabiliti
da Lauro Querini. Venezia, Z. Antonio itd. (Na koncu prepis: Decreto del 12 febraro 1782).	20268
631	-----IL COMMERCIO del sale in Europa. Trieste, I. Papsch & C. 1844.
16306
632	DE GASPARIS A.: Il sale e le saline. Processi industriali. Usi del sale. Prodotti chimici. Industria manifattrice. Industria agraria. Il sale nell'economia pubblica e nella legislazione. Milano, U. Hoepli 1900.
7433
633	DONNE AL: Industria salina 1863. Rovigno, A. Coana 1865.	8992
634	GALLO Nazario: Compendio storico-tecnico-statistico delle ricerche sul
miglioramento del sale marino. Trieste, Weis 1856.	4667
635	KOLUDROVIČ Ante in Mladen FRANIC: So i morske soline. Zagreb,
Udruženje rudnika i industrije 1954.	5106
636	MORTEANI Luigi: Contratto de’ sali stipulato fra Venezia e Pirano nel
1616. Trieste, L. Herrmanstorfer 1888.	14595
637	NICOLICH Emanuele: Cenni storico-statistici sulle saline di Pirano.
Trieste, Consorzio Saline di Pirano 1882.	5207
638	PAHOR Miroslav: Solna pogodba med Piranom in Benetkami iz leta
1616. Iz »Kronika«, V/1957, 1, str. 14—20.	10932
639	PAHOR Miroslav in Tatjana POBERAJ: Stare piranske soline. Ljubljana, MK 1963.	9575/4
640	PREMROU Miroslav:	Documenti vaticani sulle saline triestine
1608—1610. Trieste. Iz »Archeografo Triestino«, voi. del. centenario (1929—1930).	22522
641	PROSKOWETZ: Bericht des volkswirtschaftlichen Ausschusses iiber
die Petitionen betreffend die Herabsetzung der Salzpreisen, die billi-gere Erzeigung des Salzes, den billigeren und leichteren Bezug dessel-ben, Benutzung des Salzquellen, insbesondere iiber die Regulierung des Salzmonopols selbst. Wien, Kaiserliche-konigliche Hof- und Staats-druckerei 1867.	11156
642	SAVNIK Roman: Solarstvo Šavrinskega Primorja. Iz »Geografski vestnik«, XXIII/1951.	D 882/67
642 a SAVNIK Roman: Problemi piranskih solin. Les problèmes des salines de Piran.
Iz »Geografski zbornik«, IX/1965, str. 61—82.	D 41/68
626.87 BONIFIKACIJE
643	DRUSCOVICH Giuseppe in Giuseppe MAVER: Bonifica ex saline di
Capodistria. Venezia, Istituto fed. di credito... 1927.	5679
644	CEROSA Emilio: Progetto di bonificazione delle ex Saline di Capodistria, delle Valli di Stagnon e di Campi e delle ex Saline di Muggia e di Saule. Milano.
Iz »II Monitore Tecnico«, XXVII/1921, 11 in 12.	5224
645	SARDOS Paolo: Norme riassuntive sulla peschiera Nazario Sauro nel quadro delle bonifiche capodistriane. Capodistria, M. C. L. P. b. 1. 4341
646	----STATUTO del Consorzio per la bonifica dei fondi ex saliferi di Ca-
podistria e delle valli marine di Stagnone e di Campi. Capodistria, C. Priora 1923.	12244
647	— — STATUTO del Consorzio per la bonifica delle ex saline di Capodistria. Capodistria, C.	Priora 1925.	14983
648	VAZZOLER Redento: La trasformazione fondiaria delle ex saline di
Capodistria. Parenzo, Coana 1934.	1664
649	-----STATUTO organico del Consorzio delle saline di Pirano. Rovigno,
Coana 1871.	8989
650	— — STATUTO organico del Consorzio delle saline di Capodistria.
Capodistria, Consorzio	ecc. 1872.	12208
627.Z/.3 POMORSKE GRADNJE
651	BABAC Nikola: Ronjenje i podvodni radovi. Split, Mor. glasnik 1953.
5521/4
652	BASTIANI Flavio: Lavori marittimi ed impianti portuali. Milano,
U. Hoepli 1903.	7077
653	CODRITSCH Ferdinando (= Kodrič Ferd.): Saggio sul modo d’appli-
care l'acqua del mare come forza mottrice per porre in attività macchine fisse d’ogni genere, site alla spiaggia. Trieste, Lloyd 1850.	4842
654	MERCKEL Curt: Die Kanalisation der freien und Hansestadt Hamburg.
Boysen & Maasch 1910.	10783
655	----DIE NEUEN HAFENBAUTEN von Triest itd. Wien, Osterreich.
Ing. und Arch. Verein 1906.	16744
656	PROETEL H.: See- und Seehafenbau. Berlin, J. Springer, 1921.
20100/III-2
657	QUIN Alfonzo F. de: Desining and construction of ports and marine
structures. New York itd., MacDraw-Hill Book Company	1961.	19329
658	RAPPOLD Otto: Kanal- und Schleussenbau. Berlin-Leipzig, G. J. Goschen
1912.	50002
659	URBAN Karel: Studie iiber das Projekt einer Kanal- und Schiffseisen-
bahnverbindung zwischen der Donau und Adria. Wien, Manzsche k. k. Hof-Verlags- und Universitats-Buchhandlung 1904.	16748
660	VETRENKO Leonid Danilovič: Kompleksnye normy vyrabotki na po-
gruzoòno-razgruzoènye raboty v morskih portah.	Moskva,	Morskoj
transport 1957.	19786
627.9 USMERJANJE LADIJ (PILOTAŽA), POMORSKI SIGNALI IN REŠEVANJE NA MORJU
661	-----DALJINAR Jadranskog mora. Split, Hidrografski institut 1954.
1602
662	-----ELENCO dei fari e segnali da nebbia. Genova, Istituto idrografico
della R. marina 1938.	Z 5/68
663	GELCICH Eugenio: Le rotte della Cina. Roma.
Iz »Rivista marittima«, okt. 1895, str. 1—63.	23150
664	GRUBAS G.: Nuovo costiere del Mare Adriatico. Trieste, Orlandini
Figlio 1833.	4041
665	GUARNIERI Giuseppe Gino: Mediterraneo nella storia della Cartografia
Nautica Medioevale con un catalogo delle carte portolaniche. Livorno, S. T. E. T. 1933.	22150
666	KIRJANOV S. A.: Sudovye svetilniki i signaljnye ustrojstva. Leningrad,
Sudstroenie 1964.	23117
667	MARIENI Giacomo: Portolano del Mare Adriatico. Milano, Imperiale
Regia Stamperia 1830.	R 12599
668	MOLLO Achille: I moderni mezzi di spegnimento e salvataggio. Opera
compilata per i comuni del regno, corpi dei pompieri, autorità, ufficiali dell’Esercito e della Marina ecc. Milano, Società Edit. Libraria 1898—1901. 3 zv.	11164
jJVlA-	ČOKtČlA. d. ffaufa tv/M fyfbfa «■-
Odlomek iz listine o jadranskih pristaniščih (1591)
669	----NOTA DE PORTI per barche, et galee, che sono nelle ville di
Sabion soprauento per andar, et venir d’Istria in Ven, a, 1591, 28 str., 30 X 21 (rokopis).	Z 21/68
670	OESTERREICHER T.: Oesterreichische Kustenaufname im Adriati-
schen Meere. Triest, Marine-Bibliotek in Pola 1873.	11576
671	----OPASNI PROSTORI zbog mina u Jadranskem i Jonskom moru.
Split, Hidrografski institut	1954.	1600
672	----PELJAR po Jadranu. Split, Hidrografski institut.
I. Istočna obala, 1952;
II.	Zapadna obala, 1953;
III.	Peljar Jadranskog mora,	1964.	1633/1—3
673	PETRI Natale: Incendio sulle navi. Prevenzioni e spegnimento. Trieste,
La Edit. Libr. 1953.	18417
674	----POPIS svetionika i pomorskih oznaka Jadranskog mora. Split,
JRM 1947.	Z 20/68
674	a---SEGELHANDBUCH der Adria. Pola, Hydrograph. Arate der K. und
K. Kriegsmarine (tiskal. Jos. Krmpotic) 1906. 1 zv.	N 59/68
675	----POPIS svetionika Jadranskog i Jonskog mora. Split, Hidrografski
institut 1953.	1657
676	SOMMERVILLE Beyle T.: Ocean Passages for thè World. Winds and currents. London, Hydrographical Department, Admirality 1932.
12090
677
678
679
680
681
682
683
684
685
686
687
688
689
690
691
692
693
694
695
696
SURIC Josip: Pomorska signalizacija. Dubrovnik, Službeni list FNRJ 1956.	14177
VOLLI Enzo: Assistenza e salvataggio. Padova, CEDAM 1957.	20012/1
629.12 LADJE IN LADJEDELSTVO
ANASTASIJEVIČ Predrag: Nuklearni brodovi i avioni. Beograd, »RAD« 1957.	8006
ANDRIC Aleksandar: Pomorstvo kroz vjekove. (Od splavi do atomske podmornice). Zagreb, MH 1953.	Z 74/67
BLUMENAU Igor: Kako se grade modeli jedrilica i drugih plovnih ob-jekata. Beograd, Tehnička knjiga 1960.	19497/2
BLUMENAU Igor: Kako se prave i čitaju brodski načrti. Beograd, Tehnička knjiga 1960.	19497/1
BOLLINO Sigfrid: Schiffbau — Schiffahrt, Leipzig, Veb. Bibl. Institut 1964.	21637
BORISOV Nikolaj Ivanovič: Mehanizacija rečnego, ozernogo i morskogo rybolovstva. Moskva, Piščepromizdat 1961.	19945
CAFIERO Francesco: Manuale del tecnico navale. La Spezia, Tip. Moderna 1957.	9693
CAMPAGNA Enzo: La nave subacquea. Sottomarini e sommergibili. Milano, U. Hoepli 1915.	9939
CUVIKOVSKIJ V. S.: Principy dinamiki v stroitelnoj mehanike korab lja. Leningrad, Sudstroenije 1964.	23116
DIETRICFI Fred in Vladimir NAGLIČ: Ladje, morja, pristanišča. Ljubljana, MK 1967.	22809
-----DRUŠTVO EKONOMISTA HRVATSKE. Savjetovanje po pitanji-
ma pomorske privrede FNRJ. Rijeka 8.—11. aprila 1945.
Vučetič Zorica: Problemi brodogradnje.	Ilijič	A.:	Uloga	prekomorske
plovidbe u privredi FNRJ.	11789
FOERSTER E. in JOHOW: Priručnik za brodogradnju. Zagreb, Brodarski naučni institut 1950.	5288
FRANKLIN Walter: Famous american ships from thè discovery of the new world to the battle of Manila bay. New York, American Heritage Publishing Co. 1961.	20532
FRIGERI Enrico: Corso di costruzione navale ad uso degli studenti d'ingegneria navale, dei costruttori navali e dei naviganti. Milano, U. Hoepli 1924.	18677
GARUFFA Egidio: L’ingegnere. Manuale pratico per gli ingegneri civili, industriali, costruttori meccanici, navali ecc. Torino, Unione tipografica b. 1.	8859
GEROLAMI Giovanni: L’Arsenale triestino 1853—1953. Trieste, La Editoriale libraria S. p.A. 1953.	11541
GEROLAMI Giovanni: L’isola marinara. Udine, Del Bianco 1951. 19642
GLUHONJA Ivo: Brodovi na	jedra.	Rijeka,	»Pomorstvo«	1951.	19696
697	GUIDONI Alessandro: Aviazione e idroaviazione. Origine, storia, sviluppo dagli albori alle traversate aeree dell'Atlantico. Roma, C. Edit. Pin-ciana 1935.	19708
698	HART1G Julius: Aus der Praxis fiir die Praxis. Ein Handbuch fiir
Schiffsingenieure. Bremenhaven, L. v. Vangerow 1908.	19950
699	HOLTORF Hans, Hans W1LKNER in Joachim REITMANN: Nautische Cerate. Aufbau-Wartung-Anwendung. Berlin, VEB Verlag Technik 1963.
700	----IZBOR članaka iz brodogradnje. Zagreb, »Brodogradnja« 1951.
10712
701	KING Reno C.: Practical Marine engineering. New York, Prentice-Hall
1957.	20490
702	KLUGER Othmar: Elemente der Schillbaukunde fiir den Unterricht an
der k. u. k. Marine-Akademie, Wien, Staatsdruckerei 1895.	19593
703	KOJIČ Branko: Brodogradnja na istočnom Jadranu kroz vjekove.
Iz »Pomorski zbornik 1942—1962« (jubil.), str. 67—1.14.	70200
704	KOJIČ Branko: Lošinjska brodogradnja. Od prvih početaka do svršetka drugog svjetskog rata. Zagreb, JAZU.
Iz »Anali Jadranskog instituta«, 11/1958, str. 255—285.	19706
705	----KOROZIJA u brodarstvu. Referati održani na savjetovanju 26. sep-
tembra 1958 u Rijeci. Rijeka, b. t. 1958. (Priloga »Brodogradnji«),
10926
706	KRAMER Hipolit F.: Brodogradnja. Beograd, »Nikola Tesla« 1959.
19428/12
707	KREBS Walter: Elektrotechnik auf Schiffen. Leipzig, Fachbuchverlag
1954.	23210
708	LAPTEV' B. Osnove projektiranja trgovačkih brodova. Zagreb, Brodarski naučni institut 1951	2826
709	LEIBENFROST Alfons: Elementi čeličnog broda. Split, Brodarski
naučni institut 1951.	12110
710	----LISTA delle navi italiane con i segnali distintivi loro assegnati.
Appendice al codice internazionale dei segnali. Roma, Ministero della Marina 1937. (tudi edicija iz leta 1933!)	Z 1/68
711	LOVRIČEVIČ Božo: Konstrukcija i uzdržavanje čeličnih trgovačkih
brodova. Split, »Pomorstvo« 1950.	3358
712	MARDEŠIČ Pelar: Mornari i brodovi. Zagreb, Mladost 1952. Z 66/67
713	MASDEA Antenore: Elementi di architettura e di costruzione navale.
Padova, CEDAM 1958.	19614
714	MENINI Giulio: Dalle caravelle di Colombo ai transatlantici. Venezia,
»La Nuova Italia« 1929.	19826
715	MILOŠEVIČ Milivoj Š.: Nauka o brodu. Opči pojmovi o brodu. Oprema
broda. Uzdržavanje broda. Manevrisanje čaincima i jedrilicama. Cetinje, Narodna knjiga 1955.	2827
716	NAGLIČ Vladimir:	Kratke zanimivosti iz pomorstva. Ljubljana,
MK 1951.	Ì0470
717	----NAUTISCHE Genite, Aufbau, Wartung, Anwendung. Berlin, Veb
Verlag 1963.	22044
718
719
720
721
722
723
724
725
726
727
728
729
730
731
732
733
734
735
736
737
738
NEBBIA Ugo: Arte navale italiana. Pagine di storia dell’estetica marinara. Bergamo, Istituto Italiano d’Arti Grafiche b. 1.	12379
-----IL NUOVO BACINO di carenaggio dell'Arsenale triestino. Trieste,
Arsenale triestino 1959.	11691
-----O KOROZIJI u brodarstvu. Četiri predavanja održana u Rijeci
20 i 21 oktobra 1952. Zagreb, »Brodogradnja« 1952.	10707/1
-----OKONOMIE und neue Technik in Schiffahrt und Schiffbau. Protokol der wissenschaftlichen Veranstaltung der Wirtschaftwissenschaftli-chen Fakultat der Universitat Rostock anlasslich der Ostseewoche 1960. Berlin, Transpress, VEB	Verlag 1960.	19371
-----OPIS smasti školskog jedrenjaka. Split, Komanda JRM 1950.
5545
FABULA Antonio: Elementi di costruzione navale. Livorno, R. Accademia navale 1918.	12009
PARKER Lewis W. J.: The Great Goal Schooners of New England 1870— 1904. B. k„ The Marine Hist. Assoc. 1948.	70264/6
PITZINGER Franz: Schiffbaukunde... auf Basis der »Elemente der Schiffbaukunde« von Othmar Kluger. Pola, J. Krmpotič 1910.	11589
POLLOCK David: Modera shipbuilding and thè men engaged in it: A review of recent progress in steamship design and constraction ecc. E. & F. Spon 1884.	17547
PURSEY IL J.: Merchant ship stability. Glasgow, Brown, Son & Ferguson 1949.
RIBAR Borivoje: Projektovanje trgovaókih brodova. Za učenike IV godine brodarske tehničke škole. Beograd, Zavod za izdavanje učbenika
N RS 1961.	19585
ROLETTO Giorgio: Porti, cantieri e navi d’Italia. Brescia, G. Vannini 1934.	12082
ROLLER Drago:	Dubrovački zanati. Zagreb, JAZU 1951.	3532/2
ROSSI Giuseppe: II costruttore navale. Milano, U. Hoepli 1952.	50001
SACERDOTI Cesare: L’industria delle costruzioni navali nell’Alto Adriatico. Trieste, Stab. tipografico nazionale 1933.
Iz »Primo congresso interregionale degli ingegneri delle tre Venezie«.
13004
SAPUNAR Zorislav: Podmornica. Beograd, Tehnička knjiga 1952.
19847/15
SCFIELZEL Manfred: Guter Fang mit neuen Schiffen. Der Fischerei-schiffbau der Deutschen Demokratischen Republik, Berlin, Transpress VEB 1960.	9782
ŠILOV1Č S.: Otpor broda. Zagreb, Uredništvo časopisa »Brodogradnja«
1953.	10711
ŠILOVIČ S.: Propeleri. Zagreb, Uredništvo časopisa »Brodogradnja« 1953.	10713
ŠLIBARJEV Polde (= Čermelj Lavo): O razvoju ladijskega vijaka. Trieste, Tip. consorziale 1932.	6643/15
ŠTUMBERGER Miroslav: Kako čemo sagraditi model broda. Split, Mornariški glasnik 1955.	5521
739	VAJAGIČ Bogdan: Tehnički uslovi mornarice. Zagreb, Brodarski naučni institut 1951.	19924
740	VAN LAMMEREN W. P. A.: Otpor i propulzija brodova. Zagreb, Brodarski institut 1952.	10769
741	VAN LOON Hendrik Willem: Ladje. Ljubljana. Zadružna tiskarna 1943.
3224
742	VENBACHER Carlo: Meccanica applicata. Secondo i vigenti programmi
degli istituti tecnici navali. Padova,	CEDAM	1957.	19618
743	----VERKEHRWISSENSCHAFT. Okonomie und neue Technik in
Schiffahrt und Schiffbau. Berlin, Transpress, VEB Verlag 1960.	19371
744	VOCINO Michele: La nave nel tempo. Milano, L. Alfieri 1942.	11585
745	WEDDIREN Otto: Das erste Handels-Unterseeboot »Deutschland« und
sein Kapitan Paul Konig, Leipzig, Viktor Bucher	1916.	9126
746	WILLIERS Allan: Poslednji kliper »Cutty Sark«. Rijeka, »Pomorstvo«
1957.	23083
747	WISSMANN Walter Rudolf: The Marine industry. Federai regulation in
establishing labor and safety standards. New York, Cornell Maritime Press 1942.	20519
748	----WYT’S DIGEST of Duch Shipping and Shipbuilding 1969. Rotterdam, Dagblad Sheepvaart 1959.	12326
749	YOUNG Edward: One of our submarine. London, Hazell Watson 1955.
50349
639.2 RIBOLOV
750	BASIGLI Josip: Tunolov na Jadranu. Zagreb, Jadranski institut 1962.
14157/5
751	BINI G. in C. M. MALDURA: La pesca delle spugne e del corallo.
Giannini e Giovannelli 1938.	9865
752	BONICIOLLI Giuseppe: Manuale pratico per la pesca di mare ad uso
dei pescatori dalmati, istriani e triestini con metodi nuovi ideati dall’autore. Šibenik, Hrvatska tiskara	1909.	8534
753	BOTTEMANNE C. J.: Principles of Fisheries Development. Amsterdam,
Holland Publishing Comp. 1959.	17440
754	BRATTI Ricciotti: Un inchiesta sulla pesca in Istria e Dalmazia. Cobol
e Priora 1905.	4897
755	BUCKMANN Adolf: Die Methodik der fischerei-biologischer Unter-suchungen an Meeresfischen. Wien, Urban und Schwarzenberg 1929.
