:r„ Ptuj, torek, 24. marca 2009
letnik LXII • št. 23 š<* odgovorni urednik: _ Jože Šmigoc cena: 0,70 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov :r- ISSN 7704-01993

w	
s 1 X	jBwQU
	* ■
	
	
Od tod in tam Ljubljana • Mariborčanom tri milijone za univerzijado O Stran 2
V
Tednikov pogovor
V. Nussdorfer •
Da bo žrtev naredila prvi korak...
Z> Stran 4
		EnA \
S-t-	19	
Po naših občinah
Središče ob Dravi
• Priložnosti, kijih kaže zgrabiti
O Stran 9
Štajerski
RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
Nogomet • Premor morajo izkoristiti za odpravo napak
O Stran 11
Judo •
Drava druga, Tilen najboljši med kadeti, Andrej med mladinci O Stran 13
Ptuj • Petdeset let Plesne sekcije DPD Svoboda
V	novih petdeset z novo plesno dvorano?
V	Narodnem domu na Ptuju je bila 20. marca jubilejna slovesnost ob 50-letnici Plesne sekcije DPD Svoboda Ptuj. S svojo prisotnostjo so jo počastili mnogi ustvarjalci ptujske plesne zgodovine, ki se je skozi družabni ples številnih generacij ohranila do današnjih dni.
Ob tej priložnosti je luč sveta ugledala spominska publikacija Božene Krivec pod naslovom Petdeset odplesanih. S plesnim venčkom so navdušili bivši plesalci, še posebej pa sta s svojim nastopom navdušila prva plesalca Anjeta Kralj in Aleksander Glatz, ki sta bila med ustanovitelji Plesne sekcije DPD Svoboda Ptuj (na fotografiji).
Na odplesanih pet desetletij ptujskega plesa spominja tudi priložnostna razstava fotografij iz osebnih arhivov plesalcev, ki jo bodo že v kratkem preselili v nakupovalni center Qlandia, da si jo bo lahko ogledalo čim več Ptujčanov in drugih. Ptujska plesna leta so bila namreč čudovita, tako se jih spominjajo mnogi. Da bi Ptuj dobil pravo plesno dvorano in plesni orkester, pa je želja, ki jo je povedala Anjeta Kralj.
Jubilej je vedno neka prelomnica, ki odpira nove poti. Morda pa ena vodi tudi do velikega plesnega podija.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Mali nogomet •
Kupčič v zadnji minuti potrdil zmago O Stran 15
Kidričevo • Končno sprejeli proračun
Obvladala volja "butlov
in lažnivcev"?!
Tudi 19. sejo sveta občine Kidričevo je v četrtek, 19. marca, zaradi bolezenske odsotnosti župana Jožeta Murka vodil podžupan Jože Medved, med trinajstimi točkami pa je bila najbolj vroča razprava o vsebini letošnjega proračuna, ki so ga končno sprejeli, v njem pa je predvidenih okoli 7 milijonov prihodkov in 9 milijonov odhodkov.
Ptuj • EPK 2012
w
Da bo seja zanimiva, je že na začetku dal vedeti Anton Leskovar, ki je vodstvu občine spet očital, da ni dobil odgovorov na zastavljena vprašanja ter da so nekateri podatki polni zavajanj in ne-
resnic; med drugim je dejal: »Predlog proračuna ste pripravili kar tako, na skrivaj, redki so na spletni strani lahko našli informacijo o tem, da je bil v javni obravnavi, zadeve okrog vrtca še vedno
niso jasne, v komisijo za zunanji nadzor ste imenovali neke zunanje člane. Delate se butle in lažnivce, če mislite, da se vračamo v dobo komunizma, se pošteno motite.«
Podžupan Jože Medved ga je opozoril, naj pazi na besede in naj svetnikov ne zmerja z butli in lažnivci, pridružil pa se mu je tudi Anton Ha-bjanič, ki ga je opozoril, naj se drži poslovnika. Zoran Žunko je menil, da je bilo okrog vrtca v Kidričevem že preveč natolcevanj, zato se je vladajoča koalicija skupaj s podžupanoma odločila za komisijo iz neodvisnih članov.
O Stran 3
Odslej z vsemi kanoni
V letu 2012 si bosta kulturno prestolnico Evrope delili dve državi, v prvem polletju Slovenija, v drugem Portugalska. Vsi birokratski postopki v povezavi z Evropsko prestolnico kulture 2012 - v projekt je MO Ptuj vstopila v povezavi s partnerskimi mesti Mariborom, Velenjem, Mursko Soboto, Slovenj Gradcem in Novim mestom - so uspešno premagani.
Vsebina oddane prijave je formalno pravno potrjena. S tem so dani vsi pogoji, da se partnerska mesta, ki sodelujejo v projektu, lotijo konkretnih operativnih nalog, je prejšnji četrtek v Mestni hiši na Ptuju povedal ptujski župan dr. Štefan Čelan.
Osnovno prijavo je bilo potrebno popraviti, popravki so se v glavnem nanašali na konkretne prireditve, ki jih bodo posamezna partnerska mesta izvedla, in na investicije. Izdelati je bilo potrebno prioritetno listo prireditev,
predvsem pa pokazati evropski karakter teh prireditev, je povedal ptujski župan. V MO Ptuj so ponujene vsebine pregledali, delovna skupina, ki je na tem delala, je prišla do zaključka, da je smiselno več prijavljenih vsebin združiti v enoten projekt pod izviren, enoten naslov Karneval umetnosti in dediščine (Art & Heritage Carnival), ki bo prva od prireditev v okviru začetka projekta Evropske prestolnice kulture 2012.
O Stran 24
Foto: vki
Slovenija • Mariborčanom uspel prvi korak
Vlada Mariborčanom zagotovila milijone evrov za univerzijado
Vlada je na minuli četrtkovi seji zagotovila tri milijone evrov za plačilo pristopnine za zimsko univerzijado v Mariboru leta 2013 še pred
sprejetjem rebalansa proračuna, v katerem je bil ta znesek že načrtovan. Vlada je sredstva iz tekoče proračunske rezerve prerazporedila na proračunsko postavko, odprto v ta namen pri ministrstvu za šolstvo in šport.
Poleg zagotovitve sredstev za plačilo pristopnine se sprejeti sklepi nanašajo na evidentiranje in točno preciziranje obvez, ki izhajajo iz organizacije univerzijade. Vlada je tako končno ugotovila, kolikšen je znesek, ki predstavlja obvezo države do univerzijade. Po ministrovih podatkih je višina tega zneska 15,540 milijona evrov, kar vključuje obveznost plačila pristopnine, tri do pet milijonov je delež organizacijskih stroškov, preostali delež pa predstavlja delež države v investicijskem delu za izgradnjo športne infrastrukture (skupni znesek 19,9 milijona evrov) ter izgradnjo študentskih domov oz. nastanitvenih kapacitet (nekaj več kot 11 milijonov evrov). Ob tem je minister omenil možnost nekaterih prihrankov. Glede na to, da je predvidenih osem milijonov za izgradnjo skakalnic, skoki pa niso obvezen del programa, bi lahko mirno odpadel ta delež, je še pojasnil minister. Prav tako je občina Zreče že dobi-
»Vlada je sprejela odprtje proračunske postavke na ministrstvu za šolstvo in šport - 'uni-verzijada' - z zneskom tri milijone evrov in s tem priskrbela možnost za plačilo pristopnine, kot je bilo določeno s sklepom državnega zbora 6. marca 2008. Kljub temu, da je bil ta znesek predviden v rebalansu, se je vlada odločila, da to stori s to interventno potezo zato, da bo možno plačati pristopnino do 31. marca 2009,« je na novinarski konferenci po seji vlade povedal minister za šolstvo in šport Igor Lukšič.
Na novo odprto proračunsko postavko '9375 univerzi-jada' se iz tekoče proračunske rezerve razporedijo sredstva v omenjeni višini za plačilo organizacijskih pravic Mednarodne univerzitetne športne zveze (FISU) na podlagi sklepa državnega zbora, da se bodo za ta namen zagotovila posebna namenska sredstva iz proračuna.
Kot je dejal minister, je vlada sprejela dva sklopa sklepov, ki se nanašajo na univerzijado.
Uvodnik
Smrad v političnem peskovniku
Tisti, ti trdijo, da je za Slovenijo v dobrih osemnajstih letih samostojne poti najbolj značilno, da imamo slabo vlado in slabo opozicijo, imajo vsekakor prav. Živimo v času svetovne krize, in če pomislimo, s kakšnimi temami se ukvarjajo naši politiki, nam lahko postane slabo.
Začelo seje z izbrisanimi - z razsodbo Todorovicu na ptujskem sodišču. In že je opozicija vložila interpelacijo proti policijski ministrici, o kateri bodo poslanci razpravljali v tem tednu. Potem je opozicija pozvala občinske svetnike, da izbrišejo imena ulic, ki nosijo ime predsednika naše bivše države. Tu je seveda tudi vedno aktualna tema: rane, ki jih je pustila druga svetovna vojna, med katerimi izstopajo povojni poboji in domobranstvo. Dejstvo je, daje bilo v vojni in po njej storjenih veliko krivic in ran. Vendarje od tega dobrih šestdeset let! Kljub časovni odmaknjenosti se politiki ne morejo zmeniti, da bi končali drugo svetovno vojno in nehali ponovno odpirati rane.
Ob hrvaški meji postaja sedaj pomembno, ali sta združljivi funkciji župana in poslanca. Okrog tega se dviga veliko prahu, kljub temu da, tudi če bo zakon sprejet, ne bo veljal prej kot pred naslednjimi državnozborskimi volitvami. Ob vsem tem lahko v kratkem pričakujemo še dolgo razpravo, koliko regij bi uvedli v Sloveniji, kar je v tem trenutku bistveno pomembnejše kot združljivost funkcij. Verjetno bo do evropskih volitev še več tako »pomembnih« političnih diskusij, prepričan pa sem, da nobena od teh ne bo prinesla državljanom nič dobrega.
Prav bi bilo, da bi se politiki pričeli ukvarjati z ukrepi, kako bomo preživeli krizo, kako pomagati tistim, ki so ostali brez službe itd. Tudi v lokalnih skupnostih se zaustavljajo investicije, ker ni javnih razpisov za koriščenje evropskih sredstev. Skratka nujno bi bilo nekaj storiti s peskom v političnem peskovniku, saj iz njega močno zaudarja.
Zmago Šalamun
Foto: park-on.net
Minister Igor Lukšič je povedal, da je vlada že zagotovila 3 milijone evrov za plačilo pristopnine, za izvedbo univerzijade pa znaša obveza države le 15,540 milijonov evrov.
la sredstva za gradnjo tekaške proge, ki se že gradi.
Vlada ne prevzema odgovornosti za izvedbo
Vlada se je tudi odločila, da njeni predstavniki ne bodo sodelovali v organizacijskem od-
boru, temveč ministrski zbor predlaga ustanovitev častnega odbora z udeležbo članov vlade. Častni pokrovitelj prireditve je sicer predsednik države Danilo Türk. Po načrtovani strukturi bi namreč predsednik vlade hkrati vodil organizacijski odbor in dejansko prevzemal vso odgovornost za
organizacijo te mednarodne športne prireditve, kar pa bi bilo v nasprotju z dosedanjimi običaji. »To ni projekt vlade. To ne more biti politični projekt na tak način, kot je bil zasnovan na začetku. Nedvomno gre za projekt Slovenije, za katerim vlada stoji, kot stoji za vsakim športnim projektom in bo zagotovila sredstva po predvideni dinamiki, kot je bilo sprejeto v državnem zboru,« je odgovoril minister na novinarska vprašanja. »Vlada je znotraj teh okvirjev naredila tisto, kar je najboljše, določila skrajno višino udeležbe sredstev iz državnega proračuna in pokazala, da mora odgovornost prevzeti tisti, ki želi, da univerzijada je, in je prepričan, da bo uni-verzijada izpeljana znotraj teh okvirov,« je poudaril minister Lukšič.
Koliko je res vredna Univerzijada: 45, 304 ali 150 milijonov evrov?
Po zadnjih ocenah naj bi bila celotna vrednost projekta 150 milijonov evrov, še pred tem se je celo ta znesek zvišal na več
kot 304 milijone evrov, medtem ko je sklep državnega zbora omenjal znesek v višini 44,8 milijona evrov, 30 odstotkov od tega pa je dejansko obveza države. Če bodo organizatorji menili, da je to premalo, bodo morali znova oditi v državni zbor po nova sredstva. Za vlado je namreč zavezujoč lanski sklep državnega zbora, je še enkrat ponovil minister.
Po sestanku z župani treh občin, ki bodo leta 2013 skupaj gostile zimsko univerzijado v Mariboru, se je ministrski zbor na pobudo predsednika vlade Boruta Pahorja 5. marca najprej zavzel za vnovično presojo finančne konstrukcije univerzi-jade v državnemu zboru. A, kot je pojasnil minister, do tega ne bo prišlo, saj matični parlamentarni odbor za šolstvo in šport, ki je ta teden obravnaval predlog rebalansa proračuna, po ministrovih besedah takšnega interesa ni izrazil. Člani odbora so se odločili le, da bodo povabili organizatorje, župane treh mest organizatoric, ter predstavnike Slovenske univerzitetne športne zveze (SUSA), da odboru pojasnijo, kako je prišlo do takšnega skokovitega zvišanja sredstev.
STA (pripravlja: SM)
Pismo iz bele Ljubljane
Kva dogaja v parlamentu?
Kot je bilo pričakovati, se nad Šubičevo 4 zgrinjajo črni oblaki, kajti jutri se prične 4. redna seja. Na njej bodo poslanci obravnavali kar nekaj zelo vročih točk dnevnega reda.
Med zanimivejšimi točkami bo po poslanskih vprašanjih vsekakor obravnava predloga rebalansa letošnjega proračuna, saj je omenjeni predlog že pred obravnavo dvignil precej prahu. Očitno obstaja več načrtov razvojnih programov za obdobje 2009-2012, kajti ha-loški in ptujski poslanec trdita, da na Ptujskem in v Halozah z rebalansom nič ne izgubljajo. Očitno pa vsi niso prepričani v to, saj nekateri župani kar pre-bledijo, ko slišijo za omenjeni načrt, kajti nekaterih investicij ni ali pa so prestavljene na poznejši čas.
Vsekakor bo rebalans spremljalo veliko veliko amandmajev in takšnih in drugačnih razprav. Najnovejši osnutek rebalansa predvideva za približno
9,9 milijarde evrov proračunskih izdatkov, medtem ko naj bi proračunski prihodki dosegli okoli 8,7 milijarde evrov. Proračunski primanjkljaj bo po Križaničevih besedah 1,1 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda.
Proti koncu seje bo zanimiva interpelacija o delu in odgovornosti ministrice za notranje zadeve Katarine Kresal, ki jo je podpisalo 23 poslancev SDS. Predlagatelji ministrici očitajo neustrezen zapis izbrisani, ker se mora pisati v narekovanjih, in ponujajo primernejši izraz preneseni. Če pa se uporablja izraz (erased) izbrisani, se mora ta pisati v navednicah. Očitajo pa ji neustrezno izvrševanje odločbe ustavnega sodišča, ignoriranje izidov referenduma, ustvarjanje
neenakosti pred zakonom in očitno ogrožanje javnih financ. Skratka vse v povezavi z »izbrisanimi« na 19 straneh dolgi interpelaciji.
Ministrica je že podala odgovor na interpelacijo, ki je krajši (12 strani) in se začenja s citati odločbe Ustavnega sodišča, Temeljne listine o samostojnosti in neodvisnosti RS in s 15. členom Ustave RS. Ob odgovorih na vse obtožbe je v zaključku zapisala, da ko iz interpelacije olupimo vso navlako zavajajočih trditev in polresnic, pokaže jasno sliko, da gre tukaj zgolj za spopad dveh različnih interpretacij okoliščin izbrisa ali samih odločitev Ustavnega sodišča, in nadaljuje, da gre dejansko za dve različni pojmovanji vloge pravne države in delitev oblasti v sodobni de-
mokratični družbi. Skratka tako interpelacija kot odgovor nanjo kažeta, da bo pri tej točki veliko očitkov, podtikanj in napadov z ene in druge strani, vsekakor pa je izid glasovanja o interpelaciji jasen že pred razpravo.
Ob seji v prestolnici odmeva tudi, da je Okrožno državno tožilstvo zavrnilo ovadbe nekdanjega predsednika vlade, ki jih je ta zaradi oddaje Resnica o Patrii na finski javni televizije YLE vložil proti Bojanu Potočniku, Milanu Švajgerju in Dragu Kosu.
Minuli torek se je stranka predsednika vlade znašla v policijskih poročilih, kajti neznanci so vlomili v prostore stranke na Levstikovi. Tudi te stvari znajo biti predmet polemik na seji, ki se v stavbi na Šubičevi pričenja jutri.
Victor Šala
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 96,70 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Kidričevo • Končno sprejeli proračun
Obvladala volja »butlov in lažnivcev«?!
TUdi 19. sejo sveta občine Kidričevo je v četrtek, 19. marca, zaradi bolezenske odsotnosti župana Jožeta Murka vodil podžupan Jože Medved, med trinajstimi točkami pa je bila najbolj vroča razprava o vsebini letošnjega proračuna, ki so ga končno sprejeli, v njem pa je predvidenih okoli 7 milijonov prihodkov in 9 milijonov odhodkov.
Da bo seja zanimiva, je že na začetku dal vedeti Anton Leskovar, ki je vodstvu občine spet očital, da ni dobil odgovorov na zastavljena vprašanja ter da so nekateri podatki polni zavajanj in neresnic; med drugim je dejal: »Predlog proračuna ste pripravili kar tako, na skrivaj, redki so na spletni strani lahko našli informacijo o tem, da je bil v javni obravnavi, zadeve okrog vrtca še vedno niso jasne, v komisijo za zunanji nadzor ste imenovali neke zunanje člane. Delate se butle in lažnivce, če mislite, da se vračamo v dobo komunizma, se pošteno motite.«
Podžupan Jože Medved ga je opozoril, naj pazi na besede in naj svetnikov ne zmerja z butli in lažnivci, pridružil pa se mu je tudi Anton Ha-bjanič, ki ga je opozoril, naj se drži poslovnika. Zoran Žunko je menil, da je bilo okrog vrtca v Kidričevem že preveč natolcevanj, zato se je vladajoča koalicija skupaj s podžupanoma odločila za komisijo iz neodvisnih zunanjih članov. Sicer pa je vrtec veljal okoli 3,6 milijona evrov, napake, ki so se pojavile kmalu po odprtju, pa so že odpravljene.
Leskovarjevih nenehnih pripomb, replik in žaljivk je očitno bilo dovolj Branku Valentanu, ki je ponovno opozoril na nedopustno dejstvo, da ima PGD Lovrenc, kjer je Leskovar predsednik, še vedno zastonj kurjavo in elektriko, ker oboje plačuje občina. Leskovarju je očital, da ima rad funkcije in denar, saj je v občini tudi poveljnik gasilske zveze, civilne zaščite in še česa, za kar prejema mesečno 120 evrov davkopla-čevalskega denarja. Moteče je tudi, da ima PGD Lovrenc največ gasilske opreme v GZ Kidričevo, saj naj bi Lesko-var kot funkcionar točkovni sistem priredil tako, da je PGD Lovrenc vedno na vrhu prejemnikov sredstev, kar je do drugih društev v občini krivično.
Vidno razburjen Leskovar ni mogel brzdati živcev, saj je Valentanu odvrnil: »Kaj nekaj govoriš na pamet, tudi ti imaš možnost kandidirati za funkcije, samo ne boš dobil nobenega glasu, morda le svojega; sedaj pa še tega več ne boš imel, saj boš izključen iz gasilske zveze.«
Napeto razpravo je prekinil podžupan Jože Medved, ki je svetnike seznanil, da z dnevnega reda umika razpravo o brezplačnem prenosu zemljišča na Občino Hajdina, ker zadeve še niso povsem usklajene, namesto te točke pa je predlagal predlog sklepa o plakatiranju v času volitev evropskih poslancev.
Spremembe in dopolnitve Odloka o prostorskih sestavinah dolgoročnega in srednjeročnega plana za leto 2007 so po tem, ko je Stanislav Napast iz skupne občinske uprave bistvo vsega še enkrat pojasnil, v drugem branju tudi dokončno sprejeli. Gre za tretjo, tokrat le delno spremembo prostorskega plana, odkar obstaja občina, nastalo zaradi potreb nekaterih investitorjev. Milana Fiderška je motilo, da se s spremembami spet krčijo gozdovi in kmetijska zemljišča. Tudi Francu Planinšku ni bilo všeč, da bodo najboljša zemljišča v Gaju namenili za izgradnjo kompleksa olimpijskega strelišča, Anton Habjanič pa je opozoril, da nenehno širjenje že tako velike gramoznice nikamor ne vodi, saj bodo nazadnje imeli do šikolske ceste eno samo jamo.
Nagajanje Nogometnemu klubu Aluminij?
Po pričakovanjih je bilo najbolj zanimivo ob obravnavi predloga Odloka o proračunu za leto 2009, ki so ga sicer na predhodni seji v prvi obravnavi potrdili in ga dali v javno obravnavo, a so imeli na njegovo vsebino več pripomb. Podžupan Jože Medved je pojasnil, da so v tem času prejeli tri predloge sprememb, ki so jih posredovali odbor za varstvo okolja in požarno varnost, odbor za kmetijstvo in odbor za gospodarstvo, prejeli pa so tudi sedem amandmajev. Prvega je vložil župan Jože Murko, ki je predlagal, da se za 5000 evrov povečajo sredstva za obnovo kapele v Kungoti, preostalih šest pa je v imenu opozicije vložil vodja svetniške skupine SDS Anton Leskovar. Bistvo njegovih zahtev je povečanje sredstev za delovanje nekaterih društev ter za obnovo kulturnih spomenikov; denar naj bi jih dobili tako, da bi za okoli 25.000 evrov zmanjšali sredstva NK Aluminij, zahteval pa je tudi zmanjšanje sredstev za igrišče v Njivercah.
V razpravi je Anton Le-skovar predlagatelje vprašal, kje je bilo objavljeno, da je bil proračun v javni obravnavi, češ da je na spletni strani občine to informacijo komaj našel, občinski upravi in županu pa je očital zavajanje javnosti z nepravilnimi in celo izmišljenimi podatki. To je ujezilo vodjo svetniške skupine LDS in vladajoče koalicije Zorana Žunka, ki je Leskovarjeve očitke odločno zavrnil ter mu odkrito dejal, da vsi vedo, da zavaja le on in njegova svetniška skupina. Svojo trditev
je podkrepil z dejstvom, da za drugim predlogom proračuna stoji 12 svetnikov, ki so z vsemi spremembami enotno soglašali, zato bodo županov amandma podprli, ker je utemeljen, medtem ko Leskovar-jevih ne bodo podprli, saj je jasno, da gre za namensko nagajanje in očitno norčevanje iz NK Aluminij, ki je vodilni in zagotovo tudi najuspešnejši klub v občini, uspešen pa je tudi v državnem merilu, poleg tega pa že pol stoletja nudi športne aktivnosti vsem generacijam občanov, tudi najmlajšim.
Žunka in njegove trditve je podprl Anton Habjanič, ki je menil, da sredstev za NK Aluminij ne smejo ukiniti, saj bi to pomenilo sramoto za vso občino. Vsi vedo, da je to eden redkih klubov, na katerega so lahko vsi občani ponosni, pomemben pa je tudi, ker ima na njegovih igriščih bazo tudi mlada nogometna reprezentanca Slovenije. Posebej pomembno pa je, da občina po svojih močeh pomaga klubu sedaj, ko je Talum zaradi posledic gospodarske krize Aluminiju zmanjšal sredstva za polovico.
Nivo Leskovarjeve razprave je motil tudi Viktorja Ca-futa, še posebej, ker je bila naperjena proti NK Aluminij, ker je ta klub ponos občine in ker je v pol stoletja šlo skozi njega na desetine mladih fantov s širšega območja občine. Pomirjujoča je bila razprava Srečka Laha, ki je svetnike spomnil, da je že skoraj konec marca, pa še vedno nimajo sprejetega proračuna, zato jih je pozval, da naj strasti umirijo in proračun končno
sprejmejo. Pridružil se mu je tudi Marjan Hvalec, ki je sicer imel nekaj pomislekov zaradi nameravane izgradnje novih igrišč NK Aluminij, nekoliko pa je bil skeptičen tudi do prihodnosti tega kluba, če se bo gospodarska situacija še poslabšala, vendar pa je tudi on menil, da mu morajo v občini pomagati, saj je tako kot on na njegovo dejavnost emocionalno vezanih veliko občanov. Mag. Silvestra Kle-menčič je bila še bolj zavzeta, saj bi sama NK Aluminij dala še več sredstev, če bi jih le imeli na voljo, ker bi bilo potrebno ob nogometnem igrišču zgraditi atletsko stezo in še kaj.
Kdo ima prav, se je najočitneje pokazalo ob glasovanju, saj so z veliko večino županov amandma podprli, Leskovar-jevih šest pa zavrnili. Skoraj identična pa je bila situacija tudi ob glasovanju za celoten letošnji proračun, saj so ga z veliko večino dokončno sprejeli. Tako naj bi v občini Kidričevo v letošnjem letu razpolagali s 7.253.332 evri prihodkov ter z 9.257.505 evri odhodkov, za razliko, ki znaša blizu 2 milijona evrov, pa naj bi se občina zadolžila. Osrednja občinska investicija je izgradnja kanalizacijskega sistema s centralno čistilno napravo v Apačah, ki je v zaključni fazi, na drugem mestu pa je izgradnja nove večnamenske dvorane v Kidričevem.
Kot po tekočem traku so zatem, v glavnem soglasno, v drugi obravnavi sprejeli Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Lekarne Ptuj, v prvi obravnavi so soglašali s pre-
dlaganimi spremembami in dopolnitvami Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Knjižnica Ivana Potrča Ptuj ter s predinvesticijsko zasnovo ter investicijskim programom za gradnjo OŠ dr. Ljudevita Pivka v Ptuju. Brez pripomb so sprejeli tudi letni program športa in letni program kulture v občini Kidričevo za leto 2009.
Nova dvorana mora biti cenejša!
Spet pa je postalo zanimivo ob obravnavi vsebine pogodbe za večnamensko dvorano v Kidričevem, ki so jo prejeli v potrditev od Ministrstva za šolstvo in šport. Anton Le-skovar je sicer menil, da je nova dvorana v Kidričevem nujna, vendar je 6 milijonov evrov, kolikor so zanjo predvideli v proračunu, očitno predrago, vprašljiv pa je tudi način financiranja.
Tudi Zoran Žunko je menil, da bi bilo možno zgraditi takšno dvorano za 3,5 do 4 milijone evrov, vendar dodal, da je pogodbo potrebno podpisati, sicer si sredstev iz državnih virov ne bodo mogli zagotoviti.
Podžupan Jože Medved je pojasnil, da so bili za racionalizacijo pri gradnji dvorane tudi na nedavnih pogovorih v Ljubljani, mag. Silvestra Klemenčič pa je v imenu občinskega odbora stranke Zares dala pisno pobudo za izgradnjo energetsko varčne dvorane, saj so v sedanjih projektih zasledili previsoke predvidene stroške za porabo energije. Sicer pa je tudi ona, kljub bojazni glede financira-
nja, izrazila vso podporo za čimprejšnjo izgradnjo nove dvorane ob OŠ Kidričevo, predlog za potrditev pogodbe pa so nato soglasno podprli.
Soglašali so tudi s povišanimi normativi za oddelke Vrtca Kidričevo ter o vrstah oddelkov v šolskem letu 2009/10, ki so jih sprejeli zaradi večjega števila vpisanih otrok, kot je prostih mest. Iz istega razloga so soglašali tudi s predlogom Vrtca Kidričevo za odprtje devetega oddelka, vendar ne za nedoločen čas, kot je predlagal Vrtec, ampak na predlog svetnice Natalije Kutnjak za določen čas, za obdobje enega leta.
Po tem, ko so sprejeli še sklep o pogojih za plakatiranje v času predvolilne kampanje za volitve poslancev v evropski parlament, so na predlog odbora za družbene dejavnosti sklenili, da se v letu 2009 razpišeta dve plaketi Občine Kidričevo, medtem ko listine častni občan letos ne bodo podelili.
Med vprašanji in pobudami pa je izstopala pobuda mag. Silvestre Klemenčič, ki je v imenu občinskega odbora Zares predlagala, da ob novem vrtcu v Kidričevem podrejo vse na novo posajene breze, saj so tudi za otroke preveč alergene, in namesto tega posadijo druga, zdravju prijaznejša drevesa, predsednik odbora za okolje in požarno varnost Anton Leskovar pa je vse občane in tudi svetnike povabil, da se udeležijo množične spomladanske čistilne akcije, ki bo na območje celotne občine potekala v soboto, 28. marca.
M. Ozmec
Ptuj • Pogovor z Vlasto Nussdorfer, predsednico društva Beli obroč
"Da bo žrtev naredila prva korak, se moramo potruditi vsi"
»Pred petimi leti, ko sem bila predsednica društva državnih tožilcev Slovenije, sem od avstrijskih tožilcev izvedela, da imajo v njihovi državi društvo za pomoč žrtvam kaznivih dejanj. Delala sem na oddelku za mladoletniško, družinsko in spolno kriminaliteto, zato mi je bilo društvo takoj blizu, začutila sem potrebo, da ga tudi v Sloveniji ustanovimo,« je o nastanku društva Beli obroč povedala predsednica Vlasta Nussdorfer, višja državna tožilka. Ustanovljeno je bilo na miklavžev večer leta 2003 kot odziv na boleče rane v družbi, na dejstvo, da imamo veliko žrtev kaznivih dejanj, da je potrebno z njimi delati psihoterapevtsko, jim nuditi dodatno pravno in tudi finančno pomoč.
Foto: Črtomir Goznik
Vlasta Nussdorfer, višja državna tožila: "Ko gre za zlorabo otrok, za nasilje v družini, se na sodišču vedno vodijo popolnoma tajni postopki."
»Društvo Beli obroč je edino društvo, ki nudi tudi finančno pomoč. Živimo od donacij in članarin. Največja donacija je Simobilova, dobimo jo enkrat letno, okrog 16 tisoč evrov. V bistvu je to denar od projekta žur z razlogom. Lani smo pomagali varnim hišam, ženskam, ki morajo po enem letu z otroki zapustiti varno hišo. Varne hiše so nam predstavile 14 takih primerov. Vsem smo razdelili denar. Psihoterapevtsko pomoč zagotavljamo z našo društveno psihoterapevtsko pomočjo, ki komaj zmore opravljati svoje delo, toliko je želja po pomoči. Letno razdelimo okrog 40 tisoč evrov finančne pomoči. Pomagamo s pravnimi nasveti, prizadevamo si za spremembo zakonodaje v korist žrtev. Skrbimo za izobraževanje tistih, ki delajo z žrtvami. Zdi se mi, da smo v slovenskem prostoru v teh petih letih pustili neko sled,« je društveno delo predstavila Vlasta Nussdorfer.
Slovenska javnost se je odprla, vse kaže, da nasilje ni več tabu tema, na društvo sprejmete vsak dan veliko pisem.
»Zlorab je veliko, s to problematiko se srečujem že skoraj 30 let. Pred nekaj leti sem napisala knjigo Naše deklice z vžigalicami, pretresljive zgodbe o nasilju in zlorabah. Ko sem s knjigo potovala po Sloveniji, sem slišala še veliko hujših zgodb. Slovenska javnost se je odprla, tabu tema ni več nasilje nad ženskami, prav tako ne zlorabe otrok in odraslih. Zdi se mi, da je tako prav. O nasilju same žrtve v glavnem ne govorijo, pogosteje njihovi svojci, učitelji, sorodniki, prijatelji, celo popolni tujci, ki v nekem trenutku ugotovijo, da je nekdo morda žrtev, ki jim to zaupa in mu želijo pomagati. Zdi se mi, kot da se je Slovenija predramila. Po zelo žalostnih dogodkih konec lanskega leta, v mislih imam predvsem umor v Ormožu, se je kar odprlo. V enem mesecu smo prejeli preko 300 pisem, zdaj pa jih dobimo 10 do 20 na dan. To je veliko, ogromno ljudi govori o nasilju. To kaže na veliko potrebo, da ga rešujemo celovito, vse službe, ne samo ena. Šele celovito reševanje nasilnih dejanj lahko privede do nekega uspešnega izida, ne samo kazenskega postop-
ka, temveč vseh drugih, kajti žrtev je vsak dan vpeta v svoje življenje, okrog nje živijo ljudje, vsem je potrebno pomagati. Žrtev ne sme ostati sama, ker se potem vpraša, ali se ji je sploh splačalo iti na pot kazenskega postopka, ko se mora razkriti, pripovedovati o sebi, izid je takšen ali drugačen, prave pomoči za njo pa ni, ostane na pol poti. Zato se mi zdi izjemno pomembno, da ji pomagamo vsi in da je služb, ki vstopijo v ta krog pomoči, zelo veliko.
V oči bodejo le nerešljivi primeri
Še vedno jih je veliko, ki tega koraka ne zmorejo. Ob neki priložnosti ste dejali, da je ženska za moški klobuk v predsobi še vedno pripravljena veliko žrtvovati.
»Zelo razumem takšne ženske, potrebno jih je opogumiti in jim resnično nuditi pomoč. Zavedati se moramo, da je to nek nov korak. Naenkrat moraš stopiti nekam, povedati, kaj se dogaja doma, vprašanje je, kakšni bodo odzivi, kako bodo pravzaprav živeli naprej, ali gre za ekonomsko odvisnost. Mnoge ženskega prvega koraka ne zmorejo in nočejo storiti zaradi otrok, ker se bojijo, da se bodo osramotile, ker bodo o tem, kaj se je pri njih dogajalo, izvedeli sorodniki, znanci, neznanci, včasih celo tudi iz medijev. To je težka odločitev, ker ne veš, kakšna bo bodočnost, ali bo boljše ali slabše. Pravzaprav se moramo ravno za ta korak truditi. Ni dovolj, da žrtve stopijo na to pot; če jim na njej ne pomagamo, je vse zaman.«
Kje je še tisti šibki člen pri tej pomoči žrtvam nasilja?
»Novi zakon o preprečevanju nasilja v družini, 1. marca letos je preteklo eno leto od njegove uveljavitve, nalaga izjemno težko in obširno nalogo Centrom za socialno delo, da začnejo reševati nasilje, skličejo tim, da povežejo druge institucije, skratka, da se skoraj vse začne in odvija pri njih. To je izjemno težko naloga, zato se tudi sprašujem, ali bodo to sploh zmogli glede na zasedbo. Nanje prelagamo vedno več nalog, to delo pa zahteva tudi vedno več novih znanj, truda, pri-
zadevnosti. Potrebno bi bilo zagotoviti več socialnih delavcev, ki ne bi delali zaradi dela, ampak z veseljem, navdušenjem, ki bi za svoje delo dobili tudi pomoč družbe in priznanje. Lahko je nekaj izjemno dobrih socialnih delavcev, dobrih primerov nihče ne hvali, ko pa se zgodi en slab, takrat vsi planemo pokonci, se sprašujemo, kam to pelje, zakaj delajo tako slabo, zakaj ne delajo bolje. Kljub temu da imamo veliko uspešno izpeljanih postopkov, ki se izidejo dobro za žrtve, za družino, zaživijo novo življenje, vendar v oči najbolj bodejo tisti skoraj nerešljivi primeri. Tako je tudi pri stikih z otroki, dodelitvah otrok. Če jih je samo nekaj v Sloveniji, bomo vsi izvedeli zanje, težki pa so, ker se starša zarotita drug proti drugemu, da ne bosta popustila. Takrat ni institucije, sodbe, ki bi prinesla rešitev za obe strani, da bi bili lahko zadovoljni. Zato je včasih tudi veliko neupravičenih kritik, res pa je, da so včasih kritike potrebne, ker vodijo v boljše delo. Ker gre v teh primerih za življenje otrok, družine, ne smemo imeti nekih lahkotnih pogledov, ukrepati je potrebno hitro in učinkovito. Vsak, ki vstopi v ta krog,
mora pomagati po najboljših močeh, najboljšem znanju in narediti veliko več, kot je nujno potrebno. Če bomo delali maksimalno, bomo lahko zadovoljni. Ljudje bodo spoznali, da se trudimo, včasih je zelo pomemben že prvi stik, odnos, da ne sodimo o dejanju, da ne kritiziramo ljudi, ki pridejo, da jih sprejmemo in poslušamo, napotimo naprej. Če pride do kakršnihkoli komentarjev, so ljudje izjemno prizadeti, ker so zbrali zelo veliko truda in poguma, da so prišli po pomoč, potem pa jim nekdo reče, ali mislijo, da je tako hudo, bi malo potrpeli, kdo jim bo verjel, je sploh kakšen dokaz. Torej, poskušajmo narediti največ, mogoče nam tudi ne bo uspelo, ljudje pa bodo imeli vsaj dober občutek in tudi mi, ki jim pomagamo.«
Pri zlorabi otrok so postopki tajni
Tudi Slovenija ima svoj primer Fritzl, nekateri ocenjujejo, da je celo hujši od avstrijskega. Kar dolgo je trajalo, da je prišlo do odkritja te zlorabe. Kakšen pa je vaš pogled na ta primer?
»V bistvu je tako, da o odprtih primerih, tistih, ki na sodišču niso končani in so tajni postopki, ne morem in ne smem govoriti. Kadar gre za zlorabo otrok, za nasilje v družini, se na sodišču vodijo popolnoma tajni postopki. Njihov namen je prav v tem, da javnost ne zve za žrtev. Mi bi včasih zelo radi govorili o storilcu, ga obsojali, ga pokazali, vendar je za storilcem vedno žrtev. Ta žrtev je lahko otrok, lahko odrasel, ženska, predvsem pa ko gre za otroke, moramo biti izredno tenkočutni in občutljivi, paziti na tajnost postopkov, ker je kršitev tajnosti po novi zakonodaji celo kaznivo dejanje. Kdor izda ime otroka, ki je v kakršnemkoli postopku, ali sodnem ali upravnem, pa ne samo otroka, celo kdor navede okoliščine, na podlagi katerih je mogoče sklepati o otroku, je po novi zakonodaji, ki velja od 1. 11. 2008, lahko v kazenskem postopku. Zato se moramo do konca postopka, ko ta teče na sodišču, izogniti vsakršnim komentarjem, ker bi lahko s tem kršili ne le etiko, temveč tudi zakonodajo. Vsi postopki, ki zadevajo zlorabo otrok, so izredno hudi, izredno travmatični, potrebno je pustiti vsem službam,
da svoje dorečejo, javnost pa naj izve na splošno, da se tudi v Sloveniji dogajajo zelo hudi primeri. Imeli smo jih kar nekaj, izrečene so bile tudi visoke kazni, tudi že pravnomočne 15-letne. Gre za primere, kjer otroci najbolj trpijo in bodo trpeli celo življenje, ker bodo čutili posledice.«
V javnost podatki po navadi vedno pricurljajo iz uradnih krogov, torej tistih, ki bi morali biti najbolj tiho, ki bi morali varovati podatke.
»Vsi bi morali varovati žrtev in o teh primerili ne govoriti, osebno se tega strogo držim. V nasprotnem primeru lahko žrtvi prizadenemo tako hude bolečine, da se bo vprašala, ali je bilo vredno povedati, stopiti pred sodišče, kjer naj bi bili vsi obzirni, če pa že cela Slovenija ve, kdo je žrtev. Zato je pomembno, da se iz vsakega takega primera tudi kaj naučimo. Poročali bomo, govorili bomo na glas, vendar ne tako, da bi koga prepoznali; opominjali bomo na žrtve, da se bodo storilci bali odkritja. Seveda je v manjših krajih težje, takrat se lahko veliko govori. V takih primerih se vedno sprašujem, zakaj se ni govorilo že prej, zakaj že prej ni nekdo sporočil, da se nekaj dogaja, ko pa se je zgodilo, naenkrat govorijo vsi, vsi vse vedo, celo več kot uradne institucije. To je žalostno. Če boste tudi mediji veliko pozornosti namenili preventivi, govorili o tem, da je potrebno poročati, da je potrebno iti na policijo, na center, da je potrebno najti nekoga, ki mu zaupaš, boste naredili veliko. Ker se bodo storilci nenehno bali, da bo njihova žrtev stopila na plan, da se ne bo več bala in skrivala. To se mi zdi, da je vaše izjemno poslanstvo, da govorite, vendar tako, da primere zameglite, da se nihče ne vidi, ne prepozna, ker ne trpi samo žrtev, temveč vsi tisti, ki so okoli nje. Vsakdo izmed nas ali naših najbližjih je lahko žrtev; ko se zgodi, vsi kažejo s prstom nate, celo ti, ki nimaš nič s storilcem, si lahko zelo prizadet. Zato se mi zdi zelo pomembno, da vsak v tem krogu opravi svoje delo, tudi mediji svojo preventivno vlogo, sodišče pa svoje uradno delo, ki je v tajnosti postopkov.«
Ptuj • Pogovor z Ivom Vajglom
»Vprašanje dostopa do odprtega morja ni le simbolično«
Poslanec in predsednik odbora državnega zbora za zunanjo politiko Ivo Vajgl je dolgoletni diplomat in ima na področju mednarodne politike ogromno izkušenj. Kot politika ga odlikujeta strpnost, odprtost in pripravljenost na iskanje kompromisov, pri doseganju zastavljenih ciljev pa zna biti tudi izjemno trd pogajalec. To se je pokazalo tudi v primeru Hrvaške. Čeprav se Vajgl strinja, da je reševanje odprtih vprašanj med državama nujno potrebno, pri svojem stališču, da Slovenija mora imeti dostop do odprtega morja, ne popušča.
Kako daleč so dejansko pogajanja s Hrvaško in kdaj lahko po vašem mnenju pričakujemo vsaj delno odmrznitev odnosov?
»Verjamem, da bo s trenutkom, ko bo Hrvaška dala svoj formalni in vsebinski pristanek na mediacijo, krenil proces, ki bo pomenil tudi odmrznitev odnosov, ne pa nujno takoj odmrznitev pogajanj. Mislim, da smo s to nekoliko odločnejšo politiko do odprtih vprašanj pripravili ne samo Hrvaško do tega, da nekoliko resneje razmisli o tem, da morajo dobrososedski odnosi temeljiti na reševanju odprtih vprašanj, ampak da smo tudi znotraj Evropske unije spremenili prepričanje, da gre za minoren problem. Odprto vprašanje meje je vedno resen problem in se ga nikoli ne da kvantitativno obdelovati. Pred kratkim je s svojo izjavo zablestel francoski zunanji minister, ki je dejal, da se čudi, kako je 25 kilometrov meje lahko tako velik problem. Moj komentar je bil, da če bi bilo v igri 15 metrov meje med Nemčijo in Francijo, bi to lahko bil razlog za tretjo svetovno vojno. Brez dvoma gre za resen problem, saj je vprašanje dostopa do odprtega morja izjemno pomembno in ni le simbolično. To bodo morali tudi Hrvati razumeti.«
Na javni tribuni, ki jo je na Ptuju organizirala stranka Zares, je bilo čutiti, da spor med državama izredno vpliva tudi na gospodarstvi obeh držav. Kakšno je vaše stališče? Je slovenska politika pripravljena kaj popuščati?
»Opozorila gospodarstvenikov sem vzel zelo resno. Vsi, ki delamo v slovenski zunanji politiki, se zavedamo, da trajno odnosi med državama ne smejo biti zaostreni. Odgovorni smo za rešitev in delamo na njej. Osebno verjamem, da je do konca tega leta, ko naj bi Hrvaška zaključila pogajanja, dovolj časa, da tudi medi-
acijo pripeljemo do točke, ki si jo želimo. Namreč, da se bo videlo in da bo potrjeno to, kakšno rešitev smo našli. Potem tudi Hrvaška ne bo več zamujala po svojem koledarju vključevanja v Evropsko unijo, vsaj ne zaradi Slovenije. Če bo imela za to kakšne druge razloge, o katerih tudi vemo precej, pa to ne bo naša stvar in ne more vplivati na odnose med državama.«
»Na slabi poti smo«
O vplivu nerešenih vprašanj med državama na slovensko gospodarstvo smo precej seznanjeni. Dejstvo pa je, da tudi Slovenija v turistično blagajno naše južne sosede prispeva levji delež. Ali menite, da je ta konflikt prerasel v konflikt med ljudmi in ne zgolj med politiki, in ali ocenjujete, da se bo Hrvatom to poznalo že pri letošnjem številu slovenskih turistov?
»Bojim se, da res prerašča v nestrpnost in negativno
mnenje, ki se je precej razširilo tudi med ljudmi. Verjamem, da so oboji politiki odgovorni za to, da ne sprejo ljudi med seboj.«
Se vam ne zdi, da sta obe politiki ubrali slabo pot?
»Trenutno smo res na slabi poti. Čustva še vedno prevladujejo, veliko je jeze in hudih besed. Mislim, da bodo najprej morali nehati s tem odgovorni politiki, kasneje pa bodo tudi ljudje. Verjamem, da bomo Slovenci kljub sedanjim slabim znakom v odnosih šli na počitnice na Hrvaško, njihovo gospodarstvo pa bo ocenilo, da ni smiselno prenašati jeze na gospodarske odnose, ki so enako pomembni za obe državi.«
Za vas je značilna zmerna politika iskanja konsenzov, a vendar brez nepotrebnega popuščanja. Menite, da je to dobra metoda za reševanje tako pomembnih vprašanj?
»Res je, a to sploh ne pomeni popuščanja za vsako ceno. Sam sem za zdrav kompromis, ki mora nekaj
časa držati, in ne izsiljenega. Če obstaja pripravljenost na kompromisno rešitev, je po mojem prostora za njeno iskanje kljub razgretim glavam še vedno dovolj.«
Vedno glasnejša so ugibanja, da boste kandidirali za evropskega poslanca. Ali držijo?
»Skoraj zanesljivo bom kandidiral. Mi bomo kot stranka sicer svojo listo formirali šele nekje sredi aprila in do takrat ostaja nekaj stvari še odprtih, tudi to, kako bo lista strukturirana.«
Menite, da bi lahko vaša morebitna izvolitev vplivala tudi na izboljšanje odnosov s Hrvaško?
»Gotovo je tudi Bruselj mesto, kjer je možno pozitivno vplivati na odnose. Navsezadnje se bo v telesih Evropske unije formiral odnos do kandidatke za vstop, Hrvaške. Evropska unija je nedvomno sprejela ta problem kot svojo nalogo, ki jo je treba rešiti. Najbrž se bo dalo tudi v Bruslju, če bom izvoljen, vplivati na pozitivno rešitev tega vprašanja.«
Dženana Becirovic
Od tod in tam
Cirkulane • Sedmi Jožefov koncert
Foto: SM
V soboto zvečer je bila cirkulanska večnamenska dvorana spet polna; domače kulturno društvo je namreč organiziralo že sedmi tradicionalni Jožefov koncert, ki so ga tokrat posvetili materinskemu dnevu. Kot
je poudarila predsednica društva Antonija Žumbar, pa je
bil namenjen vsem dobromislečim ljudem, ki »želijo preživeti lep večer in za kratek čas pozabiti na vsakdanje težave«. Na koncertu so se s po štirimi izvedbami različn ih skladb predstavili: Mladinskipevski zbor OŠ Cirkulane-Zavrč, ženski pevski zbor KD Žetale in mešani pevski zbor KD Cirkulane, program pa sta z zanimivimi in humornimi besedili povezovala Ana Černivec in Marjan Prašnički iz dramske sekcije KD Cirkulane.
SM
Sv. Tomaž • V vrtcu z mamico in očkom
Foto: vki
Minuli torek med 9.00 do 10.30 so v vrtcu Ježek pri Sv. Tomažu odprli vrata staršem, da preživijo nekaj uric tako, kot to počno njihovi otroci. Dan odprtih vrat je potekal na temo Mamica in očka z menoj v vrtcu. Zastavljen je bil tako, da so se udeleženci najprej vključili v skupne aktivnosti v jedilnici, nato po so se razdelili po skupinah, V različnih delavnicah so otroci ob pomoči svojih staršev ustvarjali, Na tak način naj bi starši bolje spoznali življenje in delo v vrtcu. »Kajti starši otroke zjutraj pripeljejo v vrtec in popoldne iz njega odpeljejo, ampak pra vega vpogleda v to, kako poteka dan v vrtcu, pa nimajo,« je povedala pedagoška vodja vrtca Natalija Majcen. Priložnost, da lahko staršem pokažejo, kako preživljajo svoje dneve in kaj že vse obvladajo, pa je bila seveda všeč tudi otrokom. Povabljeni so bili tudi otroci, ki vrtca še ne obiskujejo in bodo letos šli v šolo, oziroma leto dni mlajši, ter njihovi starši. Na ta način želijo v vrtcu spodbuditi starše, da razmislijo, da bi bilo morda prav, da otroci obiskujejo vrtec in kaj jim ta lahko da. Vrtec Ježek deluje v sklopu OŠ Sv. Tomaž. Obiskuje ga 48 otrok v treh starostnih skupinah - Medvedkih, Račkah in Pikapolonicah. Največjih je v najstarejši skupini, kar 20.
Viki Klemenčič Ivanuša
Ljutomer • Rez vinske trte
Foto: NS
Društvo vinogradnikov in prijateljev vina Ljutomer tradicionalno na jožefovo pripravi v atriju ljutomerske Mestne hiše rez trte. Mestni viničar Franc Žličar je to storil tudi tokrat, pri opravilu pa so ga spremljali župan Franc Jurša, predsednik in član Društva vinogradnikov in prijateljev vina Miran Torič in Slavko Žalar. Kljub neprijaznemu vremenu, ob naletavanju snežink, je bila potomka najstarejše trte z mariborskega Lenta uspešno obrezana, s tem pa tudi uradno napovedana nova vinogradniško-vi-narska sezona vPrlekiji,
Ptuj • Rez na grajskem hribu
V pričakovanju trinajste trgatve
Vinogradi naj bi bili, tako pravi izročilo, porezani do sredine marca oziroma do jožefovega. Tega so se držali tudi pri letošnji rezi na grajskem dvorišču.
Mestni viničar Franc Emer-šič je pohitel z rezjo ranfola in modrega rivčka, ker je poslušal vremenarje, ki so napovedali močno ohladitev, zato je le rez modre kavčine, po-
tomke najstarejše vinske trte na svetu, potekala obredno in javno z vsemi tistimi, ki so poleg tudi, ko je trgatev. Emeršič je povedal, da je vsa trta na grajskem dvorišču dobro pre-
zimila, les je dobro dozorel, upa na lep nastavek za jesen.