11955/307
756	BUCKMANN Adolf: Metodika ribarstveno-bioloških istraživanja morskih riba. Split, Institut za oceanografiju i ribarstvo 1951.	20373
757	----COMERCIAL FISHERMAN'S GUIDE. St. Louis, Adams Net and
Twins Co. b. 1.	11947
758	----CONGRESSO generale della Società austriaca di pesca e piscicul-
tur*ci Trieste
Poročila za ieta: 1890, 1891, 1892, 1894, 1895, 1896, 1898, 1900, 1905, 1908. 1910, 1912, 1913 in	1914.	12252
759	DAVANZO Andrea: La pesca nell'Adriatico orientale. Trieste, G. Caprin 1919.	4594
760	DE ANGELIS Ruggero: Porti pescherecci. Firenze, Giannini e Giovan-
nelli 1939.	9866
761	DE ANGELIS Ruggero: Valli da pesca. Roma, Ramo edit. dei agricoltori
1946.	20390
762	DE ANGELIS Ruggero in G. CANICCI: Vallicultura. Firenze, Olimpia
1940.	50546
763	DETHLOFF Jiirgen: Elektrisches Fischen. Das neue Feld dcr Fischerei,
ihre Moglichkeiten und ihre Grenzen. Hamburg, Dethloff Electronic 1957.	11910
764	-----DIRECTORY of Fisheries Institutions (Europe) — Repertoire des
Institutiones des Pèches (Europe) — Catàlogo de Instituciones Pesque-ras (Europa). Rome, FAO, Institut, des péches b. 1.	11941
765	DOMAZETOVIČ Fran: O ribarstvu u slatkim vodama i moru. Zagreb,
Privredna štamparija 1933.	20082
766	EHRENKREUZ: Das Ganze der Angelfischerei nebst einem Anhange ent-haltend Belehrungen iiber die kimstliche Fischzucht und iiber den Krebs und dessen Fang. Leipzig, Ernst’sche Verlagsbuchhandl. 1919.
50298
767	GARDI René: Lov na kitove. Beograd, Dečja knjiga 1956.	20384
768	GRUBIŠIČ Fabijan: Osnovi tehnike ribolova. Rijeka, Stručno udruže-
nje morskog ribarstva Jugoslavije 1960.	20059/4
769	GRUBIŠIČ Fabijan in G. GOSPODNETIČ: Plovačke mreže. Razvoj, tehnika i navigacija.	Split, Institut za ocean, i rib. 1953.	20373/3
770	HEKTOROVIČ Petar: Ribanje i ribarsko prigovaranje. Zagreb, Jadranski institut 1951.	3505
771	HORVAT Škender: Ribe i ribogojstvo. Zagreb, A. Scholz 1901.
50130/125
772	HUTTEROTT Giorgio: La pesca del tonno in Sicilia e Sardegna. Trieste,
Morterra 1891.	70312
773	— — EL INSTITUTO de investigaciones pesqueras. Barcelona, Institute de invest. pesq. 1953.	20349
774	JELINČNČ Zorko: Razvoj slovenskega ribištva ob tržaški obali. Trst,
Založništvo tržaškega tiska 1967.	22790
775	KARLOVAC Otmar: Splitski akvarij. Split, Institut za ocean, in ribar-
Stvo 1960.	21487
776	KOJIČ Branko: Ribarstvo Lošinja. Iz »Jadranski zbornik« 11/1957,
str. 325—336.	20515
777	KOPRINGA P.: Oyster culture in South Africa. Hydrographical, biologica! and oysierologica! observations in thè Knysna lagoon with notes on conditions in other South Afričan waters. Pretoria.
Iz »Commerce and Industry«, March 1956.	20350
778	KRISCH Anton: Die Fischerei im Adriatischen Meere. Mit besonderer
Beriicksichtigung der osterreichisch-ungarischen Kiisten. Pola, C. Ge-rold’s 1900.	4309
779
780
781
782
783
784
785
786
787
788
789
790
791
792
793
794
795
796
797
798
799
800
801
56
LA MONTE Francesca: Marine Game Fishes of thè World. New York, Doubladay and Comp. 1952.	50299
LESSONA Michele: Gli acquari. Torino, Seb. Franco e Figli 1864.
50886
----MANUAL of Field Methods in Fisheries Biology. Rome, FAO
1960.	20378/1
MARAZZI Antonio: La pesca lungo le coste Austro-ungariche e la flottiglia peschereccia italiana. Roma, fz »Bollettino consolare«.	4458
MEDUR Josip: Podvodni lov na Jadranu. Zagreb, Epoha 1958.	8410
MILIČ Nikola: Zaštita ribljeg bogatstva i ribarstva na Jadranu. Zagreb, JAZU 1955.	14157/1
----NAPUTAK za sakupljanje gradje iz područja morskog ribarstva
i običaj nog ribarskog prava. Zagreb, Jadranski institut 1961.	22917
NOVAK Grga: Dokumenti za povijest ribarstva na istočnoj obali Ja-dranskog mora. Zagreb, JAZU 1952.	3532/4
—- — OXFORD junior encyclopaedia. Oxford University Press 1957—1960. Voi. 6: Farming and Fisheries.	Č 11568
PARDO Giuseppe, Eugenio BELLEMO in Giovanni BONIVENTO: I mercati del pesce dell’Alto Adriatico. Padova, 1924.	5690
PARENZO Aldo: Un'inchiesta sulla pesca in Istria e Dalmazia. Venezia, Frat. Visentini 1894.	4325
PASTROVIČ Giovanni: Manuale del pescatore per l’anno 1913. Trieste, C. Caprin 1913.	3851
PENKO Tone: Tržaški ribji trg. Trst, Gregorčičeva založba 1951.
2776
— — DAS SCHAU-AQUARIUM der ersten istrianischen Landesaus-stellung. Capodistria 1910. Katalog. Trieste, Lloyd 1910.	8644
----SCHEMA di regolamento comunale per i mercati all’ingrosso del
pesce. Roma, Ministero dell’Agricoltura 1929.	15162
SKOK Pelar: Od koga naučiše jadranski Jugoslaveni pomorstvo i ri-barstvo? Split, Jadranska straža 1933.	3476
----LA SOCIETÀ austriaca di Pesca e Piscicultura marina e Dalmazia.
Trieste. Iz »Rivista, rassegna di marina mercantile e pesca«, 12/1895, 3—4, str. 3—4.	70312
SOMIGLI Carlo: La pesca marittima industriale. Torino, Fratelli Becca 1912.	19754
SRDAR Srdjan: Morsko bogatstvo Jadrana i njegovo iskoriščivanje. Zagreb, Jadranski institut 1960.	14157
----STATISTIKA morskog ribarstva. Split, Direkcija pomorskog sao-
bračaja 1931.
Za leto: 1933.	19707
STULLI Bernard: Borba oko ribolova u obalnom mora Istre, Rovinj i Chioggia u XVIII. stolječu. Split, Mornarički glasnik 1955.	5521/7
STULLI Bernard: Dubinski ribolov. Historijsko-pravna, ribarstveno-poli-tička i ekonomska gradja. Zagreb, JAZU	1960.	14157/3
----SULLA CULTURA delle ostriche. Trieste, Herrmanstorfer 1863.
2. zv.	16772
802
803
804
805
806
807
808
809
810
811
812
813
814
815
816
817
818
819
820
TALER Zdravko: Ribolovni vodič po Jugoslaviji. Zagreb, Poljoprivredni nakladni zavod 1956.	18795
VIVIER Paul: La pisciculture. Paris, Presses Universitaires de France
1954.	50677
VOGT Dieter in Heinz WERMUTH: Knaurs Aquarien- und Terrarien-buch. Munchen, Droemersche Verlagsanstalt 1967.	23084
WITHINGTON Sidney: Two dramatic Episodes of New England Whaling. Mystic, The Marine Historical Association 1958.	11817
ŽENER Borut: Akvarij. Ljubljana, Cankarjeva založba 1964.	21447
ŽIC Nikola: O podrijetlu stanovništva u gradu Izoli u Istri.	4297
ŽUPANOVIČ Šime: Ribarstvo šibenskog područja. Zagreb, Jadranski institut 1963.	14157/6
ŽUVELA Ivo: Ribarska zadruga Proleter—Vela luka. Razvitak — Ekonomska analiza — Problemi. Zagreb, JAZU 1956.	14157
656.61 POMORSKA PLOVBA (organizacijsko gledišče)
BOŽIČ Josip: Rilevazioni tecnico-economiche sulla formazione delle tariffe dei noli marittimi. Tesina di laurea. Relatore: prof. dott. Gaetano Corsani. Trieste, R. Università degli Studi economici e commerciali 1931/32 (daktil.).	N.B., LK, K
BRAVETTA Ettore: Marinai di tutto il mondo. Milano, G. Agnelli 1931.
18744
CERIČ Viktor: Pomorske tarife i pomorske špedicije. Ljubljana, Ekonomska fakulteta 1962.	11539/10
— — CONTRATTO collettivo di lavoro per gli addetti agli uffici delle società anonime di navigazione: »Italia«, »Lloyd Triestino«, »Adriatica«, »Tirrenia«. Trieste, Edit. Libraria 1938.	17166
-----CONTRATTO definitivo della Società di navigazione a vapore
fra Capodistria e Trieste. Capodistria, La Dir. sociale Edit. 1882.
50327
-----CONTRATTO definitivo della Società cittadina di navigazione
a vapore fra Capodistria e Trieste, Capodistria, La Direzione soc. Edit. 1895.	50329
-----CONTRATTO definitivo della Società di Navigazione a vapore
Umago—Trieste. Capodistria, Cobol e Priora	1893.	5798
CORNELL Felix M. in Allan C. HOFFMANN: American Merchant Seaman’s Manual. For seamen by seamen. Cambridge, Cornell Maritime Press 1957.	20452
-----ELENCO di soci del gruppo locale di Trieste della Lega navale
austriaca. Trieste, Lloyd 1913.	17884
-----GESETZ ... betreffend den Abschluss eines Schiffahrts- und Po-
stenvertrages mit der Dampfschiffahrtgesellschaft des Oesterreichischen Lloyd hinsichtlich der Besorgung des dalmatisch-albanischen Schiffahrt-dienstes. Wien, Hof- und Staatsdruckerei 1907.	Z 138/66
GESTRIN Ferdo: Piranska komenda v 14. stoletju. Prispevek k problemu tehnike trgovine v srednjem veku. Ljubljana.
Iz »Razprave«, V/1966,1.
821	HESS Heinz: Der Hafen- und Umschlagsbetrieb. Berlin, Veb Verlag
Technik 1959.	21598
822	----ISTRUZIONI per i comandi delle navi sociali. Fiume, Adria 1935.
12473
823	KANTOROVIč Jakob Borisovič: Voprosy eksploatacii i ekonomiki mor-
skogo transporta. Moskva, Morskoj Transport 1962.	19949
824	----LEGA Navale Italiana costituita in Ente Morale... Sezione di
Roma. Roma, Lega Navale	1919.	9891
825	LOVRIČEVIČ Božo: Krcanje brodova. Priručnik za krcanje, slaganje
i čuvanje tereta na brodovima. Zagreb, Školska knjiga 1961.	19586
826	----LUKA Koper. Tarifa. Koper, t. T. Tomšiča 1967.	50904
827	----LUKA Koper. Tranzit. Koper, t. T. Tomšiča 1967.	50898
828	MACDOWELL in Hellen M. GIBBS: Ocean Transportation. New York, MacGraw-Hill Book Comp. 1954.
829	MILOŠEVIČ Spiro M. in Milivoj S. MILOŠEVIČ: Pomorstvo. Zagreb,
Školska knjiga 1964. 1. zv.	22926
830	MITCALFE Stanley J.: Suggestions to managing owners of steamers
and their capitains. London, A. Reid and Comp. 1901.	19206
831	— — PRAVILNIK s uputama o vršenju službe pomorskih agencija.
Split, Uprava pomorstva. Plovidbeno	odelenje	1945.	19931
832	----PROGETTO e rispettivo statuto della Associazione marittima.
Trieste, Apollonio e Caprili 1869.	15231
833	----REGOLAMENTI e tariffe dei Magazzini Generali del Municipio
e della Camera di Commercio e d’industria in Trieste. Trieste, Morterra e comp. 1880.	5392
834	----REGOLAMENTO della Navigazione a vapore, municipalizzata
azienda commerciale del comune censuario di Muggia. Muggia, Stokel e comp. 1909.	16970
835	----REGOLAMENTO di bordo. Fiume, Adria 1911.	D 9/68
836	----REGOLAMENTO per il servizio di bordo della Nuova Società
Cittadina di Navigazione a vapore in Capodistria. Capodistria, C. Priora 1909.	8894
837	— — REGOLAMENTO per le tettoie di merci (hangars) appartenenti
ai Magazzini generali di Trieste. Trieste,	Lloyd	1881.	6853
838	R1TTMEISTER Wolfang: Die Schiffsfibel. Leipzig, L. Staachmann Verlag 1939.	21640
839	----SEEMANNSCHAFT. Berlin, Transpress Veb. Verlag 1962—63.
1.	GRIGORJEV W. W. in W. M. GRJASNOV: Seemannische Hand-arbeiten;
2.	ROSE Gerhard: Schiffdienst und Schiffssicherheitsdienst von einem Autorenkolektiv unter Leitung;
3.	Manover und Ladungsdienst von einem Autorenkolektiv unter
Leitung.	22722
840	SERGI Oscar: Arte marinaresca. Cavi e lavori manuali di attrezzatura
navale. Imbarcazione a remi, a vela ed a motore e relative manovre. Codice internazionale dei segnali e codici commerciali. Metodo pratico per esercitarsi alla ricezione e trasmissione dei segnali a lampi di luce. Ad uso di istituti nautici.	Genova, Edizioni scientifiche 1958.	19672
841
842
843
844
845
846
847
848
849
850
851
852
853
854
855
856
SORRENTINO Giuseppe: Tecnica marittima. Terminologia. Nomenclatura. Attrezzatura. Congegni delle navi. Imbarcazioni... e loro manovra con una appendice di nautica: Come naviga la nave. Padova, A. Milani 1959.	19612
-----STATUT podjetja »Luka Koper«. Koper, »Luški glasnik« 1963.
70020
-----STATUT Pomorsko-brodarskog saveza Jugoslavije. Beograd, Centralni odbor narodne tehnike 1949.	7829
-----STATUTEN der Dampfschiffahrt-Gesellschaft des Oesterreichisch-
ungarischen Lloyd, genehmigt in der am 29. Dezember 1877 in Triest abgehaltenen Generalversammlung der Actionare, und von Hohen k. k. Ministerium des Innern.	Trieste,	Lloyd 1878.	12309
-----STATUTI della Società di navigazione a vapore del Lloyd
Austriaco in Trieste ecc. Trieste, La Società di navigazione... 1865.
16650
-----STATUTI della Società di navigazione a vapore del Lloyd austro-
ungarico in Trieste. Trieste, Lloyd 1873.	16134
-----STATUTO della Associazione marittima istriana. Trieste, Lloyd
1871.	15225
-----STATUTO della Nuova Società Cittadina di Navigazione a Vapore
di Capodistria. Capodistria, Nuova Società. 1904.	16416
-----TRATTATO di commercio e di navigazione tra l’Austria e la Russia dell’anno 1860.	Trieste,	Lloyd	b. 1.	16045
-----UGOVORI o iskoriščivanju brodova na mora. Zagreb, JAZU 1951.
16094
664.95 KONZERVIRANJE RIB
AMADOR Garcia: The exploitation and conservation of the resources of thè see. Leyden, A. W. Sythoff 1959.	17466
PARAC Berislav: Tehnologia preradjivanja ribe. Zagreb, Ministarstvo industrije i rudarstva NRH 1947.	2226
PENSO Giuseppe: I prodotti della pesca. Valore alimentare, ispezione sanitaria, refrigerazione, conserve e sottoprodotti, attrezzatura industriale, legislazione. Milano, U. Hoepli 1950.	11954
101169
-----STATUT kombinata konzervne industrije »Delamaris« Izola. Izola,
Prim. tisk 1964.	21242
797 VODNI ŠPORT
ANDERSON Glen E.: The Collier Quick and Easy Guide to Water skiing. New York, Collier Books 1962.	70279
COLOMBO Lanfranco in Robert BALTIÉ: Sci nautico. Milano. 1954.
19963/37
857
858
859
860
861
862
863
864
865
866
867
868
869
870
871
872
873
874
875
876
877
878
879
60
CURRY Manfred: Aerodinamica jedra i vještina regatnog jedrenja. Beograd, Mladinska knjiga 1950.	1152/5
DEPAUL Giovanni: Guida del canottiere. Trieste, Tip. Tomasich 1886.
FATTORI Giorgio: Canotaggio. Milano, Sperling & Kupfer 1955.
19963/27
FINK Ervin: Ladijski modeli. Ljubljana, MK 1957.	10638
GLUCKNER A.: Nuoto e tuffi. Milano, Sperling & Kupfer 195-.	19963
LEWIS Elisabeth: The Dumpy pocket hook of sailing dinghies and yachts. London, Sampson Low 1960.	9961
MAVRIČIČ Zorko in Franjo KAPTALAN: Kajakaštvo i kanoistika. Zagreb, Sportska stampa 1960.	19490
MUSATTI Cesare: Una regata a Capodistria nel giugno del 1754. Capodistria, C. Priora 1905.	4417
PAVLOVČIČ Anton: Model jadrnice. Ljubljana, MK 1961.	10638
PELAN Staša: Tekmovalni jadralni model »SP 2«. Ljubljana, MK 1947.
9679
PERHAVEC Jože: Jadralni model F-19. Ljubljana, Blasnikova tiskarna b. 1.	9356
PETRIČ Toni: ABC plivanja. Zagreb, Sportska Stampa I960.	19492
-----PODVODNI SPORT. Sestavili: Živan Deanovič, Nenad Hcrus,
Ilko Karaman, Jakša Kalodjera in Zlatko Šurjak. Zagreb, NIP 1958.^ ^
RICHTER Hans Ulrich: Untervvasser-Fotografie und — Fernsehen. Optik in Technik u. s. w. Halle, Fotokino-Verlag	1960.	18570
SALHER P.: Medjunarodne odredbe za utakmice u jedrenju sa objaš-njenjima. Split 1936.	3570
SLEIGHTHOLME J. D.: Tutto sulla vela. Milano, C. E. Bietti 1966.
N 283/67
TRPIN Dimitrij: Tekmovalni jadralni model TD-18. Ljubljana, MK 1961.
10638
ULEPIČ Ivan: Izdelujemo	opremo	za	športno potapljanje. Ljubljana,
DZS 1961.	18893/1
WAGNER Jochen: Flossentauchen. Ein ABC fiir junge Sporttaucher u. solehe die es werden wollen. Neuenhagen bei Berlin, Sport und Technik 1961.	9857
WEBER V.: Kajak i kajakaštvo. Beograd, Tehnička knjiga 1950.	1152
799 ŠPORTNI RIBOLOV
BARISONI Eugenio: Le pesca sportiva. Milano, A. Vallardi 1959.	^
BONAFEDE Franco S.: Pesca sportiva. Milano, Sperling & Kupfer 195-.
19963
DIOLÈ Philippe: Podmorski podhvat. Beograd, Tehnička knjiga. 18873
880
881
882
883
884
885
886
887
888
889
890
891
892
893
894
895
896
897
898
899
900
IVANOVIČ Vane:	Podvodni	lov. Zagreb,	Mladost	1953.	19484
NEDIMOVIČ	Žarko:	Priručnik za	sportski	ribolov.	Beograd, Narodna
knjiga 1951.	50621
ROGHI Gianni: Uomini e pesci. Caccia subacquea. Milano, Sperling & Kupfer 195-.	19963/29
82-8 ANTOLOGIJE
BARTULOVIč Niko: More u našoj književnosti. Split, Jadranska straža 1927.	3548/3
LA BOLINA Jack: Leggende del mare ed altre scritture. Bologna, Zanichelli 1921.	50043
-----LADJA na obzorju. Zbral in prevedel Jože Dolenc. Koper, Založba
Lipa 1959.	17975
MILENKOVIČ Milivoje: More i naši pjesnici. Beograd, Skerlič 1932.
18271
-----PESMI o morju. Priredil Stane Suhadolnik. Koper, Založba Lipa
1955.	482
STANOVNIK Janez: Moby Dick. The myth and thè Symbol. A study in folklore and literature. Ljubljana, University Press 1962.	19883
91 GEOGRAFIJA
BINTER Bogdan: O Jadranskem morju. Ljubljana, DZS 1959.	18174
CAPRIN Giuseppe: Marine istriane. Trieste, G. Caprin 1889.	4822
CONCINA Jacques: Voyage dans la Dalmatie maritime. Alvisopoli, Nicolas e J. Bettoni 1810.	4776
ČULIČ Dmitar: Istrie et Kvamer. Beograd, »Jugoslavija« 1963.
50110/2
DE CASOTTI Marco: Le coste e isole della Istria e della Dalmazia. Zara, Battara 1840.	7832
HOLBACH Maude M.: Dalmatia. The land where cast meets west. London, J. Lane 1908.	4166
JACKSON Hamilton: The shores of thè Adriatic, thè austrian side, thè Kiistenland, Istria and Dalmatia. London, J. Murray 1908.	3709
-----JUGOSLAVENSKI JADRAN. Split, Odbor za proslavu desetgodiš-
njice mornarice 1952.	12038
KOHL Johann Georg: Rcise nach Istrien, Dalmatien und Montenegro. Dresden, Arnoldische Buchhandlung 1856. 2 zv.	6802
KUNAVER Pavel: Tuji svetovi, neznana morja. Ljubljana, Prešernova družba 1966.	50865
— — LA MARCHE Julienne. Etude de géographie politique. Sušak, LTnstitut adriatique 1945.	4189
MENIŠ Guglielmo: 11 mare Adriatico. Zara 1848.	16186
901	----DIE OSTERREICHISCH-UNGARISCHE MONARCHIE in Wort
und Bild. Wien, K. K. Hof- und Staatsdruckerei 1880—1902. 24 zv.