Letošnja trgatev bo že trinajsta, odkar so cepljenki potomke najstarejše trte posadili na dvorišču ptujskega gradu. Na
Rez trte so na jožefovo opravili tudi v Mestnem vinogradu.
Tržec • Prva ozelenitvena akcija
Zasadili sadno drevo
Vsakoletna ozelenitvena akcija videmskih Zelenih in občine Videm je letos doživela dve zanimivi spremembi; v lokaciji posaditve in izboru drevesa.
Konec minulega tedna sta namreč župan občine Videm Friderik Bračič in predsednik Etnografskega društva Tržec, sicer tudi predsednik Zelenih v Vidmu, Ivan Božičko akcijo sajenja dreves izvedla na lokaciji že skoraj popolnoma obnovljene Djočanove kmetije; zasadila pa nista listavca ali iglavca, kot je bila to praksa doslej na nabrežini Dravinje pod občinsko stavbo, ampak sadno drevo.
»S to sadiko jablane, gre za staro zvrst, ki se imenuje
štajerski moškajncer, bo postavljen tudi zametek nekdanjega značilnega travniškega sadovnjaka, ki je bil nekoč del posestva skoraj vsake kmetije. S tem želimo ohraniti naravno in kulturno identiteto tega dela Slovenije. Seveda pa bomo tudi letos hkrati s sadiko v zemljo zakopali tudi steklenico s sporočilom o najpomembnejših dogodkih letošnjega leta, med katerimi so gotovo velika gospodarska kriza, odpuščanja, velik padec cen nafte, razprava o jedrski energiji kot
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Mestni viničar Franc Emeršič v družbi s ptujsko vinsko kraljico Tatjano Caf.
jožefovo so trto oblikovali in s tem zagotovili vzdrževanje gojitvene oblike, ki omogoča vsa nadaljnja medletna opravila do trgatve. Rez so izvedli dijaki Biotehniške šole Ptuj pod vodstvom mentoric; ti bodo za vinograd skrbeli tudi med letom.
Direktor PM Ptuj Aleš Arih
je vesel, da se tradicija druženja ohranja tudi ob rezi trte na grajskem dvorišču, da jo spremljajo pesem, dobro vino in domače dobrote. Vesel pa je, da je ponovno odprta tudi grajska vinska klet. Uspešno rez in dobro letino na grajskem hribu je zaželel tudi ptujski župan dr. Štefan Čelan,
ki je pohvalil vsa prizadevanja Pokrajinskega muzeja Ptuj za dvig vinske kulture.
Svečani ton je letošnji rezi dal moški pevski zbor Jezero DU Budina Brstje z ubrano pesmijo ob dobrotah ptujskih gospodinj in vinu iz Ptujske kleti.
MG
alternativni energiji, okoljske in podnebna spremembe, pa zaostritev odnosov s sosednjo Hrvaško in vprašanje meje itd.,« je pred akcijo zasaditve povedal Ivan Božičko.
Z županom Bračičem sta nato posadila prvo sadiko jablane za Djočanovo kmetijo, kjer bo v prihodnje zrastel pravi sadovnjak, nekaj prisotnim občanom pa je bilo razdeljenih še več sadik sadnega drevja, in sicer jablan, hrušk in nešpelj.
SM
Ptuj • Projekt Mojstri umetniške besede
Štefka Drolc v družbi dijakov
Gledališče za otroke in mlade Ljubljana je v sodelovanju z Združenjem dramskih umetnikov Slovenije izpeljalo projekt Mojstri umetniške besede. V tem sklopu je svoje življenje in delo dijakom ptujske Gimnazije predstavila tudi Prešernova nagrajenka Štefka Drolc.
Župan Friderik Bračič in predsednik ED Tržec Ivan Božičko sta zasadila prvo jablano (in skupaj z njo v zemljo zakopala tudi sporočilo o dogajanju v svetu v preteklem letu) za Djočanovo kmetijo v Tržcu.
Izvedbo projekta so v prestolnici začeli že konec lanskega leta. Dela iz slovenske književnosti so otrokom in mladostnikom prebirali prejemniki Borštnikovega prstana, najvišjega igralskega priznanja za umetniško delo, Štefka Drolc, Ivanka Mežan, Iva Zupančič, Polde Bibič in Aleksander Valič.
Velika imena slovenskega igralstva so tako predstavljala izbrano poezijo in prozo. V sklopu projekta Mojstri umetniške besede pa so organizirali tudi srečanja gledališčni-kov z dijaki. Prejšnji teden je na ptujski Gimnaziji gostovala Prešernova nagrajenka Štefka Drolc. Dijakom je predstavila svoje pogled na igranje, povedala nekaj besed o vlogah, ki so najbolj zaznamovale njeno kariero, in predstavila razmišljanja, ki so se ji porajala ob snemanju prvega slovenskega filma. »Kamera je nekaj prijateljskega, približa se tebi, tvo-
jemu obrazu, vidi tvoja čustva. Na začetku snemanja smo bili precej nesamozavestni, potem pa enostavno dobiš čut za delo pred kamerami,« je o vlogi v prvem slovenskem filmu povedala Drolčeva. Pojasnila je tudi, kaj ji Prešernova nagrada pomeni. »Letos je resnično nisem pričakovala. Bila sem izjemno
presenečena, vsekakor prijetno,« je še pojasnila Drolčeva.
Zanimivo druženje velike igralke z dijaki ptujske Gimnazije je trajalo nekaj manj kot eno uro, udeležila pa se ga je tudi Branka Bezeljak, ena izmed koordinatorjev projekta Mojstri umetnosti.
Dženana Bečirovič
Štefka Drolc
Foto: SM
Ptuj • Okrogla miza o gospodarski krizi in slovensko-hrvaških odnosih
»Slovenci bomo še hodili na hrvaško morje«
Javna tribuna o gospodarski krizi in nerešenih slovensko-hrvaških odnosih, ki sta jo v prejšnji torek v prostorih hotela Mitra organizirala Mestni odbor Zares Ptuj in podravski pokrajinski odbor, je postregla s številnimi pomembnimi informacijami. Na izzive gospodarstvenikov, mag. Danila Topleka in dr. Romana Glaserja, sta odgovarjala poslanec in predsednik Odbora za zunanjo politiko Državnega zbora RS Ivo Vajgl in bivši veleposlanik dr. Zvone Dragan.
Javna tribuna, ki je zabeležila izjemno zanimanje javnosti, je bila namenjena pogovoru o pomenu, pričakovanjih in možnostih slovenske diplomacije pri odpiranju novih poslovnih priložnosti slovenskemu gospodarstvu ter vplivu političnih nesoglasij med Slovenijo in Hrvaško na obe gospodarstvi.
Izjemno izčrpna debata se je začela s kratko uvodno predstavitvijo namena sestanka. »V času krize je komunikacija med politiko in gospodarstvom nujna,« je svoje prepričanje izrazil Boštjana Šeruga, podpredsednik Mestnega odbora Zares Ptuj, in dodal, da je tudi gospodarstvo pomemben del diplomacije.
Hrvaška za slovensko gospodarstvo pomembna
Svoje videnje gospodarske krize in vpliva nerešenih slo-vensko-hrvaških odnosov na gospodarstvo je predstavil dr. Roman Glaser, predsednik uprave in generalni direktor podjetja Perutnina Ptuj (PP), d. d. Uvodoma je postregel z nekaterimi statističnimi podatki, ki kažejo, da se je recesija nedvomno dotaknila tudi slovenskega gospodarstva, osrednji del njegovega razmišljanja pa je bil namenjen vplivu, ki ga ima slovensko-hrvaški konflikt na bilanci obeh držav. Kot je dejal Glaser, je Hrvaška za Slovenijo
O posledicah gospodarske krize sta spregovorila mag. Danilo To-plek in dr. Roman Glaser (levo).
Na izzive gospodarstvenikov sta odgovarjala poslanec Ivo Vajgl in bivši veleposlanik dr. Zvone Dragan.
izjemno pomemben partner. »Dejstvo pa je, da smo bistveno več izvozili na Hrvaško kot uvozili iz nje,« je pojasnil Glaser. Dodal je tudi, da je upad izrazit predvsem v zadnjem četrtletju preteklega leta in v prvih mesecih letošnjega, saj da je slovenski izvoz upadel za 36,5 odstotka. »Del podjetij pa že zavrača slovenske izdelke in bojim se, da se bo to le še stopnjevalo, če ne bomo kmalu našli rešitve,« je še pojasnil predsednik uprave in direktor podjetja PP, d. d. Dodal je še, da je Hrvaška za Slovenijo pomembna tudi z vidika naložb, saj je Slovenija samo v zadnjih devetih letih v naši južni sosedi izpeljala za 5,6 milijarde investicij. Pomemben delež v blagajno Hrvaške pa Slovenija prispeva s turizmom, lani so slovenski turisti tako predstavljali kar 11 odstotkov vseh gostov. Po zgovornih podatkih in številkah je Glaser zaključil z mislijo, da je Hrvaška vsekakor pomembna gospodarska partnerica ter da je treba emoci-
onalne napetosti med državama čim prej odpraviti.
O tem, kaj od diplomacije v obdobju gospodarske krize pričakuje slovensko gospodarstvo, pa je spregovoril mag. Danilo Toplek, predsednik uprave družbe Talum, d. d. Izrazil je prepričanje, da velika podjetja lažje premagujejo ovire kot manjša. »Prepričan pa sem, da se bo kriza vlekla več let,« je pojasnil Toplek in dodal, da se razmere na slovenskem trgu hitro slabšajo. Ravno zato je prepričan, da mora diplomacija v teh časih najti pogum in opozoriti na morebitna očitna zapiranja trgov. »Diplomacija pa lahko ukrepa le doma in nikakor ne v Bruslju,« je zaključil Toplek.
»Včasih so pričakovanja gospodarstvenikov v sferi nerealnega«
Na kopico izzivov Glaserja in Topleka pa sta odgovarjala Ivo Vajgl, poslanec Zares in
predsednik Odbora za zunanjo politiko Državnega zbora RS, ter dr. Zvone Dragan, bivši veleposlanik Republike Slovenije na Češkem in Slovaškem, Poljskem in v Romuniji.
Dragan je uvodoma predstavil svoje videnje o tem, kako je slovenska diplomacija v preteklosti opravljala vlogo slovenskih gospodarskih ambasadorjev in kako ji to uspeva danes. Prepričan je, da je diplomacija predvsem v zadnjih osmih letih naredila premalo na koordinaciji in pomoči gospodarstvu. »Ko je šla prva generacija veleposlanikov na tuje, so -čeprav niso imeli tako specializiranega osebja kot sedaj - delali veliko bolj entuziastično in imeli so več smisla in želje, da pomagajo lastni državi v prebijanju na tuje trge,« je pojasnil Dragan, ki je prepričan, da bi morala kriza vlogo diplomacije v gospodarstvu le še potisniti v ospredje. »Včasih je res, da so pričakovanja gospodarstva v sferi nerealnega,« je še dodal
bivši veleposlanik Slovenije. Ob tem je izpostavil tudi pomen reševanja sporov s Hrvaško in dodal, da je nujno potreben kompromis, ki bo zadovoljil obe strani. »Diplomacijo čaka težka naloga, vse pa se začenja pri veleposlanikih,« je prepričan Dragan, ki je ob koncu svojega razmišljanja podprl idejo poslanca Iva Vajgla, da se pri imenovanjih veleposlanikov upošteva tudi ekonomski del programa posameznega kandidata.
Hodili bomo na Hrvaško na morje, oni bodo še kupovali slovenske izdelke
Svoje videnje o tem, kako lahko slovenska zunanja politika prispeva k ohranitvi gospodarskega položaja na določenih trgih in hkrati prispeva k odpiranju novih poslovnih priložnosti slovenskega gospodarstva, je pred-
stavil poslanec in predsednik Odbora za zunanjo politiko Državnega zbora RS Ivo Vajgl. »Gospodarska kriza je trenutek, ko se je treba soočiti tudi z nalogami diplomacije in zunanje politike,« je uvodoma pojasnil Vajgl. Prepričan je, da je bila napaka slovenske vlade v zadnjih osmih letih, da je zunanja politika poskušala uveljaviti koncept Slovenije kot pomanjšane velike evropske države.
Del svojega razmišljanja je Vajgl namenil posledicam, ki jih imajo nerešena vprašanja med Slovenijo in Hrvaško na gospodarstvi obeh držav. »Neodgovorno bi bilo, če bi na dolgi rok zastrupili odnose s sosedo in če si ne bi prizadevali najti kompromisa,« je prepričan Vajgl. Kot je dejal, je vprašanje meje resen problem, česar pa se ne zavedajo vsi politiki, sam je namreč zgrožen nad populi-stično retoriko nekaterih politikov, med drugim hrvaškega premiera Iva Sanaderja. »Mi Hrvaške ne bomo mogli zadrževati pri vstopu v EU, to se tudi ne sme zgoditi, treba pa je najti kompromis, ki bo sprejemljiv za obe strani,« je še pojasnil Vajgl, ki je prepričan, da bodo v kratkem prišli do rešitve, kar pa ne pomeni popuščanja za vsako ceno, saj bo tudi v prihodnje vztrajal pri zagotovitvi dostopa Slovenije na odprto morje. Optimistično pa je svoje razmišljanje zaključil s trditvijo: »Mislim, da bomo še hodili na Hrvaško na dopust, oni pa bodo kupovali naše izdelke.«
Dženana Bečirovič
Foto: DB
Foto: DB
Ptuj • Občni zbor Društva upokojencev
Letos tudi dnevni center
V Narodnem domu na Ptuju je 16. marca potekal redni letni občni zbor DU Ptuj, ki sta se ga udeležila tudi župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan in predsednik Pokrajinske zveze društev upokojencev Spodnjega Podravja Franc Koderman. Zbora se je udeležilo 57 članov od več kot 1000, od katerih jih je lani članarino plačalo 743.
Društvo upokojencev Ptuj je tudi v letu 2008 izvedlo številne aktivnosti na različnih področjih, ki so temeljile na druženju, sožitju in sodelovanju z različnimi generacijami.
Predvsem je njihova želja, da upokojence spodbudijo k različnim aktivnostim, da se ne zaprejo med štiri zidove svojih domov, ker imajo družbi še veliko povedati in pokazati. Kot je povedal predsednik DU Ptuj Vojo Veličkov-ič, si želijo, da bi društveno pisarno v Jadranski ulici 6
na Ptuju obiskalo čim več članov, kar bo tudi prispevalo k temu, da bo društveno življenje in delo še bogatejše. Ponosni so na številne projekte, ki jih izvajajo, na social-no-zdravstveno skrb za člane, na prostovoljce, ki to delo izvajajo, na projekt Starejši za starejše, na delovanje likovne sekcije, športne sekcije, mešani pevski zbor, na medge-neracijski projekt Združimo svoje znanje, hotenje in moči, na civilno iniciativo za rešitev enega največjih kulturnih spomenikov Ptuja Ohranimo
Foto: Črtomir Goznik
Predsedstvo letošnjega občnega zbora članov DU Ptuj; poročilo o delu v letu 2008 je podal predsednik Vojo Veličkovič (desno).
Orfejev spomenik, veliko so prispevali tudi k začetku reševanja Potrčeve ceste na Ptuju, na prireditve Četrtki na Ptuju, s katerimi spodbujajo medgeneracijsko druženje in bogatijo družabno življenje na Ptuju, ter še veliko drugih aktivnosti, ki jih izvajajo v korist svojih članov in okolja.
V letošnjem letu je njihov osrednji projekt selitev v nove prostore na Potrčevo 34 na Ptuju in kjer načrtujejo tudi ureditev dnevnega centra, kar bo pomenilo novo kvaliteto v delovanju društva in skrbi za starejše. Upajo, da se finančne težave ne bodo povečevale, da bodo članarino, povišali so jo s sedem na devet evrov, plačalo tudi tistih 250 članov, ki je v prejšnjih letih niso. Nekatere sekcije pa bodo morale aktivnosti prilagoditi razpoložljivim sredstvom. Lani so pridelale primanjkljaj v višini 425 evrov. Še vedno pa si bodo prizadevali, je poudarila Silva
Gorjup, da bi se pri dolgotrajni negi upokojenci, ki bivajo doma, izenačili s tistimi, ki bivajo v domovih upokojencev. Potrebno pa bo pričeti uresničevati tudi projekt varovanih stanovanj, o katerem se prav tako že dolgo govori. V tem trenutku projektu dobro kaže, je povedal ptujski župan dr. Štefan Čelan, ki je upokojence pozval, da se aktivno vključijo v projekt Evropske kulturne prestolnice 2012. V okviru Pokrajinske zveze društev upokojencev Spodnjega Podravja, na tem območju deluje 41 društev s 13 tisoč člani, naj bi kmalu zaživela tudi info točka za pravno in zdravstveno svetovanje, je povedal predsednik Franc Koderman.
Zbor je spremljal kulturni program: s skečem sta nastopila Oto Mesarič in Franc Simonič, svoje nagrajene pesmi pa sta brala Erika in Mirko Kotnik.
Zagreb • Hrvaška bo zmanjšala število diplomatskih predstavništev
Brez službe v diplomaciji bo ostalo 300 ljudi
Brez službe na hrvaškem zunanjem ministrstvu bo ostalo 300 ljudi, ukinili naj bi tudi sedem diplomatskih predstavništev, piše Jutarnji list. Dodaja, da so na sedežu diplomacije ugotovili, da bodo lahko imeli največ 1100 zaposlenih, ker sedanjih več kot 1400 zaposlenih ne ustreza ne velikosti ne gospodarski moči Hrvaške.
Časnik primerja slovensko
diplomacijo, ki ima 630 zaposlenih v 52 predstavništvih, medtem ko ima Hrvaška 432 zaposlenih v 81 predstavništvih. Navaja tudi, da ima Srbija 1130 zaposlenih v 91 predstavništvih, Avstrija pa 1330 v 107 predstavništvih. Zagrebški časnik, ki se sklicuje na hrvaške diplomatske vire, napoveduje, da na ministrstvu za zunanje zadeve in evropske integracije (MVPEI) letos ne bodo podaljšali pogodb približno 30 diplomatom, ki jim letos poteče mandat, delajo pa na podlagi pogodbe. Poudarjajo, da pogodbeni diplomati predstavljajo petino hrvaškega diplomatskega kadra, ter da že zmanjšujejo število zaposlenih v določenih diplomatskih predstavništvih. Lani je z ministrstva že odšlo 117 oseb, kar je zmanjšalo tudi stroške MVPEI za 100 milijonov kun (13,3 milijona
evrov). Načrtujejo, da bodo napovedano število ljudi odpustili do izteka mandata ministra Gordana Jandrokovica, največ pa letos in v prihodnjem letu. Minister je ob začetku mandata napovedal, da bo zmanjšal število zaposlenih za 500, sicer pa bodo večino odpuščenih delavcev prerazporedili v ostale organe državne uprave. (sta)
Bruselj • Barroso: Dogovor o petih milijardah dokaz solidarnosti EU
Finančna podpora tudi slovenskemu plinovodu
Načelni dogovor o svežnju petih milijard evrov v okviru načrta za oživitev evropskega gospodarstva je dokaz, da je EU sposobna delovati v pravem duhu solidarnosti, je po koncu prvega dne vrha EU poudaril predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso.
»Ena država je rekla, da nima dovolj za nek projekt, pa so ji bile druge takoj pripravljene pomagati,« je duh solidarnosti pojasnil Barroso. Dosežen
je sicer le okvirni dogovor, o tehničnih podrobnostih pa naj bi države članice po navedbah virov še razpravljale na nižji ravni. Kar je pomembno, je, da je bil dosežen dogovor o financiranju in o projektih, je sicer poudaril Barroso, ki do konca vrha EU ne pričakuje »radikalnih sprememb« v dogovoru. »To so izjemno kompleksne in tehnične zadeve,« je še dejal v odgovoru na vprašanje o podrobnostih dogovora.
Na seznamu projektov, ki bodo upravičeni do sredstev, namenjenih za zagotavljanje energetske varnosti po januarski krizi in v spodbudo evropskemu gospodarstvu v krizi, je tudi slovenski plinovod od avstrijske meje do Ljubljane, za katerega je predvidenih 40 milijonov evrov. Poleg tega naj bi Slovenija dobila približno 11 milijonov evrov za razvoj širokopasovnih povezav.
Barroso je tudi poudaril, da je vrh sledil želji nekaterih članic, da je treba denar resnično porabiti v letu 2009 in 2010. »To je seveda smiselno,« je menil. Med državami, ki so najglasneje poudarjale, da je treba izbrati projekte, ki so pripravljeni na takojšnjo izvedbo, je Nemčija. Takšno stališče je sicer zavzemala tudi Slovenija. (sta)
AKTRP omenja
Ljubljana, Bruselj
možnost tožbe
Poldrugi milijon evrov manj za kmetijstvo
Generalni direktor agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja (AKTRP) Benedikt Jeranko je v petek pojasnil, da so temeljno pomanjkljivost, zaradi katere bo Slovenija iz Bruslja dobila 1,5 milijona evrov manj kmetijskih sredstev, že odpravili. Na kmetijskem ministrstvu ob tem proučujejo možnost tožbe zoper Evropsko komisijo.
Evropska komisija je v četrtek, kot je znano, sprejela odločbo, da mora devet članic Evropske unije vrniti skupno 126,7 milijona evrov izdatkov v okviru skupne kmetijske politike EU, ki so jih po ugotovitvah Bruslja neupravičeno porabile. Med državami je tudi Slovenija, ki bo na račun te finančne korekcije v naslednjih štirih mesecih iz bruseljske blagajne dobila skoraj 1,5 milijona evrov manj sredstev. Finančna korekcija temelji na ugotovitvah revizije neposrednih plačil na površino za leti 2004 in 2005, ki so jo revizorji Evropske komisije opravili marca 2005. Pri preverjanju kontrolnega sistema neposrednih plačil so revizorji izvedli ponovno meritev 10 parcel v Vipavski dolini (od 1,5 milijona vseh parcel v Sloveniji). Pri tem so ugotovili, da izvajanje shem neposrednih plačil na površino naj ne bi bilo v skladu z evropskimi predpisi.
Glavna pomanjkljivost je bila uporaba neustrezne tehnike meritev površin. »Ugotovili so, da smo uporabljali neustrezna merilna sredstva v letih 2004 in 2005,« je na novinarski konferenci v Ljubljani povedal prvi mož AKTRP. V Sloveniji se je namreč takrat kot osnovno merilno sredstvo uporabljalo merilno kolo, medtem ko je komisija kot osnovno merilno sredstvo priporočala bolj točne GPS-naprave, merilno kolo pa dopuščala le kot pomožno merilno sredstvo v posebnih primerih. Komisija je bila zato mnenja, da slovenski organi ne izvajajo pravilno kontrol na kraju samem. To temeljno pomanjkljivost je Slovenija odpravila leta 2006, ko je bilo kupljenih dovolj GPS-naprav za izvajanje kontrol v skladu s priporočili Evropske komisije. »Poleg tega se celoten sistem kontrol na terenu neprestano izboljšuje, tudi s specializacijo kontrolorjev in obsežnejšim nadzorom nad kakovostjo njihovega dela, kar pa žal pri upravičencih povzroča nezadovoljstvo zaradi večjega števila kontrol na posameznih kmetijah,« pojasnjuje Jeranko.
Agencija in kmetijsko ministrstvo, ki sta bila s predlogom možne finančne korekcije v višini nekaj manj kot 1,5 milijona evrov seznanjena že aprila 2007, sta sicer po prejemu obvestila zaradi nestrinjanja z višino korekcije uporabila vse neformalne in formalne poti, da bi predlagano korekcijo znižala. Tako je Slovenija sprožila tudi postopek pred t.i. spravnim organom, ki je preučil argumente obeh strani in na koncu v marsičem pritrdil slovenski strani. »Spravni organ je ključne argumente Slovenije sprejel in komisiji svetoval, da ponovno premisli o višini kazni. Komisija tega ni upoštevala,« je povedala državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu Sonja Bukovec in dodala, da so »argumenti Slovenije taki, da bi jih po našem mnenju komisija morala upoštevati«. Če bi se sledilo priporočilom spravnega organa, bi po izračunih AKTRP korekcija znašala od 25.000 do 30.000 evrov. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano zaradi vsega tega proučuje možnost, da bi šli v tožbo zoper komisijo. »Ampak o tem bo seveda odločala vlada,« je dejala državna sekretarka in dodala, da so razgovore s pravobranilstvom že imeli. Pri tem se po njenih besedah sicer postavlja vprašanje velikih stroškov takšne tožbe.
Tovrstne korekcije so sicer stalnica pri evropskem nadzoru nad porabo sredstev EU za podpore v kmetijstvu, ki predstavljajo skoraj polovico proračuna EU. Tokratna korekcija je za Slovenijo prva tovrstna po letu 2001. Slovenija je do leta 2008 imela šest revizijskih pregledov s strani komisije in pet pregledov s strani Evropskega računskega sodišča. Za letošnje leto so že najavljene štiri revizijske misije, na agenciji pričakujejo obvestilo še za dva pregleda. »Ni pa za pričakovati, da pri tolikšnem številu parcel revizor, ki bo prišel na teren, ne bo kdaj ugotovil kakšne nepravilnosti,« opozarja Bukovčeva.
Finančna korekcija sicer v nobenem primeru ne bo vplivala na višino dodeljenih neposrednih plačil slovenskim kmetovalcem v prihodnosti, je še povedal Jeranko. »Ta znesek bo bremenil slovenski proračun, ne bo pa vplival na plačila upravičencem,« je dejal. Ta izpad bo po besedah Bukovčeve pokrit med drugim s kaznimi, ki jih nazaj v proračun plačujejo tudi slovenski upravičenci. (sta)
St. Polten
umora
Fritzl spoznan za krivega
Foto: timesonline.com
Dosmrtni zapor v psihiatrični bolnišnici
Sodišče v avstrijskem St. Poltnu je Josefa Fritzla, ki je 24 let v v kleti domače hiše zadrževal svojo hčerko in jo zlorabljal, danes spoznalo za krivega v vseh točkah obtožnice, med drugim umora iz malomarnosti. Obsodilo ga je na dosmrtno zaporno kazen, ki jo bo prestajal v psihiatrični ustanovi.
Osemčlanska porota je bila pri odločitvi soglasna in je z izrekom kazni ugodila zahtevi tožilstva, ki je za umor zahtevalo najvišjo možno kazen. Po avstrijski zakonodaji se kazni za posamična dejanja ne seštevajo in obvelja le najvišja izrečena kazen, v tem primeru dosmrtni zapor.
73-letni Fritzl je svojo danes 42-letno hčer Elisabeth od leta 1984 do aprila lani zadrževal v kleti svoje hiše v mestu Amstetten, kjer jo je posiljeval. V tem času mu je rodila sedem otrok, od katerih jih je preživelo šest. Novorojenček Michael pa je po 66 urah življenja umrl, ker mu njegov oče ni priskrbel zdravniške pomoči, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Poleg umora iz malomarnosti ga je porota spoznala še za krivega incesta, posilstev, zasužnjevanja, nezakonitega zadrževanja v ujetništvu in hudih groženj. Fritzl se je najprej izrekel zgolj za krivega incesta, posilstev ter nezakonitega zadrževanja v ujetništvu, po ogledu 11-urnega posnetega pričanja svoje hčerke pa tudj v vseh ostalih točkah obtožnice.
Še preden je sodnica obsojencu predstavila pravni pouk glede njegovih možnosti, je Fritzl dejal, da sprejema sodbo in se odpovedal pritožbi. Pritrdilno je nato odgovoril tudi na vprašanje, če sodbo in njene posledice razume. Glede na to, da se je možnosti pritožbe odpovedala tudi tožilka Christiane Burkheise, je sodba postala pravnomočna.«Bilo je povsem jasno, da je pri tako težkem kaznivem dejanju možna le takšna obsodba,« je po razglasitvi sodbe dejal Fri-tzlov odvetnik Rudolf Mayer. »In ko je v sodni dvorani videl sedeti njo - sodišče je to naredilo zelo dobro - je bil zelo pretresen, obtoženec se je notranje zlomil,« je Mayer pojasnil učinek, ki ga je na obtoženca imela sredina prisotnost njegove hčerke v sodni dvorani.
Medijsko izjemno oblegano sojenje se je z današnjo razsodbo zaključilo prej, kot je bilo načrtovano. Relativno hitro so odločitev sprejeli tudi porotniki. Kot je po sojenju povedal tiskovni predstavnik sodišča Franz Cutka, bodo Fritzla premestili v zavarovano psihiatrično ustanovo za duševno motene zločince, po pisanju APA morda še ta teden. A ustanova, v kateri bo Fritzl prestajal kazen, bo določena šele po njegovi psihološki oceni, katere namen je ugotoviti, do kakšne mere je primeren in motiviran za terapijo, kako nevaren je in kolikšna je možnost njegove rehabilitacije. Oceno, za katero imajo na voljo šest tednov, bodo opravili na Dunaju. Dotlej bo Fritzl ostal v preiskovalnem zaporu v St. Poltnu, kjer ga bodo zaradi možnost samomora skrbno nadzorovali. Če bi v prihodnosti ocenili, da je bila njegova rehabilitacija uspešna, bi ga lahko premestili v običajen zapor, je povedal Cutka. Kot je še pojasnil, pa je ob strinjanju psihiatrov teoretično tudi možno, da bi bil Fritzl predčasno izpuščen, ob čemer pa bi najprej moral prestati 15 let zaporne kazni za umor. (sta)
Gospodarstvo po svetu
BRUSELJ - Zaradi povečanega povpraševanja po cliu 2 in twingu se načrtuje vzpostavitev dodatne proizvodnje tega modela v Franciji, kar pa ne pomeni nikakršnih sprememb za Revoz, so danes francoski viri v Bruslju komentirali napovedano selitev proizvodnje clia 2 iz Novega mesta v Francijo. »Proizvodnja clia ostaja v Sloveniji,« so zatrdili. V Renaultu naj bi sicer nekoliko zmanjšali proizvodnjo clia, a povečali proizvodnjo twinga, problem pa naj bi bil predvsem v dolgoročni politiki. »Po upadu velikega povpraševanja, ki je posledica krize, obstaja nevarnost, da bodo Francozi obdržali svojo tovarno in ukinili slovensko,« opozarjajo viri.
PEKING - Kljub gospodarski rasti na Kitajskem in v Indiji se bo svetovno gospodarstvo v letošnjem letu najverjetneje skrčilo, je danes med obiskom v kitajski prestolnici poudaril generalni sekretar Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) Angel Gurria. S tem je prvi mož OECD podkrepil napovedi Svetovne banke in Mednarodnega denarnega sklada (IMF), ki za letošnje leto prav tako napovedujeta prvo globalno recesijo po drugi svetovni vojni. IMF tako ocenjuje, da se bo obseg svetovnega bruto domačega proizvoda (BDP) letos znižal za pol do enega odstotka. Gurria je novinarjem v Pekingu tudi dejal, da bo kitajska gospodarska rast v letošnjem letu med šest in sedem odstotkov, kar je približno toliko, kot je nedavno napovedala tudi Svetovna banka. Kitajsko vodstvo medtem vztraja, da naj bi letošnja rast znašala osem odstotkov, kar velja za tisto najnižjo stopnjo, ki na Kitajskem še omogoča ohranjanje socialnega miru. Kitajsko gospodarstvo je sicer v lanskem letu raslo po de-vetodstotni stopnji, leta 2007 pa je bila rast 13-odstotna. Prvi mož OECD je izrazil upanje, da bo obsežen, skoraj 600 milijard ameriških dolarjev vreden paket za oživitev kitajskega gospodarstva, ki ga je minuli teden potrdil vsekitajski ljudski kongres, spodbudil domače povpraševanje in tako omilil negativne pritiske na svetovno gospodarstvo.
FRANKFURT - Največji nemški jeklarski koncern Thyssen Krupp namerava v okviru korenitega prestrukturiranja po poročanju medijev ukiniti več kot 3000 delovnih mest. Koncern, ki ga je finančna in gospodarska kriza hudo prizadela, želi privarčevati dodatnih 500 milijonov evrov letno, piše nemški finančni časnik Financial Times Deutschland. Thyssen Krupp namerava največ delovnih mest ukiniti v železarnah, proizvodnji delov za avtomobilsko industrijo ter ladjedelništvu. Pri tem naj bi v železarnah izgubilo delo 2000 zaposlenih, v ladjedelnicah 1000 in v proizvodnji delov za avtomobilsko industrijo več sto, je poročanje časnika povzela nemška tiskovna agencija dpa. Poleg tega naj bi bilo odvečnih še nekaj več sto delovnih mest v upravi.
WASHINGTON - Ameriško ministrstvo za finance se je spomnilo tudi na dobavitelje delov ameriški avtomobilski industriji, ki po ZDA zaposlujejo 600.000 delavcev in večinoma čakajo na plačila od treh velikih avtomobilskih podjetij General Motors, Chrysler in Ford. Država bo proizvajalcem avtomobilskih delov pomagala s petimi milijardami dolarjev. Finančni minister Timothy Geithner je v četrtek najavil program pomoči vreden pet milijard dolarjev, ki jih bodo dobili dobavitelji za nemoteno dobavo delov avtomobilskim podjetjem, sicer z manjšim popustom. Večina od približno 5000 dobaviteljev je pripravljena to sprejeti, saj se po ocenah analitikov ravnajo po načelu »boljše vrabec v roki, kot golob na strehi«. Denar bo zagotovljen iz lani sprejetega programa za boj proti finančni krizi, ki pa je večino denarja namenil pomoči bankam in drugim finančnim podjetjem. Podjetji General Motors in Chrysler, skupaj sta od vlade dobili že 17,4 milijarde dolarjev pomoči, in si želita še več, sta ponudbo ministrstva prav tako z veseljem sprejeli. Pri Fordu, ki ni dobil denarja od vlade, ker ga ne potrebuje, dokler sta konkurenta pri življenju, se na pobudo vlade ni nemudoma odzval. Okrog 40 večjih dobaviteljev delov za avtomobilsko industrijo je že v programu prisilne poravnave oz. stečaju po 11. poglavju, ki predvideva zaščitopred upniki.
BARCELONA - Španski proizvajalec avtomobilov Seat je leto 2008 kot edina hčerinska družba nemškega Volkswagna končal z izgubo. Ta je znašala 78 milijonov evrov, je poročala nemška tiskovna agencija dpa. Da bi si zagotovili delovna mesta, so Seatovi zaposleni privolili v omejitve pri plačah. Seat je lani prodal 368.000 avtomobilov, kar je 14,6 odstotka manj kot leta 2007. Prihodki so se zmanjšali za 13,5 odstotka na 4,8 milijarde evrov. »V lanskem prvem polletju smo rasli. Vendar pa so se zatem najpomembnejši trgi skrčili za do 50 odstotkov,« je ob današnji predstavitvi lanskih poslovnih rezultatov v Martorellu pri Barceloni povedal prvi mož Seata Erich Schmitt. Kljub krizi je Seatu uspelo obdržati svoje tržne deleže in jih v nekaterih državah celo povečati. Na avtomobilskem trgu Avstrije, Portugalske in Belgije so se Seatovi deleži zvišali na najvišje ravni doslej. »Kljub krizi stavimo na prihodnost in smo povečali obseg investicij za 20 odstotkov,« je povedal Schmitt. Družba je lani za naložbe namenila 478 milijonov evrov, največ v zadnjih 15 letih.
TOKIO - Japonski avtomobilski proizvajalec Toyota bo v naslednjem poslovnem letu, ki se bo začelo aprila, skoraj prepolovil število novih zaposlitev za polni delovni čas. Na novo bo zaposlil okoli 1400 ljudi, medtem ko jih je v tekočem poslovnem letu rekordnih 2733. Pričakovano število novih zaposlitev je najnižje od leta 1995, ko so na novo zaposlili 947 delavcev. Na Japonskem velika podjetja, kot je Toyota, večino novih zaposlitev opravijo v začetku poslovnega leta, poroča AP. Toyota je za tekoče poslovno leto od 2733 ljudi na novo zaposlila 916 inženirjev, letos pa naj bi bilo med 1400 novinci 380 inženirjev. Družba za tekoče poslovno leto ob močnem padcu povpraševanja in visokem tečaju jena pričakuje 350 milijard jenov (2,7 milijarde evrov) izgube. To bi bila prva izguba na letni ravni od leta 1950. V preteklem poslovnem letu je družba ustvarila rekordnih 1720 milijard jenov (13,3 milijarde evrov) čistega dobička. Padec prodaje je bil velik predvsem v ZDA, ki so eden glavnih Toyotinih trgov; februarja se je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem prodaja znižala za 39,8 odstotka. (sta)
Središče ob Dravi • Okrogla miza o turizmu
Priložnosti, ki jih kaže zgrabiti
V Občini Središče ob Dravi v Odboru za gospodarstvo središkega občinskega sveta so se odločili, da organizirajo okroglo mizo o priložnostih, ki jih nudi turizem, na katero so povabili vse, ki želijo sodelovati pri načrtovanju skupnega in posameznega razvoja.
Zbrane sta pozdravila organizatorja župan Jurij Borko in predsednik odbora Jurij Dogša, ki sta poudarila, da so z ustanovitvijo nove občine v Središču dobili priložnost, da začrtajo nove naloge in se jih lotijo z vso vnemo. Na področju infrastrukture in gospodarstva so si zadali kar nekaj ciljev, ki se že izvajajo, zavedajo pa se, da bo potrebno iskati razvojne možnosti še na drugih področjih. Zanimajo jih ekologija, razvoj in ohranjanje podeželja ter razvoj turizma. Na področju Središča ob Dravi je dovolj naravnih danosti in pridnih ljudi, a premalo samozaupa-nja in morda tudi znanja, da bi preskočili nekatere miselne zavore in naredili korak naprej. Prav zato je bila okrogla miza mišljena kot spodbuda tistim, ki se že zavedajo, da postaja turizem izjemno pomembna gospodarska dejavnost, ki pa ima svoje zakonitosti, ki jih je potrebno obvladati. Kajti prodajati le prelepo naravo in od nje živeti, se bo šlo prav dolgo, ker je znano, da se od lepote ne živi dolgo, treba bo dodati še kaj, kar bi krajanom omogočilo boljše življenje.
Za turizem so potrebne tudi mlade moči
Po uvodu je vodenje okrogle mize prevzel Jernej Golc iz PC Halo in k besedi povabil Dragico Florjanič iz TD Središče ob Dravi, ki je uvodoma predstavila Središče ob Dravi tako, kot ga spoznajo turisti. Nadaljevala je mag. Karmen Štumberger iz Občine Ormož, ki je podala drugačna izhodišča za razmišljanje. Opozorila je na vplive globalizacije, ki s sabo prinaša nove izzive, ki jih je potrebno iskati na področju turizma, ki pomeni možnost za delo. »Turizem je v svetovnem merilu najhitreje rastoča gospodarska panoga, ki zaposluje vedno več ljudi. Je razvojno pomembna in perspektivna ter ima tudi veliko neekonomskih učinkov. Trendi turizma v razvojnem načrtu 2007-2013 dajejo poudarek kakovosti, varnosti, udobju. Zelo pomembna postaja animacija, ljudje želijo iz hitrega tempa vsakdana, ki smo mu priča, dobiti neko drugo doživetje. Odgovor je 'tailor-made'
turizem - kjer so ponudniki kot krojači sposobni prikrojiti ponudbo in program za vsakega turista posebej,« je prepričana mag. Štumberger. Prednost naših krajev vidi tudi v tem, da želijo k nam ljudje priti na dopust tudi izven glavne sezone, tudi večkrat in za krajši čas. Popularne so aktivne počitnice, veliko možnosti je še na področju wellnes ponudbe. Zelo pomembna se ji je zdela pri tem tudi naša neokrnjena narava - kvaliteta naravnega okolja, čistost voda. Za razvoj turizma bi bile potrebne tudi prometne povezave in povezanost kulture ter ponudbe. Kljub vsemu pa ostaja človek najpomembnejši dejavnik konkurenčnosti v turizmu, zato je izobraževanje eden ključnih momentov pri razvoju turizma. Kajti problemi turizma, opredeljeni v občinskem razvojnem programu nekdanje skupnem občine za leta 2002-2006, so zelo jasno opredeljeni: kakovost storitev slaba, ponudniki nepovezani, ponudba nedodelana, nedomiselna, neopazna, neinovativna, promocija in trženje neustrezna, bolj se je treba povezati s svetom. Zato so leta 2005 v Javni razvojni agenciji Ormož naredili raziskavo o stanju na področju človeških virov. Anketne lističe so poslali 507 ponudnikom, ki so povezani s turizmom. Iz 45 % vrnjenih anketnih listkov so dobili potrdilo, da primanjkuje tovrstnih znanj, posebej pomembno pa se je anketirancem zdelo razvijanje partnerstva, znanje, po-
trebno za prijavo projektov za pridobitev sredstev, tuji jeziki, kako promovirati in prodajati. Kljub temu da so si ponudniki edini, da le sodelovanje pomeni napredek, pa se pogosto ponudniki doživljajo kot konkurenca, ki pa je prisotna na vseh ravneh in ne le med enim in drugim vinorodnim hribčkom. Karmen Štumberger je na koncu povzela, da je treba atribute središkega turizma, ki jih je predstavila predhodnica, povezati v nove inovativne turistične produkte, skrbno načrtovati trženje in prodajo, razvijati lokalno partnerstvo in skrbeti za kakovost storitev.
Sledil je prispevek Gorana Šosterja iz Lokalne akcijske skupine Prlekija, ki je bil navdušen nad velikim obiskom, saj je to prvi predpogoj za razvoj turizma. Opozoril je na problem okolja Prlekije, ki nima lastnega gravitacijskega centra in je tako kot celota razdrobljena na 11 občin in dve statistični
regiji, čeprav bi Prlekijo kazalo tržiti kot enotno turistično de-stinacijo. Glede na to, da so nas avtoceste prav lepo zaobšle, je prepričan, da smo v Prlekiji z gradnjo avtocest več izgubili kot pridobili. Povedal je, da bi bilo potrebno turista v Prlekiji zadržati dalj časa, saj gre za postanke, ki se merijo v urah in ne v dnevih.
Nevenka Kavčič iz Štajerske turistične zveze je predstavila primere dobre prakse za različno velika turistična društva in poskušala nakazati, kako daleč lahko seže njihova dejavnost, kje je njihov domet. Stanislav Golc je prav tako pohvalil obisk, vendar je opozoril, da so v dvorani prestari ljudje, kajti njihova razmišljanja se že bolj spogledujejo s penzijo. Na prihodnjo delavnico naj bi vsak od teh pripeljal tudi kakšnega 20-letnika, potem pa po Gol-čevem mnenju uspeh ne bo izostal.
Viki Klemenčič Ivanuša
razstavljenega nakita so nosili preprosti ljudje. Za primerjavo pa je dodal še nebrušene drage kamne, ki so jih vdelovali v nakit. Zelo lepe pa so bile tudi majhne šatulje za posamezne
kose nakita in zaponke za lase.
Razstava je nastal kot plod sodelovanja dveh turističnih društev - TD Središče ob Dravi in TD Breza Pragersko-Gaj. Viki Klemenčič Ivanuša
Stanislav Golc je bil realen: »V turizmu morajo svojo priložnost videti mladi. «
Središče ob Dravi • Gumbi in nakit
Od bidermajerja do danes
Minuli petek in soboto je v središki Sokolani ponovno razstavljal znani zbiratelj Franc Pajtler, ki se sedaj že tradicionalno vsako pomlad predstavi s kakšnim izsekom svojih bogatih zbirk. Doslej je središka publika videla že njegove minerale in fosile ter svetinjice, letos pa je razstavil gumbe in nakit pod imenom Od bidermajerja do danes.
Kot je povedal zbiratelj, je razstavil le kapljico svojega zbi-rateljskega morja. Razstavljeni panoji z gumbi so bili prvotno razstavljeni v ljubljanskem gradu kot promocija razstave v Celjskem muzeju. V Celju namreč Franc Pajtler razstavlja 1800 svojih najdragocenejših gumbov. Tam so stari gumbi, v
Središču ob Dravi pa so bili razstavljeni naključni gumbi. Vseh gumbov v zbirki je čez 35.000. Najlepše so si Središčani lahko ogledali v priložnostnem albumu. Pajtlerjeva razstava gumbov pa bo iz Celja svojo pot nadaljevala v Kranj, potem pa se bodo gumbi razstavljali tudi v Dubrovniku. Franc Pajtler pa zbira tudi vse, kar je povezano s higieno in olepšanjem telesa. Tako smo si lahko ogledali par-fumske stekleničke, ogledala, skrinjice za nakit, pudrnice, cigaretnice. Od nakita pa so bile na ogled verižice, broške, prstani. Obeski so imeli po navadi nabožne motive. Nakit je bil izdelan iz bakra, srebra, vmes pa je bilo morda tudi kaj pozlačenega ali zlatega. Večino
Pa brez zamere
Pozdravljanje pomladi
Čuden političen govor
S pomladjo, ki je (vsaj datumsko) prišla v deželo, so vse stvari dobile nov zagon. Tako tiste naravne - od cvetenja dreves, rož, grmičevja in tako dalje - pa tudi manj naravne, bolj umetne stvari, ki sodijo v produkcijsko sfero človeka, kipa sam na sebi (človek, torej) spada v obe sferi, tako v naravno kot tudi v to »'umetno«, ki jo je sam ustvaril. Naravna sfera je vsaj po mojem prepričanju v tem pomladanskem času precej lepša od umetne; pravzaprav je naravna skoraj vedno lepša od umetne. Umetna sfera namreč s seboj prinaša kar nekaj stvari, ki znajo človeku malce pokvariti dan ali dva.
Ena takih stvari, ki sodijo v to umetno ustvarjeno sfero, je tudi politika. Seveda, dandanes se svet brez politike in politikov ne zdi več mogoč - če je kdaj sploh bil tak. A politika in politiki, ki jo delajo, sodijo seveda tudi v sfero naravnega, če so politiki tudi naravna človeška bitja. Tako tudi ta delitev politiko dela za tako izmuzljivo in dostikrat protislovno dejavnost, ki v sebi nemalokrat nosi čudne ali včasih celo smešne elemente (politika bi sicer bila še bolj smešna, če ne bi dejansko odločala o za nas pomembnih stvareh).
Zdaj ko je v deželo prišla pomlad, se zdi, da so tudi politiki dobili nov, pomladni zalet, tako da jih lahko vidimo in slišimo na vsakem koraku, ko modrujejo o praktično vsem. Ko smo tako lahko priča inflaciji političnega govora, mi na pamet pride določen aspekt politike kot naravno-umetne kreacije; gre za specifičen način političnega govora. V politiki se je namreč uveljavil, udomačil poseben način govora. Seveda, vsak poklic ima svoj tipičen sleng, strokovne izraze in tako dalje, a za politiko se zdi, da je včasih prav smešna v tem svojem izrazoslovju, ki kaže na to, da je politika področje, kjer morajo akterji preproste stvari povedati kar najbolj zapleteno ali v najboljšem primeru z drugimi, ljudstvu malce čudnimi besedami ter njihovo uporabo. Recimo, poglejte naslednji primer: kadar kateremu politiku ni kaj všeč ali želi izraziti nestrinja-nje, v najbolj resnem primeru uporabi eno izmed obeh besed: ali določeno stvar, izjavo ali dejanje »obžaluje«, ali pa to stvar »obsoja«. Zakaj take besede? Ali ne bi bilo bolj enostavno, da bi v takih primerih politiki uporabili bolj »ljudsko« govorico in rekli, da se z nečim ali nekom preprosto ne strinjajo ali da jim gre ta človek na živce. Ali pa kaj tretjega, kar dejansko tudi mislijo? Kajti močno dvomim, da politiki v sebi skrivajo toliko obžalovanja in obsojanja, kot to dejansko govorijo. V tem primeru bi bila njihova psiha ja čisto na dnu in bi bili bolj kot poti v parlament potrebni obiska pri psihiatru! Pa tudi v drugem primeru, ko hočejo izraziti odobravanje kake stvari ali dejanja, politiki dostikrat pravijo, da le-to »pozdravljajo«. Ali ne bi mogli enostavno reči nekaj v smislu »to je pa lepo«, »to je pa zelo v redu«, »to me zelo veseli«. Ne, oni dobre stvari pozdravljajo. Novo bolnišnico, nov odsek avtoceste, nov dogovor.
Zakaj torej ta čudna tvorba, ki se ji reče političen govor? Najbrž zato, da navadnemu ljudstvu še malce otežijo razumevanje stvari, ki jih počnejo. Ali pa tudi zato, da bi izpadli zelo uglajeni, resni in sofisticirani glede na to navadno ljudstvo. Morda pa tudi zato, ker dostikrat pač nimajo kaj pametnega povedati in zato mlatijo prazno slamo. Sami se odločite, kaj glede tega menite vi. Jaz pa medtem »pozdravljam« pomlad, ki je prišla v deželo, in »obžalujem« dejstvo, da me je že malo za tem, ko je prišla, z gripo položila v posteljo.
Gregor Alič
Foto: vki
Foto: vki
Predavatelji so Središčanom kar malce zavidali dober obisk na okrogli mizi o turizmu, ki daje slutiti, da bi Središčani lahko pograbili svojo priložnost na področju turizma.
Ptuj • Regijsko tekmovanje v konstrukciji in vožnji robotov
Združujejo jih roboti
Po nekajmesečnih pripravah se je sredi marca 61 osnovnošolcev iz devetih šol severovzhodne Slovenije pomerilo na regijskem tekmovanju v konstrukciji in vožnji z mobilnimi roboti Lego bum. Tudi letos je bila za organizacijo zadolžena Elektro in računalniška šola Ptuj, ki je za osnovnošolce pripravila tekmovanja v treh kategorijah.
Del tekmovalcev v družbi dijakov ptujske Elektro in računalniške šole, ki so pomagali pri izvedbi tekmovanja.
Foto: DB
61 učencev iz 9 osnovnih šol severovzhodne Slovenije se je na tekmovanje pripravljalo več mesecev. Pod budnim očesom mentorjev so se sredi marca med seboj pomerili in preizkusili v praktični vožnji z mobilnimi roboti. Organizator, Elektro in računalniška šola Ptuju, je za tekmovalce pripravil tri kategorije, in sicer Lego8, kategorijo, v kateri morajo roboti slediti ciljni črni črti na beli podlagi, Lego9, v kateri roboti izrivajo predmete s polja velikosti 100 x 100 cm, v polju pa so ovire, ki se jim mora robot izogibati, in RoboSled, kjer so sodelovali vsi osnovnošolci, ki so v samogradnji izdelali robota, ki ni smel biti dražji od 50 evrov, moral pa je zadovoljiti določene kriterije. Zgolj sestava robota pa ni bila dovolj, saj je mirujoč robot le kup plastike in kovine, učenci so ga namreč morali »oživiti« in sprogramira-ti na način, da opravi delo, za katerega je bil narejen. Tako je moral vsak robot čim hitreje prevoziti progo v obliki črne vijugaste črte na beli podlagi, dolgi 6 metrov, ali pa najti in izriniti nastavljene predmete.