Das Kùstenland, X—1892;	11554
Dalmatien, XI—1892.
902	RUBIČ Ivo: Naši otoci na Jadranu. Split, Odbor za proslavu desetgodiš-
njice mornarice 1952.	3228
903	RUBIČ Ivo: Po zapadnom Mediteranu. Split, Jadranska straža 1933.
6604
904	RUKAVINA Joso: Po dalekom sjeveru. Zagreb, školska knjiga 1955.
19481
905	SCHWEIGER Amand-Lerchenfeld: Die Adria. Land- und Seefahrten im Bereiche des Adriatischen Meeres. Wien, A. Hartleben 1883.
19546
906	SCHWEIGER Amand-Lerchenfeld: L'Adriatico e il suo litorale. Milano,
b. 1.	10020
907	STIEGLITZ Heinrich: Istrien und Dalmatien. Stuttgart Tiibingen, J. G.
Getaschen Buchhandlung 1845.	4637
908	STRADNER Josef: Neue Skizzen von der Adria. Graz, »Leykam« 1902—
1903. 2 zv.	6800
909	- STRADNER Josef: Stradners Adria-Fuhrer. Graz, H. P. Leoben 1909.
5332
910	STRAŽIČ1Č Nikola: Pomorski prelazi. Zagreb, Školska knjiga 1961.
23197/3
911	TERPIN Štefan: Topographisch-historischer Wegweiser im osterrei-
schischen Kiistenland. Triest, Marenigh 1842.	8523
912	YRIARTE Carlo: Le rive dell’Adriatico e il Montenegro. Milano, Treves 1883.
910.45 VELIKA POMORSKA POTOVANJA
913	AMADEO Luigi di Savoia, U. CAGNI in A. CAVALLI MOLINELLI: La »Stella polare« nel Mare Artico 1899—1900. Milano, U. Hoepli 1903. 11382
914	ANDERSON William: Nautilus 90° severno. Ljubljana, MK 1960.	18504
915	ANDERSON William R. in Clay BLAIR: Nautilus. Dramatična plovidba
atomske podmornice ispod Sjevernog pola. Zagreb, NIP 1960.	19866
916	BACHGARTEN Hans: Aus einem Schifftagebuch. Zwei Jahre in Japan
und China. Pola, Jos. Krmpotié 1911.	20564
917	BARCLAY Isabel: Odkrivanje sveta. Ljubljana, DZS 1962.	20156
918	BARTOLI Adolfo: I viaggi di Marco Polo secondo la lezione del codice
magliabechiano più antico ecc. Firenze, F. Le Monnier 1863.	8598
919	BAUMANN Oscar: Oesterreichische Congo-Expedition. Wien 1886.
18124
920	BAUMGARDT Rudolf: Povij est prve plovidbe oko svijeta. Zagreb, Kultura 1957.	8320
921	BEDINELLO Ugo: Diario del viaggio intorno al globo della reggia cor-
vetta italiana »Vettor Pisani« tenuto dal secondo pilota Ugo Bedinello negli anni 1871, 1872, 1873. Trieste, Caprin 1876.	16720
922	BENKO Jerolim von: Reise S. M. Schiffes »Albatros« unter Gommando
des k. k. Fregatte-Kapitans Arthur Miildner nach Siid-Amerika, dem Ca-plande und West-Afrika 1885—1886. Pola, Carl Gerold’s Sohn in Wien 1889.	21845
923	BENZONI Hieronimus: Novae novi orbis historia, Id est, Rerum ab
Hispanis in India Occidentali hactenus gestarum, & acerbo illorum, in eas gentes dominàtti etc. His ab eodem adiuncta est, De Gallorum in Floridam expeditione etc. Apud Evstathium Vignon. 1581.	7675
NOVAE NOVI
ORBIS HISTORlvE,
? D S ST,
Rerum ab Hifpanis in India Occidentali ha-čtenus gcftarum,& acerbo illerum in eas gentes dominata,
Libri tres,
AN I ' C ALVET G NlS
opera induflrtdtjue ex Italie is H itronyr.ni Ben-z.onù MedtolanejU^ui eas terra: x 11 licitino-rum peregrinatto ne obtjrycomrnetariis deferiti, Latinifalli, ac perpetui's not is,argumentu fr lo cupleti memorabiltum reru accejJione,illu/lrati.
Hi s ab eodem adiunčUeft,
/
De GalloMtm in Florid-im expeditione, & inficili Hifpano» runi m cos fauitiz cxcmplo, Brcuis Hiftoru.
APVD EVSTATHIVM VIGNON. M- D. LXX XTT
Knjiga, ki govori tudi o velikih potovanjih po morju (1581)
924	BOMBARD Alain: Dobrovelj ni brodolomac. Zagreb, Epoha 1959.
20447/7
925	BONTEMPELLI Massimo: Viaggi e scoperte. Milano, Mondadori 1921.
925
926	BUJNICKIJ V. H.: 812 dana na santama sjevernog ledenog oceana.
Dnevnik. Zagreb, Prosvjeta 1947.	1565
927	CARIC Juraj: Slike iz pomorskega života. Sarajevo, Samozaložba 1925—
1.	Preko Sredozemskega mora, 1925;
2.	Preko Črnoga mora i preko Atlantika, 1926.	3803
(Tudi edicija iz 1. 1884.)
928	CARLI Gianrinaldo: Della spedizione degli Argonauti in Coleo, libri
quattro, in cui vari punti si delucidano intorno alla navigazione, all’astronomia, alla cronologia, alla geografia degli Antichi. Venezia, G. Recurti 1745.	10012
929	DARWIN Charles: Potovanje na ladji Beagle. Ljubljana, DZS 1950.
1401/7a
930	DARWIN Charles: Put jednog prirodosloven oko zemlje. Zagreb, Hrvat-
sko prirodoslovno društvo 1922.	3237/4
931	DE LA HARFE: Storia dei viaggi di Cook. Venezia, V. Formaleoni 1785.
2 zv.	14741
932	DI AZARA Felice: Viaggi nell’America meridionale fatti tra il 1781 e il
1801. Milano, Sonzogno e Comp. 1817.	6917/33
933	— — BINE ORIENTREISE vom Jahre 1881 beschrieben vom Kron-
prinzen Rudolf von Oesterreich. Wien, K. k. Hof- und Staatsdruclcerei 1885.	11591
934	EYRIES J. B.: Compendio dei viaggi moderni. Venezia, G. Antopelli 1830—1834.
43 fase.
935	FREUCHEN Peter: Knjiga o sedmih morjih. Koper, Založba Lipa 1961.
19281
936	GALLO Antonio: Commentarli De rebus Genuensium et de navigatione Columbi. A cura di Emilio Pandiani. Città di Castello, S. Lapi 1910—1911.
12183
937	GERBAULT Alain: Za soncem (A la poursuite soleil à travers l'Atlan-
tique sur la route du retour). Ljubljana, MK 1964.	21250
938	GORLAND: Dugong. In 45 Tagen im Segelboot Liber dem Atlantik.
Nurnberg, Fanfaren-Verlag b. 1.	50603
939	GRANDI Vittore Silvio: Cronologia delle navigazioni e scoprimenti,
fatti verso le terre ignote al nostro Emispero. B. k. t. z. 1.	16890
940	GRČAR Jakob: Preko morij v domovino. Celje, Družba sv. Mohorja
1937.	196/94
941	HENRY Thomas R.: Beli kontinent. Istorija Antarktika. Beograd, Novo
pokolenje 1952.	3458
941	a HENRY Thomas R.: Beli kontinent. Ljubljana,	MK 1955.	2908
942	HEYERDAHL Thor: Sončni Tiki. Na splavu preko Tihega morja. Ljubljana, MK 1951.	3081
943
944
945
946
947
948
949
950
951
952
953
954
955
956
957
958
959
960
961
962
963
HOLUB Emil: Von der Capstadt ins Land der Maschukusumbe. Reisen im siidlichen Afrika in den Jahren 1883—1887. Wien, Alfred Holder 1890. 2 zv.	23146
HOLY Jaromir: Rund um die Erde. Weltreise zweier osterreichischer Offiziere. Wien, 1911.
HOUBEN H. H.: Der Ruf des Nordens. Abcnteuer und Heldentum der Nordpolfahrer. Berlin, Volksverband der Biicherfreude 1929.
23199
KREITNER Gustav: Im fernen Osten. Reisen des Crafen Bela Szé-chenyi in Indien, Japan, China, Tibet und Birma in den Jahren 1877— 1880. Wien, Alfred Holder	1881.	23134
LALLEMAND Ferdinand: Pitejev brodski dnevnik. Zagreb, Epoha 1963.
20984
LEBEDEV N. K.: Osvajanje zemlje. Popularna historija geografskih otkriča i putovanja. Knj. II. Novo doba (XVI—XVIII vek). Beograd, Novo pokolenje 1948.	P 6274
LENZ Oscar in Oscar BAUMANN: Oesterreichische Congo-Expedition. Wien, E. Holzel 1886. Sep. iz »Mittheilungen der K. K. Geograph. Gesell-schaft in Wien« 1886.	18124
LINDBERG Charles: Mein Flug iiber Ozean. Frankfurt, Fischer Bucherei 1959.	9068/125
LORD Walter: Titanik.	Ljubljana, DZS 1961.	9448/7
MAJAR Hrizogon: Odkritje Amerike: Poučno zabavna knjiga v treh delih o: Kolumbu, Kortesu, Pisarn. Ljubljana, Kleinmayr & Bamberg 1883—84. 3 zv.	6692
MAKSIMOVIČ Borivoj: Doba velikih otkriča. Zagreb, NIP 1955.
5287
MASCHERONI Tommaso: Giornale storico del viaggio in Africa della veneta squadra comandata dall’Eccel. Cavalliere e Procuratore di San Marco il signor. Angelo Emo ecc. Venezia, G. Novelli 1787.	8980
18731
MATOšEč Milivoj: Po siedi ladijskega dnevnika. Ljubljana, MK 1961.
MATOŠEČ Milivoj: Tragom brodskog dnevnika. Beograd, Stožer 1957.
3307
MOUTEVANS: Osvajanje Antarktike. Zagreb, NIP 1957.	17563
MURPHY Mark: 83 dana na Atlantiku. Rijeka, »Riječka knjiga« 1952.
19833
-----NA PLAVIM putevima našim. Priča jednog pitomca Vojno-pomor-
ske akademije. B. k.	t.	1.	8363
NOBILE Umberto: L'»Italia« al polo Nord. Milano, A. Mondadori 1930.
10465
PAYER Julius: Die osterreichisch-ungarische Nordpol-Expedition in den Jahren 1872—1874, nebst einer Skizze der zweiten deutschen Nordpol-Expedition 1869—1870 und der Polar-Expedition von 1871. Wien, Alfred Hòlder 1876.	17899
PRPIČ Božo: Preko Atlantika u partizane. Zagreb, Epoha 1965.	23169
-----PUT oko svijeta, Putopisi. Zagreb, Stvarnost 1962.	20882
964
965
966
967
968
969
970
971
972
973
974
975
976
977
978
979
980
981
982
983
66
RADENKOVIČ Djordje: Od Havajev 20.000 kilometrov po Pacifiku do Južnega tečaja. Ljubljana, MK 1965.	21658
RUGE Sophus: Storia della epoca delle scoperte. Milano, Società editrice libraria 1903.	2269
SAUER: Viaggio fatto per ordine deH’lmperatrice di Russia Caterina II. nel Nord della Russia asiatica, del Mar Glaciale, del Mare d'Anadyr e sulla Costa Nord-Ovest dell’America, dal 1785 fino al 1794 dal commodoro Billings. Milano, Sonzogno e Comp. 1816. 2 zv.	R 6917/21—22
SCHERZER Karl: Fachmannische Berichte iiber die osterreichisch-ungarische Expedition nach Siam, China und Japan (1868—1871). Stuttgart, J. Maier 1872.	11578
SLOCUM Joshua: Z jadrnico okoli sveta. Ljubljana, MK 1956.	5347
-----SPOMENICA prvog putovanja kr. mornarice u inostrane vode:
Krf—Malta—Bizerta. Maj 1929. Split 1930.	20820
— — UN VIAGGIO in Oriente fatto dal principe ereditario arciduca Rudolfo. Trieste, J. Base 1883. 2 zv.	19566
VAN LOON Hendrik Willem: Ships & How Sayled thè Seven Seas. New York, Simon and Schuster 1935.	20057'
VIMERCATI Cesare: La marina austriaca in Oriente. Cenni storici del 1840, Vienna, pp. Mechitaristi 1844.	18077
VINJA Vojmir: Kolumbo i novi svijet. Brodski dnevnici, izvještaji, svje-dočanstva očevidaca. Zagreb, »Kultura« 1955.	178
WULLERSTORF Urbair: Viaggio intorno al globo della fregata austriaca Novara negli anni 1857, 1858, 1859 sotto il comando B. de Wùller-storf. Vienna, Tipografia di corte e di stato 1862. 3 zv.	18045
92 BIOGRAFIJE
ALGARDI Alfredo: Pagine di viatori da Marco Polo a Umberto Nobile. Genova, Libr. Edit. Italia 1929.	18709
BUTORAC Pavao: Pisma ruskog admirala Matije Zmajeviča. Iz »Starine«, 1948—41. str. 61—83.	4061
CARIC Jurai: Krištof Kolumb i otkriče Amerike. Zagreb, MH 1892.
4371
_____COLUMBUS Christopher. Lettere di Cr. Colombo. Autografi conservati nel Palazzo di Genova. Genova, Municipio 1912.	12351
CUKOVSK1 Nikolaj: Slavni moreplovci. Zagreb, Stvarnost 1965.
23206
ČUKOVSKI Nikolaj: Veliki moreplovac Džems Kuk. Beograd, Mlado pokolenje 1959.	50275/8
GHIKA Elena: Marco Polo, il Cristoforo Colombo dell’Asia. Trieste. Lloyd 1869.	19682
-----IN ONORE di Cristoforo Colombo. Trieste, La Società Agraria ed
Adriatica di Naturali 1893.	18089
IVELIČ Vlado: Uspomene iz pomorskog života. Split, Jadranska straža 1933.	3408/4
984	----JOSEF RESSEL. Denkschrift, herausgegeben vom Comité fùr die
Centenarfeier Ressel. Wien, t. Von Stern & Steiner 1893.	70053
985	KUNIN K.: Vasco da Gama. Ljubljana, MK 1956.	4975
986	MENINI Giulio: Trentacinque anni di vita marinara. Bologna, N. Zanichelli, 1928.	19986
987	MILOŠEVIČ An tun: Prilog povijesti admirala Mata Zmajeviča.
Iz »Starine«, 41/1948, str. 101—109.	4061
988	MORISON Samuel E.: Admiral to the Ocean Sea. A life of Christopher
■ Columbus. Boston, Brovvn and Comp. 1962. 2 zv.	D 218/67
989	MORISON Samuel E.: Christopher Columbus, mariner. New York, The
American Library 1956.	9861
990	MURKO Vladimir: Josip Ressel. Življenje in delo. Ljubljana, Tehniški
muzej Slovenije 1957.	5552/8
991	MURKO Vladimir, Franc SEVNIK in Albert STRUNA: Joseph Ressel
1793—1857. Inventor of thè Vessel Screw, Forester and Economist. Ljubljana, Technical Museum of Slovenia 1957.	14264
992	NICE Bruno: Grandi navigatori. Torino, 1965.	N 259/67
993	PIGNATTI Morano Carlo: La vita di Nazario Sauro e il Martirio dell’eroe. Milano, Frat. Treves 1922.	5919
994	RAIGERSFELD-Rakovec Jeffrey de: The life of a sea officer. London,
Cassel & Comp. 1929.	R 22891
995	SBORNI Vincenzo: L'ammiraglio Federico Gravina (1756—1806). Edizioni Ardita, Roma 1934.	23202
996	SNEGIRJOV V. L.: Admiral Senjavin 1763—1831. Beograd, Tehnička
knjiga 1949.	1152
997	SOUTHEY Robert: Življenje admirala Nelsona. Ljubljana, MK 1962.
9089
998	WASSERMANN Jakob: Krištof Kolumb. Ljubljana, MK 1957.	5517
999	ZWEIG Stefan: Magelan. Sarajevo, Narodna prosvjeta 1956.	5556
1000
1001
1002
1003
1004
1005
1006
1007
1008
1009
1010
1011
1012
1013
1014
68
NEKAJ SPLOŠNOZGODOVINSKE IN EKONOMSKE LITERATURE O PROBLEMIH JADRANA
Knjige
ANTIČ Vinko: Rijeka. Zavičaj. Književni priloži. Rijeka, MH 1965.
22938
APIH Elio: Lo società triestina nel secolo XVIII. Milano, G. Einaudi 1957.	17570
BAYLON Felice: Lo sviluppo economico della Dalmazia in relazione a quello dell'Italia e sua conseguente importanza nei futuri rapporti italo-jugoslavi. Venezia, Istituto fed. di credilo per il Risorgimento delle Venezie 1924.	5679
BENUSSI Bernardo: L'Istria nei suoi due millenni di storia. Trieste, Caprin 1924.	1630
BENUSSI Bernardo: Storia documentata di Rovigno. Trieste, Lloyd 1888.	5663
BIASOLETTO Bartolomeo: Relazione del viaggio fatto nella primavera dell’anno 1838 dalla Maestà re Federico Augusto di Sassonia nell’Istria, Dalmazia e Montenegro. Trieste, Favarger H. F. 1841.	R 16902
BONDELLI Giovanna (= Kandler Pietro): Notizie storiche di Trieste e guida per la città. Trieste, Coen 1851.	9136
BONIFACIO Giorgio: Struttura dell’industria triestina. Udine, Del Bianco 1959.	19283
CAVALLI Jacopo: Commercio e vita privata di Trieste nel 1400. Trieste, Vram 1910.	10380
CESCA Giovanni: Le relazioni tra Trieste e Venezia sino al 1381. Verona, Drucker e Tedeschi 1881.	7209
CESCA Giovanni: La sollevazione di Capodistria nel 1348. Verona, Drucker e Tedeschi 1882.	7197
CESSI Roberto: La repubblica di Venezia e il problema adriatico. Padova, A. Milani 1943.	4918
CONTARINI G. B.: Della veneta historia. Venezia, Heredi di Fr. Storti 1663.	16540
CUSIN Aldo: Appunti alla storia di Trieste. Trieste, Licinio Cappelli 1930.	5257
CUSIN Fabio: Il confine orientale d'Italia nella politica europea del XIV e XV secolo. Milano, Giuffre 1937. 2 zv.	10011
1015	CUSIN Fabio: La liberazione di Trieste. Contributo alla storiografia
non nazionalistica di Trieste. Trieste, F. Zigotti 1946.	50301
1016	CUSIN Fabio: Venti secoli di bora sul Carso e sul Golfo. Una narrazione
storica ... Trieste, Gabbiano 1955.	14432
1017	-----DALMACIJA. Spomen-knjiga izdana o kongresu Udruženja ju-
goslavenskih inženjera i arhitekata. Split, Jugosl. štamparija 1923.
Z 8/68
1018	DE CASTRO Diego: Il problema di Trieste. Genesi e sviluppi della
questione giuliana in relazione agli avvenimenti internazionali. Bologna, Cappelli 1953.	4516
OPIS IN ZGODOVINA
TERSTA IN NJEGOVE OKOLICE
Z rVERSTITVf.ro
KRATKEGA GEOGRAFIČNEGA IN ZGODOVINSKEGA PREGLEDA STARIH IN SADANJIH SLAVJANOV
KAKOR ŠE TUDI KRATKE OMÉMBE
NJIHOVE OSODE IN OMIKE.
PO DOMAČE SPISAL, NA SVETLO DAL IN ZALOŽIL
JOSIP GODINA-VERDÉLJSKI
CEH. Kil. FINANČEN KOMI9ÀH PERVEOA RAZREDA, ROJEN V TKKŽAHK1 OKOLICI.
86 I LKSOUKZI.
V TERSTU LÉTA 1872
TISK AVSTRIJSKEGA LL0YDA.
Naslovna stran knjige Josipa Godine-Verdeljskega
1019	DE TUONI Dario: Das Tor zur Adria. Triest, Deutscher Adria-Ver-
lag 1944.	496
1020	DE TUONI Dario: Tergeste. Scene di vita triestina. Brani scelti dalle
opere degli storiografi triestini, preceduti e legati fra di loro da riassunti storici e da cenni biografici intorno ai singoli autori. Trieste, Ca-prin 1926.	4561
1021	-----ECONOMIA TRIESTINA nel quinquennio 1919—1923. Trieste, Camera di commercio e industria di Trieste 1924.	11673
1022	ERCEG Ivan: Prinos poznavanju stanovništva i njegovih ekonomskih uvjeta života na području nekadašnje Istre.
Iz »Ljetopis«, 70/1965, str. 265—282.