Pomemben pa je bil tudi čas, v katerem je robot prevozil progo, oziroma število najdenih predmetov v treh minutah. Vsaka ekipa, to so sestavljali do štirje učenci, je imela na voljo dva poskusa. Prvih pet ekip v posameznih kategorijah se je uvrstilo na državno tekmovanje, ki bo maja na FERI, Univerze v Mariboru. »V času informa-cijsko-komunikacijske družbe, ko se tehnika razvija z velikimi
koraki, je potrebno mladim zagotoviti izkušnje, ki jim bodo pomagale na nadaljnji življenjski poti. Te izkušnje osnovnošolski učitelji zagotavljajo in uresničujejo s pomočjo raznih krožkov in izbirnih predmetov, kjer povezujejo znanja s področja naravoslovja in družboslovja. Škoda bi bilo, če se tovrstno znanje in izkušnje osnovnošolcev ne bi potrdilo v praksi. Organizacija tovrstnih prireditev je še najmanj, kar lahko srednja šola pripomore, da se šolsko življenje učencev popestri, učenci pa v družbi sovrstnikov preizkusijo, koliko velja njihov trud ter izmenjajo izkušnje,« je pojasnil Franc Vrbančič, učitelj na Elektro in računalniški šoli
ter koordinator tekmovanja.
Prva mesta so letos zasedli tekmovalci Osnovne šol Mladika Ptuj ter OŠ Narodnega heroja Rajka Hrastnika pod mentorstvom Ludvika Medice in Janka Slapničarja. Druga mesta so si razdelili tekmovalci osnovnih šol Gorišnica, Olge Meglič Ptuj ter Narodnega heroja Rajka Hrastnika pod mentorstvom Milana Šilaka, Vide Lačen, Aleša Stojaka in Nikolaja Skočirja. Na tretja mesta so se uvrstili tekmovalci osnovnih šol Gori-šnica, Ljudski vrt Ptuj ter NH Rajka Hrastnika. Mentorji tem ekipam so bili Milan Šilak, Miran Petek in Janko Slapničar.
»Tovrstna tekmovanja podpirata tudi Pedagoška fakulteta
Univerze v Ljubljani in FERI Univerze v Mariboru, saj so pomemben prispevek k animaciji mladih za naravoslovne in tehnične poklice kakor tudi spodbuda posamezniku po nenehnem izpopolnjevanju in skrbi za svoje znanje, strokovni in poklicni razvoj. Izkušnje kažejo, da si znanje, potrjeno v praksi, ponavadi mladostniki hitreje in lažje zapomnijo. Poleg navedenega je pomembno še, da mladostnika v današnjem tempu življenja vsaj za en dan odmaknemo od računalnika. Če se pri tem še zabavajo in družijo, je namen tovrstnih tekmovanj več kot dosežen,« je pojasnil Vrbančič.
Dženana Bečirovič
Stoperce • Z Županovo Micko gostovali v Rogaški
Uresničili svoje sanje
Preden se ti sanje uresničijo, je včasih potrebno veliko poguma, da začneš sploh sanjati, veliko časa, da sanje dozorijo, in veliko energije, da jih imaš moč doživljati.
Čeprav to zveni precej sanjsko, pa vendar bi lahko rekla, da smo člani gledališke skupine KPD Stoperce tako doživljali svoj velik nastop v Kulturnem centru Rogaška Slatina. V čudo-
viti dvorani s 500 sedeži smo v soboto, 7. marca, zaigrali prvo slovensko komedijo A. T. Linharta Županova Micka in tako navdušili številne gledalce. Že več let si je skupina želela go-
stovati v tako veliki dvorani, pa so žal z najemom takšne dvorane povezani visoki stroški, da si tega enostavno nismo upali. Županova Micka nam je vlila poguma in splačalo se je. Kar je najpomembneje, publika je bila zadovoljna, stroški pa pokriti.
Društvo je gledališko sezono 2008/09 začelo novembra, ko se je skupina zbrala prvič in se po več predlogih odločila za sicer kratko, pa vendar slogovno zahtevno besedilo. Bilo je potrebno veliko vaj in usklajevanje terminov, saj je letošnja ekipa zelo mlada (nekateri so med tednom celo odsotni), zato so bile obveznosti še toliko večje. A kljub temu smo prvič pre-mierno stopili na domač oder že 20. februarja, naslednji dan (21. februarja) sodelovali na medobmočni reviji odraslih
gledaliških skupin ter še tretji dan zapovrstjo ( 22. februarja) ponovili uprizorjeno delo za domačo publiko, ki je zelo kritična in hkrati zelo hvaležna. Vloge so tudi po mnenju strokovne ocenjevalne komisije odlično odigrali: Adi Kopše (Jaka), Lea Gregurec (Micka), Aleš Žnidarko (Tulpenheim), Miran Gregurec (Anže), Klementina Golob (Šternfeldov-ka), Matjaž Kitak (Glažek) in Sašo Kodrič (Monkof). Režijo je vodila že dolgoletna režiserka Anica Rejec, v vlogi šepe-talke pa se je to leto uspešno »predstavila« dolgoletna igralka Marjanca Kamenšek.
V prihodnje ima skupina namen še gostovati in letošnja pot nas pelje v Maribor in v kraje proti Celju.
Lea Gregurec
Foto: Lea Gregurec
Igralci ob koncu predstave skupaj z direktorico Kulturnega centra Rogaška Slatina mag. Klaudijo Redenšek
Na knjižni polici
Mimi Malenšek Ko dozori jerebika
Celje. Celjska Mohorjeva družba: Društvo Mohorjeva družba, 2009
Mimica Konič je napisala svojo prvo knjigo, povest Pesem polja, pri šestnajstih letih. Pred devetdesetimi leti je bila rojena kot nezakonska ¡ «.«II malenšek	deklica v Dobrli vasi na
Koroškem, že od ranih ' ¿Mñ' let pa je živela pri očetu v Podbrezjah na Gorenjskem. Oče jo je naučil brati še pred vstopom v šolo in jo tudi navdu-^ šil nad knjigami. Pot je nadaljevala v gimnaziji v Kranju, kjer se je bala _ profesorjev matematike, v tem času pa je skrbela za bolehna dedka in babico. Opravila je trgovski tečaj in se zaposlila, ker ni bilo denarja za študij, vendar se je dodatno izobraževala in postala bibliotekarka. Poročila se je še pred vojno, tast je bil lastnik tovarne s pohištvom, po vojni, po izgubi premoženja, je bilo treba ponovno začeti vse znova. Nekaj časa je bila še zaposlena, potem se je posvetila pisateljevanju in prevajanju. Njene knjige vabijo že z naslovi: Pojoči labodi, Ujeti v času, Črtomir in Bogomila, Daj mi roko, pomlad, Balada o starem mlinu, Jesen v soteski... Živi opisi ljudi in dogodkov v biografskih, zgodovinskih, vojnih romanih. Med mladinskimi deli je zanimiva indijanska kronika Tecumseh, čeprav do takrat ni prebrala niti besede Karla Maya. V romanu za otroke Lučka na daljnem severu nas je popeljala na Grenlandijo, v potopisu Počitnice v Bayangi pa v kraje Centralne Afrike. Z romanom Temna stran meseca (novelo s tem naslovom je objavil Edvard Kocbek v zbirki Strah in pogum) je prišla na »črni seznam« in ji izvirnih del več let niso tiskali. V romanu je bilo takrat prvič opisano, da sta bila pri nas med vojno dva domača nasprotnika, da je bila to državljanska vojna. Temna stran meseca spregovori o dogajanju na Turjaku med drugo svetovno vojno. Do tedaj še nihče ni pisal o beli gardi. Še zmeraj uporablja navaden pisalni stroj, ki ji ga je mož prinesel iz Švice, skoraj kot poročno darilo. Napisala je obsežna pripovedna dela o Trubarju, Hrenu, Gallusu, Murnu in Ketteju, o čebelarju Janši, Pesnikov nokturno, ki spregovori o zadnjih letih Franceta Prešerna. Dela, ki oživljajo zelo odmaknjene čase, in tista, ki popisujejo včerajšnji dan. Za Mimi Malenšek »so knjige nekaj svetega«. V devetdeseto leto je dala roko pomladi 8. februarja letos.
Ko dozori jerebika je zbirka enajstih kratkih zgodb, spominskih zapiskov, očrtov, krokijev o minevanju, ki obujajo pisateljičine ljube prostore ob morju v Istri, na Gorenjskem, Dunaju in v Ljubljani. Nekakšen zamah, hipne podobe, drobni vtisi, ki izginjajo brez neke žalosti in globoke prizadetosti, nekako melanholično sprijaznjenje, da so bili in so označevalci iztekanja. Kameja je dunajski kroki, v katerem želi gospa Rosalie na dražbi odkupiti kamejo, svoje zaročno darilo. Življenje je samo drama. Fontanske kaskade nas popeljejo v Istro. Komu je mar vinogradov v Fontani, sekajo trte in oljke, v novih hotelih točijo vino in stare Ane ne bo več pod mandljevci. Ko zapira vrata v Fontani, jih zapre še za enim poletjem. Barba Žvane, presušen od vročega sonca, se zdi kot staro, skrivenčeno drevo na pobočju. Istrska usoda ne da človeku, da bi si kaj izbiral. V Disonanci sta vsako dopoldne prihajala na svoja ležalnika in ostajala do sončnega zahoda; on visok, vitek in bolan, ona nežna, temnolasa, vsekakor ženska z lepim telesom. Govorila skorajda nista. V trikotniško zgodbo vstopi fant, »poklicni ljubimec«. Jezerska panorama opisuje prizadetost upokojene učiteljice, ki ji je plahnel pogum. Da bi prodala počitniško hišico, ki sta si jo z možem z odrekanjem pripravila na starost? V Nočni straži je na vaški poti pobralo Ceneta, gozdarja, lovca, zidarja, tesarja in krovca. Nerazumljiv konec moža v najlepših letih. V zapisku Ko dozori jerebika človek živi s svojim včeraj in se sprašuje o svojem jutri. Nekoč sta tu hodila s petinosemdesetletnim očetom k Planšarskemu jezeru. Nekega februarskega jutra je utrujen zaspal in se ni več zbudil. Oče je bil poslednji pričevalec o nekem času. Iz dnevnika: Zgornje Jezersko, 3. septembra 2000. Že dolgo ni nič več napisala. Rada ima svojo kajžo na Farovški gmajni. Gledala je film o Knutu Hamsunu in se vračala k njegovi in svoji najljubši knjigi: Blagoslov zemlje. Koroški srčni utrip je popotna skica, izlet v oktobru na Koroško, v trdnjavo slovenstva. Koroška je sprejela tragiko kot danost, kot splošni delež človeške usode. Jesenske impresije, ko list za listom odletava. Že dolgo se ne vrača od nikoder več. Spominja se tistih, ki so že odšli. Dunajski zapis je Monolog v Avguštinski kleti, kamor že leta prihaja. Dunaj je bil nekoč personifikacija slovenske usode. Namišljeni beg v preteklost je kot leto na poznojesenski dan.
Vladimir Kajzovar
Rokomet
Ptujčanke zdržale le do rezultata 35:35 ...
Stran 12
Nogomet
Še drugič zapored po istem scenariju
Stran 12
Judo
Domačini drugi v skupnem seštevku
Stran 13
Strelstvo
Ptujčanom trije naslovi prvakov
Strani 13
Mali nogomet
Kupčič v zadnji minuti potrdil zmago
Stran 15
Nogomet
Krog remijev moštev iz MNZ Ptuj
Stran 14
E-mail: sport@radio-tednik.si
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajn-šek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Zmago Šalamun, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
Nogomet • 1. SNL
Vsi igrajo, zmagajo pa vedno Mariborčani ...
Čeprav je bil zgornji naslov v originalni verziji uporabljen za reprezentanco Nemčije, se mi je zdel več kot primeren tudi za letošnje nastope vijoličastih. Le-ti z ne preveč prepričljivo igro zanesljivo osvajajo točke in nezadržno hitijo naproti naslovu državnih prvakov. Tekmeci za naslov odpadajo kot za stavo: v prvem delu prvenstva so Domžale, Interblock in Gorica, v drugem še Nafta in MIK CM Celje. V tem trenutku nihče ne more slediti tempu varovancev Darka Milaniča, ki delujejo izredno samozavestno. V soboto so doma prvič v tej sezoni ugnali Ajdovce, ki sicer niso bili bistveno slabši tekmec v polju, a so kljub temu ostali brez točk.
Celjani so prvi zasledovalci vijoličastih, a so v tem krogu klonili v Novi Gorici, kjer ekipa doživlja preporod pod vodstvom Mirana Srebrniča. Kot bosi na trnju so jo odnesli tudi Lendavčani v Ljubljani, kjer so jim domači mladeniči (Berič 17 let, Majcen 19 let, Iličič 21 let) v drugem polčasu nasuli kar pet zadetkov! Domžalčani niso uspeli premagati Kopra, ki je tako še za točko povečal prednost pred Labodom Dravo.
Slednja pa še naprej (pre)lahko izgublja točke. Tokrat se je ponovil scenarij iz Ljubljane, kjer so do zadnjega trenutka tekme lovili točko, na koncu pa ostali praznih rok. Samo vprašamo se lahko, kdaj bo konec napak v obrambi, zaradi katerih Murko prejema zadetke. Nikakor ni za to stanje kriva samo ožja obrambna vrsta ali vratar, ampak celotno moštvo, ki v fazi branjenja pušča tekmecem preveč prostora. Posebno poglavje so prekinitve, ki so postale že velike slabosti ptujskega moštva. Reprezentančni premor, ki bo trajal do 4. aprila, je tako več kot dobrodošel, saj Dravaše takoj za tem čaka drugo, »kvalifikacijsko« srečanje - v gosteh se bodo pomerili s Primorjem!
JM
Nogomet • Reprezentanca
Proti Čehom brez Handanoviča, Brečka, Stevanoviča ...
Slovenski reprezentanti se že od ponedeljka zbirajo v hotelu Primus na Ptuju, kjer se bodo do sobote pripravljali na kvalifikacijsko tekmo s Češko. Gre za izredno pomemben obračun v 3. skupini, ki je med najbolj izenačenimi nasploh. Kar pet reprezentanc ima namreč še realne možnosti za uvrstitev na SP, ki bo leta 2010 v Južnoafriški republiki. Tekma bo v mariborskem Ljudskem vrtu v soboto, 28. 3., pričela pa se bo ob 20.45.
Slovenskega selektorja Matjaža Keka pa čaka tokrat izredno zahtevna naloga, saj je tik pred zdajci ostal brez pomoči vratarja Samirja Handanoviča in Daliborja Stevanoviča, ki sta poškodovana. Ker zaradi kartonov ne more računati na pomoč Miša Brečka, Branka Iliča in Marka Šulerja, bo tokrat naloga še težja. »Smo pod pritiskom, kar pa je za nas pozitivno. To pomeni, da smo doslej nekaj naredili. Pritisk, ki ga čutimo v zadnjem času, je za nas privilegij. Štadion bo poln, kar je za nas lepa vzpodbuda. Naj se "temperatura" dviguje do te mere, da bo v soboto eksplodirala. Da bomo dali 120 odstotkov od sebe in upravičili pričakovanja navijačev,« je povedal Kek. Na reprezentančnem seznamu sta se po premoru spet znašla Andraž Kirm (Domžale) in Nejc Pečnik (MIK CM Celje).
tednik k™
SKUPINA 3:						
1. SLOVAŠKA	4	3	0	1	8:5	9
2. SEVERNA IRSKA	5	2	1	2	8:4	7
3. ČEŠKA	4	2	1	1	5:2	7
4. POLJSKA	4	2	1	1	6:4	7
5. SLOVENIJA	4	2	1	1	5:3	7
6. SAN MARINO	5	0	0	5	1:15	0 JM
Foto: Črtomir Goznik
Samir Handanovič (na sliki) ne bo nastopil proti Čehom in Ircem.
Nogomet • 1. slovenska nogometna liga, 25. krog
Premor izkoristiti za odpravo napak
Rudar Velenje -Labod Drava 3:2 (1:0)
VELENJE - Mestni stadion ob jezeru, gledalcev 800, glavni sodnik Damir Skomina (Koper), pomočnika Elvis Košanc (Koper) in Dejan Patarič (Izola). Četrti sodnik: Roberto Ponis (Koper). Delegat: Leopold Ro-glič (Kisovec)
STRELCI: 1:0 Tolimir (40), 2:0 Perič (49), 2:1 Tiganj (63), 3:1 Mujakovič (83), 3:2 Tiganj (86. z 11 m)
RUDAR VELENJE: Savič, Jeseničnik, Dedič, Cipot, Sulej-manovič, Kolsi (od 46. Omla-dič), Trifkovič, Perič (od 75. Veselič), Grbič, De Moraes (od 63. Mujakovič). Trener: Marjan Pušnik.
LABOD DRAVA: Murko, Fili-povič (od 74. Radetič), Prejac, Žilič, Kelenc, Čeh, Bošnjak, Kronaveter, Tiganj, Drevenšek (od 53. Zilič), Grižonič (od 81. Vrabl). Trener: Adnan Zildžovič.
RUMENI KARTONI: Kolsi (4), De Moraes (19), Prejac (35), Perič (42), Tolimir (69), Trifkovič (75), Čeh (83)
Foto: Črtomir Goznik
Nad Seadom Zilicem (Labod Drava, modri dres) je bil v 85. minuti storjen prekršek za najstrožjo kazen - iz bele točke je bil uspešen Senad Tiganj.
Nogometaši ptujske ekipe Labod Drave so izgubili pomembno srečanje v borbi za obstanek, tokrat v Velenju, proti domačemu Rudarju, ki se bo namesto obstanka očitno boril za kakšno vstopnico za evropske pokale. Gostujoči strateg Adnan Zildžovič je premešal karte začetne enajsterice, saj so se v ekipi od začetka pojavili Marko Drevenšek, Ivan Filipo-vič in Marko Grižonič, na klop pa so sedli Sead Zilič, Lucas Horvat in Siniša Andelkovič, zaradi kazni pa niso nastopili Gabriel da Silva, Borut Semler in Ogu John.
Sončno, vendar hladno in vetrovno vreme ni bilo zavez-
nik nogometašev in gledalcev, ki se jih je po uspehih domače ekipe v spomladanskem delu prvenstva zbralo nekaj manj kot 1000. Na tekmi je bilo tudi precej ptujskih gledalcev, vendar ni bilo navijaške skupine Modri kurenti.
Srečanje so bolje odprli gostje iz Ptuja, ki so poizkušali predvsem s streli iz razdalje. Tako je najprej poizkušal iz prostega strela Marko Drevenšek v peti minuti, v 19. minuti pa še Rok Kronaveter. Dve minuti kasneje je dvakrat poizkusil kapetan Aleš Čeh, ki ni bil uspešen iz prostega strela iz oddaljenosti dvajset metrov od domačega vratarja. Gostje so poizkušali, medtem ko so Velenjčani pričeli previdno, vendar so vedno bolj dvigovali tempo igre. Po vsebinsko bornem prvem
PrvaLiga Telekom Slovenije, 25. krog:
Maribor - Prlmorje 2:0 (1:0); strelca: Mihelič 5., Jellč 59. HiT Gorica - MIK CM Celje 1:0 (1:0); strelec: Velikonja 24.
Interblock - Nafta 5:0 (0:0); strelci: Berič 53., 58., 74., Iličič 68., Majcen 90. Luka Koper - Domžale 0:0
polčasu je izgledalo, da ne bo zadetkov, vendar smo se ušteli. V 41. minuti je Marko Grižonič izbil žogo v kot. Domačini so ga izvajali iz desne strani, žoga je prišla do Tolimira, ki jo je ob statični gostujoči obrambi potisnil v mrežo - 1:0.
Poraz Laboda Drave je seveda boleč, saj postaja vedno bolj kritično glede borbe za obstanek. Nekateri nogometaši bodo pač morali dati vse od sebe. Več kot pol leta je preveč čakanja na prvo zmago, brez katere pa vsekakor ne bo šlo, in to več zmag.
V drugem polčasu je najprej poizkušal Aleš Čeh, že v naslednjem napadu pa se je ponovila zgodba iz 41. minute. Domačini so izvajali svoj deveti kot, žoga je prišla do Periča, ki je bil v dvoboju z glavo uspešnejši od Filipoviča in je zadel nebra-njeni del gola vratarja Tomaža Murka - 2:0. Gostov tudi to ni dokončno zdramilo: še naprej je bilo veliko napak in zadrževanja žoge. V 63. minuti pa jim je le uspelo doseči zadetek. Rok Kronaveter je na levi strani igrišča podal do Dorisa Kelen-
ca, slednji je žogo dvignil do Senada Tignja, ki je končno zadel Rudarjevo mrežo - 2:1. To je končno le poživilo igro gostov, vendar vse skupaj še ni napovedovalo preobrata. Morda je sodnik Damir Skomina v tem delu naredil dve napaki (najprej igranje z roko Sulejmanoviča na robu kazenskega prostora, nato pa je skupaj s stranskim označil še zelo sporni nedovoljeni položaj Tignja), a ostalo je le pri vzdihih ptujskih navijačev. Upi Drave so potonili v 83. minuti, ko se je do žoge dokopal rezervist Mujakovič, se z njo sprehodil mimo ptujske obrambe in zadel v polno - 3:1. Štiri minute pred koncem srečanja je sodnik Skomina zaradi prekrška Sulejmanoviča nad Ziličem vendarle pokazal na belo točko, zanesljivi realizator pa je bil Se-nad Tiganj - 3:2. Preostale štiri minute regularnega dela in tri minute sodniškega podaljška so prinesle še nevarni strel Tig-nja, ki je zletel visoko preko domačih vrat in priložnost Uroša Veseliča, ki je dobil prvo priložnost v dresu Rudarja.
Danilo Klajnšek
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA						
1. MARIBOR	25	14	9	2	52:30	51
2. MIK CM CELJE	25	11	8	6	36:24	41
3. DOMŽALE	25	9	10	6	34:28	37
4. RUDAR VELENJE	25	11	4	10	34:29	37
5. NAFTA	25	10	7	8	29:33	37
6. HIT GORICA	25	11	3	11	41:41	36
7. INTERBLOCK	25	9	7	9	37:35	34
8. LUKA KOPER	25	5	9	11	25:39	24
9. PRIMORJE	25	4	10	11	23:38	22
10. LABOD DRAVA	25	5	5	15	25:39	20
»Vedeli smo, kje imajo Ptujčani težave ...«
Marjan Pušnik, trener Rudarja Velenja: "Fantom čestitam za zmago. Dobro smo se pripravljali na to srečanje, saj smo vedeli, da imajo Ptujčani težave pri prekinitvah, kar smo dvakrat s pridom izkoristili. Po zmagi bo sledilo praznovanje in trije prosti dnevi za nogometaše, ki so si jih v petih spomladanskih krogih zaslužili."
Adnan Zildžovič, trener Laboda Drave: "Čestitam Rudarju za zmago. Ponovile so se naše napake s prejšnjih srečanj, čeprav so se igralci borili in so bili ponovno dobri v teku. Nič drugega nam ne preostane, kot da gremo naprej, premor pa izkoristimo za odpravljanje naših napak."
Rokomet m 1. A SRL (ž)
Ptujčanke zdržale le do 35:35
Celeia Žalec -Mercator Tenzor Ptuj 41:36 (22:20)
MERCATOR TENZOR PTUJ: M
Križanec (12 obramb), Mateša 8 Majcen 3, Korotaj 3, Prapotnik 7 Ciora 10, Kikanovič 4, Čeh, Ozmec Bolcar, Pikl (3 obrambe), Sivka 1, S, Križanec. Trener: Nikola Bistrovič.
Ptujske rokometašice so na gostovanju v Žalcu pri drugo-uvrščeni ekipi Celeia Žalec po-tihem poskušale presenetiti domačo ekipo, kar pa jim na koncu ni uspelo. Srečanje so odigrale brez Brumnove, Erhatičeve
1. A SRL - ženske
REZULTATI 21. KROGA: Celeia Žalec - Mercator Tenzor Ptuj 41:36 (22:20), Piran Vrtovi Istre - Olimpija 18:41 (11:19), Krka - Velenje 41:29 (18:18), Kočevje E. Casino - Brežice 28:18 (15:9), Celjske Mesnine - Zagorje I. Gorenje 35:30 (18:18), Škofja Loka KSI - Sava Kranj 25:22 (13:11).
1.	OLIMPIJA 21
2.	CELEIA ŽALEC 21
3.	ZAGORJE GORENJE 21
4.	KOČEVJE CASINO 21
5.	CELJSKE MESNINE 21
6.	KRKA	21
7.	MER. TENZOR PTUJ 21
8.	PIRAN VRT. ISTRE 21
9.	BREŽICE 21
10.	ŠKOFJA LOKA KSI 21
11.	SAVA KRANJ 21
12.	VELENJE 21
FOTO: Črtomir Goznik
Ana Mihaela Ciora (Mercator Tenzor Ptuj) je po poškodbi spet v dobri strelski formi.
21	0	0	42
15	1	5	31
15	0	6	30
13	1	7	27
12	3	6	27
12	2	7	26
10	2	9	22
5	1	15	11
5	0	16	10
5	0	16	10
4	0	17	S
4	0	17	S
in Levstikove, po dolgem času pa je po poškodbi zaigrala Ana Mihaela Ciora, ki je bila strelsko zelo razpoložena, saj je dosegla kar deset zadetkov. Domačinke imajo kvalitetno in izkušeno ekipo, v kateri so se strelsko odlikovale Petrinja (10 zadetkov), Krhlikar (11) in nekdanja igralka ptujske vrste Sanja Potočnjak (9 zadetkov). Gostje so v prvem
polčasu uspele držati minimalni zaostanek, ki je znašal največ tri zadetke.
Vodstvo z dvema zadetkoma domačih, ki so v tem srečanju veljale za absolutne favoritinje, ni bilo zadostno za njihove želje, igra gostij pa do samega zaključka ni napovedovala predaje. Pri vodstvu domačih 35:34 so Ptujčanke tri minute pred
koncem izenačile na 35:35 ter nato zapravile še tri (!) nasprotne napade za vodstvo (Jelena Kikanovič). Kazen za neizkoriščene priložnosti je prišla hitro, saj so Žalčanke v dveh minutah naredile delni izid 4:0 in srečanje je bilo odločeno, s tem pa tudi upanje gostij na morebitno točko.
Danilo Klajnšek
Nogomet m 2. SNL
Se drugič zapored po istem scenariju
Bonifika - Aluminij 2:0 (1:0)
STRELCA: 1:0 Pepelko (18), 2:0 Lečič (75)
ALUMINIJ: Lipovac, Jovič (od 74. Medved), Topolovec, Lenart (od 85. Šimenko), Mandič, Milec, Dugolin, Grbec, Letonja, Rotman, Bakovič (od 46. Djokič). Trener: Bojan Špehonja.
Na drugem zaporednem gostovanju nogometašev Aluminija se je zgodilo nekaj podobnega kot na srečanju v Ivančni Gorici proti Livarju. Kidričani so bili boljši nasprotnik, imeli so več priložnosti, vendar so igrišče po koncu srečanja zapustili sklonjenih glav.
Za goste tokrat zaradi viroze ni nastopil oboleli kapetan in komandant obrambne vrste Marko Krajcer.
Gostje iz Kidričevega so pričeli zelo poletno in napadalno, vendar številnih priložnosti niso realizirali. Po dveh neizkoriščenih priložnostih Dakovi-ča, ki se je znašel celo sam pred domačim vratarjem Rupnikom, je sledila kazen. V edinem pravem napadu so domačini v 18. minuti dosegli srečni in spretni zadetek. Takrat so domačini izvajali prosti strel, žoga je priletela v kazenski prostor, kjer so branilci Aluminija anemično opazovali let žoge, do katere se je dokopal Pepelko in s po-
močjo vratnika žogo spravil za hrbet nemočnega Aluminijevega vratarja Kristjana Lipovca. Odgovor gostov je hitro sledil, vendar je Xavier Antonio Gr-bec zastreljal priložnost za izenačenje.
V začetku drugega polčasa se je mladinski reprezentant Martin Milec sam znašel pred domačim vratarjem, vendar je streljal preko gola. Nato so nogometaši Aluminija od 74. minute igrali z igralcem manj, saj je drugi rumeni karton dobil Vladimir Mandič. Dve minuti kasneje so branilci Aluminija še enkrat naredili napako ter dovolili Lečiču, da je potisnil žogo v mrežo. To je bil tudi
ključni trenutek tekme, ki je dokončno odločil o zmagovalcu. Lepa igra, vendar neučinkovita, se hitro pozabi, pišejo se samo točke in tokrat so nogometaši Bonifike, ki so tokrat kot domačini igrali v Sežani, prišli do pomembne zmage.
Danilo Klajnšek
Aluminij se tali
Sedemnajsti krog v 2. SNL je prinesel nekaj zanimivih dvobojev. Največ zanimanja je veljalo srečanju v Murski Soboti, kjer sta merila moči domača Mura 05 in ljubljanska Olimpija. Na koncu se je končalo z delitvijo točk, kar pa bolj ustreza Ljubljančanom, saj so domačini lovili zmago za priključek k Triglavu in Aluminiju. Razliko do Kidričanov je Olimpija povečala na plus pet, do Triglava pa je razlika sedaj šest točk, saj so Gorenjci slavili v Zagorju z zadetkom Burgarja minuto pred koncem. Vroče je bilo v Črnomlju, kjer je padlo šest zadetkov, Belokranjci pa so le uspeli izenačiti v zadnji minuti in osvojiti točko proti prerojenemu lanskoletnemu prvoligašu Livarju iz Ivančne Gorice.
REZULTATI 17. KROGA: Bonifika - Aluminij 2:0 (1:0) Mura 05 - Olimpija 0:0, MU Šentjur - Krško 0:0, Bela krajina - Livar 3:3 (1:1), Zagorje - Triglav Gorenjska 0:1 (0:0).

_
Martin Milec (rdeči dres, Aluminij)
Foto: Črtomir Goznik
1. OLIMPIJA	17	10	5	2	32:14	35
2. ALUMINIJ	17	9	3	5	40:27	30
3. TRIGLAV GOR.	17	S	5	4	30:24	9 2
4. MURA 05	17	6	6	5	32:29	24
5. KRŠKO	17	6	5	6	24:2S	23
6. MU ŠENTJUR	17	5	7	6	20:30	21
7. BELA KRAJINA	17	4	7	6	1S:22	19
8. BONIFIKA	17	5	3	9	31:2S	1S
9. LIVAR	17	3	5	6	19:24	17
10. ZAGORJE	17	2	6	9	11:31	12
Namizni tenis m 1. SNTL
Do zmage le Pavič
1. SNTL (m)
Dva kroga pred koncem državnega ligaškega prvenstva v 1. slovenski moški rokometni ligi se ni zgodilo nič presenetljivega. Vodeči trojček (Fi-nea Maribor, Kema Puconci in Krka) je zanesljivo zmagal svoje dvoboje kakor tudi četrta Sobota iz Murske Sobote na Ptuju. Edino točko za Ptujčane je priigral veteran Bojan Pavič proti Roudiju, bil pa je tudi blizu druge v dvoboju s Kocuvanom. Kljub porazu so igralci NTK Ptuj še vedno na petem mestu, z dvema točkama prednosti pred kočevskim Melami-nom. Zlati točki obstanka pa so osvojili velenjski igralci, ki so premagali ljubljansko ekipo Petrol Olimpija.
V tretji ligi so igralci druge ekipe Ptuja dvakrat visoko zmagali ter tako osvojili prvo mesto in bodo v naslednji sezoni nastopali v drugoligaški konkurenci.
REZULTATI 16. KROGA: Ptuj - Sobota 1:5, Finea Maribor - Edigs Mengeš 5:0, Radlje - Krka 0:5, Kema Pu-conci - Melamin Kočevje 5:1, Tempo Velenje - Petrol Olimpija 5:3.
1.	FINEA MARIBOR 16 16 0 32
2.	KEMA PUCONCI 16 13 3 26
3.	KRKA	16 13 3 26
4.	SOBOTA	16 11 5 22
5.	PTUJ	16 7 9 14
6.	MELAMIN KOČEVJE 16 6 10 12
7.	EDIGS MENGEŠ 16 5 11 10
8.	PETROL OLIMPIJA 16 4 14 8
9.	TEMPO VELENJE 16 3 13 6
10.	RADLJE	16 2 14 4 PTUJ - SOBOTA 1:5
U. Ovčar - Kocuvan 0:3, Pavič
-	Roudi 3:0, Piljak - Žibrat 0:3, Pavič
-	Kocuvan 2:3, U. Ovčar - Žibret 0:3, Piljak - Roudi 1:3.
3. SNTL (m)
PTUJ II. - BRANIK MARKEZIT 5:2
Drčič - Bahčič 3:0, Krušič - Pod-gornik 3:1, Ber - Heričko 2:3, Krušič
-	Bahčič 3:1, Drčič - Heričko 3:0, Ber - Podgornik 0:3, Krušič - Heričko 3:0
PTUJ II. - KROVSTVO RAKUŠA LJUTOMER 5:1
D. Ovčar - Senčar 3:0, Krušič
-	Kuster 3:0, Ber - Fijavž 3:0, Krušič
-	Senčar 0:3, D. Ovčar - Fijavž 0:3, Ber - Kuster 3:0
CIRKOVCE ŠTERNMATIK - KROVSTVO RAKUŠA LJUTOMER 5:1 Slaček - Senčar 1:3, Napast
-	Kuster 3:0, Hergan - Fijavž 3:1, Napast - Senčar 3:0, Slaček - Fijavž 3:2, Hergan - Kuster 3:0
CIRKOVCE ŠTERNMATIK - BRANIK MARKEZIT 0:5 D. Štern - Heričko 0:3, O. Štern
-	Podgornik 0:3, Hergan - Bahčič 2:3, O. Štern - Heričko 0:3, D. Štern
-	Bahčič 0:3.
Danilo Klajnšek
Namizni tenis m TOP
V nedeljo je v Cerknici potekal drugi Top za mladinke in mladince. Nanj so bili povabljeni tudi igralci iz Ptuja: Vesna Rojko v prvo, Luka Krušič v drugo in Alen Ber v tretjo kakovostno skupino. Po osvojenem prvem TOPu, kjer je zmagala brez izgubljenega niza, je Vesna Rojko tokrat razočarala. S tremi zmagami in štirimi porazi je zasedla šesto mesto. Zmagala je Nina Zupančič (Logatec) pred Kristin Fatorič (Arrigoni) in Katjo Šapek (Fužinar).
Luka Krušič je bil v drugi
skupini s petimi zmagami in dvema porazoma tretji. V drugi skupini je zmagal Žiga Urbanc (Rakek) pred Blažem Bončino (Logatec).
Alen Ber je bil v tretji skupini s petimi zmagami in dvema porazoma četrti. V tretji skupini je zmagal Nejc Legat pred Harisom Bapičem (oba Križe) in Tilnom Novakom (Krka). V prvi skupini je zmagal Jan Žibrat (Sobota) pred Maticem Slodejem (Muta) in Domnom Peperkom (Kajuh).
DK
Udeleženci TOP iz NTK Ptuj: Alen Ber, Vesna Rojko in Luka Krušič
Tenis m Zimska liga
Šumari prvaki, Štraf pred Skorbo
2. liga
Končano je tekmovanje v 2. zimski teniški ligi. V zadnjem krogu ni bilo presenečenj, saj so prvaki (TK Šumari) brez večjih težav gladko premagali zadnjeuvrščeno Enigmo. Prvo mesto so si zagotovili že pred zadnjim krogom in bodo v naslednji sezoni nastopili v prvoligaški konkurenci. Ekipa TK Štraf je z zmago proti direktnemu rivalu ohranila prednost pred njimi in se veselila naslova vice prvaka.
REZULTATI 10. KROGA: TK GO-RIŠNICA - KOVINARSTVO ŠPUREJ
2:1 (Simonič - Špurej 9:8, Škofič
-	Iljevec 9:5, Škofič/Simonič - I Ije-vec/Šardoner 8:9); TK ŠTRAF - TK SKORBA GAD 2:1 (Cajnkar - Šlam-berger 9:5, Debeljak - Ules 9:1, Štrafela/Janžekovič - Dobnik/Ules 3:9); TK ŠUMARI - TK ENIGMA 3:0 (Premužič - Pravdič 9:4, Gulin
-	Cunk 9:2, Sternad/Gulin - Cunk/ Pravdič 9:2).
KONČNI VRSTNI RED: TK Šumari 25, TK Štraf 21, TK Skorba gad 18, TK Gorišnica 16, Kovinarstvo Špurej 7, TK Enigma 3 točke.
Judo • 22. mednarodni pokal Ptuja
Drava druga, Tilen najboljši med kadeti, Andrej med mladinci
Andrej Čuš in Bojan Ljubec (oba JK Drava Ptuj)
Niko Rakuš (modri kimono, JK Drava Ptuj)
Ptuj, Športna dvorana Center, 21. in 22. marec 2009. V organizaciji Judo kluba Drava iz Ptuja se je končalo letošnje mednarodno tekmovanje v judu za Pokal Ptuja, ki ga je dobil JK Sankaku, drugo mesto pa je pripadlo lanskim zmagovalcem, domači Dravi. Tekmovanje, ki šteje za slovenski pokal, je v soboto odprl predsednik organizacijskega odbora Pokala Ptuja prof. Vlado Čuš.
Na blazine je v dveh dneh stopilo kar 472 tekmovalcev in tekmovalk iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije, Italije, Madžarske, Slovaške in Češke, ki so prikazali kakovostne dvoboje tako v konkurenci mlajših kot starejših judoistov in judoistk. V starostni kategoriji kadetov in kadetinj (U17) so se slovenski tekmovalci in tekmovalke borili za pomembne točke za osvojitev norme za Olimpijado mladih, Evropsko prvenstvo in Svetovno prvenstvo. Tekmovanje med kadeti je štelo kot evropski C-turnir.
Prvi dan tekmovanja so ekipne naslove osvojili pri mlajših dečkih in deklicah JK Sankaku, pri starejših dečkih in deklicah prav tako JK Sankaku, JK Drava je bil drugi, pri kadetih JK Impol ter pri kadetinjah JK Sankaku, JK Gorišnica je bil tretji. Drugi dan tekmovanja so za slovenski pokal nastopali mladinci in mladinke ter za Pokal Gill sportsa cicibani in cici-
Tilen Vidovič (JK Drava Ptuj)
V soboto se je v Športni dvorani Mladika v organizaciji SK Ptuj odvijalo državno prvenstvo veteranov v streljanju s serijsko zračno puško in zračno pištolo na 20 strelov. Udeležilo se ga je 150 strelcev iz 34 strelskih klubov, tekmovali pa so v kategorijah, moški nad 50, nad 60 in nad
banke. Za Pokal Gill sportsa pri cicibankah in cicibanih
je prepričljivo s 124 točkami slavil JK Koroška, JK Drava je bil tretji s 44 točkami, med mladinci je bila najboljša ekipa JK Olimpija, med mladinkami pa JK Duplek. Vseekipno je v dveh dneh največ točk zbral JK Sankaku, 241 točk, drugo mesto JK Drava Ptuj, 200 točk, in tretje mesto JK Lendava 190 točk. Četrto mesto je osvojil JK Impol 166 točk, peto mesto pa JK Duplek 139 točk.
Priznanje Gill sportsa iz
70 let, strelke veteranke pa so nastopale v kategorijah nad 40, nad 50 in nad 60 let. Najstarejši udeleženec prvenstva je bil 82-letni Jože Tabor iz Velenja, najštevilčnejšo in najuspešnejšo ekipo pa so imeli domači ptujski strelci, ki so tekmovali z 10 člani, osvojili pa so dve posamični medalji,
Kanade za najboljšega kadeta je dobil tekmovalec ptujske Drave Tilen Vido-vič, ki je prepričljivo ugnal vse svoje nasprotnike. Med kadeti-njami je ta naziv dobila Monika Babič iz JK Marezige. Prav tako je priznanje Gill sportsa
za najboljšega domačega tekmovalca dobil mladinec Andrej Čuš.
Izmed Ptujčanov so prva mesta osvojili Nika Šlamber-ger med cicibankami, Maruša Hribar in Lara Ivanič med starejšimi deklicami, Tilen Vi-dovič med kadeti, Urška Urek
k temu pa dodali še 2 ekipna naslova državnih prvakov.
V kategoriji veteranov nad 50 let je zablestel Ptujčan Franc Bedrač, ki je znova, še drugič zapored, z enakim rezultatom 183 krogov postal državni prvak v najštevilčnejši kategoriji 14 strelcev s pištolo. Ostali Ptujčani so dosegli naslednje uvrstitve: 5. Milan Stražišar 177 krogov, 6. Stanislav Golc 176 krogov, 10. Borut Sagadin 168 krogov. Naslov državnih prvakov pa so Ptujčani osvojili tudi v ekipnem seštevku, kjer so dosegli odličnih 538 krogov in premagali svoje najtesnejše rivale iz Rečice, ki so s 484 krogi osvojili 2. mesto.
Drugo posamično medaljo za ptujsko ekipo, v kategoriji veteranov nad 60 let s pištolo, si je priboril predsednik ptujskega kluba Franc Simonič, ki je s 164 krogi, v konkurenci 13 strelcev, osvojil odlično 3. mesto ter popravil lanskoletno uvrstitev, ko je s 157 krogi zasedel 8. mesto. Državni prvak je postal Karl Vidmar iz Impo-
Rezultati VSEEKIPNO:
1. JK SANKAKU	- 241
2. JK DRAVA PTUJ	- 200
3. JK LENDAVA	- 190
4. JK IMPOL	- 166
5. JK DUPLEK	- 139
16. JK GORIŠNICA	- 51
23. UNION LEIBNIZ (AUT)	- 29
27. SV KARUNA (AUT)	- 19
28. CREATIV GRAZ (AUT)	- 18
29. YAMA ARASHI UDINE (ITA)	- 17
31. HRANICE (CZE)	- 12
EKIPNE UVRSTITVE CICIBANI IN CICIBANKE (U11)
1.	JK KOROŠKA - 124 točk
2.	JK OLIMPIJA - 47 točk
3.	JK DRAVA PTUJ - 44 točk ML. DEČKI IN DEKLICE (U13)
1.	JK SANKAKU - 78 točk
2.	JK IMPOL - 57 točk
3.	JK 15. MAJ MAREZIGE - 48 ST. DEČKI IN DEKLICE (U15)
1.	JK SANKAKU - 91 točk
2.	JK DRAVA PTUJ - 75 točk
3.	JK ŠIŠKA - 74 točk KADETINJE (U17)
1.	JK SANKAKU - 24 točk
2.	15. MAJ MAREZIGE - 22 točk
3.	JK GORIŠNICA - 18 točk KADETI (U17)
1.	JK IMPOL - 41 točk
2.	JK ŠIŠKA - 35 točk
3.	JK BEŽIGRAD - 33 točk MLADINKE (U20)
1.	JK DUPLEK - 23 točk
2.	YAMA ARASHI UDINE (ITA) - 17
3.	JK SANKAKU - 14 točk MLADINCI (U20)
1.	JK OLIMPIJA - 35 točk
2.	JK IMPOL - 32 točk
3.	JK DUPLEK - 31 točk
CICIBANKE (U11):
Kategorija: -24 kg: 1. Nika Vidovič
-	JK Koroška; -28 kg: 1. Tjaša Krmelj
-	JK Olimpija Krmelj; -32 kg: 1. Maruša Česnik - JK Koroška; -36 kg: 1. Maša Čarf - JK Koroška; +40 kg 1. Nika Šlamberger - JK Drava Ptuj.
CICIBANI (U11): Kategorija: -20 kg: 1. Aleksej Mr-molja - JK Koroška, 3. Jaka Komloš
-	JK Drava Ptuj, 5. Filip Teo Vidovič
-	JK Drava Ptuj; -25 kg: 1. Matija
med mladinkami in Andrej Čuš med mladinci, druga mesta so osvojili Niko Rakuš med cicibani, Sonja Lisjak, Jasmina Reskovič, Vita Lesjak in Larisa Čerček med starejšimi deklicami, Matic Horvat in Urban Ilec
la s 174 krogi, ostala Ptujčana Zvonko Hajduk in Alojz Ra-
ušl sta s 159 in 140 krogi osvojila 6. in 10. mesto. Svoj prvi naslov ekipnih prvakov pa so Ptujčani osvojili še v ekipnem delu veteranov nad 60 let, kjer so s 463 krogi postavili previsoko oviro za Celjane in strelce iz Rečice.
Tretjo medaljo za strelce s Ptujskega pa je osvojil dornav-ski veteran Slavko Ivanovič, ki je enostavno predober za svojo kategorijo veteranov nad 70 let s pištolo, saj je s 180 krogi postavil tretji rezultat
Česnik - JK Koroška; -30 kg: 1. David Horvatič - JK Koroška, 3. Rok Veselič - JK Gorišnica; -35 kg: 1. Aleksander Perenčak - JK Murska Sobota, 5. Nejc Hul - JK Drava Ptuj; -40 kg: 1. Roj Jan - JK 15. maj Marezige, 2. Niko Rakuš - JK Drava Ptuj, 5. Alen Gojkošek - JK Drava Ptuj; -45 kg: 1. Alen Vučina
-	JK Oplotnica, 5. Jure Vogrin - JK Drava Ptuj; +45 kg: 1. Bine Prepelič
-	JK Impol, 3. Luka Šlamberger - JK Drava Ptuj.
MLAJŠI DEČKI (U13): Kategorija: -30 kg: 1. Jaša Babič
-	JK 15. maj Marezige, 3. Klemen Podgoršek - JK Gorišnica, 5. Alen Pihler - JK JK Drava Ptuj; -34 kg: 1. Samo Žvan - JK Tatami; -38 kg: 1. Aljaž Gostenčink - JK Ravne, 5. Sašo Serdinšek - JK Drava Ptuj; -42 kg: 1. Leonardo Verigilas - JK Sankaku, 5. Metod Rakuš - JK Gorišnica; -46 kg: 1. Filip Ivanovski -JK Golovec, 5. Jernej Domanjko - JK Drava Ptuj; -50 kg: 1. Aljaž Triplat
-	JK Sankaku; -55 kg: 1. Blaž Ske-la - JK 15. maj Marezige, 3. Teodor Rotvejn - JK Drava Ptuj; -60 kg: 1. Nejc Pangerl - JK Ivo Reya; +60 kg: 1. Dino Prepelič - JK Impol.
STAREJŠE DEKLICE (U15): Kategorija: -32 kg: 1. Maruša Hribar, 2. Sonja Lisjak, 3. Brigita Zupanc, 3. Mihaela Elanovič - vse JK Drava Ptuj; -36 kg: 1. Lara Iva-nič, 2. Jasmina Reskovič, 3. Mateja Lah, 3. Lina Trebušnjak - vse JK Drava Ptuj; -40 kg: 1. Ana Heberle
-	JK Šiška; -44 kg: 1. Denise Ros-hitz - Union Leibniz, 3. Vita Lesjak -Drava Ptuj; -48 kg: 1. Manja Kropf
-	JK Duplek; -52 kg: 1. Žana Lah
-	JK Sankaku, 3. Tjaša Brumen - JK Drava Ptuj; -57 kg: 1. Tadeja Saks
-	JK Šiška; -63 kg: 1. Ajda Polh - JK Sankaku, 2. Larisa Čerček - JK JK Drava Ptuj; +63 kg: 1. Renata Kralj
-	JK Gorišnica. STAREJŠI DEČKI (U15): Kategorija: -38 kg: 1. Luka Harpf
-	JK Šiška; -42 kg: 1. Lorenz Wildner - Creativ Graz (AUT); -46 kg: 1. Gregor Lichteneger - Union Leibnitz (AUT); -50 kg: 1. Adrian Gomboc
-	JK Murska Sobota; -55 kg: 1. Tim Toplak - JK Sankaku, 2. Matic Horvat - JK Drava Ptuj, 5. Blaž Peklič
-	JK Drava Ptuj; -60 kg: 1. Blaž Vrankar - JK Šiška; -66 kg: 1. Nar-sej Lackovič - JK Ljutomer, 3. David
med starejšimi dečki, tretja mesta pa so osvojili Jaka Kom-loš in Luka Šlamberger med cicibani, Brigita Zupanc, Mihaela Elanovič, Mateja Lah, Lina Tre-bušnjak in Tjaša Brumen med starejšimi deklicami, Teodor
vseh strelcev s pištolo in znova obranil lanskoletni naslov državnega prvaka.
Kidričani podprvaki
Odlični rezultati pa so uspevali tudi kidričevskim veteranom s puško, saj so v kategoriji veteranov nad 50 let ekipno dosegli odličnih 533 krogov, bistveno izboljšali lanskoletni dosežek iz Ljubljane in osvojil naslov ekipnih podprvakov, zaostali pa so zgolj za favorizirano ekipo iz Svečine, ki je dosegla 540 krogov. Med posamez-
Forštnarič - JK Gorišnica, 3. Martin Ovčar - JK Drava Ptuj; -73 kg: 1.
Tadej Štruc - JK Muta, 2. Urban Ilec
-	JK Drava Ptuj, 3. Vid Kmetec - JK Drava Ptuj; +73 kg: 1. Rok Bakovič
-	JK Sankaku. KADETINJE:
Kategorija: -40 kg: 1. Ines Škoda - ŠD Bushido; -44 kg: 1. Sara Šernek - KBV Lendava; -48 kg: 1. Maruša Jurman - JK 15. Marezige; -52 kg: 1. Brigita Mardjonovič - JK Bežigrad, 5. Barbara Rižnar - JK Drava Ptuj; -57 kg: 1. Monika Babič
-	JK 15. maj Marezige; -63 kg: 1. Anja Zof - JK Olimpija, 3. Tanja Kociper - JK Gorišnica; -70 kg: 1. Urška Gračner - JK Sankaku; +70 kg: 1. Urška Potočnik - JK Ljutomer, 2. Renata Kralj - JK Gorišnica.