1023	FOSCARINI Michele: Historia della repubblica veneta. Venezia, Combi
e La Noù 1696.	10120
1024	FRUHBAUER Attilio: Cenni sommari sul censimento della popolazione
di Trieste al 31	dicembre	1900.	Trieste, Municipio 1903.	2288
1025	GIGANTE Silvino: Fiume ne quattrocento. Fiume, Mohovich 1913.
1654
1026	GIGANTE Silvino: Statuti concessi al comune di Fiume da Ferdinando I
nel 1530. Fiume,	Mohovich	1910.	4559
Zgodovinska slika
spisal
MATIJA SILA.
Založilo opravnlftvo »Edinosti*.
Tiskat. Kranc Hvala v Trstu.
1882.
Naslovna stran knjige, ki jo je napisal Matija Sila
1027
1028
1029
1030
1031
1032
1033
1034
1035
1036
1037
1038
1039
1040
1041
1042
1043
1044
1045
1046
1047
GODINA Josip-Verdeljski: Opis in zgodovina Tersta in njegove okolice z uverstitvijo kratkega geografičnega in zgodovinskega pregleda starih in sadanjih Slavjanov kakor tudi še kratke omembe njihove osode in omike. Trst, Lloyd 1872.	17321
IMPASTARI M. A.: Muggia e il suo vallone. Trieste, G. Caprin 1896.
4212
IRENEO Della Croce: Historia Antica e Moderna: Sacra e Profana della città di Trieste, celebre colonia de’ Cittadini Romani... Venezia, G. Alfa rizzi 1698.	12159
IRENEO Della Croce: Istoria antica e moderna della città di Trieste, Weis 1812.	16763
IRENEO Della Croce: Istoria antica e moderna della città di Trieste. Trieste, G. Balestra 1881.	7242
JERI Janko: Tržaško vprašanje po drugi svetovni vojni. Tri faze diplomatskega boja. Ljubljana, CZ 1961.	18823
KANDLER Pietro: Codice diplomatico istriano. Trieste, b. 1. 3 zv.
10038
KANDLER Pietro: Indicazioni per riconoscere le cose storiche del Litorale. Trieste, Lloyd 1855.	10336
KANDLER Pietro: Storia del Consiglio dei patrizi di Trieste dall’anno 1382 all’anno 1809. Trieste, Lloyd 1858.	1658
KOS Franc: Iz zgodovine devinskih	gospodov. Ljubljana, Znanstveno
društvo za humanistične vede.
Iz »Razprave«, 1/1923.	18634
LORENZUTTI Lorenzo: Granellini di sabbia ovvero ricordi delle vicende triestine nel periodo dal 1850 al 1900. Trieste, Lloyd 1907.	4321
LUCIO Giovanni: Historia di Dalmazia, ed in particolare della città di Trav, Spalatro e Sebenico. Venezia, S. Curti 1674.	4799
MAJER Francesco: Inventario dell’antico archivio municipale di Capodistria, »Pagine istriane« 1904.	4317
MAINATI Giuseppe: Croniche	ossia	memorie	storiche	sacro-profane
di Trieste cominciando dall’XI secolo sino a' nostri giorni. Venezia, Picotti 1817-19. 6 zv.	5283
MANZUOLI Nicolò: Nova descrittione della provincia dell’Istria. Venezia, G. Bizzardo 1611.	6735
MARANELLI C. in G. SALVEMINI: La questione dell’Adriatico. Firenze, Libreria della »Voce« 1918.	4164
MARGOTTI G.: L'Adriatico orientale da Venezia a Corfu. Firenze, Bem-porad e F. 1899.	6803
MIHOVILOVIČ Ive: Trst problem	dana.	Zagreb,	Društvo	novinara
Hrvatske 1951.	5203
MITOCCHI Alberto: Triest der Irredentismus und die Zukunft Triests. Graz, »Leykam« 1917.	14882
MOLMENTI Pompeo: La storia di Venezia nella vita privata dalle origini alla caduta della repubblica. Bergamo, Istituto ital. di arti graf. 1905—1908. 3 zv.	10335
MONTANELLI Pietro: Il movimento	storico	della	popolazione	di	Trie-
ste con 4 diagrammi, 2 tabelle statistiche e 13 documenti inediti. Trieste, Montanelli 1905.	10299
1048	MORTEANI Luigi: Isola e i suoi statuti. Parenzo, G. Coana 1888.
14595
1049	MORTEANI Luigi: Notizie storiche della città di Pirano. Trieste, Herr-
manstorfer 1886.	5113
1050	NANI Battista: Historia della republica veneta. Venetia, Combi e La
Noù 1686.	4227
1051	----NAŠA ISTRA. Vanredno izdanje lista »Duga«. Beograd, »Jugoslavija« 1952.	12125
1052	NOVAK Grga: Slaveni i Venecija. Split, Narodna tiskara.
Iz »Program c. k. Vel. Realke u Špljetu za god. 1912/13«.	20754
1053	----OKO TRSTA. Beograd, Državni izdavački zavod Jugoslavije 1945.
3974
1054	OSTERMAN St.: Italija i Jugoslavija na Jadranu. Zagreb, Jugosl. nakladni D. D. 1920.	Z 18/68
1055	PARUTA Paolo: Historia veneziana. Venezia, D. Nicolini 1605.	5095
1056	POPARIČ Bare: Hrvati pod Venecijom. Zagreb, L. Hartman 1912.
50406
1057	POPARIČ Bare: Povijest senjskih uskoka. Zagreb, MH 1936. Z 9/68
1058	----LA POPOLAZIONE di Trieste. Resoconto ufficiale del censimento
generale della popolazione di Trieste. T., Civico ufficio statistico-anagrafico 1878 (Censimento 1875),	18404
1059	PRAGA Giuseppe: Storia di Dalmazia. Padova, CEDAM 1954.	20728
1060	PREPELUH Albin (Adriaticus): Jadransko pitanje. Kako je i čijom kri-
vicom propušten najpovoljniji moment za njegovo rešenje. Beograd, Izdavačka knjižara »Vreme« 1925.	18404
1060a-----RAZVOJ TEHNIKE i privrede u Jugoslaviji 1945—1955. Beograd, Savez inženjera i tehničara FNRJ 1955.	10133
1061	----R1JEKA. Geografija — Etnologija — Ekonomija — Saobračaj —
Povijest — Kultura. Zbornik. Zagreb, MH 1953.	10066/1
1062	ROMANIN Samuele: Storia documentata di Venezia. Venezia, G. Fuga
1912—1919. 10 zv.	5258
1063	SABELICO Marco Antonio: DclThistoria vinitiana. Venetiis, Giovanni
de’Rossi 1558.	R 7115
1064	SCUSSA Vincenzo: Storia cronologica di Trieste dalla sua origine
all’anno 1695. Trieste, Coen 1863.	12124
1065	SENIZZA Giuseppe: Storia di Trieste abbinata a quella dellTstria.
Venezia, G. Draghi 1895.	15995
1066	SILA Matija: Trst in okolica. Zgodovinska slika. Trst, »Edinost« 1882.
6806
1067	SLANG Karel: Avstrijski Jugoslovani in morje. Gorica, A. Gabršček
1912.	15815/2
1068	----STATUTA IUSTINOPOLIS metropolis Istriae. Venetiis, Apud Fr.
Salerni et Joanem Cagnolini 1669.	R 15000
1069	----STATUTI di Trieste del 1350. A cura di Marino de Szombathely.
Trieste, Cappelli 1930.	10014
1070
1071
1072
1073
1074
1075
1076
1077
1078
1079
1080
1081
1082
1083
1084
-----STATUTI MUNICIPALI del Comune di Trieste che portano la
data in fronte l’anno 1150. Editi a cura di Pietro Kandler. Trieste, Lloyd 1849.	11308
TOMASIN Pietro: Reminescenze storiche di Trieste dal secolo IV al secolo XIX. Trieste, G. Balestra 1900.
VALUSSI	Pacifico: L'Adriatico	in relazione	agli	interessi	nazionali
dellTtalia.	Udine, Jacob e Colmegna 1871.	1596
VENTURINI Domenico: Guida storica di Capodistria. Capodistria, Ronzar 1906.	17395
VIVANTE	Angelo: Irredentismo	adriatico.	Contributo	alla	discussione
sui rapporti austro-italiani. Firenze, Libreria della »Voce« 1912.
D 1/68
Periodika
ARCHEOGRAFO Triestino. Trieste. Marenig.
1/1829 — IV/1837; Nuova serie: 1/1869/70 — XIV/1902; III serie: 1/1903 — XIV/1927; Indice della raccolta, 1929; XV/1929/30 + suppl. — XXI/1936; IV serie: I—11/1938/39 — XXVII—XXVIII/1965/66.	10216
ATTI E MEMORIE della Società istriana di archeologia e storia patria. Parenzo.
1/1885—XXX/1914; XXXI/1919 — LI—LII/1939/40; Nuova serie: 1/1949; III/1954 — VII—VIII/1960; X—XII/1964.	2280
LTSTRIA. Redattore: dr. Pietro Kandler. Trieste, Lloyd.
1/1845/46, 2/1847 — 5/1850, 6/1851 npp.	11128
PAGINE ISTRIANE. Periodico mensile scientifico, letterario, artistico. Capodistria, C. Priora.
1/1903/04 — XII/1914; Nuova serie: 1/1922—11/1923; III serie: 1/1951— X/1959/60 npp.	3508
LA PROVINCIA. Giornale degli interessi civili, economici, ancora storici dellTstria ed organo ufficiale per gli atti della Società agraria istriana. Capodistria, Tondelli.
1/1867—28/1894.	11126
Bibliografije
ANTIČ Vinko: Stolječe hrvatske Stampe u Rijeci 1858—1958. Rijeka, Naučna biblioteka.	15683
BERNOT France: Pregled meteorološke literature za področje Slove-niie do leta 1962. Ljubljana, Hidrometeorološki zavod LRS 1963.
11895
COMBI C.: Saggi di bibliografia istriana. Capodistria, Tondelli 1864.
KEČKEMET Duško: Bibliografija o Splitu. Split, Muzej grada 1955— 1956. 2 zv.	19583
MASTROVIČ Vjekoslav: Jadertina Croatica. Bibliografija knjiga, časopisa i novina izdanih na hrvatskom ili sprskom jeziku u Zadru. Zagreb, JAZU. L Knjige, 1949; 2. Časopisi i novine, 1954.	2828
1085	PAGNINI Cesare: I giornali di Trieste dalle origini al 1959. Milano, Società per la Pubblicità in Italia — Centro Studi 1959.
19282/3
1086	VENTURA Carlo: La stampa a Trieste 1943—1945. Udine, Del Bianco
1958.	8440/1
1087	ZWITTER Franc: Bibliografija o problemu Julijske krajine in Trsta 1942—1947. Ljubljana, DZS.
Iz »Zgodovinski časopis«, 2—3/1948/49.	10454
KRATICE
CK = Cankarjeva založba DZS = Državna založba Slovenije JAZU = Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti MH = Matica Hrvatska MK = Mladinska knjiga
SAZU = Slovenska akademija znanosti in umetnosti b. k. z. 1.1. = brez kraja založbe tiskarne leta npp = nepopolno R = rariteta
PREGLED UPORABLJENIH GESEL IZ MEDNARODNE DECIMALNE KLASIFIKACIJE
016 Strokovne bibliografije........................................15
03 Enciklopedije, besednjaki in slovarji...........................16
05 Periodika.......................................................16_____19
058/059 Letopisi, almanahi in koledarji............................20—21
069 Muzeji ........................................................21
08 Zborniki........................................................21____22
341.01/.8 Mednarodno pomorsko pravo...............................22
347.79 Pomorsko pravo..............................................23—24
351.813 Pomorska uprava............................................24
355.461/.462 Pomorska vojna taktika in strategija..................24—25
355.49 Pomorske vojne..............................................25—28
359 Vojne mornarice................................................28—30
368.23 Pomorsko zavarovanje........................................30—31
387 Pomorska plovba (gospodarsko gledišče).........................31—36
387:37 Pomorske šole...............................................37—38
527 Navtična astronomija in navigacija.............................38—40
551.46, .5 Oceanografija, pomorska	hidrografija in meteorologija . . 41—43
58/59 Favna in flora ..............................................44—46
613.67/.69 Pomorska (ladijska) higiena	(medicina)..................46
615.838 Hidroterapija..............................................46—47
621-9:629.12 Ladijski stroji.......................................47
622.363 Soline.....................................................47____48
626.87 Bonifikacije................................................ . 48_49
627.2/.3 Pomorske gradnje .........................................49
627.9 Usmerjanje ladij (pilotaža), pomorski signali in reševanje
na morju....................................................49—51
629.12 Ladje in ladjedelstvo.......................................51—54
639.2 Ribolov .....................................................54____57
656.61 Pomorska plovba (org. gledišče).............................57—59
664.95 Konzerviranje rib...........................................59
797 Vodni šport....................................................59—60
799 športni ribolov...................................................60—61
82-8 Antologije....................................................61
91	Geografija.....................................................61—62
910.45 Velika pomorska potovanja...................................62—66
92	Biografije.....................................................66—67
Nekaj splošnozgodovinske in ekonomske literature o problemih
Jadrana........................................................68_____74
ABECEDNI SEZNAM GESEL
Almanahi................20—21
Antologije................61
Besednjaki.................16
Biografije...............66—67
Bonifikacije.............48—49
Enciklopedije..............16
Favna....................44—46
Flora....................44—46
Geografija...............61—62
Hidroterapija	. .	. .	.	.	46—47
Koledarji................20—21
Konzerviranje	rib	....	59
Ladijski stroji...........47
Ladje....................51—54
Ladjedelstvo	......	51—54
Letopisi.................20—21
Mednarodno pomorsko pravo......................22
Meteorologija............41—43
Muzeji....................21
Navigacija...............38—40
Navtična astronomija	.	.	38—40
Oceanografija............41—43
Periodika................16—19
Pomorska hidrografija	.	.	41—43
Pomorska higiena	....	46
Pomorska plovba (gospo-
darsko gledišče) .... 31—36
Pomorska plovba (organizacijsko gledišče) . . . 57—59
Pomorska vojna strategija . 24—25 Pomorska vojna taktika . . 24—25
Pomorska uprava............24
Pomorske gradnje .... 49 Pomorske šole ..... 37—38
Pomorske vojne.............25—28
Pomorski signali...........49—51
Pomorsko pravo.............23—24
Pomorsko zavarovanje . . 30—31 Reševanje na morju . . . 49—51
Ribolov....................54—57
Slovarji...................16
Soline.....................47—48
Splošna zgod. in ekonomska
literatura o probi. Jadrana 68—74 Strokovne bibliografije . .	15
Športni ribolov............60—61
Usmerjanje ladij...........49—51
Velika pomorska potovanja 62—66
Vodni šport................59—60
Vojne mornarice............28—30
Zborniki...................21—22
SEZNAM AVTORJEV
Agapito Girolamo, 298 Alberti Mario, 299 Algardi Alfredo, 975 Amadeo Luigi di Savoia, 913 Amador Garcia, 851 An Old Hand (ps), 469 Anastasijevič Predrag, 679 Anderson Glen E., 855 Anderson William R., 914, 915 Andrassy Jura j, 124 Andric Aleksandar, 680 Antič Vinko, 1000, 1080 Apih Elio, 1001 Aprile Giorgio, 434 Ara Angelo, 289 Aristov G. A., 489 Arway Friedrich von, 240 Astori Bruno, 402 Azuni Domenico, 125 Babac Nikola, 651 Babich Rocco, 300 Bachgarten Hans, 916 Bačič Vili, 178 Baldasseroni Ascanio, 290 Baldi Bernardino, 435 Baltié Robert, 856 Banfi Malaguzzi Daria, 241 Barclay Isabel, 917 Bardesono C. di R., 9 Barisoni Eugenio, 878 Bartoli Adolfo, 918 Bartulovič Niko, 883
Basilio Francesco, 134, 291 Basioli Josip, 750 Bastiani Flavio, 652 Baumann Oscar, 919, 949 Baumgardt Rudolf, 920 Baylon Felice, 1002 Becher Ernst, 157 Bedinello Ugo, 921 Beebe William, 490, 491 Belič Živan, 618 Bell Claud, 436 Bellemo Eugenio, 788 Bcnco Silvio, 301 Benko Jerolim von, 922 Benussi Bernardo, 1003, 1004 Benzoni Hieronimus, 923 Bercè Lojze, 302 Beritič Luksa, 242, 243 Bernot France, 1081 Biasoletto Bartolomeo, 1005 Bienstock G., 303 Bigham John C., 291a Bini G„ 751 Binter Bogdan, 889 Blair Clay, 891 Blumenau Igor, 681, 682 Bogorov V. G., 492, 555 Bohinec Valter, 304 Bolling Sigfrid, 683 Bombard Alain, 924 Bonafede Franco S., 879 Bonamico Domenico, 244, 305
Bondelli Giovanna (ps.), 1006 Bonetti Enrico, 245 Boniciolli Giuseppe, 752 Bonifacio Giorgio, 1007 Bonivento Giovanni, 788 Bontempelli Massimo, 925 Borisov Nikolaj Ivanovič, 684 Bottemanne C. J., 753 Boucart Jacques, 541 Božič Josip, 136, 810 B ra j kovic Vladislav, 126 Bratti Ricciotti, 754 Bravetta Ettore, 180, 811 Bréchignac Vincent, 246 Bronson V., 540 Bross Steward R., 437 Broxmeyer Charley, 438 Brunacci, 439 Bruns Erich, 493 Bubnov Aleksandàr, 166, 167 Biichelen Karl, 306 Biickmann Adolf, 755, 756 Buenting Theodor, 127 Buesa Mas René J., 556 Bujnickij V. H., 926 Buljan Ivo, 440 Buljan Miljenko, 494, 495, 496 Busch Fritz Otto, 181, 182 Buschmann Ottokar, 629 Bussoli Nino, 497 Bussolin Giovanni, 602 Butorac Pavao, 976 Cafiero Francesco, 685 Cagni U., 889 Cailett V., 441 Campagna Enzo, 686 Canale Cristoforo, 158 Canestrini Giovanni, 557 Canicci G., 762 Caocci Otello, 621 Caprin Giuseppe, 890 Caporilli Pietro, 183
Carie Juraj, 927, 977 Carli Gianrinaldo, 928 Carpaccio Antonio, 356 Carson Rachel L., 498, 499, 500 Cattolica Pasquale Leonardo, 501 Cavalli Jacopo, 1008 Cavalli Molinelli A., 889 Ceci Udalrico, 247 Gerič Viktor, 812 Cesari Giulio, 307 Cesca Giovanni, 1009, 1010 Cessi Roberto, 1011 Chak Paul, 189 Chamberlain Samuel, 308 Charlesworth M. P., 309 Chiaruttini Arturo, 310 Cobol Nicolò, 248 Codritsch Ferdinando, 653 Colman John S., 502 Colombo Francesco, 442 Colombo Lanfranco, 856 Columbus Cristopher, 946 Combi Carlo, 1082 Comotto Giuseppe, 443 Concina Jacques, 891 Contarini G. B., 1012 Contento Ugo, 609, 610 Cornell Felix, 817 Costantini Carlo, 444, 445 Creswell John, 184 Crisculo C., 249 Curry Manfred, 857 Cusin Aldo, 1013 Cusin Fabio, 1014, 1015, 1016 Cvjetkovié Božo, 503, 504 Cejvan Idris, 185 Čermelj Lavo, 737 čukovski Nikolaj, 979, 980 čulič Dmitar, 892 čuvikovskij V. S., 687 Darwin Charles, 929, 930 Davanzo Andrea, 759
De Angelis Ruggero, 760, 761, 762
De Bevilacqua Matteo, 312
De Casotti Marco, 893
De Castro Diego, 1018