KADETI:
Kategorija: -50 kg: 1. Adrian Gomboc - JK Murska Sobota; -55 kg: 1. Tim Kovačič - JK Murska Sobota; -60 kg: 1. Igor Potparič - JK Bežigrad; -66 kg: 1. Tilen Vidovič
-	JK Drava Ptuj; -73 kg: 1. Tadej Mulec - JK Duplek; -81 kg: 1. Matic Ovjač - JK Šiška; -90 kg: 1. Emir Glavaš - JK Koper; +90 kg: 1. Vito Dragič - JK Impol, 5. Benjamin De-bernardi - JK Drava Ptuj, 7. Tadej Butolen - JK Drava Ptuj.
MLADINKE:
Kategorija: -48 kg: 1. Tara Antuni-čevič - JK Tatami; -52 kg: 1. Fitore Zenuni - JK Slovenj Gradec, 3. Barbara Rižnar - JK Drava Ptuj; -57 kg: 1. Jasna Škofič - JK Duplek; -63 kg: 1. Vlora Bedeti - JK Sankaku; -70 kg: 1. Anka Pogačnik - JK Triglav Kranj; -78 kg: 1. Urška Potočnik -JK Ljutomer; +78 kg: 1. Urška Urek
-	JK Drava Ptuj. MLADINCI:
Kategorija: -55 kg: 1. David Kuko-vec - JK Olimpija, 3. Blaž Klajderič
-	JK Drava Ptuj; -60 kg: 1. Andraž Jereb - JK Olimpija; -66 kg: 1. Matej Škerlak - JK Impol; -73 kg: 1. Tadej Mulec - JK Duplek, 5. Tilen Vidovič
-	JK Drava Ptuj, 5. Ljubec Damjan
-	JK Drava Ptuj; -81 kg: 1. Matic Ovijač - JK Šiška; -90 kg: 1. David Kukovica - JK Oplotnica; -100 kg: 1. Andrej Čuš, 3. Bojan Ljubec, 5. Samo Vajt - vsi JK Drava Ptuj; +100 kg: 1. Jan Ratej - JK Bežigrad.
Rotvajn med mlajšimi dečki, Martin Ovčar in Vid Kmetec med starejšimi dečki, Barbara Rižnar med mladinkami, Blaž Klajderič in Bojan Ljubec med mladinci.
Sebi Kolednik
niki si je posamično medaljo in naslov podprvaka priboril tudi Kidričan Zvonko Mlakar, ki je imel z rezultatom 183 krogov popolnoma enak dosežek, tudi po serijah z 90 in 93 krogi, kot tretjeuvrščeni Darij Ban iz Izole, tako da je na koncu odločalo štetje desetic, kjer je bil Mlakar šele z zadnjim strelom v deset boljši in premagal Izolča-na v centrih s 7:6. Dobro pa sta streljala tudi ostala člana kidri-čevske ekipe Ludvik Pšajd in Marjan Gajzer, ki sta s 178 in 172 krogi osvojila 12. in 19. mesto, četrti kidričevski strelec Alojz Ličen pa je s 150 krogi osvojil 38. mesto.
Dobro streljanje v kategoriji veteranov s puško nad 60 let je pokazal tudi Ptujčan Franc Simonič, ki je s 171 krogi v najštevilčnejši kategoriji 41 članov celotnega prvenstva osvojil dobro, 12. mesto, drugi član Ptujčanov Alojz Raušl je s 160 krogi osvojil 27. mesto.
Med veterankami s serijsko puško je v kategoriji nad 60 let nastopala tudi edina ženska predstavnica s Ptujskega Kristina Pšajd in v najštevilčnejši ženski kategoriji 14 strelk s 158 krogi osvojila zelo dobro 5. mesto.
Simeon Gonc
Foto: Simeon Gčnc
Ptujski veterani so v disciplini z zračno pištolo nad 60 let osvojili svoj prvi naslov ekipnih prvakov, naslov prvakov pa ponovili tudi v mlajši kategoriji veteranov nad 50 let. Na sliki so prepoznavni po rdečih oblačilih, z leve Milan Stražišar, Franc Simonič in Stanislav Golc.
Foto: Simeon Gčnc
Naslov ekipnih podprvakov s puško so osvojili strelci SD Kidričevo za katere so nastopali, z leve Marjan Gajzer, Ludvik Pšajd in posamični podprvak med posamezniki Zvonko Mlakar in tako odlično zaokrožili velik uspeh strelcev s Ptujskega v obeh disciplinah
Strelstvo • DP veteranov, Ptuj 2009
Ptujčanom trije naslovi prvakov
Nogomet • 3. SNL - vzhod, Štajerska liga
Krog remijev moštev iz MNZ Ptuj
3. SNL - vzhod: sladka zmaga Stojncev na Sladkem Vrhu
Nogometaši Stojncev so v drugem nastopu v spomladanskem delu prvenstva v 3. SNL - vzhod prišli do prve zmage. Na gostovanju na Sladkem Vrhu so brez večjih težav premagali domačo Palomo. »Igrali smo dobro, še posebej v prvem polčasu, ko smo dosegli dva zadetka. Nadaljevanje ni bilo takšno, vendar dovolj dobro za prvo spomladansko zmago,« je po srečanju dejal izkušeni Boris Klinger.
Vodeči dvojec Dravinja Kostroj in Kovinar Štore sta slavila zmagi. Med njima tako ostajajo štiri točke razlike. Kot zanimivost tega kroga lahko omenimo zmago Črenšovcev proti Tehnostroju iz Veržeja: to je namreč njihova druga v prvenstvu.
REZULTATI 16. KROGA: Paloma -Stojnci 1:3, Mons Claudius - Čarda 0:1, Koroška Dravograd - Malečnik 0:0, Črenšovci - Tehnostroj Veržej 3:0, Dravinja Kostroj - Trgovine Jager 2:0, Simer šampion - Odranci 3:0, Kovinar Štore - Šmartno 1:0.
1. DRAVINJA	16 13		1	2	34:8	40
2. KOVINAR ŠTORE 16 11 3				2 32:1636		36
3.DRAVOGRAD	16 10		2	4	36:14	32
4. ŠMARTNO	16 10		1	5	42:36	31
5. ODRANCI	16	7	4	5	29:19	25
6. STOJNCI	16	7	3	6	36:29	24
7. MALEČNIK	16	7	3	6	33:30	24
8. TEHNO. VERŽEJ 16		6	3	7	24:25	21
9. SIMER ŠAMP.	16	6	2	8	26:35	20
10. ČARDA	16	4	3	9	21:32	15
11. MONS CLAUD. 16		5	0	11	21:37	15
12. ČRENŠOVCI	16	2	8	6	17:29	14
13. PALOMA	16	4	1	11	20:36	13
14. TRG. JAGER	16	2	2	12	19:44	8
Foto: Črtomir Goznik
Podvinčani so v spomladanski del štartali z remijem.
PALOMA - STOJNCI 1:3
(0:2)
STRELCI: 0:1 Klinger (25), 0:2 A. Strelec (28), 0:3 Fridauer (55), 1:3 Burian (73)
STOJNCI: Simonič, Rižnar, Zagor-šek, Topolovec, Pernek, Janžekovič, Klinger, Kokot, Fridauer (od 85. M. Strelec), Turkuš (od 90. Meznarič), A. Strelec (od 60. Starčič). Trener: Robert Težački.
Štajerska liga
Prvi spomladanski krog je prinesel edino pravo presenečenje v Rušah, kjer so nogometaši Pece iz Mežice premagali Pohorje. Rušani so tako na prvenstveni razpredelnici nekoliko zaostali za vodečima Tehnotimom Pesnico in Zrečami, ki sta bila uspešna na domačem igrišču. Pesničani so tesno in s težavo ugnali gradbenike iz Ormoža, ki so v zadnji tretjini srečanja imeli dva igralca več, vendar niso uspeli osvojiti vsaj točke. Zrečanom so nepričakovano velike težave na-
redili nogometaši Šoštanja, ki so po prvem polčasu celo vodili.
V Podvincih si domačini z novim trenerjem niso uspeli priigrati zmage proti Brežičanom, ki so v dosedanjem poteku prvenstva samo enkrat zmagali. Gostje so povedli, Podvinčani pa so izenačili dve minuti pred koncem prvega polčasa. V drugem delu domačini niso znali izkoristiti prednosti dveh igralcev več, saj sta dva Brežičana v zadnjih osemnajstih minutah morala pod tuš na hlajenje. V Gerečji vasi je domačinom v zaključku tekme uspelo izničiti vodstvo Bistričanov iz prvega polčasa, ko so le-ti vodili že z 0:2. Očitno se pri gostih že pozna delo novega trenerja Aleša Tomažiča. Krog remijev za moštva iz MNZ Ptuj so zaključili Bukovčani, ki so si razdelili točke s Framčani.
REZULTATI 15. KROGA: Tehnotim Pesnica - Holermuos Ormož 2:1 (2:1), Zreče - Šoštanj 2:1 (0:1), Pod-vinci - Brežice 1:1 (1:1), LKW Jack Gerečja vas - AHA EMMI Bistrica 2:2 (0:2), Pohorje - Peca 0:1 (0:1), GIC Gradnje Rogaška - Jarenina Šentilj 3:0 (2:0), Bukovci - Partizan Fram 1:1 (1:0).
1 TEH. PESNICA 14 10 1 3 40:15 31
2.	ZREČE 14 9 3 2 33:11 30
3.	POHORJE 14 8 3 3 28:22 27
4.	PART. FRAM 14 6 5 3 35:34 23
5.	L. J. GEREČ. VAS 14 6 5 3 31:21 23
6.	GIC ROGAŠKA 14 7 2 5 34:26 23
7.	PODVINCI 14 6 3 5 29:29 21
8.	HOLER. ORMOŽ 14 5 4 5 30:30 19
9.	A. E. BISTRICA 14 5 4 5 17:21 19
10.	ŠOŠTANJ 14 5 2 7 26:32 17
11.	BUKOVCI 14 4 4 6 26:27 16
12.	PECA 14 4 1 9 20:35 13
13.	BREŽICE 14 1 5 8 18:43 8
14.	JARENINA - Š. 14 0 2 12 14:45 2
BUKOVCI - PARTIZAN FRAM 1:1 (1:0)
STRELCA: 1:0 Habrun (22), 1:1 Hajnc (61)
BUKOVCI: Hrženjak, Zorko, Korez, Kodrič, Herga (od 64. Mulej), Zorec, Strelec, Kokot, Antolič (od 75. Meznarič), Habrun (od 90. Zemljarič),
Plohl, Vajda. Trener: Milivoj Jamnik.
PODVINCI - BREŽICE 1:1
(1:1)
STRELCA: 0:1 Balagič (23), 1:1 Požegar (43)
PODVINCI: Vesenjak, Šebela, Petek, Belšak, Modrič, R. Petrovič (od 68. Makovec), S. Kupčič, B. Kupčič, Toplak (od 89. Brumen), D. Petrovič, Požegar. Trener: Igor Vorih.
Danilo Klajnšek
TEHNOTIM PESNICA - HOLERMUOS ORMOŽ 2:1 (2:1)
STRELCI: 1:0 Muršič (21), 2:0 Ra-din-Mačukat (29.iz 11m), 2:1 Jerebič (44)
HOLERMUOS ORMOŽ: Šnajder, R. Mlinarič, Štiberc, Novak, Kolarič, Piberčnik, Zidarič, Prapotnik, L. Mlinarič (od 38. D. Mlinarič), Jerbič, Zor-man. Trener: Aleš Jurčec.
STRELCI: 0:1 Muršič (21), 2:0 Radin Mačukat (29, iz 11-m), 2:1 Jerebič (44)
HOLERMUOS: Šnajder, R. Mlinarič, Štiberc, Novak, Kolarič, Piberč-nik, Zidarič, Prapotnik, L. Mlinarič (od 37. Mihalič), Jerebič, Zorman. Trener: Aleš Jurčec
Na uvodu v spomladanski del prvenstva so ormoški nogometaši gostovali pri vodilni Pesnici. Želje gostov pred tekmo so bile, da se v Ormož vrnejo neporaženi. Z malo več spretnosti bi varovancem trenerja Aleša Jurčca to tudi uspelo, vendar so borbeni gostitelji imeli dovolj moči in sreče, da so v 2. polčasu obdržali minimalno prednost iz prvega dela. Pesnica je povedla v 21. minuti, ko je zadel Muršič, ki je izkoristil spodrsljaj R. Mlinariča ter Kolariča v obrambi. Osem minut kasneje je sodnik Peter Mertelj s Hajdine upravičeno pokazal na enajstmetrovko. Nepravilno je posredoval Piberčnik, ki si je v obrambni akciji pomagal z rokami: z bele točke je bil natančen Radin Mačukat. Tik pred odmorom je Holermuosu uspelo zadeti mrežo vratarja Borkoviča. Po prostem strelu Ormožanov se je žoga odbila do
Rokomet • Ženski veteranski turnir v Izoli
Rokometašice Ptuja so se v Izoli udeležile mednarodnega veteranskega turnirja, ki je bil namenjen v počastitev dneva žena. Ptujčanke so se na ta turnir prijavile že četrto leto zapored. Rezultat ni bil toliko pomemben kot samo druženje med igralci in igralkami. Ekipe so bile razdeljene v tri skupine po tri ekipe.
Ptujčanke pa so imele smolo, saj so imele v svoji skupini kasnejše zmagovalke turnirja, ekipo Akcija iz Ljubljane (bivše igralke Krima, Olimpije in Polja) in ekipo Kočevja, s katero so se do zadnjih minut tekme borile gol za gol. Tekme so se igrale 2 x 10 minut. Prvouvrščene ekipe v skupinah so se pomerile med seboj za prva tri mesta.
Končni vrstni red: 1. Akcija Ljubljana, 2. Duplje, 3. Izola.
Rezultata tekem ptujske ekipe: Ptuj - Akcija 7:10, Kočevje - Ptuj 9:8.
Danilo Klajnšek
Ekipa Ptuja (stojijo od leve): Suzana Boj, Katja Sincek, Duška Šekuljica, Edita Pučko, Lidija Srebrnjak, Zdenka Gomilšek, Meta Sijanec, Simona Gregorec; (čepijo): Anja Potočnik, Manuela Mol-nar, Lina Bezjak, Mojca Majerič, Marjeta Malek, Meta Majnik, Ines Černe Mlač.
Prapotnika, ki je sprožil s približno 16 metrov. Po posredovanju domačega vratarja se je žoga od vratnice odbila do Jerebiča, ki je zadel prazna vrata. V 2. polčasu so bili bližje izenačenju gostje, ki so imeli od 73. minute dalje kar dva igralca več na igrišču. Zaradi nevarnih udarcev s komolcev sta bila izključena Budič v 70. in Dreo v 73. minuti. Priložnosti za izenačenje pri Ormožanih so zamudili Mihalič, Zidarič in Jerebič. Glede na dogodke na igrišču bi si Holermuos zaslužil točko, toda ponujenega ni znal izkoristiti in zmaga ter s tem prvo mesto na lestvici je ostalo v lasti Pesničanov.
Uroš Krstič
LKW JACK GEREČJA VAS -EMMI BISTRICA 2:2 (0:2)
STRELCI: 0:1 Divjak (5), 0:2 Divjak (13), 1:2 R. Sagadin ( 72), 2:2 J. Sagadin (82)
LKW GEREČJA VAS: Klemenčič, J. Sagadin, M. Lešnik, Kokot, R. Sagadin, Petek (od 46. D. Hertiš), Gerečnik (od 85. Kaisersberger), Železnik, Čeh, Košnik, M. Hertiš. Trener: Ivan Zajc.
Srečanje med Gerečjo vasjo ter Bistrico se je pričelo v prid gostov, ki so domačine presenetili v 5. minuti z lepo akcijo, ki jo je učinkovito zaključil Divjak. Vijoličasti so želeli izničiti prednost Bistrice, vendar so pri tem tekmovali, kdo bo več zgrešil. Kazen je sledila v 15. minuti, ko je Divjak z glavo še drugič neubranljivo premagal domačega vratarja Klemenčiča. Terensko premoč so imeli v nadaljevanju domačini, ki so z vsemi močmi pritiskali in oblegali vrata gostujočega vratarja Stegneta, a brez pravega učinka. Glavni sodnik Konečnik bi lahko bil zaradi prekrška ter roke v gostujočem kazenskem prostoru pokazal na belo točko, a tega ni storil.
V drugem polčasu so na eni strani Gerečani želeli priti do znižanja, na drugi strani pa se je Bistrica organizirano branila in preko hitrega Divjaka poskušala še tretjič doseči gol. Ko je že vse kazalo, da bo Bistrica odpeljala iz Gerečje vasi vse tri točke, sta na sceno stopila brata Sagadin. Najprej je Rok z glavo po lepi podaji Čeha v 72. minuti znižal na 1:2, v 82. minuti pa je Jernej po strelu od daleč sijajno zadel za zasluženo izenačenje in točko - 2:2.
PG
Rokomet
Osnovnošolci Ormoža na finale v Koper
Na področju Spodnjega Podrav-ja je v vseslovenski akciji Rokomet moja igra v Miklavžu pri Ormožu bil odigran zadnji turnir. Na 3. turnirju ni prišlo do nobenih presenečenj in OŠ Ormož 1 (letniki 1998) so pričakovano osvojili končno prvo mesto, ki jih vodi na zaključni turnir najboljših ekip v Sloveniji. Zaključni turnir bo potekal 25. aprila v športni dvorani Bonifika v Kopru, minirokometaši OŠ Ormož pa glede na zasedbo, ki jo imajo, pričakujejo uvrstitev pri vrhu. Končno 2. mesto je pripadlo OŠ Ormož 2, ki so jo sestavljali igralci letnikov 1999. Slednji so s končnim 2. mestom presenečenje te sezone. Višje so zagotovo merili pri OŠ Miklavž pri Ormožu, kjer imajo nekaj odličnih igralcev, a je to zadostovalo le za končno 3. mesto. Na 4. mestu je končala OŠ Velika Nedelja, ki ni okusila slasti zmage, a ob dobrem delu bi lahko bili v prihodnosti Ne-deljčani glede na število igralcev precej uspešnejši. Žal se je le 1. turnirja udeležila OŠ Gorišnica in njeni rezultati na koncu niso bili upoštevani.
Rezultati, 3. turnir, OŠ Miklavž pri Ormožu: OŠ Ormož 2 - OŠ Miklavž pri Ormožu 11:7, OŠ Ormož 2 - OŠ Ormož 1 15:16, OŠ Velika Nedelja - OŠ Ormož 1 4:29, OŠ Miklavž pri Ormožu - OŠ Ormož 2 5:7, OŠ Ormož 1 - OŠ Ormož 2 21:19.
UK
Športni napovednik
Odbojka
1. DOL (ž) - končnica
Četrtfinale - prve tekme: Avtocenter Prstec Ptuj - Hit Nova Gorica (sreda, 25. 3., ob 19. uri v Gimnaziji Ptuj), TPV Novo mesto - Nova KBM Branik, Luka Koper - Calcit Kamnik, Aliansa - Sloving Vital.
Nogomet
Prijateljska tekma
V sredo, 25. 3., se bosta v Zavrču v prijateljski tekmi pomerila domači ligaš iz MNZ Ptuj in prvoligaš Rudar iz Velenja, ki ga vodi Marijan Pušnik. Tekma se bo pričela ob 16. uri.
Rokomet
Polfinale srednješolskega državnega prvenstva v rokometu za dijake bo v torek, 24. marca 2009, ob 10. uri v Športni dvorani na Hardeku.
Razpored turnirja: Gimnazija Ormož - III. gimnazija Maribor (ob 10.00), I. gimnazija Celje - Gimnazija Velenje (ob 10.45), Gimnazija Ormož - I. gimnazija Celje (ob 11.30), III. gimnazija Maribor - Gimnazija Velenje (ob 12.15), Gimnazija Velenje - Gimnazija Ormož (ob 13.00), III. gimnazija Maribor - Gimnazija Celje (ob 13.45).
jm, uk
Nogomet • 1. SŽNL
Sedmici za Ptuj in Dornavo
Dvanajsti krog v 1. slovenski ženski nogometni ligi ni prinesel točk za ekipi z našega območja. Dekleta ekip ŽNK Ptuj in ŽNK Dornava so igrala na domačem igrišču in visoko izgubila; Ptujčanke proti kvalitetni ekipi Pomurja, ki je že dolgo let v samem vrhu slovenskega ženskega nogometa, igralke Dornave pa proti Mariborčankam, za katere je tri zadetke dosegla bivša igralka Ptuja Nina Cafuta.
REZULTATI 12. KROGA: ŽNK Ptuj - ŽNK Pomurje 0:7 (0:4), ŽNK Dornava - ŽNK Maribor 1:7 (0:3), ŽNK Rudar Škale - ŽNK Slovenj Gradec 1:5 (0:2), ŽNK Senožeti VODE - ŽN K Krka 1:3 (0:1).
1.	KRKA 12 11 1 0 89:7 34
2.	SLOV. GRADEC 12 8 1 3 55:19 25
3.	POMURJE 12 8 0 4 80:21 24
4.	SENOŽETI VODE 12 7 1 4 35:17 22
5.	MARIBOR 12 6 1 5 49:41 19
6.	RUDAR ŠKALE 12 3 2 7 10:42 11
7.	PTUJ	12 2 0 10 9:67 6
8.	DORNAVA 12 0 0 12 6:119 0
PTUJ - POMURJE 0:7 (0:4)
STRELKE: 0:1 Vrabel (14), 0:2 Vrabel (36), 0:3 Zver (40), 0:4 Vrabel (45), 0:5 Vrabel (56), 0:6 Kovač (68), 0:7 Zver (82)
ŽNK PTUJ: Majda Mesarič, Maja Koren, Barbara Petek, Maja Skaza, Nina Pihler, Daša Grdina, Nina Pod-hostnik, Karin Matjašič, Mateja Ar-nuš, Urška Arnuš (Martina Tancoš), Teja Šmintič. Trener: Dušan Hvalec.
DORNAVA - MARIBOR 1:7
(0:3)
STRELKE: 0:1 Cafuta (5), 0:2 Ca-futa (15), 0:3 Cafuta (16), 0:4 Žunko-vič ( 49), 0:5 Pavlec (59), 0:6 Pavlec (64), 1:6 Čuš (81), 1:7 Utšič (88)
ŽNK DORNAVA: Alenka Murko, Patricija Golob, Saša Fras, Monika Hojnik, Laura Maksimovič, Laura Krajnc, Sanja Lah (Nuša Ploj), Nuša Kukovič, Mateja Mihelač (Mateja Lenart), Urška Čuš, Romana Beh-rami (Amalija Šegula). Trener: Mitja Sardinšek.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Igralke Dornave so izgubile na domačem igrišču proti Mariborčankam ....
Foto: Črtomir Goznik
. Ptujčanke pa proti ekipi Pomurja.
Mali nogomet • Kvalifikacije za uvrstitev v 1. SFL - polfinale
Slovenskim
malonogometašem uspel podvig - uvrstitev na EP!
Slovenska futsal izbrana vrsta pod vodstvom selektorja Andreja Dobovičnika se je uvrstila na evropsko prvenstvo v futsalu, ki bo naslednje leto na Madžarskem. Slovenci so po zmagi nad Francijo 3:2 (0:2) in porazu proti favorizirani Rusiji 0:2 (0:2) v zadnjem kvalifikacijskem srečanju odpravili Črno goro s 7:1 in zasedli drugo mesto v skupini. S šestimi točkami in odlično gol razliko so bili med štirimi najboljšimi drugo-uvrščenimi ekipami v sedmih skupinah.
Andrej Dobovičnik je ob uvrstitvi na evropsko prvenstvo povedal: »Fantje so si res zaslužili evropsko prvenstvo. Kdor jih je danes spremljal s tribune, lahko reče le vsaka čast'. Dali so vse od sebe in proti Črno-
Foto: Črtomir Goznik
Benjamin Melink, kapetan slovenske reprezentance
gorcem odigrali vrhunsko in ne bi bilo nič čudnega, če bi dosegli še pet zadetkov več. Težko je zbrati misli ob takem uspehu, vsi smo izredno veseli uvrstitve na Madžarsko.«
JM
Tenis • TK Terme Ptuj
Vrnitev« Nuše Lisjak
»
Pretekli teden sta potekala dva turnirja v kategoriji U-16, katerih so se udeležili tudi igralci TP Terme Ptuj.
Fantje so igrali v Rogaški Slatini na odprtem turnirju SPA Rogaška. Urh Krajnc-Domiter je bil 8. nosilec, kar je upravičil z uvrstitvijo v če-trtfinale. Tam se je pomeril s 1. nosilcem, Mariborčanom Tinetom Ritterjem, ki je slavil v dveh nizih (6:4, 6:2). Slednji je na koncu brez izgubljenega niza osvojil turnir. V glavnem turnirju je nastopil še Blaž Kocjan, ki ga je v 1. krogu premagal Blaž Dolinšek (ŽTK Maribor). V kvalifikacijah je poskušal tudi Jan Lah, a se ni uvrstil na glavni turnir.
Dekleta so se merila v Ljubljani na igriščih TK Jaki šport,
Motokros
nastopili pa sta dve igralki TK Terme Ptuj: Nuša Lisjak in Marina Baklan. Slednja je v 1. krogu gladko izgubila s 4. nosilko Julijo Jauk (Mima), Nuša pa je bila bistveno uspešnejša. Povrsti je namreč premagala tri tekmice (med njimi tudi 8. nosilko Zalo Fendre) in se prebila vse do polfinala, kjer je bila zanjo premočna Jese-ničanka Kaja Mrgole (6:3, 0:6, 4:6). Kljub temu je lahko Nuša več kot zadovoljna s tem dosežkom, saj je kar nekaj časa iskala pravo pot v tenisu in vmes celo prenehala vadbo. S pomočjo trenerja Luka Hazdovca se sedaj vrača proti mestom, ki jih je v mlajših kategorijah že osvajala. S sedanjim pristopom ji to lahko uspe že zelo kmalu!