De Figures Enrich, 10
De Gasparis A., 632
Degli liberti Ubaldo, 250
Dei Sabelli Luca, 129
De la Harpe, 931
Depaul Giovanni, 858
Dethloff Jiirgen, 763
De Tuoni Dario, 1019, 1020
De Villehuet Bourde, 446
Di Azara Felice, 932
Di Demetrio Giov. Ant., 313
Diede Gerolamo, 186, 187
Dietrich Fred, 688
Di Giambernardino Oscar, 168, 314
Diolè Philippe, 880
Dittmer Richard, 447
Dobida Karel, 304
Dobrinčid Martin, 315
Dolenc Jože, 885
Domazetovič Fran, 765
Domini Vincenzo de, 448, 449
Donnè Al., 633
Douglas T., 559
Druscovich Giuseppe, 643
Ducei Gino, 505
Dirometa Umbert, 560
Ebner N. von, 316
Ehrenkreutz, 766
Eisenhower Dwight, 188
Erceg Ivan, 318, 319, 1022
Ercegovič Ante, 561, 562
Errerà Alberto, 320
Evers H., 252
Eyries J. B„ 934
Fabietti Ettore, 322
Farolfi Vincenzo, 419
Farròre Claud, 189
Fassel J., 622
Fattori Giorgio, 859 Fedorov H. A., 459 Ferenca Ivo, 190 Fichter George S., 563
Fijo Oliver, 4, 109 323, 324, 325, 326, 420
Fink Ervin, 860
Fioravanzo Giuseppe, 169, 254
Flego Frane, 450
Floericke Kurt, 564, 565
Fòdere Franqais Emmanuel, 611
Foerster E., 690
Foramiti Nicolò, 155
Forest F., 506
Foscarini Michele, 1023
Francò R. H., 566
Franchi L., 142
Francis Claud-Boef, 541
Franetovič Dinko-Bure, 327
Franic Mladen, 635
Frank Walter, 328
Franklin Walter, 691
Freuchen Peter, 935
Frid E. G., 459
Fries Gualtiero, 329
Frigeri Enrico, 692
Frisoni Gaetano, 12
Friihbauer Attilio, 1024
Furlan Giacomo, 13
Fusco Nicola, 507
Gaeta Giuliano, 330
Gallo Antonio, 936
Gallo Nazario, 634
Gallo Vincenzo, 451
Gardi Renò, 767
Garùffa Egidio, 693
Gelcich Eugenio, 663
Gelcich Giuseppe, 191, 331
Gellert Georg, 508
Gerbault Alain, 937
Gerolami Giovanni, 332, 333, 694,
695
Cerosa Emilio, 644
Gestrin Ferdo, 334, 335, 820 Ghika Elena, 981 Giacich Antonio, 603 Gibbs Hellen M., 828 Gigante Silvino, 192, 1025, 1026 Ginocchietti Angelo, 193, 256 Gizdič Drago, 194, 195, 196 Gluhonja Ivo, 696 Gliickner A., 861
Godina Josip — Verdeljski, 1027 Goldberg Joseph P., 336 Gonzalez Eduardo Peon, 567
Goracuchi Alessandro de, 612, 613, 614
Gdrland, 938
Gospodnetic G., 769
Grablovitz Giulio, 509
Gradišnik Janez, 14
Grakalič Mladen, 510
Grandi Vittore Silvio, 939
Gravisi Gianandrea, 16
Grčar Jakob, 940
Griffini Mario, 143
Grigorjev W. W„ 839
Grjasnov W. M., 839
Grubas G., 664
Gruber Friedrich, 257
Grubišič Fabijan, 568, 569, 768, 769
Guarnieri Giuseppe Gino, 665
Guastalla Augusto, 615
Guidoni Alessandro, 697
Halimann Hans, 337
Hartig Julius, 698
Hass Hans, 570
Hektorovič Pelar, 770
Henry Thomas R., 941, 941 a
Hersing Otto, 197
Hess Heinz, 821
Heuvelmans Bernard, 571
Heyd Wilhelm von, 338
Heyerdahl Thor, 942
Hoffmann Allan C., 817
Holbach Maude M., 894 Holub Emil, 943 Holtorf Hans, 6 Holy Jaromir, 944 Homburg Walter, 452 Horvat Škender, 771 Houben H. H„ 945 Howard Giovanni, 604 Howard Joseph L., 258 Hiitterott Giorgio, 772 Hylander Clarence J., 511 Iachino Angelo, 259 Ibler Vladimir, 130 Impastar! M. A., 1028 Imperato Fortunato, 453 Ippolito E., 454
Ireneo della Croce, 1029, 1030,
1031
Issel Raffael, 572 Ivanovič Vane, 881 Ivelič Vlado, 983 Jackson Hamilton, 895 Jelinčič Zorko, 774 Jelinovič Zvonimir, 339 Jeri Janko, 1032 Jilek August, 512 Johnson Paul, 340 Jurič Frane, 198 Johow, 690 Kalinič Branko, 587
Kandler Pietro, 144, 341, 1006, 1033, 1034, 1035
Kantorovič Jakob Borisovič, 823 Kaptalan Franjo, 863 Karlovac Otmar, 775 Katičič Natko, 131 Kečkemet Duško, 1083 Kerchove René de, 17 Kernoc Augusto, 455 Kešeljevič Djordje, 170 King Reno C., 701 Kirjanov S. A., 666 Klemm Heinz, 342
Klen Danilo, 260, 343 Klenova M. V., 513 Klodič Pavel, 110 Kluger Othmar, 702 Knight Austin M., 456 Kodrič Ferdinand, 653 Kohl Johann Georg, 897
Kojič Branko, 344, 345, 703, 704, 776
Kolin Jelena-Dukič, 18
Koludrovič Ante, 635
Kombatovič Gjuro, 573
Kopringa P., 574, 777
Kopriva Ernest, 14
Koršič Ivan, 278
Kos Franc, 1036
Košutič Ivo, 199
Kotlarič Stjepan, 457, 458
Koudelka Alfred von, 261
Kramer Hipolit F., 706
Kranjec Silvo, 304
Krebs Walter, 707
Kreitner Gustav, 946
Krisch Anton, 778
Kron R., 263
Kunaver Pavel, 898
Kunin K., 985
Kuščer Ivan, 543
Kuzmenko Vladimir Kuzmič, 459
La Bolina Jack, 264, 514, 884
La Monte Francesca, 779
Lallemand Ferdinand, 947
Laptev B., 708
Laurens M., 579
Layton C. W. T., 19
Lebedev N. K., 948
Leibenfrost Alfons, 709
Lengnick Artur, 265, 266
Lenz Oscar, 949
Lessona Michele, 515, 780
Levéque M., 461
Levisoni, 278
Lewis Elisabeth, 862
Lindberg Charles, 950 Lipovac Miloš, 462 Littrow Enrico de, 346 Lord Walter, 951 Lorenzutti Lorenzo, 1037 Lovričevič Božo, 463, 711, 825 Liibke F. W„ 516 Lucio Giovanni, 1038 Luckner Felix, 201 Luetič Josip, 348 Lugnani Giuseppe, 349 Luzzatto Gino, 353 MacDowel, 828 Magazinovič Oskar, 202 Mahan Alfred Thayer, 171 Mainati Giuseppe, 1040 Maj ar Hrizogon, 952 Majer Francesco, 1039 Makjanič Berislav, 531 Maksimovič Borivo j, 953 Maksimovič Milorad V., 293 Maldura C. M., 751 Manara Giovanni di Ulisse, 131a Manfroni Camillo, 203, 267, 268 Manoia Romagna, 518 Manzuoli Nicolò, 1041 Maranelli C., 1042 Marazzi Antonio, 782 Marcotti G., 1043 Mardešič Pelar, 464, 519, 520, 712 Margalef Roman, 575 Marieni Giacomo, 667 Marinovic Antun, 465 Marki E., 520 Martorelli G., 623 Mascheroni Tommaso, 954 Masdea Antenore, 713 Massuti Miguel, 575 Maštrovič Vjekoslav, 6, 354, 1084 Matkovič Drago, 355 Matošec Milivoj, 955, 956 Maury Matthew Fontaine, 522 Mavričič Zorko, 863
May Roger, 523
Mayer Giuseppe, 643
Mayger N. H., 576
Mazelle Edoardo, 524
Medur Josip, 783
Megalense Carippo (ps.), 356
Meldau H„ 466
Menini Giulio, 273, 714, 986
Menis Guglielmo, 900
Merckel Kurt, 654
Mihovilovié Ivo, 357, 1044
Mikocz Zdravko, 71
Milenkovič Milivoj M., 886
Milič Nikola, 784
Miller Robert L., 525
Miloševič Antun, 987
Miloševič Milivoj S. 715, 829
Miloševič Spiro M., 829
Minuci Minucio, 204, 205
Mirkovič Mijo, 358
Mitcalfe Stanley, 830
Mitocchi Alberto, 1045
Modena E., 467
Mogan Julije, 145
Molli Giorgio, 274
Mollo Achille, 668
Molmenti Pompeo, 1046
Menassi Balilla, 468
Monasterev N., 206
Montanelli Pietro, 1047
Monti Antonio, 359
Mordal Jacques, 207
Morison Samuel E., 208, 988, 989
Morovič Dinko, 7, 526, 577, 578
Morteani Luigi, 636, 1048, 1049
Mountevans, 957
Miiller I., 581
Murko Vladimir, 990, 991
Murphy Mark, 958
Murray John, 527
Musatti Cesare, 864
Naglič Vladimir, 14, 688, 716
Naintré Loie, 579 Nani Battista, 1050 Natterer Konrad, 528 Nebbia Ugo, 718 Nice Bruno, 992 Nicolich Matteo, 366	1
Nicolich Emanuele, 637 Nikolič Miroslav, 529 Nobile Carlo, 367 Nobile Umberto, 960 Novak Grga, 110, 786, 1052 Oddanino C., 579 Oesterreicher T., 670 Osterman St., 1054 Oštrič Zvonko, 213, 214 Padula Antonio, 723 Pagnini Cesare, 1085 Pahor Miroslav, 638, 639 Pajkovič Mihailo, 530 Parac Berislav, 852 Parali Jaro, 369 Pardo Giuseppe, 788 Parenzo Aldo, 789 Parker Lewis W. J., 724 Paruta Paolo, 1055 Pastrovič Giovanni, 790 Paulič Drago, 580 Pavišič Antun, 531 Pavlovčič Anton, 865 Payer Julius, 961 Pax Ferdinand, 581 Pelan Staša, 866 Penko Tone, 791 Penso Giuseppe, 853 Perez Sori Jose A., 532, 533 Perhavec Jože, 867 Perilli Mederico, 370 Pescio Amadeo, 372 Petri Natale, 673 Petrič Toni, 868 Petrovič Slobodan, 279 Pfeiffer Eduard A., 470
Piani E., 294 Piccarci August, 534 Fichi Leonidas, 278
Picotti Mario, 535, 536, 537, 538,
582, 583
Piccoli Giorgio, 146
Pietschmann Riccardo, 373
Pignatti Morano Carlo, 993
Pipia Umberto, 147
Pitzinger Franz, 725
Plumert Arthur, 605
Poberaj Tatjana, 639
Pollen Arthur Hungerford, 172
Pollock David, 726
Popa riè Bare, 375, 376, 1056, 1057
Popovič Milenko, 471
Postma H., 574
Potočnik Franc, 214a
Praga Giuseppe, 1059
Premrl Ivan, 295
Premrou Miroslav, 640
Prepeluh Albin, 1060
Priča Srdjan, 173
Prikril Boris, 174, 215, 216, 217, 218, 219,220, 221
Proetel H., 656 Proskovvetz, 641 Prpič Božo, 962 Prvulovič Slavoljub, 222 Pucher Tereza-Petkovič, 584 Pursey H. J., 727 Ouin Alfonzo F. de, 657 Radenkovič Gjorgje, 964 Radoševič Todor, 223 Raigersfeld-Rakovec Jeffrey de
Rajkovič Miro, 224 Ramlow Gerhard, 182 Rappold Otto, 658 Rascovich Marco, 384 Rayner D. A., 225 Rebi kov Dimitrij, 539 Reed Maxwell, 540
Rcitinann Joachim, 699 Revoltella P., 385 Ribar Borivoje, 728 Riboli Antun J., 519, 520 Riboli Luigi, 278 Richmond Herbert, 175 Richter Hans Ulrich, 870 Riedel Dietmar, 585 Righi Livio Ragusin, 386 Riha František, 387 Rittmeister VVolfang, 838 Roghi Gianni, 882 Roj as Luis E., 586 Roletto Giorgio, 729 Roller Drago, 730 Romanin Samuele, 1062 Romanovsky V., 541 Rose Gerhard, 472, 839 Rossetti Domenico, 388 Rossetto Vittorio, 149, 150 Rossi Corrado, 283 Rossi Giuseppe, 731 Rubič Ivo, 389, 902, 903 Ruge Sophus, 965 Ruggiero Salvatore, 625 Rukavina Joso, 904 Ruppel G., 473 Sabalich Giuseppe, 390 Sabelico Marco Antonio, 1063 Sacerdoti Cesare, 732 Salonov Nikola, 21, 279 Salher P„ 871 Salirne! A., 226 Salvemini G., 1042 Samardžič Radovan, 391 Sambrailo Branko, 132 Sanders Nik, 523 Sapunar Zorislav, 733 Saraval Benedetto, 607 Sardos Paolo, 645 Sarpi Francesco Paolo, 392 Sauer, 966
Savin Spiro, 296 Savnik Roman, 642, 642a Sborni Vincenzo, 995 Scarabello Giovanni, 227 Schaub F., 474 Schelzel Manfred, 734 Scherzer Karl, 967 Schreibers Karl, 542 Schulze Franz, 475
Schweiger A. — Lerchenfeld von, 905, 906
Scinto Mario, 434 Scussa Vincenzo, 1064 Senizza Giuseppe, 1065 Sergi Oscar, 476, 840 Sevnik Franc, 967 Simovič Antun, 478 Simovič Dragutin, 587 Simovič Fran P., 477 Sila Matija, 1066 Silva Pietro, 284 Siriščevič Slavko, 395 Sivec S., 595 Skok Pelar, 784 Slane Karel, 1067 Sleightholme J. D., 872 Slocum Joshua, 968 Snegirjov V. L., 996 Sokol Anthony, 397 Sokol Hans Hugo, 228 Somigli Carlo, 796 Sommerville Boyle T., 676 Sorrentino Giuseppe, 479, 841 Southey Robert, 997 Srdar Srdjan, 797 Stackpole Edouard A., 399 Stanojevič Gligor, 230 Stanovnik Janez, 888 Stefani Giuseppe, 402 Steppes O., 466 Stevčič Pelar, 588
Stieglitz Heinrich, 407
Stossich Michele, 589
Stradner Joseph, 908, 909
Strafforello Gustavo, 403
Stražičič Nikola, 910
Struna Albert, 967
Stulli Bernard, 151, 285, 799, 800
Stupar Antheus, 480
Sue Eugène, 286
Suhadolnik Stane, 887
Surid Josip, 677
Syrski D., 165
šilovič S., 735, 736
Šlibarjev Polde (ps.), 737
Šober Milenko, 405
Šoljan Tonko, 590, 591, 592
šoša Tomislav, 608
Špendal France, 152
štumberger Miroslav, 738
Tadič Sveto, 406
Taler Zdravko, 802
Tambača Ladislav, 297
Targa Carlo, 153
Tavolini Altiero, 544
Tazieff Haroun, 545
Tenani Mario, 546
Tenenti Alberto, 231
Terpin Štefan, 911
Tešič Milenko, 8
Thayer Alexander, 407
Tolič Vjekoslav, 627
Tomasin Pietro, 1071
Tomažič G„ 595
Tomšič Janez, 232
Tonello Gaspare, 481
Trapp Georg von, 233
Trpin Dimitrij, 873
Ulepič Ivan, 874
Underhill Harold A., 482
Urban Karel, 659
Vajagič Bogdan, 739
Valente Guerrino, 483, 484, 485, 547
Valentini Carlo, 409
Valle Antonio, 593, 594
Vallo Ramila, 548
Valussi Pacifico, 1072
Van Lammercn W. P. A., 740
Van Loon Hendrik Willem, 741, 971
Vasiljevič Jovan, 234, 235, 236
Vatova A., 536
Vazzoler Redento, 648
Vecchj A. V., 410
Vekarid Stjepan, 21, 190, 213, 214
Venbacher Carlo, 628, 742
Ventura Carlo, 1086
Venturini Domenico, 1073
Vermes Hai. G„ 875
Verona Ante, 154
Vetrenko Leonid Danilovič, 660
Viganò Francesco, 155
Villa M„ 411
Vimercati Cesare, 972
Vinja Vojmir, 973
Vivante Angelo, 1074
Vivier Paul, 803
Vocino Michele, 744
Vodopivec S., 595
Vogt Dieter, 804
Vukov Joško, 412
Vukovič Anton, 413
Volarič Jelena, 495
Volli Enzo, 678
Wagner Jochan, 876
Walther Johannes, 550
Wassermann Jakob, 998
Weber V., 877 Weddiren Otto, 745 Wermuth Heinz, 804 Weyer B„ 287 Wiens Herold J., 176 Wilson Henry, 237 Wilkner Hans, 699 Willicrs Allan, 746 Wissmann Walter Rudolf, 747 Withington Sidney, 806 Woodward David, 238 Wullerstorf — Urbair, 974 Wunderlich Werner, 288 Young Edward, 749 Yriarte Carlo, 912 Zamara Carlo, 487 Zamara Luigi, 487 Zamara Roberto, 486, 487
Zei Miroslav, 551, 552, 596, 597, 598, 599
Zeida Rodriguez Pino, 600, 601 Zhanel Jan, 599 Zore-Armanda M., 496 Zoričič Milovan, 133 Zubov H. H., 553 Zupan A., 554 Zweig Stefan, 999 Zwitter Franc, 1087 Žener Borut, 806 Žic Nikola, 807 Županovič Šime, 578, 808 Žuvela Ivo, 809 žužul Josip, 177























RADMILA ADAMOV
BIBLIOGRAFIJA ČLANKOV TRŽAŠKE EDINOSTI O PROBLEMIH MORJA IN POMORSTVA (1876—1928)


TRŽAŠKA EDINOST IN POMORSTVO
študijska knjižnica je dala pobudo za pričujočo bibliografijo. V knjižnici se vedno bolj oglašajo dijaki in študenti, ki zbirajo podatke za slovensko pomorsko zgodovino. Bibliografija je torej namenjena predvsem njim in za sedaj le kot skromno pomagalo. Seveda smemo računati, da ne bomo ostali pri tej prvi bibliografiji člankov tržaške EDINOSTI, marveč da se bo delo po tej poti nadaljevalo.
Očitno je, da se je v zadnjih letih marsikaj močno spremenilo tudi ob slovenskem delu Jadrana. Po združitvi tega ozemlja z matično domovino je prvič v zgodovini doživela velik razmah naša pomorska dejavnost. Veliki uspehi so kot na dlani.
Če se ozremo nazaj v preteklost, vidimo, da Slovenci do leta 1945 nismo imeli pogojev, da bi si lahko uspešno gradili svoje samostojne pomorske ustanove. Kdor je šibak v gospodarstvu, tudi v kulturi ne more veliko pokazati. Ker so nam priseljeni oblastniki preprečevali, da bi se kakorkoli uveljavljali v pomorstvu, je moralo imeti to negativne odmeve tudi v naši pomorski publicistiki. V tem tiči tudi vzrok, da smo Slovenci zelo pozno dobili prvo knjigo o morju.
Vse to seveda ne pomeni, da smo se odrekali morju. To ne, saj smo Slovenci bili nekoč trd boj tudi z dunajskimi oblastniki. Naš periodični tisk v Trstu iz časov Avstro-Ogrske izpričuje, da so se Slovenci dobro zavedali pomena morja in pomorskega gospodarstva. Poglejmo le, kaj je pisal pred 99 leti slovenski časnik »Primorec« v Trstu o vprašanju izhodišča naše dežele na morje in o Trstu. Tam beremo: »Tukaj, kjer nam je odprta pot čez široko morje na vse strani sveta, kjer se za namii razprostira slovenska zemlja, tukaj nas gotovo čaka lepa bodočnost.« (3/1869,5). Zaključki so povsem logični. Toda drugače so mislili dunajski oblastniki, ki so računali, da si bodo na obalah vzhodnega Jadrana zgradili močne imperialistične postojanke. In skoraj enake načrte je na tem ozemlju zasledovala tudi italijanska buržoazija, brž ko se je po združitvi (1871) utrdila na oblasti. In tako se je zgodilo, da so vsi tuji oblastniki zlasti v Trstu Slovence sistematično odrivali od morja. Tu se je v sila jasni luči pokazalo, kako puhla je bila morala zlasti nekdanje nemške buržoazije. Na mali, takorekoč komaj milijonski slovenski narod so navalili z vso silo in si prizadevali na vse načine, da bi povsem zavrli vso njegovo nadaljnjo rast.
Tržaški list »Primorec« pa je kljub temu z optimizmom pisal o problemih morja. Nič čudnega, saj leta 1869 še ni moglo biti niti tržaškim
Slovencem dovolj jasno, kaj se bo v mestu z izredno naglim razvojem zgodilo že čez deset let. Tu se je namreč bilo zatem močno razmahnilo italijansko iredentistično gibanje in prav zaradi njega se je položaj za Slovence v Trstu močno poslabšal. V tem novem položaju je zdaj delovalo slovensko politično društvo »Edinost«, ki je začelo izdajati leta 1876 tudi svoje glasilo z enakim imenom. Zdi pa se, da je bilo marsikdaj v škripcih, ko je bilo treba ugotavljati, katere sile v Trstu so bile Slovencem najbolj nevarne. »Edinost« je leta 1905 zapisala: »Brez morja adrijanskega in velikega trgovskega emporija ob njem ne bi bilo več Slovencev. To morje in NAŠ Trst v tujih rokah bi bila naš grob.« Ocena je bila povsem točna. Zgodilo se je prav tisto, česar so se tržaški Slovenci nekako po letu 1880 najbolj bali. Plaz je prišel z zahoda. Imperialistična Italija je leta 1918 zasedla Trst in to mesto s svojim velikim pristaniščem poslej ni bilo več za Slovence izhodišče na morje. Trst niti ni bil kakšnega posebnega gospodarskega pomena za Italijo in je začel celo gospodarsko stagnirati ali pa celo nazadovati. To pa je zopet razumljivo, saj je zrastel kot glavno pristanišče obsežnega cesarstva, ki je imelo nad 50 milijonov prebivalcev. Iz širokega zaledja so prihajali v Trst veliki kap itali in dejansko omogočili, da je v mestu zraslo sodobno opremljeno pristanišče. Skratka: pri njegovi gradnji so neposredno sodelovali vsi avstrijski narodi.
Slovencem niti nova država SHS ni rešila vprašanja morja. V tem je tudi vzrok, da Slovenci niti danes še nimajo napisane svoje pomorske zgodovine. Sistematičnega dela so se v tej zvezi doslej lotili le nekateri posamezniki (Ferdo Gestrin in drugi). Vse je za sedaj še dokaj fragmentarno in raztreseno po slovenskih in tudi hrvaških pomorskih revijah in časnikih. Vendar pa prav gotovo ni daleč čas, ko bodo tudi Slovenci dobili knjigo, ki bo enotno prikazala njihov delež v pomorstvu od nekdanjih časov pa vse do danes.
Za prvo slovensko, bibliografijo člankov iz pomorstva sem si izbrala tržaško EDINOST. Zanjo sem se odločila iz naslednjih razlogov: Ta slovenski časnik je izhajal v Trstu celih 52 let, rastel in vodil boje v mestu, skozi katerega so tekle glavne žile avstrijske pomorske trgovine, v mestu, do katerega se je lahko prišlo po kopnem edinole prek slovenskega ozemlja, časnik, kot je bila EDINOST (najprej glasilo slovenske narodne stranke na Tržaškem), je moral budno spremljati vse dogajanje in zato je tudi povsem naravno, da je bil od vseh slovenskih časnikov najbolj poklican, da razsoja tudi o problemih pomorstva.
V času, ko je začela izhajati EDINOST, so bili v Trstu poleg Slovencev politični in gospodarski dejavnik tudi Hrvati in Srbi. Z njimi je bila EDINOST tesno povezana in iz te povezave je raslo tudi jugoslovanstvo, ki ga je tako močno propagirala. V rokah nekaterih vplivnejših Hrvatov in Srbov je bilo nekaj časa skoraj vse tržaško trgovsko ladjevje. Dovolj zgovoren pričajo imena: Kozulič, Tripkovič, Martinovič, Račič, Gerolimič itd. Pri Tržaški trgovski banki je bil nekaj let za ravnatelja Dalmatinec Hugo Višin, vnuk Ivana Višina (1806—1869), ki je prvi z ladjo »Splendido« pod avstrijsko zastavo objadral svet. če so se nekateri od naštetih poitalijančili, ne more zaradi tega izgubili na pomenu delež Jugoslovanov. In če se je zgodilo, kar smo rekli, ne more biti to v pohvalo raznim oblastnikom, ki so si toliko prizadevali, da bi Jugoslovane
1 sì umr
§ mm
y '■Musai


I -s=.	1
- '.v'r^% <W ■ - '*vj» fa
T f-*»yj;:	r, i
V • •• ?
Sii

k* ;
Ma«?
Trst po Valvazorju (16>
izrinili od morja. Hude posledice te politike so občutili tudi oni sami. Nemška buržoazija v Avstro-Ogrski je prav s tako politiko le pospešila svoj propad. Trst pa, ki je svoj čas postal izhodišče za pohod fašistične Italije na Jadran, je zatem zašel v težak položaj. Posledic zgrešene politike ni moč kar tako odstraniti. Take posledice čutijo ljudje lahko pol stoletja ali še več.
Toda, vrnimo se k EDINOSTI! Mlada buržoazija (in tu mislimo tudi na nekdanjo slovensko buržoazijo v Trstu), ki se je pripravljala, da pride nekoč na oblast, je morala nujno misliti, kako se bo v povojni državi organizirala in kako bo v njej reševala tudi probleme pomorstva. Vse to se je moralo odražati tudi v političnem programu predvsem tržaške EDINOSTI. Noben slovenski časnik v preteklosti ni imel toliko opravka s problemom morja! Pri zbiranju bibliografskih podatkov (članki in razprave) o problemih morja in pomorskega gospodarstva je bilo treba torej začeti ravno pri EDINOSTI. Od tu se dejansko odpirajo pota na vse strani. Po letu 1918 so se začeli jugoslovanski pomorščaki seliti iz Trsta v Jugoslavijo, kjer so nadaljevali s svojo pomorsko dejavnostjo.
V Trstu je slovenska pomorska misel najprej dobila svoje konkretne oblike. Nekaj je k temu pripomoglo tudi slovensko ribištvo. Iz vrst slovenskih ribičev v Trstu je v določeni meri dotekalo tudi osebje za tamkajšnjo trgovsko mornarico.
Bibliografija člankov iz pomorstva tržaške EDINOSTI bi lahko postala dobro izhodišče za sestavljanje še novih podobnih bibliografij, ki naj bi zajele po nekaj skupin periodičnega tiska in tako bi končno prišlo do celote. Naj ponovno poudarimo, da bi v tistih časih, ki so že tako odmaknjeni, zaman iskali slovenskih knjig, ki bi govorile o morju. Zatirani slovenski narod si jih ni mogel privoščiti. Glede pomorstva se je prav zaradi takega položaja moral omejiti ne samo na skromne zahteve, marveč tudi na skromno pisanje v svojem periodičnem tisku.
In tako je zlasti še EDINOST iz leta v leto objavljala najrazličnejše gradivo v zvezi s pomorstvom. Spočetka v manjši meri, pozneje pa vedno več. Časnik si je namreč le polagoma utiral pot, preživljal tudi finančne težave. Sčasoma pa ga je društvo lahko že tiskalo v svoji lastni tiskarni. Iz Trsta se je začela EDINOST širiti po vsej Primorski. Čeprav je med EDINOSTJO, ki je vedno bolj zastopala predvsem interese slovenske buržoazije, in pa delavstvom rastel prepad, pa je vendarle res, da je pisanje časnika o problemih morja privlačevalo. Šlo je tu brez dvoma za vprašanja, ki so bila za Slovence res boleča. Značilna poteza EDINOSTI je bila potemtakem v tem, da je budno spremljala zlasti vsa gospodarska dogajanja v Trstu in seveda tudi njegovo pomorsko dejavnost. Ko so dunajski oblastniki pripravljali ukinitev Svobodne tržaške luke, se je tem načrtom odločno uprla in dokazovala, da bi to pomenilo padec tržaškega pomorstva, nadalje, da bi to povzročilo brezposelnost zlasti v delavskih vrstah. EDINOST je nadalje opozarjala, da tržaška navtična akademija ne bi smela biti monopol nekaterih izbrancev in zlasti še obsojala poplavo Nemcev na tej šoli. Pogostoma se je potegovala za pomoč slovenskim ribičem, ki jih je bilo takrat v Trstu in okolici 'kar precej. Nje je vedno bolj ogrožala konkurenca. Kapital se je začel ta čas spuščati tudi v ribištvo in začel z modernim ribolovom z velikimi
ribiškimi ladjami dobesedno uničevati drobno slovensko ribištvo. Pozneje je tu opravil svoje še fašizem.
EDINOST si je seveda prizadevala tudi za razširjenje tržaškega pristanišča in za njegovo nadaljnje izpopolnjevanje. Zabeležila je vsak boj pristaniških in drugih pomorskih delavcev in se dosledno postavljala v njihovo obrambo.
Skratka: EDINOST je obravnavala probleme tržaškega pomorstva dokaj široko'in preudarno, kot je bilo tudi v skladu z gibanjem, ki ga je zastopala. Ko se je po letu 1918 v Trstu utrdil fašizem, planil zatem na Primorskem in v Istri po slovenskih in hrvaških šolah, je bilo tudi konec širokih koncepcij pri EDINOSTI. Fašizem je pahnil Slovence v položaj, da so se morali začeti boriti popolnoma znova za vse tisto, kar so so si bili nekoč že izvojevali. V tem hudem boju ni moglo biti več govora o slovenskem pomorskem problemu.
Ljudje, ki so nekoč dopisovali v EDINOST, ki so se udejstvovali v tržaškem pomorstvu, so v skromnem obsegu nadaljevali delo v Jugoslaviji in seveda tudi sami prispevali, da je ostala pri Slovencih misel na morje še vedno živa.
Ko danes opazujemo velike uspehe, ki smo jih dosegli v pomorstvu, in primerjamo to stanje s preteklostjo, nam z vso silo stopa v ospredje tudi tragična pot, ki jo je moral prehoditi slovenski narod. Tu se nam tudi v vsej veličini pokaže moč narodnoosvobodilnega boja jugoslovanskih narodov, ko je Slovencem v bratskem boju z ostalimi jugoslovanskimi narodi uspelo izvojevati tisto, o čemer so sanjali sto let in čez, namreč tudi o svoji bodoči dejavnosti v pomorstvu. Da so Slovenci o taki bodočnosti res sanjali, da so svojo pomorsko dejavnost svoj čas že razvijali, naj potrdi tudi pisanje nekdanje EDINOSTI. Ko bo tako in podobno gradivo še bolj zbrano, bomo lahko vse lepše ocenili tudi vso našo preteklost in ponosni bomo nanjo, pa čeprav je bila težka; dobili bomo nekaj, na čemer bo zlasti mladina, ki se danes usmerja tudi k pomorstvu, z večjo gotovostjo začela graditi tudi vse svoje poglede na našo današnjo stvarnost.
BIBLIOGRAFIJA
1877*
1	LADJICA.
11/1877, št. 21 (10. XI.), str. 4.
2	POLOŽAJ Avstrije ob Jadranskem morju. 11/1877, št. 4 (24. IL), str. 1—2.
3	STRASTNI okus do Jadranskega morja. 11/1877, št. 6 (24. III.), str. 1—2.
1878
4	MORNARJI Slovani.
II1/1878, št. 17 (14. IX.), str. 4.
1879
5	HERGOLAND, naša vojna ladija.
IV/1879, št. 9 (10. V.), str. 4.
6	MORJE. (Članek poroča o veliki nevihti, ki je uničila mnogo ladij v novi luki.)
IV/1879, št. 5 (8. III ), str. 4.
7	OKLOPNICA »Tegetthoff«. (Avstrijska vojna ladja, zgrajena v Llovdovi ladjedelnici.)
IV/1879, št. 22 (22. XI.), str. 3.
1880
8	AVSTRIJSKA trgovina po morji.
V/1880, št. 40 (6. X.), str. 1.
9	TRST in njegova prihodnjost v trgovskem oziru. V/1880, št. 3 (21. L), št. 11 (17. III.), str. 1.
* Posamezne letnike EDINOSTI imajo naslednje knjižnice: Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani, Knjižnica Narodnega muzeja v Ljubljani, Slovanska knjižnica prav tako v Ljubljani in Župnijska knjižnica v Tomaju. (Za podrobnejše podatke glej: Miša Šalamun, Slovensko primorsko časopisje, Koper, študijska knjižnica 1961.)
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
1882
ALEKSANDRIJA z ozirom na tržaško trgovino.
VII/1882, št. 32 (22. VIL), str. 3.
AVSTRIJSKO-OGRSKI Llovd. (10-lctni zbor. Poročila.)
VII/1882, št. 20 (20. V.), str.‘3.
KONKURENCA Lloydu. (Novo parobrodno društvo »Navigazione Italiana«.)
VII/1882, št. 19 (13. V.), str. 3.
KRIŠKI ribiči in naš magistrat.
VII/1882, št. 75 (20. XII.), str. L
LLOYDOVE vožnje v Ameriko.
VII/1882, št. 15 (15. IV.), str. 3.
NOVO brodarsko društvo. (Angleški in ameriški kapitalisti hočejo ustanoviti v Trstu parobrodsko društvo pod imenom »Avstrija«.)
VII/1882, št. 29 (12. VI.), str. 3.
PARNIK »Pandora«. (Izdelan iz štajerskega železa.)
VII/1882, št. 25 (24. VI.), str. 3.
POMORSKA banka.
VII/1882, št. 1 (7. L), str. 1.
PRIHODNJOST Trsta.
VII/1882, št. 62 (4. XI.), št. 63 (8. XI.), št. 64 (11. XI.), št. 65 (15. XI.), št. 66 (18. XI.), str. 1.
PROMET v tržaških skladiščih meseca marcija. (Statistični podatki). VII/1882, št. 14 (8. IV.), str. 3.
PRVA Lloydova vožnja v Ameriko.
VII/1882, št. 2 (14. L), str. 3.
SLOVENSKA regata. (Priprave za regato. 100 ladij.)
VII/1882, št. 32 (22. VIL), str. 3.
STATISTIKA Lloyda.
VII/1882, št. 68 (25. XI.), str. 3.
TRGOVINSKIH ladij... (Tonaža in število ladij in potnikov.)
VII/1882, št. 3 (21. I.), str. 3.
TRŽAŠKA trgovina v letu 1881. (Statistični podatki.)
VII/1882, št. 21 (27. V.), str. 3.
TRŽAŠKA trgovinska zbornica. (Seja o znižanju carin na kavo in petrolej zaradi konkurence severnih luk.)
VII/1882, št. 18 (6. V.), str. 3.
1883
NOVA luka za petrolej. (Priprave za izgradnjo luke v Miljah.)
VII 1/1883, št. 95 (28. XI.), str. 5.
PRAŠANJE o svobodnej tržaškej luki. (V članku se zahteva ohranitev stoletne pravice svobodne luke.)
VI 11/1883, št. 10 (3. II.), št. 26 (31. III.), str. 4.
TRŽAŠKI promet v letu 1882. (Statistični podatki.)
VIII/1883, št. 41 (23. V.), str. 3.
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42
43
44
45
96
1884
NAŠA c. k. mornarica.
IX/1884, št. 51 (25. VI.), str. 1—2.
NAŠI ribiči in »chiozzoti«. (Naši ribiči imajo letno 300 000 gl zgube zaradi »chiozzotov«.)
IX/1884, št. 32 (19. IV.), str. 3.
RIBARSTVO.
IX/1884, št. 30 (12. IV.), str. 1.
TRŽAŠKA svobodna luka in pa zdaljšanje Rudolfove železnice do Trsta. IX/1884, št. 21 (11. III.), št. 23 (19. III.), str. 3—4.
ZOPET ribarstvo. (V članku se zahteva, da se italijanski ribiči drže mednarodne pogodbe.)
IX/1884, št. 38 (10. V.), str. 3.
1885
BODOČNOST Trsta. (Trst bo postal velikanska luka in nevaren tekmec Hamburga.)
X/1885, št. 1 (3. I.), str. 1.
ENKETA o odpravljanju tržaške svobodne luke.
X/1885, št. 100 (16. XII.), str. 3.
TRST. Trst in njega bodočnost.
X/1885, št. 78 (3Ò. IX.), str. 2.
ZOPET Trst in njega prihodnjost.
X/1885, št. 22 (18. III.), str. 1.
1886
LESNA trgovina s Trstom.
XI/1886, št. 96 (1. XII.), str. 3.
NOVA parobrodna družba v Trstu.
XI/1886, št. 8 (27. I.), str. 3.
O avstrij.-ogr. Lloydu.
XI/1886, št. 93 (20. XI.), str. 1.
OD nemške države podpirane parniške vožnje mej Trstom in Jugom. XI/1886, št. 54 (7. VIL), str. 3.
ODPRAVA tržaške svobodne luke.
XI/1886, št. 46 (9. VI.), str. 3.
RIBARENJE čiožotov v Jadranskem morju.
XI/1886, št. 46 (9. VI.), str. 3^1.
SEDANJOST Trsta.
XI/1886, št. 99 (11. XII.), št. 100 (15. XII.), št. 101 (18. XII.), str. 1.
TRST in njegova prihodnjost.
XI/1886, št. 94 (24. XI.), str. 1.
1887
46	ARGENTINSKA križarska ladija »Patagonia«. (Novica o izdelavi ladje v ladjedelnici v sv. Roku.)
XII/1887, št. 41 (21. V.), str. 3.
47	DRUŠTVO za ribarenje na morju.
XII/1887, št. 102 (21. XII.), str. 4.
48	ELEKTRIČNA svečava v tržaški luki.
XII/1887, št. 18 (2. III.), str. 3.
49	NOVA torpedovka. (Slovenec ing. Pegan — konstruktor.)
XII/1887, št. 10 (2. II.), str. 3.
50	O stavbi tržaških skladišč.
XII/1887, št. 21 (12. III.), str. 1.
51	OBČNI zbor avstr. ogr. Lloyda.
XII/1887, št. 44 (9. VI.), str. 3.
Št. 1.
X' Trstu, sabota 18 j’thm'rja 1S7IÌ. ------------------------—- ---------------
Tečaj I.
..EdinoMt" i/.liujii vsako drugo iu četrto aalu it» vsakega menci a in velja za celo let /I. V kr. 40.
lil
/a oznanila, kakor tudi za ..poalanice ' ee plačuj:- «a nava-luv trietopnv vratc:	^	* 1
8 kr. če ec tiska 1 krat
Za vece črke po proštom.
1'osnineane itrvlikv scdol-ivajo
1T#
E l Ml ,1* ii-c, na U-1 vedere pri g. Ilvrtolimi. I^jdl	J V okolici: \a uličini v loteriji.
na Proseku pii g. Gorjupu, v Iiai koli pri* g Ani Tukan in v Ita /.ovil i pri Ani Tiri.-v Skednji I r Sancin M .Magdalen i zg. .1 .Icž Naročnina naj sc pnšiljak sv. Ivanu •t. 4‘JI, pianili in dopisi vrctlniAivu v >korkoli At S4 Družalmiki pol. dr. ..Kdiuoav'. ktvri driil.lieniiiii redn-i plačujejo, dolu vajo list lirciplačuo.
Glasilo Slovenskega političnega društva tržaške okolice.
„V edinosti je moč".
Program.
'trudi od stori? do mraku,-da. služi vsak-, Van-iumt ji- |*ri vas miku utvar m 'danji kruli sebi i svojoj rodovini; potrkaj jveljave. Iv» z-»» l»ili se Imljsi i"«n. kuje Vfciikli vidnost tržaškega mosta mV Ulili na vinta gosposko l.iše, »kdor kr,,-:1'V",”'"'” ""'i'"	""*•> je bil
Slovane m valiti Slovenec, nei,go,Inv ljujc oh.liea , bogastvo; naj _,c vsakdo^ ^    teki ITOr
nun ieri- Hoškega slovenskega ljudstva sprejme s tisto dobro voljo, s katero ,M., /lir	|m si„v,.„sk,-gn ..Wm
in prebivalcev po okolici ueohlmdno j le mi po svetu pošiljamo1	\jr lu-mHa imehn1', prevet’ |»iti, prihniuiti ut
zahtevajo, da SV v Tntlll ust » novi !	'ziu.l ukom imlti-di-n kaj in tako ni prišli
sloyehsk r-asopis.	! Resini biella l,k„llČ8ll„l„. ‘»«-Wki. " k»"*" »bu vi	1 »ritk,,
HnmvidevM to jmtrebo, skleholo!	vendar j«, s,, pr, vsem lem I-
je politu-.no društvu .KdillOSt» izdajati.! Tržaška uk,,Ue„, k.......ra h,-ji Stirdiw. ! ™"'“	.....v'1"	l""'"*1';
i „a k’ h I	I timu' Hloveneev, j„»dvrž.,'lia je hote, ulj nehote, j ""['"diustv" J.. unenti stoller, kateri
.1'	, v . : I mesi',temu magistratu, .kteri > luk,,, lini«-!l",'"zn ««.vrtnwe rei.....vode. uko je umni,
<l> popolnem «Olirne» imel pred Ml	m „vllja ,v,t„ j,mi p jteska. da «e 1 v	•<"*' is v vsakem dele. fierje j,a
z društvom enake numeri';	Ili mule ec l.riga i m-^*ni, uku !	k'1"1' "•»*“* K'”T"duri, kdor ne skrbi
Id on bode mobmloljubeu, nikakor „na Sok«; nko » težkaj „„rn,„irl„sh iivi. ;za l“”l,«'u„st am|mk, le za deimšiiji ilnii, tak
Prva številka tržaške »Edinosti« (last Študijske knjižnice v Kopru)
52	RAZŠIRJENJE tržaške luke. XII/1887, št. 18 (2. III.), str. 3.
53	TRŽAŠKA skladišča. (Članek govori o zgradbi novih skladišč.) XII/1887, št. 27 (2. IV.), str. 3.
1888
54	LLOYDOV parnik »Imperatrix«. XIII/1888, št. 42 (26. V.), str. 3.
55	O starih pravicah barkovljanskih. XIII/1888, št. 41 (23. V.), str. 1.
1889
56	LLOYD in delavci.
XIV/1889, št. 2 (8. IV.), št. 29 (10. IV.), str. 3.
57	PRIHODNOST Trsta. (Mesto izgublja svoj trgovski značaj na korist Reki.)
XIV/1889, št. 9 (30.1.), str. 1.
58	ZA Trst in Češko.
XIV/1889, št. 36 (4. V.), str. 1.
1890
59	KOLIKO blaga se izvozi iz Trsta in vpelje v Trst. (Statistični podatki.) XV/1890, št. 2 (4. I.), str. 3.
60	ODPRAVA svobodnega pristanišča.
XV/1890, št. 4 (11. I.), str, 3.
61	POLOŽAJ Trsta.
XV/1890, št. 23 (19. III.), str. 1.
62	RESNA beseda ob resnem času. (članek o odpravi proste luke.)
XV/1890, št. 101 (17. XII.), št. 102 (20. XII.), str. 1.
1891
63	NAŠE ribištvo.
XVI/1891, št. 53 (4. VI.), str. 1—2.
64	PRELUDIJ odprave proste luke. XVI/1891, št. 4 (14. L), str. 3.
1892
65	PO odpravi proste luke.
XVII/1892, št. 10 (3. II.), str. 3.
66	PRIHODNJOST Trsta.
XVII/1892, št. 15 (20. IL), str. 1—2.
1893
67	PARNIK »Marquis Bacquehem« spustili v morje ...
XVIII/1893, št. 19 (8. III.), str. 3.
68	REKA in Trst. (članek obravnava problem konkurence med Trstom in Reko.)
XVIII/1893, št. 97 (6. XII.), str. 1.
69	TRŽAŠKA trgovina. (V članku se ugotavlja propadanje trgovine zaradi bližine Reke.)
XVIII/1893, št. 20 (11. III.), str. 3.
70	ZA našo trgovsko mornarico. (Govor poslanca Spinčiča na seji poslan-skc zbornice )
XVIII/1893, št. 99 (13. XII), št. 100 (16. XII.), str. 1—2.
1894
71	ALI je Trst zgubljen za nas?
XIX/1894, št. 120 (6. X.), str. 1.
72	JEDNAKOPRAVNOST pri c. kr. javnih skladiščih. (V članku se zahteva, da se delavcem dovoli, da govorijo med sabo slovensko.)
XIX/1894, št. 74 (21. VI.), str. 2.
73	MESTO tržaško in država. (Članek obravnava važnost tržaškega pristanišča za avstroogrsko državo.)
XIX/1894, št. 39 (31. III.), str. 1.
74	NAVTIŠKA akademija v Trstu.
XIX/1894, št. 47 (19. IV.), str. 1.
75	PRVA prostovoljna javna dražba v tržaških javnih skladiščih.
XIX/1894, št. 113 (20. IX.), str. 2.
76	TRŽAŠKA javna skladišča. (Pričakovanje, da se bo trgovina izboljšala, če pride do podržavljenja skladišč.)
XIX/1894, št. 41 (5. IV.), št. 45 (14. IV.), str. 1, št. 55 (8. V.), št. 56 (10. V.), str. 1.
77	TRŽAŠKO železniško vprašanje. (Članek ugotavlja, da se Trst ne more razviti v svetovno pristanišče, če nima dobre železniške zveze.)
XIX/1894, št. 144 (1. XII.), str. 1.
78	ZA Trst. (Poslanska zbornica je razpravljala o predlogu podržavljenja javnih skladišč.)
XIX'1894, št. 53 (3. V.), str. 1.
1895
79	NOVA vojna ladja.
XX/1895, št. 77 (27. VI.), str. 2.
80	RUSKA ladja zgradena v Trstu. XX/1895, Št. 93 (3. Vlil.), str. 2.
81
82
83
84
85
86
87
88
89
90
91
92
93
94
95
96
97
100
1896
KRST vojnega parnika »Budapest«.
XXI/1896, št. 51 (28. IV.), str. 3.
OBČNI zbor parobrodne družbe »Avstrijski Lloyd«.
XXI/1896, št. 61 (23. V.), str. 4.
RAZPISAN štipendij za pomorščake.
XXI/1896, št. 62 (26. V.), str. 3.
ZAKLAD v tržaškem pristanišču. (Članek govori o francoski ladji »Danae«, katera je 1811 zletela v zrak. V njeni blagajni je bilo 3 mil. frankov v zlatu.)
XXI/1896, št. 95 (8. VIII.), str. 3.
1897
ŠTRAJK v ladijestavbenem zavodu pri sv. Roku. XXII/1897, št. 54 (6. V.), str. 3.
ŠTRAJK v Lloydovem arzenalu.
XXII/1897, št. 61 (22. V.), str. 3.
1898
NOVE zgradbe v tržaški luki.
XXIII/1898, št. 191 (3. X.), str. 3.
TRGOVINSKO in pomorsko sodišče tržaško in slovenski jezik. XXIII/1898, št. 66 (4. V.), str. 3.
V obrambo domačega ribištva.
XXIII/1898, št. 43 (6. IV.), str. 1.
1899
IZHOD in uhod v pristanišče v Miljah. XXIV/1899, št. 137 (17. VI.), str. 2.
LLOYDOV parnik »Imperator«.
XXIV/1899, št. 147 (30. VI.), str. 3.
KOMU pripada Trst?
XXIV/1899, št. 143 (24. VI.), str. 1.
NESREČA na torpedovki.
XXIV/1899, št. 168 (25. VIL), str. 3.
POMORSKI urad in nemščina.
XXIV/1899, št. 173 (31. VIL), str. 3.
RAZŠIRJENJE tržaške luke.
XXIV/1899, št. 273 (30. XI.), str. 3.
REŠITEV ribiškega čolna. (Ribiči iz Gradeža.) XXIV/1899, št. 72 (29. III.), str. 3.
RIBIŠTVO v morju adrijanskem.
XXIV/1899, št. 55 (8. III.), str. 2.
98
99
100
101
102
103
104
105
106
107
108
109
110
111
112
113
VČERAJŠNJE spuščanje Lloydovega parnika »Nadvojvoda Fran Ferdinand«.
XXIV/1899, št. 73 (30. III.), str. 2.
ZA prihod Lloydovega parnika »Berenice«.
XXIV/1899, št.'277 (5. XII.), str. 3.
ZOPET parnik iz Aleksandrije.
XXIV/1899, št. 143 (24. VI.), str. 3.
1900
NAŠA vojna mornarica. (V avstrijski mornarici je največ Hrvatov. Dalmacija je mati avstrijske mornarice.)
XXV/1900, št. 22 (27. L), str. 1.
1902
OBČNI zbor Lloyda.
XXVII/1902, št. 121 (2. VI.), str. 3.
POŽAR v svobodni luki.
XXVII/1902, št. 270 (27 XI.), str. 3.
PRIJATELJI delavcev. (Delavci iz Milj so kupili parnik »Elena«, s katerim se vozijo vsak dan v mesto in nazaj.)
XXVII/1902, št. 276 (3. XII.), št. 277 (4. XII.), str. 2.
STAVKA Lloydovih kurilcev in solidarnost tržaškega delavstva. XXVII/1902, št. 36 (13. IL), str. 2.
STAVKA v ladjedelnici »S. Marko«.
XXVII/1902, št. 88 (19. IV.), str. 2; št. 89 (21. IV.), str. 3.
VAŽNOST Trsta, (članki govorijo o borbi med Italijo in Avstrijo za Trst.) XXVII/1902, št. 62 (17. III.), št. 65 (21. III.), št. 70 (28. III.), str. 1.
VSPREJEM v topničarsko kadetno ladjo.
XXVII/1902, št. 62 (17. III.), str. 3.
ZADEVA Lloydovih kurilcev se zopet oživlja.
XXVII/1902, št. 240 (21. X.), str. 2.
ZVEZA istrskih parobrodnih društev.
XXVII/1902, št. 227 (6. X.), str. 3.
1903
DELA za povečanje tržaške luke. XXVIII/1903, št. 69 (27. III.), str. 2—3.
GRADNJA nove luke pod Skednjem. XXVIII/1903, št. 282 (8. XII.), str. 2.
NAŠ jezik v c. kr. vojni mornarici. XXVIII/1903, št. 149 (3. VIL), str. 1.
114	SHOD težakov iz svobodne luke.
XXVII1/1903, št. 16 (21. 1.), str. 2.
115	SLAVNI c. kr. pomorski oblasti na srce. (Prošnja za popravilo nasipa v Barkovljah zaradi nevarnosti, ki grozi barkam.)
XXVIII/1903, št. 276 (2. XII.), str. 2.
116	SPUŠČENJE v morje vojne ladje »Nadvojvoda Karol«.
XXVII1/1903, št. 223 (2. X.), str. 2.
117	VPRAŠANJE zgradbe nove luke.
XXVIII/1903, št. 225 (6. X.), str. 2.
1904
118	NOVA pristaniščna dela v Trstu.
XXIX/1904, št. 109 (19. IV.), str. 2.
119	RAZŠIRJANJE tržaškega pristanišča.
XXIX/1904, št. 110 (20. IV.), str. 1.
120	RAZMERE v Lloydovem arzenalu.
XXIX/1904, št. 263 (21. IX.), str. 2.
121	RAZVOJ in važnost tržaškega pristanišča.
XXIX/1904, št. 355 (23. XII.), št. 356 (24. XII.), str. 1.
122	STOINPETDESETLETNICA c. k. trgovske in navtične šole. XXIX/1904, št. 50 (19. II.), str. 2.
123	TEKMOVANJE ob Adri ji.
XXIX/1904, št. 221 (10. VIII.), str. 2.
124	TRŽAŠKA pristaniška dela.
XXIX/1904, št. 216 (4. VIII.), str. 2.
1905
125	AVSTRIJSKO ribarsko društvo.
XXX/1905, št. 125 (6. V.), str. 3.
126	BR. 97 in 98 »Trščanskog Lloyda«.
XXX/1905, št. 5 (5. I.), št. 10 (10. I.), str. 3.
127	BRANIMO svoje morje!
XXX/1905, št. 117 (28. IV.), str. 1.
128	JADRANSKA banka v Trstu.
XXX/1905, št. 70 (11. III.), str. 3.
129	KLIC po pravici in proti politiki, ki izživlja Italija na invazijo naše obale! (Govor poslanca Biankinija za povečanje vojne mornarice.) XXX/1905, št. 76 (17. III.), št. 77 (18. III.), str. 1.
130	LADIJEDELNICA »Stabilimento Tecnico Triestino«.
XXX/1905, št. 74 (15. LIL), str. 3.
131	SALONSKI parnik »Tatra«.
XXX/1905, št. 64 (5. III.), str. 2.
132	TRST in Slovenci!
XXX/1905, št. 33 (2. IL), str. 1.
1906
133	GRADNJE v tržaškem pristanišču.
XXXI/J906, št. 183 (5. VIL), št. 189 (11. VIL), str. L
134	OBČNI zbor avstrijskega Lloyda.
XXXI/1906, št. 137 (19. V.), str. 3.
Vprašanje zgradbe nore luke. Včeiaj zjutraj vršila se je na parniku »Pelagosa« konferenca glede raznih načrtov za zgradbo nove luke., Te konference se je vdeležil trgovinski minister, baron Cali, ki je prišel v naše mesto da prisostvuje spuščenju-v morje vojne ladije »Nadvojvoda Karol«. Ilazun ba-
Odlomek članka iz tržaške »Edinosti« (XXVIII/1903, št. 225)
1907
135	KONEC štrajka v Lloydovem arsenalu.
XXXII/1907, št. 356 (28. XII.), str. 2.
136	NA Adrijo!
XXXII/Ì907, št. 236 (27. VIII.), str. L
137	NAŠA moraš biti Adrija!
XXXII/1907, št. 220 (11. VIII.), št. 241 (L IX.), str. L
138	NOVA ladijedelnica v Tržiču. (Tvrdka »Bratje Cosulich« zgradi v Tržiču novo, veliko i moderno ladjedelnico.)
XXXII/1907, št. 34 (3. IL), str. 3.
139	PAROVPLOVBENO društvo »Dalmacija«.
XXXII/1907, št. 17 (17. L), str. 3.
140	SLOVENCI k Adriji! (Članek Zagorskega, s katerim poziva Slovence, da se borijo proti ponemčevanju morja.)
XXXII/1907, št. 199 (21. VIL), str. 2, št. 213 (11. VIII.), str. I.
141	STRATEGIČNA važnost Trsta.
XXXII/1907, št. 264 (24. IX.), str. 1—2.
142	ŠTRAJK v Lloydovem arsenalu.
XXXII/1907, št. 354 (25. XII.), str. 7.
143	V boj za našo Adrijo!
XXXII/1907, št. 170 (22. VI.), str. L
144
145
146
147
148
149
150
151
152
153
154
155
156
157
158
159
160
161
162
104
1908
AVSTRIJSKI Lloyd.
XXXIII/1908, št. 150 (31. V.), str. 2.
C. kr. trgovska in pomorska akademija v Trstu.
XXXIII/1908, št. 186 (7. VI.), str. 2.
GERMANIZIRANIH »Avstrijskega Lloyda«.
XXXIII/1908, št. 291 (20. X.)', str. 2.
IMENOVANJE slovanskih prisednikov za trgovsko in pomorsko sodišče. XXXIII/1908, št. 225 (15. VIII.), str. 1.
KONFERENCA o novih pristaniščnih napravah v Trstu.
XXXIII/1908, št. 105 (14. IV.), str. 2.
LOČITEV Lloydovega arsenala od Lloyda.
XXXIII/1908, št. 120 (30. IV.), str. 2.
»LA NAVE« in tržaška iredenta.
XXXIII/1908, št. 120 (30. IV.), str. 2.
NOVA Vojna ladja »Nadvojvoda Fran Ferdinand«.
XXXIII/1908, št. 295 (24. X.), str. 2.
POSKUSNA vožnja »Prage«.
XXXIII/1908, št. 199 (20. VI.), str. L
POSTOPANJE avstrijskega Lloyda proti delavcu.
XXXIII/1908, št. 103 (12. IV.), str. 2.
SPUŠČENJE na morje oklopnjače »Nadvojvoda Fran Ferdinand«. XXXIII/1908, št. 271 (30. IX.), št. 272 (L X.), str. 2.
1909
JUGOSLOVANSKI Trst.
XXXIV/1909, št. 196 (14. VIL), str. 2.
OSVOJIMO Trst! ...
XXXIV/1909, št. 15 (15. I.), str. L
PROTESTNI shod N. D. O. proti premestitvi Lloydovega arzenala v Tržič. XXXIV/1909, št. 330 (26. XI.), str. 2.
RAZMERE delavstva v svobodni luki in socialna demokracija. XXXIV/1909, št. 276 (2. X.), str. 1.
RAZVOJ tržaške luke.
XXXIV/1909, št. 298 (24. X.), str. 5.
SHOD delavcev iz proste luke.
XXXIV/1909, št. 271 (27. IX.), str. L
VPRAŠANJE arzenala avstrijskega Lloyda. (Iz govora F. Brnčiča na protestnem shodu N. D. O.)
XXXIV/1909, št. 333 (29. XI.), str. L
VPRAŠANJE arzenala avstrijskega Lloyda. (Iz govora J. Mandiča na protestnem shodu N. D. O.)
XXXIV/1909, št. 221 (27. XI.), str. 2.
163
164
165
166
167
168
169
170
171
172
173
174
175
176
177
178
1910
DELO v novi prosti luki.
XXXV/1910, št. 58 (27. II.), str. 2.
INVAZIJA Slovencev v novi svobodni luki. (Naslov članka v »Piccolu«.) XXXV/1910, št. 68 (9. III.), str. 2.
POLOŽAJ naših delavcev v svobodni luki.
XXXV/1910, št. 46 (15. II.), str. 1.
POŽAR na Lloydovem parniku.
XXXV/1910, št. 83 (24. IIL), str. 3.
SPLAV vojne ladje »Zrinji«.
XXXV/1910, št. 1Ò2 (13. IV.), str. 2.
ŠTRAJK Lloydovih kapitanov.
XXXV/1910, št. 103 (19. IV.), str. 2.
VSPEH N. D. O. v prosti luki.
XXXV/1910, št. 268 (27. IX.), str. 3.
ZA naše delavce v svobodni luki.
XXXV/1910, št. 67 (8. IIL), št. 68 (9. III.), str. 1—2.
1911
GROZNA vremenska katastrofa na morju. (Članek opisuje vihar »maji-štral«.)
XXXVI/1911, št. 166 (16. VI.), str. 2—3.
75-letnica ustanovitve avstrijskega Lloyda.
XXXVI/1911, št. 273 (1. X.), str. 1.
STAVKA delavcev v prosti luki.
XXXVI/1911, št. 259 (17. IX.), str. 3.
STAVKA mornarjev končana. (V Trstu je ostalo 19 Lloydovih parnikov brez moštva.)
XXXVI/1911, št. 85 (26. III.), str. 2.
TRST — slovansko pristaniško mesto.
XXXVI/1911, št. 139 (21. V.), str. 1.
V pospeševanje ribištva. (Članek obravnava neugodne pogoje naših ribičev, ki nimajo zadrug in so brez prostora za sušenje mrež.) XXXVI/1911, št. 265 (25. IX.), str. 1.
1912
NOVA istrska brza paroplovna zveza. XXXVII/1912, št. 22 (22. I.), str. 3.
POLOŽAJ delavcev v Lloydovem arzenalu. XXXVII/1912, št. 58 (27. IL), str. 2.
179	POLOŽAJ naših ribičev. (Našim ribičem je bilo odvzeto dovoljenje za ribarjenje v območju svobodne luke.)
XXXVII/1912, št. 214 (2. VIII.), str. 2.
180	PRITOŽBE proti avstrijskemu Lloydu.
XXXVII/1912, št. 38 (7. IL), str. 2.
181	PROTI odpuščanju delavstva v Lloydovi ladjedelnici. (Interpelacija poslanca O. Ribara.j
XXXVII/1912, št. 347 (13. XII.), str. 2.
1913
182	ADDIO »mare nostrum«! (Članek pod tem naslovom v »Indipendente«.) XXXVIII/1913, št. 47 (16. II.), str. 1.
183	BREZOBZIREN boj proti slovenskemu delavstvu. (Italijanski delavci organizirali štrajk proti slovenskim delavcem.)
XXXVIII/1913, št. 148 (30. V.), str. 4.
184	SLABO gospodarstvo pri avstrijskem Lloydu. (Interpelacija poslanca Mandiča.)
XXXVIII/1913, št. 53 (22. IL), str. 2.
185	»SLOBODNA slovenska parobredarska plovidba«. (Članek o ustanovitvi družbe, ki bo popolnoma slovanska.)
XXXVIII/1913, št. 257 (16. IX.), str. 4.
186	STAVKA pristaniških delavcev.
XXXVIII/1913, št. 149 (31. V.), str. 2.
187	ZA našo trgovinsko mornarico. (Interpelacija M. Mandiča v zbornici po-slancev )
XXXVIII/1913, št. 305 (4. XI.), str. L
1914
188	ADRIJA in češka politika. (Članek v praški reviji »Prehled«.) XXXIX/1914, št. 70 (12. IV.), str. 2.
189	GROZNA nesreča na našem morju.
XXXIX/1914, št. 75 (18. IV.), str. 2—3.
190	KRALJ, hrvatska navtična šola v Bakru.
XXXIX/1914, št. 176 (26. VIL), str. 8.
191	LLOYDOV parnik »Baron Gautsch« se na poti iz Dalmacije v Trst potopil. XXXIX/1914, št. 195 (14. VIII.), str. L
192	O podmorskih čolnih.
XXXIX/1914, št. 246 (4. X.), str. L
193	ODLUČUJE li v pomorski bitki številna premoč?
XXXIX/1914, št. 246 (4. X.), str. 1—2.
194	SVETOKRISKI ribiči živi in zdravi.
XXXIX/1914, št. 76 (19. IV.), str. 2
195	TRST! — zedinjeni! (Članek ugotavlja, da je Trst na slovenski zemlji in edina luka Kranjske, Štajerske in Goriške.)
XXXIX/1914, št. 53 (26. III.), št. 54 (27. III.), str. 2.
196	VELIKA manifestacija belgrajske univerzitetne omladine za Jugoslovan-ski Trst
XXXIX/1914, št. 61 (3. IV.), str. 1.
197	VELIKA nesreča v prosti luki.
XXXIX/1914, št. 144 (27. VI.), str. 2.
1915
198	BODOČNOST Trsta in avstrijski Italijani. (Izjava poslanca Pittonija v listu »Berliner Tageblatt«.)
XL/1915, št. 318 (16. XI.), str. 1—2.
199	C. kr. navtična akademija.
XL/1915, št. 250 (9. IX.), str. 2.
200	ITALIJA, Tirol in Trst.
XL/1915, št. 208 (29. VI.), str. 1.
Vprašanje jugoslovanskega pristanišča
Vprašanje jugoslovanskega izvoznega in uvoznega pristanišča ob Jadranskem morju je gotovo najvažnejše vprašanje, kar jih je imela Jugoslavija pred seboj po sklenitvi rapalske pogodbe. Zanimanje za to vprašanje je velikansko ne samo v jugoslovanskih, temveč skoro v vseh evropskih gospodarskih krogih. Na gospodarske prilike v naši deželi in predvsem Trsta bo imela rešitev tega vprašanja, naj bo kakršnakoli, važne dalekosežne posledice. O tem ne more dvomiti noben nepristranski Tržačan. Ali na teh vročih julijskih tleh je kajpada postala nepristranost skrajno težka in redka vrlina. Videli bomo, da temu ni nič bolje, ako gremo nižje doli proti sredini države in v sam večni Rim.
Javno mnenje v Dalmaciji pa najbolj simpatizira s tretjini načrtom, po katerem bi sc Snljet. oziroma za hrbtom Spijeta ležeča obala kaštelskega zaliva prisposobila za glavno pomorsko luko v Jugoslaviji. (Tam blizu je sedaj neznatno selo Solin, ki stoji na mestu nekdanje slavne rimske Salone.) Tudi bclgrajski generalni štab ni nasproten temu načrtu, ker sc da spljetski zaliv z otokov, ki stoje pred njim, lahko braniti pred napadom od morske strani. Prostor okoli Spijeta je tudi zelo ugoden za razširjenje mesta v ogromnih razmerah. Govori se že o gradnji celih vrst hiš, Ki bi vezale Spljct s kaštelsko luko. Tudi vodnih moči bi bilo dovolj, ker bi se dali vodopadi Krke še boli izkoriščati
Odlomek članka iz tržaške »Edinosti« (XLVI/1921, št. 240)
201	MINISTARSKI predsednik grof Stiirgk o Trstu in njega bodočnosti. XL/1915, št. 320 (18. XI.), str. 1—2.
202	PARNIK, potopljen v tržaški luki.
XL/1915, št. 111 (22. IV.), str. 2.
203	RUSKA pristanišča.
XL/1915, št. 249 (8. IX.), str. 1—2.
204	SLOVANSKI problem na Jadranu in Nemci.
XL/1915, št. 193 (14. VI.), str. 2.
1916
205	ADRIJA. ( »Wiener Abendpost« piše o stoletnem zatiranju naših narodov ob obali jadranski od strani Benetk.)
XLI/1916, št. 59 (28. II.), str. 2.
206	POMORSTVO in vojna. (Članek poroča o velikih nemških izgubah na morju.)
XLI/1916, št. 253 (11. IX.), str. 2.
1917
207	BODOČNOST Trsta. (Članek ugotavlja nujnost povečanja trgovske mornarice.)
XLII/1917, št. 68 (9. III.), str. 1.
208	GERMANIZACIJA naše pomorske plovbe. (Ladje dobivajo samo nemška imena.)
XLII/1917, št. 285 (14. X.), str. 1—2.
209	NAŠE morje — naša obal.
XLII/1917, št. 239 (29. VIII.), št. 30 (30. VIII.), str. 2; št. 243 (2. IX.), št. 244 (3. IX.), str. 1.
210	TRST in Jugoslovanstvo.
XLII/1917, št. 264 (23. IX.), str. 1—2.
211	VELIKOST pomorskih ladij.
XLII/1917, št. 50 (19. IL), str. 1.
1918
212	IN Italijani Trsta? (Anonimni italijanski nacionalist ostro kritizira Italijane, ker se ne borijo proti nemški pomorski akademiji kot Slovenci.) XLIII/1918, št. 156 (11. VI.), str. 1.
213	»LAVORATORE« in nemška pomorska akademija.
XLIII/1918, št. 125 (10. V.), str. 1—2.
214	MORJE! Morje Adrijansko!
XLIII/1918, št. 59 (4. III.), str. 1.
215	NEMŠKA navtična akademija v Trstu.
XLIII/1918, št. 120 (5. V.), str. 1.
216	NEMŠKA pomorska šola v Trstu.
XLIII/1918, št. 160 (15. VI.), str. 1.
217	PITACCO in Italijanski značaj Trsta in Primorja.
XLIII/1918, št. 113 (28. IV.), str. 1.
218	TRST. (Italijanski socialisti so za svobodno pristanišče.)
XLIII/1918, št. 249 (12. IX.), str. 1.
1919
219	K vprašanju našega trgovinskega brodovja. XLIV/1919, št. 233 (16. V.) str. 1—2.
220	ZAROTA proti Trstu.
XLIV/1919, št. 154 (6. VI.), str. 1.
221
222
223
224
225
226
227
228
229
230
231
232
233
234
235
236
237
1920
GOSPODARSKA vprašanja Trsta. (Članek o propadanju tržaške pomorske trgovine.)
XLV/1920, št. 161 (14. VIII.), str. 1.
1921
BOJ proti podmornikom.
XLVI/1921, št. 296 (29. XII.), str. 1.
BORBA Trsta za obstanek. (Članek o splošni stavki proti zaprtju ladjedelnice.)
XLVI/1921, št. 233 (6. X.), str. 1.
JUGOSLOVENSKO brodarstvo.
XLVI/1921, št. 171 (21. VIL), str. 3.
KRIZA tržaškega pristanišča.
XLVI/1921, št. 151 (28. VI.), str. 3.
REKA in luka Baroš.
XLVI/1921, Št. 62 (15. III.), št. 63 (16. III.), str. 1.
REKA in luka Baroš.
XLVI/1921, št. 206 (31. VIII.), str. 1.
REKA—Trst—Solun.
XLVI/1921, št. 89 (16. IV.), str. L
SPLOŠNA kriza ladjedelstva.
XLVI/1921, št. 196 (19. VIII.), str. L
TRST in njegova pravica. (Članek piše o slabih odnosih z Jugoslavijo, ki ne naroča več ladij v tržaški ladjedelnici.)
XLVI/1921, št. 236 (9. X.), str. 1.
TRST sedaj ne more konkurirati, (članek o močni konkurenci severnih luk.)
XLVI/1921, št. 165 (14. VIL), str. 2.
TRSTU grozi poguba. (Zaradi konkurence severnih luk in slabih železniških zvez Trstu grozi propadanje.)
XLVI/1921, št. 139 (14. VI.), št. 140 (15. VI.), str. 1.
TRSTU grozi polom.
XLVI/1921, št. 231 (29. IX.), str. L
VPRAŠANJE jugoslovenskega pristanišča.
XLVI/1921, št. 240 (14. X.), str. L
VPRAŠANJE luke Baroš in reška avtonomna stranka.
XLVI/1921, št. 189 (11. VIL), str. 2.
1922
GIBANJE radi paroplovne proge Trst—Aleksandrija.
XLVII/1922, št. 157 (4. VIL), str. 1.
O svobodni luki. (D. Rizzo objavil v »Piccolu« članek proti uvedbi svobodne luke, ker ne bi rešila Trsta.)
XLVII/1922, št. 54 (4. III.), št. 55 (5. III.), str. 1.
238	PROTI uvedbi svobodne luke. (S člankom se je oglasila skupina tržaških trgovcev na drobno.)
XLVII/1922, št. 50 (28. II.), str. 1.
239	REŠEVANJE Trsta. (Članek ugotavlja nazadovanje uvoza in trgovskega prometa.)
XLVII/1922, št. 94 (20. IV.), str. 1.
240	TRST, Benetke, Reka... (Članek poslanca Suvicha v »Era Nuova«.) XLVII/1922, št. 34 (9. IL), str. 3.
241	USODA svobodne luke zapečatena.
XLVII/1922, št. 230 (29. IX.), str. 2.
242	VAŽEN shod pristaniških delavcev.
XLVII/1922, št. 230 (29. IX.), str. 2.
243	VSPEH poskušne vožnje v Odeso.
XLVII/1922, št. 103 (3. V.), str. 2.
1923
244	ITALIJANSKO-jugoslovanski odnošaji in tržaško pristanišče. XLVIII/1923, št. 89 (14. IV.), str. 1.
245	TRST in njegovo Julijsko zaledje.	I
XLVIII/1923, št. 60 (11. III.), str. 2.
1924
246	PREVEC dela v pristanišču.
XLIX/1924, št. 278 (20. XI.), str. 4.
247	TRST—Reka. (V članku je opisan njun zgodovinski razvoj.) XLIX/1924, št. 278 (20. XI.), str. 4.
1925
248	KONKURENCA Hamburga Trstu. L/1925, št. 168 (18. VIL), str. 1.
249	TRST — Benetke.
L/1925, št. 176 (28. VIL), str. 2.
250	TRST—Hamburg.
L/1925, št. 176 (28. VIL), str. 1.
1926
251	SILNO neurje v Tržaškem zalivu. LI/1926, št. 255 (26. X.), str. 2.
252	STANJE svetovne trgovinske mornarice. LI/1926, št. 285 (30. XI.), str. 4.
253	V tržiški ladjedelnici.
LI/1926, št. 203 (27. VIII.), str. 1—2.
'tuffa pasta)
V Trstu
St. 296 Pannina platana a
.M	A O *"
*	«uniStvo : ulica st.
1	..«» naf se pošiljajo urcd-
Irliaja — Izvtcmil poncdci*''
Frančiška Asiškega nljtvu. — N	5| *
izdafàt	—	'‘<n Godine — Lastnik tlakama
Edinost. tl* 1^0^ *	— Naročnina znaša na mesec L 7.-—, pol
let« L 3i	i, 60.—. — Telefon urednlštr* in uprave šter. 11-57.
•■ajo, rokopisi se ne vreCajo. —
Boj proti podmornlkom
Razvoj tehnike v splošnem kulturnem napredovanju se izraža tudi v iznajdbah, izpopolnjevanju in neprestanem naraščaju vsakovrstnih morilnih vojnih predmetov. Vojaške organizacije se zlasti v vojnem času iv'siuzujejo vseh iznajdb moderne tehnike. Nekatere panoge tehnične proizvodnje, ki so posebno važne pri vojaških operacijah, pa dosežejo svoj hitri razvoj ravno v vojni, ko se ne štedi z denarjem. K tem iznajdbam je treba šteti letala in zrakoplove in podmorske čolne. Ko je 1. 1008. Beriot preletel Rokavski preliv med Francijo in Anglijo, je bil to dogodek svelavo" važnosti. Z bliskovito naglico sc je ■ -zstrOa (a vest po vsem omikanem svetu iu vzbudila veliko občudovanje za srečne-
! Š — 1 — —	1-1 MM	...1 M Ia«1
skrb zaveznikov za njihove vojne mornarice, pa tudi za trgovske ladje, ko so začeli Nemci uničevati tudi nebojne ladje.
Kajpak bi bili imeli podmorniki za Nemce še večjo vrednost, če bi bili ti v stanu ladjo z blagom zaplenili in pripeljati v domače pristanišče, toda podmorniki so premajhni, moštva imajo malo, dalje je v sili brezžični brzojav kmalu priklical na lice mesta sovražno brodovje. Tako so bili Nemci prisiljeni uničevati ladje, ne da bi poskrbeli za rešitev posadke. Podmorniki so postali simbol najgrozovitejše in naj-brezsrčnejše vojne in so očrnili Nemce red vsem svetom. Ker niso hoteli o ducati, ampak so še pomnožili svojo brezobzirnost v upanju, da izstradajo Anglijo,
>1 - - - — —	t.nlnik IsrAiriA« n VI TA.
Odlomek članka iz tržaške »Edinosti« (XLVII1921, št. 296)
1927
254	PROBLEM Trsta.
LII/1927, Št. 136 (9. VI.), str. 1.
255	SVETOVNO trgovsko brodovje. (Statistični podatki.) LII/1927, št. 203 (26. VIII.), str. 1.
256	TRST — Hamburg.
LII/1927, št. 59 (10. III.), str. 1.
257	TRST in druge jadranske luke.
LII/1927, št. 62 (13. III.), št. 65 (17. III.), str. 1.
258	TRST — prosta luka.
LII/1927, št. 97 (24. IV.), str. 1.
259	TRŽAŠKO zaledje.
LII/1927, št. 75 (29. III.), št. 76 (30. III.), str. 1.
1928
260	GOSPODARSKI položaj Trsta in pokrajine. (V članku se ugotavlja, da v pristanišču upada promet zaradi konkurence jugoslovanskih pristanišč.)
LIII/1928, št. 98 (25. IV.), str. 1.
261	POLOŽAJ v ladjedelnicah.
LIII/1928, št. 98 (25. IV.), str. 2.
262	PRISTANIŠKA politika.
LIII/1928, št. 133 (5. VI.), št. 135 (7. VI.), str. 2.
263	SPLOVITEV ladij.
LIII/1928, št. 132 (3. VI.), str. 2.
264	TRAGIČNA smrt posadke v podmomiku »F 14«. LIII/1928, št. 189 (9. VIII.), str. L
265	TRST in Hamburg.
LIII/1928, št. 25 (29. L), str. 2.
266	TRST leta 1927.
LIII/1928, št. 2 (3. I.), str. L
PREGLED ENOT PO MEDNARODNI DECIMALNI KLASIFIKACIJI
343.75 Brodolomi: 166, 189, 191, 202.
347.49	Pomorsko pravo: 88, 147.
347.72 Trgovske družbe: 11, 12, 15, 22, 39, 40, 51, 56, 82, 102, 126, 134, 139, 144, 146, 149, 153, 172, 180, 184, 185.
351.813 Državna pomorska uprava: 94.
355.461/.462 Pomorska vojna taktika in strategija: 141, 193, 206.
355.49	Pomorske vojne: 222.
359 Vojne mornarice: 5, 7, 29, 49, 79, 81, 93, 101, 113, 116, 129, 151, 154, 167, 192, 264.
387:37 Pomorske šole: 74, 83, 108, 122, 145, 190, 212, 213, 215, 216.
387 Pomorska plovba (trgovina). Pristanišča: 2, 3, 8, 9, 10, 17, 18, 19, 23, 24, 25, 27, 28, 32, 34, 35, 36, 37, 38, 42, 44, 45, 48, 57, 58, 59, 60, 61, 62, 64, 65, 66, 68, 69, 70, 71, 72, 73, 75, 76, 77, 78, 84, 90, 92, 103, 107, 114, 123, 127, 128, 129, 132,	136,	137,	140,	143,	150,	155, 156,	158,	160,	163,	164,	165,	169,	170, 173,
175, 182,	183,	186,	187,	188,	195,	196, 197,	198,	200,	201,	203,	204,	205,	207, 209,
210, 214,	217,	218,	219,	220,	221,	223, 224,	225,	226,	227,	228,	231,	232,	233, 234,
235, 237,	238,	239,	240,	241,	242,	244, 245,	246,	247,	248,	249,	250,	252,	254, 255,
256, 257, 258, 259, 260, 262, 265, 266.
551.46 Nauk o morju: 6, 171, 251.
627.2Z.3 Pomorske gradnje (pristanišča): 26, 50, 52, 53, 87, 95, 111, 112, 117, 118, 119, 121, 124, 133, 148, 159.
629.12 Ladjedelstvo, ladje (civilne): 16, 46, 54, 67, 80, 85, 86, 91, 98, 99, 105, 106, 109, 120, 130, 131, 135, 138, 142, 152, 157, 161, 168, 174, 178, 181, 211, 229, 230, 253, 261.
639.2 Ribolov: 13, 30, 31, 33, 43, 47, 55, 63, 89, 96, 97, 115, 125, 176, 194, 263.
656.61 Organizacija pomorske plovbe: 14, 41, 100, 104, 110, 177, 179, 208, 236.
797 Vodni šport: 4, 21.
910.45 Pomorska potovanja: 1, 20, 243.
CENNI GENERALI SUL CATALOGO E SULLA BIBLIOGRAFIA
La Biblioteca degli Studi di Capodistria pubblica quest’opuscolo nella ricorrenza del X. anniversario di fruttuosa attività del Porto di Capodistria e in occasione delTinaugurazione del nuovo raccordo ferroviario, che gli assicura un saldo collegamento con il suo retroterra. La Biblioteca vuole in questo modo sottolineare l’importanza dei due avvenimenti per l’ulteriore sviluppo economico del Capodistriano.
La presente pubblicazione contiene il catalogo di quelle opere, conservate dalla Biblioteca, che trattano dei problemi della marineria e la bibliografia degli articoli, concernenti il medesimo argomento, apparsi a suo tempo nel giornale triestino in lingua slovena EDINOST (1876—1928).
L’utilità pratica del Catalogo viene posta in evidenza dal continuo e crescente numero dei lettori, che ricorrono alla Biblioteca, fra i quali non mancano quegli assidui studiosi, che desiderano approfondire le loro conoscenze sui problemi marittimi e nautici. Ed è appunto allo scopo di agevolare la ricerca dei dati bibliografici che la Biblioteca offre ad essi il suo primo catalogo marittimo stampato, nel quale le singole unità bibliografiche sono suddivise in gruppi secondo la classificazione internazionale.
Gli scopi primari che la bibliografia vuole conseguire rientrano invece nel campo dell'indagine scientifica, concernente la storiografia marittima slovena. Tale indagine tocca anche la vicina Trieste. Infatti, con il suo porto franco, Trieste sorse e crebbe come emporio del vasto impero austro-ungarico, e non pochi furono gli Sloveni, che allora si dedicarono alle attività marittime più svariate, considerando Trieste come il loro naturale sbocco al mare. Nel 1918 Trieste perdette questa sua attrattiva e la maggior parte dei marittimi sloveni e croati, triestini, si videro costretti ad emigrare in Jugoslavia, dove continuarono ad esercitare le loro attività marinare. Da qui la logica necessità che una bibliografia marittima slovena, che voglia mantenersi fedele alla realtà storica, includa anche la bibliografia della stampa slovena di Trieste nei periodi austro-ungarico e quello immediatamente successivo.
Dopo la vittoriosa Lotta di Liberazione Nazionale gli Sloveni riebbero il loro sbocco al mare a Capodistria e ciò rappresentò una svolta determinante per tutto lo sviluppo economico della Slovenia.
Tra Punta Grossa e la Dragogna si stanno ora sviluppando molte iniziative, strettamente legate alle attività marittime, fra cui le due scuole
nautiche e l’azienda di navigazione »Splošna plovba« di Pirano, l'azienda portuaria »Luka Koper« e altre. Per gli Sloveni in generale e per gli Italiani del Capodistriano si è aperta così un’era nuova anche nel campo editoriale. Libri che trattano i problemi del mare fra gli Sloveni non sono più una rarità. Oggi non pochi sono gli Sloveni, che si dedicano agli studi di oceanografia, ingegneria navale, diritto marittimo, ecc.
Osserviamo infine che nel Catalogo sono comprese anche alcune unità bibliografiche, che non rientrano nel ristretto ramo marittimo e nautico, e che trattano i problemi storici più vasti e generali dell’Adriatico Orientale. La consultazione di questi testi può risultare utile anche a coloro, che desiderano approfondirsi nelle questioni marittime dal punto di vista storico.
Capodistria, dicembre 1967
Biblioteca degli Studi Capodistria
VSEBINA
Uvod................................................ 3
Srečko Vilhar:
Knjiga o pomorstvu pri Slovencih ....	7—13
Pojasnila o katalogu......................... 14
Katalog.................................... 15—74
Kratice.......................................74
Pregled uporabljenih gesel iz mednarodne decimalne klasifikacije.......................75
Abecedni seznam gesel.........................76
Seznam avtorjev............................77—85
Radmila Adamov:
Tržaška EDINOST in	pomorstvo...............89—93
Bibliografija..............................94—112
Pregled enot po mednarodni decimalni klasifikaciji ....................................112
Cenni generali sul Catalogo	e	sulla	Bibliografia .	113—114
STUDIJSKA KNJIŽNICA V KOPRU 3
NAPISALA IN UREDILA: SREČKO VILHAR RADMILA ADAMOV
PLATNICE IN LIKOVNA OPREMA ZVEST APOLLONIO
IZDALA
STUDIJSKA KNJIŽNICA V KOPRU
TISK
CZP ..PRIMORSKI TISK« KOPER, DECEMBRA 1967



intona*
Sbandi

ijJVòoxUtot

/G V p*
vw. z ^L: u.F
-Covarva" -u* ~tf
I) O M K"v
Vi
04	tc di<■
_	<W'
CXtMjUDnd.If' <5TX^r_
dft	£<**Jalnib! A	a." 1
» V „.	„ \	: JUcL-rr-
l ^ V'I
MIQ	; j:r-‘‘">-i,^„ r "xxX
tà», y ""< 'V
r&,. ^'Cralma, ncrvcv 'x x
- .<>,,.U, '-,	^	'V
•	JSaynam. }	\ 1
: V K,\ x
\ rfaS.CùnJ
V, n „■„- \ « VmìP,^
Si ihyMt-Qitna \ x. ^	^
X^3> fc',TORW
} noi» nT fi a i . . -
iD A Q U l.^'/'-y;, /
^	-A- I! Murur '‘ (	Sd
*. {Pietro x dv‘y vrojaro

L

r ~z>