JM
Peter Tadič tretji v Vrtojbi
Slovensko sezono dirk, ki štejejo za naslov državnega prvaka in za pokal Alpe-Adria, so motokrosisti začeli v Vrtojbi. Lepo sončno vreme je privabilo veliko gledalcev, tekmovalci pa so prišli iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije in Italije.
V kategoriji SLO MX 125 ccm so uspešno nastopili tudi tekmovalci iz našega območja, in sicer Peter in Kristjan Tadič (MTD Racing team) ter Borut Bele (Tajfun šport). Najbolje se je odrezal Peter Tadič, ki je skupno osvojil tretje mesto (v
prvi vožnji je bil četrti, v drugi pa tretji), Kristjan Tadič je bil šesti (sedmi in šesti), Borut Bele pa osmi (deveti in osmi).
Očitno je, da so se moto-krosisti MTD Racing teama zelo dobro pripravili na letošnjo sezono. Brata Tadič sta se uvrstila pod samim vrhom in vidno napredujeta v močni in številni konkurenci. Prav tako je bil blizu Borut Bele, ki še ni do konca pozdravil poškodbe roke, kar ga še vedno ovira pri dirkanju.
Danilo Klajnšek
Peter Tadič med vožnjo
Kupčič v zadnji minuti potrdil zmago
Ptuj ABA roletarstvo SAS bar - KMN Nazarje Glin 3:1 (2:0)
STRELCI: 1:0 B. Kupčič (9.), 2:0 I. Emeršič (17.), 2:1 B. Metulj (26.), 3:1 B. Kupčič (40.).
PTUJ ABA ROLETARSTVO SAŠ BAR: Trop, B. Kupčič, G. Hebar, S. Kupčič, G. Miklašič, M. Gajser (K), J. Belšak, I. Emeršič, M. Cebek, V. Lovrenčič. P. Petek, S. Pislak. Trener: Boštjan Kupčič.
V petek so se na prvi polfi-nalni tekmi kvalifikacij za uvrstitev v 1. SFL domači igralci pomerili z ekipo Nazarje Glin ter jih ugnali s 3:1. Tekmo si je ogledalo nekaj več kot 300 ljubiteljev futsala, ki so videli predvsem v drugem polčasu dramatično srečanje in zmago domačinov.
Prvi polčas so oboji pričeli z veliko previdnostjo, saj je bil vložek tekme prevelik, da bi si katera izmed ekip privoščila začetni spodrsljaj. Ptujski "legionarji" so v nadaljevanju vendarle pričeli s poskusi proti tokrat odličnemu gostujočemu vratarju Supinu. Nazarje so se potegnile nekoliko bolj v obrambo in Ptujčani so čedalje bolj ogrožali Supina, kar se jim je obrestovalo v 9. minuti, ko je po lepi akciji načel mrežo gostov Boštjan Kupčič. Tudi po tem zadetku se strategija gostov ni spremenila, saj so še vedno iz protinapadov ogrožali vratarja Tropa, ki pa ni dopuščal presenečenja. Ko je že kazalo, da bodo Nazarje odšle na odmor z le enim zadetkom v svoji mreži, je Ian Emeršič kmalu po prvem vstopu v igro
Foto: Črtomir Goznik
Boštjan Kupčič (Ptuj Aba roletarstvo bar Saš, beli dres) je v zadnji minuti tekme dosegel pomemben gol za svojo ekipo.
resnično niso bili prikrajšani za dobro igro enih in drugih: medtem ko so domači igralci zadevali stativo Supina, je na drugi strani blestel Trop. V zaključku tekme je bilo čutiti povečano nervozo tako pri igralcih kot sodnikih: slednja sta med drugim izključila pri gostih Jureta Šemeca. Tekma je bila na vrhuncu, ko so Nazarje v zadnjih petih minutah srečanja kar dvakrat izvajale prosti strel z 10 metrov, ki pa ju je Trop ubranil Metulju, za kar je bil nagrajen z ovacijami zadovoljnih gledalcev v dvorani Center. Da pa temu veselju ni bilo konca, je v zadnji minuti tekme še enkrat poskrbel Boštjan Kupčič, ki je v hitrem protinapadu le uspel premagati izjemnega Supina, s čimer je potrdil veliko zmago Ptuja!
Na drugi polfinalni tekmi je Izola z identičnim rezultatom 3:1 ugnala Casino Safir iz Divače. Povratni polfinalni obračuni bodo v petek, 27. 3.
Peter Golob
z mojstrovino ukanil Supina in na semaforju je tri minute pred polčasom pisalo 2:0.
Polčas vratarja Mitja Tropa
Drugi polčas so ptujski legi-onarji začeli odločno proti novemu zadetku. S tem so puščali gostom vse več svobode in ti so pričeli resneje ogrožati domačega vratarja Tropa. Gostom se je mudilo doseči vsaj en gol v gosteh, ki bi bil izjemno po-
memben pred povratnim dvobojem. To se jim je posrečilo v 26. minuti, ko je najboljši strelec 2. SFL Blaž Metulj izkoristil napako obrambnih igralcev in neubranljivo znižal na 2:1. Ptujčanov prejeti zadetek ni zmedel, saj so vse več prihajali pred vrata Nazarij. Kljub bučni podpori s tribun so bili brez uspeha pri zaključnih strelih. Na drugi strani se je pojavljalo vse več protinapadov gostov, ki jih je čudežno zaustavljal Trop, ki je reševal ptujsko barko v najtežjih trenutkih. Gledalci
Obvestilo za navijače FC Ptuj ABA roletarstvo SAŠ bar!
Vse ljubitelje ter privržence ptujskega futsal ligaša vabimo na ogled povratne tekme polfinala kvalifikacij v Nazarje. Prevoz organizira FC Ptuj ABA SAŠ in je brezplačen! Združimo moči in pomagajmo fantom do 1. slovenske lige!
Udeležbo lahko potrdite na številko: 041 755 430 - Perger
Prireditev Športnik leta na Hajdini
Deseti, jubilejni izbor na Hajdini
Hajdina je bila pretekli konec tedna v znamenju športih uspehov iz preteklega leta. Športna zveza Hajdina je že desetič zapored organizirala izbor Športnika leta, ki je tudi letos v telovadnico OŠ Hajdina privabil veliko število športnikov, obiskovalcev in funkcionarjev iz občine. Ob županu Rados-lavu Simoniču, predsedniku Športne zveze Hajdina Sandiju Mertlju, direktorici občinske uprave Valeriji Ljerki Šamprl in mag. Stanku Glažarju je bil med podeljevalci priznanj tudi kolesarski ultramaratonec Zvone Hasemali. Med šolskimi športniki so priznanja prejeli Denis Horvat (jesenski kros), Miha Metličar (jesenski kros), Larisa Glažar (plavanje), Aleksej Do-bnik (plavanje), Lea Topolovec (smučanje), odbojkarska ekipa in ekipa smučarjev OŠ Hajdina (letnik 1993).
Pokale za najboljše ekipe v preteklem letu so prejeli NK Slovenja vas (ekipa U-16), NK Hajdoše (ekipa U-18), NK Ge-rečja vas (člani), NK Hajdina (veterani), NK Hajdina (mali nogomet) in Tenis klub Skor-ba.
Nogomet in twirlig sta najštevilčnejša
Posebne nagrade za zaslužne športne delavce so prejeli
Hajdinski župan Radoslav Simonič (levo) in predsednik Športne zveze Hajdina Sandi Mertelj (desno) sta priznanja za izjemne dosežke podarila Matjažu Rozmanu, Petru Lovenjaku in Marku Drevenšku.
Aleksander Furek (ŠD Slovenja vas), Ljubo Javoršek (Karate klub WKSA Hajdina), Jože Pa-nikvar (ŠD Gerečja vas), Branko Purg (TK Skorba) in Boštjan Renko (trener fitnesa). Pester je bil tudi izbor športnikov z vidnimi rezultati, med katerimi je v judu prejel priznanje Blaž Peklič, v kikboksu Tilen Abraham, v nogometu Timo-
tej Petek, največ pa so jih prejele tekmovalke in tekmovalci v vseh kategorijah twirlinga: Tina Haložan, Maja Trlep, Sanja Kolarič, Tamara Kmetec, Sara Kolmanič, Katja Drevenšek, Karin Petrijan, Kaja Amon, La-risa Glažar, Katarina Ornik in Maja Hauzer. Prestižne nagrade za posameznike z izjemnimi rezultati pa so prejeli Peter
Lovenjak v kategoriji bodybuilding ter nogometaša Matjaž Rozman (Interblock) in Marko Drevenšek (Labod Drava). Prireditev je odlično povezovala Sanja Muršec, med nastopajočimi pa so navdušile plesalke Plesne šole Power Dancer OŠ Hajdina, hajdinske mažoretke ter humorista Janko in Uroš.
FNM
Foto: FNM
Urad za delo Ptuj
GRADBENI DELAVEC, DELAVEC BREZ POKLICA, POMOŽNI GRADBENI DELAVEC - M/Ž; POMOČ PRI GRADBENIH DELIH-NIZKE GRADNJE, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, eno-izmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije. SUKA GRADBENIŠTVO, TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., ŠIKOLE 64 A, 2331 PRAGERSKO, JEVŠOVAR TOMAŽ, 040 521 006, suka.jevso-var@email.sL
ZIDAR, ZIDAR - M/Ž; ZIDARSKA DELA-NIZKE GRADNJE, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategori-je. SUKA GRADBENIŠTVO, TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., ŠIKOLE 64 A, 2331 PRAGERSKO, JEVŠOVAR TOMAŽ, 040 521 006, suka.jevso-var@email.si.
KLJUČAVNIČAR, KLJUČAVNIČAR - M/Ž; DEMONTAŽA IN MONTAŽA KOVINSKIH KONSTRUKCIJ, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, 1300 EUR bruto / mesečno. SUKA GRADBENIŠTVO, TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., ŠIKOLE 64 A, 2331 PRAGERSKO, JEVŠOVAK TOMAŽ, 040/798-858, suka.jevsovar@email.si. MONTER KONSTRUKCIJ, MON-TAŽER GRADBENIH ELEMENTOV KNAUF - M/Ž; MONTAŽER
GRADBENIH ELEMENTOV KNAUF, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 2 meseca, vozniški izpit B-kategorije, slovenski jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro. JANŽEKOVIČ ANDREJ S.P.-PRO-TEAM MONTAŽA GRADBENIH ELEMENTOV, ČUFAR-JEVA ULICA 13, 2250 PTUJ, JANŽE-KOVIČ ANDREJ, 040 617-367. ZIDAR, FASADER DEMIT FASAD- ZIDAR - M/Ž; FASADER DEMIT FASAD- ZIDAR, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, eno-izmensko delo, poskusna doba 2 meseca, vozniški izpit B-kategorije, slovenski jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro. JANŽEKOVIČ ANDREJ S.P.-PRO-TE-AM MONTAŽA GRADBENIH ELEMENTOV, ČUFARJEVA ULICA 13, 2250 PTUJ, JANŽEKOVIČ ANDREJ, 040 617-367.
EKONOMSKI TEHNIK, KOMERCIALIST, POTNIK NA TERENU -
M/Ž; PRODAJA REZERVNIH DELOV ZA MOLZNE STROJE IN ČISTIL, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije. ZUPANIČ DRAGO S.P. - AGROCVET - TRGOVINA, SERVIS, GUBČEVA ULICA 7, 2250 PTUJ, ZUPANIČ DRAGO, 041 782-824, agrocvet.drago@siol.net. AVTOKLEPAR, AVTOKLEPAR -M/Ž; KLEPARSKA POPRAVILA AV-
TOV, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije. AVTOCENTER PRSTEC TRGOVINA, STORITVE D.O.O., OB DRAVI 3 A, 2250 PTUJ. SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA (DO 3 LET), TAXIST - M/Ž; PREVOZ OSEB IN PRTLJAGE S TAKSIJEM, določen čas 6 mesecev, skrajšan delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 2 meseca, vozniški izpit B-kategori-je. CHOMICKI JAROSLAV S.P. - AVTO PREVOZNIŠTVO, JUROVCI 5 B, 2284 VIDEM PRI PTUJU, CHOMICKI JAROSLAV, 051 627-106. ZDRAVSTVENI TEHNIK, SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA, BIOTERAPEVT - M/Ž; IZVAJANJE TERAPIJ, nedoločen čas, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije, urejevalniki besedil - osnovno. IZVIR SVETOVANJE IN IZOBRAŽEVANJE MERI MUNIH S.P., ŠMARJEŠKA CESTA 18, 8000 NOVO MESTO, MUNIH ANA, 040 148 583, izvir.munih@siol.net. OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, MONTER - M/Ž; MONTAŽA KOVINSKIH ELEMENTOV, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-katego-rije. ZEMONT, družba za storitve, trgovino in proizvodnjo, d.o.o., SPU-HLJA 93 A, 2250 PTUJ, ZEMLJARIČ
Ptujsko • Odvoz gospodinjskih kosovnih odpadkov
Sprejemali bodo samo odpadke s seznama
Podjetje Čisto mesto Ptuj je začelo letošnjo akcijo odvoza gospodinjskih kosovnih odpadkov. Do konca aprila jo bodo izvedli na območju četrtnih skupnosti Grajena, Panorama, Rogoznica, Jezero, Spuhlja, Ljudski vrt, Breg-Turnišče in Center v MO Ptuj, občinah Duplek, Žetale, Gorišnica, Cirkulane in Majšperk. Gospodinjstva, ki so vključena v odvoz, so oziroma bodo prejela pisna obvestila o datumu in krajih, kjer bo akcija potekala, vključno z lokacijami, kjer bodo odpadke zbirali, teden dni pred začetkom. V maju bodo gospodinjske kosovne odpadke zbirali še v preostalih občinah, v katerih odpadke zbira in odvaža Čisto mesto. Skupaj jih je 17.
V letošnji akciji odvoza gospodinjskih kosovnih odpadkov prihaja do nekaterih sprememb. Vseh velikih odpadkov, ki smo jih v teh akcijah odlagali doslej, več ne bo mogoče odložiti. Izvajalci akcije na to še posebej opozarjajo. Republiška inšpekcija za okolje in prostor jih je že lani opozorila, da način zbiranja in odvoz »od vrat do vrat« ni primeren in i dovoljen. Vsaka občina bi že morala imeti svoj zbirni center, lokacije, kamor bi občani med
letom sproti sami dostavljali vse, česar več ne potrebujejo, tudi opozarjajo v Čistem mestu. Ker teh lokacij občine še nimamo, bodo zbiranje in odvoz tudi letos izvedli v podjetju Čisto mesto.
Občani bodo gospodinjske kosovne odpadke v posamezni občini lahko odložili na dveh določenih zbirnih mestih, kjer bosta tudi dva zabojnika večjega volumna. Do zbirnega mesta bodo morali svoje kosovne odpadke pripeljati sami, še lani pa
Foto: Črtomir Goznik
Na zbirnih mestih je mogoče oddati vse vrste sobnega pohištva, ne pa tudi odsluženih gospodinjskih naprav; te so dolžni prevzeti prodajalci novih.
so jih lahko odložili pred svoje hiše. Delavci Čistega mesta bodo na zbirnih mestih nadzirali sprejem gospodinjskih kosovnih odpadkov, tudi zato več ne bo mogoče odložiti vsega, kar je bilo mogoče še odložiti v prejšnjih tovrstnih akcijah. Letos bodo sprejemali vse vrste sobnega pohištva, vzmetnice, talne obloge, orodje, opremo, igrače, razne sode, vrtno orodje, otroške vozičke, športne rekvizite (kolesa, smuči, jadralne deske), manjšo sanitarno opremo (umivalnike, školjke, pipe). Ne bodo pa prevzemali gum, gradbenega materiala, avtomobilskih školjk, sodov z vsebino, tekstila, stiropora, skladno z Uredbo o ravnanju z odpadno električno in elektronsko opremo pa tudi ne gospodinjskih naprav, te morajo prevzemati prodajalci novih naprav, opreme za IT in telekomunikacije, otroških igrač, ki vsebujejo elektro ali elektronske komponente, električnega orodja in podobnega, tudi sijalke in varčne žarnice.
Vsako gospodinjstvo, vključeno v odvoz, pa lahko že med letom v center Gajke brezplačno dostavi gospodinjske kosovne odpadke, tudi belo tehniko, kovine in elektro odpadke.
MG
N, 031 885-161. OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, STREŽBA BREZALKOHOLNIH IN ALKOHOLNIH PIJAČ - M/Ž; STREŽBA BREZALKOHOLNIH IN ALKOHOLNIH PIJAČ, določen čas 3 mesece, skrajšan delovni čas, slovenski jezik razumevanje tekoče, govorjenje zelo dobro, pisanje zelo dobro, delo z bazami podatkov -osnovno, programiranje - osnovno, računalniško oblikovanje - osnovno. BAR . VIKTORIJA KLANEČEK s.p., GEREČJA VAS 40 E, 2288 HAJDINA, KLANEČEK VIKTORIJA, 041/454899.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, NATAKARICA - M/Ž; DELO V BIFEJU, določen čas 1 mesec, polni delovni čas, dvo- ali večizmen-sko delo, poskusna doba 1 mesec. KRABONJA JOŽE PRODAJA MESA, MESNIH IZDELKOV, VINOTOČ, GO-RIŠNICA 58A, 2272 GORIŠNICA, KRABONJA JOŽE, 031 267-303. NATAKAR, SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, NATAKAR - DELO NA PTUJU - M/Ž; STREŽBA HRANE IN PIJAČE, PRIPRAVA TOPLIH IN HLADNIH NAPITKOV, PRIPRAVA RAČUNOV ZA IZDAJO STRANKAM, POPISI PIJAČ TER OSTALE ZALOGE, SKRB ZA ČISTO IN UREJENO DELOVNO OKOLJE, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 1 mesec. TRENKWALDER KADROVSKE STORITVE, D.O.O., LESKO-ŠKOVA CESTA 9 E, 1000 LJUBLJANA, VOHAR JASMINA, 02 746 82 00, zaposlitev@trenkwalder.com. KUHAR, SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, KUHAR/ICA - M/Ž; PRIPRAVA IN SERVIRANJE HRANE- PO NAROČILU, PIZZE, MALICE, ČIŠČENJE IN POSPRAVLJANJE IN POSPRAVLJANJE POSLOVNIH PROSTOROV IN OSN. SREDSTEV, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 2 meseca, vozniški izpit B-kategorije. SCHRAMM ČOH JELKA S.P. - GOSTILNA KOZEL, SEL-SKA CESTA 37, 2250 PTUJ, ČOH MAKS, 041 235-463. SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, AVTOKLEPAR, AVTOKLE-PAR - DELO NA PTUJU - M/Ž; (S PRIPISOM AVTOCENTER PRSTEC D.O.O.) KLEPARSKA POPRAVILA AVTOV, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije. SKUPINA KARIERA
Prejeli smo
Vinjete za podeželje MO Ptuj?
Članek v Št. tedniku novinarke MG z dne 17. 3. 2009 med vrsticami napoveduje, da se nam obetajo »vinjete« tudi za naše makadamske poti podeželja MOP (ali vsaj ČS Grajena)! Zakaj?
Članek navaja, da MO Ptuj nima denarja za rekonstrukcije makadamskih cest ter da bodo iskali »koncesi-onarja« ki bo, navajam: »v bodoče skrbel za modernizacijo in vzdrževanje cest v MO Ptuj«, torej tudi pri nas v Krčevini pri Vurbergu, oz. ČS Grajeni.
Koncesionar, ki verjetno ne bo dobrodelno društvo, ampak podjetje, ki ne dela nič zastonj, bo moralo vložena sredstva za rekonstrukcijo ceste dobiti nazaj. Dobilo ga bo s plačilom 1200 evrov vsake družine, živeče ob tej cesti - delno. Ostali koristniki te ceste se bodo vozili po njej zastonj! Zakaj vinjete na avtocesti niso tako dra-
NACIONALNI KADROVSKI OPERATER D.O.O., DUNAJSKA CESTA 21, 1000 LJUBLJANA, JAVORNIK DAŠA, 01/3003-105, dasa.javor-nik@kariera.si.
PROFESOR BIOLOGIJE, UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI BIOLOG, UČITELJ - M/Ž; POUČEVANJE
V	ŠOLI V NARAVI, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-katego-rije, angleški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno. CENTER ŠOLSKIH IN OBŠOLSKIH DEJAVNOSTI, FRANKOPANSKA ULICA 9, 1000 LJUBLJANA, ŠKOR-JANC IRENA, 01/234 86 34, irena. skorjanc@csod.si. UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI EKONOMIST, VIŠJI SVETOVALEC ZA FINANCE IN DRUŽBENE DEJAVNOSTI - M/Ž; VODENJE FINANC V OBČINSKI UPRAVI OBČINE MAJŠPERK, določen čas 15 mesecev, polni delovni čas, eno-izmensko delo, vozniški izpit B-ka-tegorije, angleški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, pisanje osnovno, slovenski jezik razumevanje zelo dobro, govorjenje zelo dobro, pisanje zelo dobro, urejevalniki besedil - zahtevno, delo s preglednicami - zahtevno. OBČINA MAJŠPERK, MAJŠPERK 32 A, 2322 MAJŠPERK, LADINEK GORAZD, 02 795-08-30, natasa@ majsperk.si.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, PRODAJALEC, PRODAJALEC
V	TRGOVINI MAYA MAYA- DELO NA PTUJU - M/Ž; (S PRIPISOM ZA »ITU SPORTS D.O.O.«) PRODAJA BLAGA, nedoločen čas, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 12 mesecev, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, pisanje osnovno, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, poznavanje operacijskih sistemov - osnovno. SKUPINA KARIERA NACIONALNI KADROVSKI OPERATER D.O.O., DUNAJSKA CESTA 21, 1000 LJUBLJANA, JAVORNIK DAŠA, 01/3003-105, dasa.javor-nik@kariera.si.
DELAVEC BREZ POKLICA, POMOŽNA DELA V KAMNOSEŠTVU-KAMNOSEK - M/Ž; POMOŽNA DELA V KAMNOSEŠTVU, določen
čas 3 mesece, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-katego-rije, 850 EUR bruto / mesečno. HABJANIČ PETER S.P. - KAMNO-SEŠTVO, DORNAVSKA CESTA 14 A, 2250 PTUJ, HABJANIČ PETER, 041/834-281.
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, NATAKAR/ICA - M/Ž; STREZBA PIJAC, nedoločen čas, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, 700 EUR bruto / mesečno. GOSTINSTVO IN GRADBENIŠTVO, VESNA ŠERUGA s.p., ZECHNERJE-VA ULICA 9 , 2250 PTUJ, IVANCOK EMIL, 051/423-250, carocan@ teleing.com.
TEHNIK ZDRAVSTVENE NEGE, MEDICINSKA SESTRA ZA NEGO-PRIPRAVNICA - M/Ž; IZVAJANJE ZDRAVSTVENE NEGE BOLNIKOV, VAROVANCEV V RAZLIČNIH STANJIH ZDRAVJA IN BOLEZNI V RAZLIČNIH ŽIVLJENSKIH OBDOBJIH, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, slovenski jezik razumevanje zelo dobro, govorjenje zelo dobro, pisanje zelo dobro. SPLOŠNA BOLNIŠNICA DR. JOŽETA POTRČA PTUJ, POTRČEVA CESTA 23, 2250 PTUJ.
DIPLOMIRANA MEDICINSKA SESTRA (VS), DIPLOMIRANA MED-CINSKA SESTRA-PRIPRAVNICA
-	M/Ž; IZVAJANJE ZDRAVSTVENE NEGE BOLNIKOV, VAROVANCEV V RAZLIČNIH STANJIH ZDRAVJA IN BOLEZNI V RAZLIČNIH ŽIVLJEN-NJSKIH OBDOBJIH, določen čas 9 mesecev, polni delovni čas, slovenski jezik razumevanje zelo dobro, govorjenje zelo dobro, pisanje zelo dobro. SPLOŠNA BOLNIŠNICA DR. JOŽETA POTRČA PTUJ, POTRČEVA CESTA 23, 2250 PTUJ. SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, SLIKOPLESKARSKA POM. DELA - M/Ž; IZRAVNAVE STEN, BARVANJA, POMOČ PRI IZVEDBI FASAD, določen čas 8 mesecev, polni delovni čas. ERJAVEC IZTOK S.P.- SLIKOPLESKARSTVO, FORMIN 52, 2272 GORIŠNICA, ERJAVEC IZTOK, 041 568-887. OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, NATAKAR- DELO V STREŽBI
-	M/Ž; POSTREŽBA PIJAČ, nedoločen čas, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 1 mesec. RIŽNAR DARINKA S.P. -OKREPČEVALNICA PRI DARINKI, JURŠINCI 4 D, 2256 JURŠINCI, RI-ŽNAR DARINKA, 02 758-27-91.
ge? Zakaj tam lovijo voznike brez vinjet? Pri nas pa se bodo zastonj vozili! Ni pošteno!
Po drugi strani imam pisno informacijo Ministrstva za Lokalno samoupravo (o tem so službe MOP obveščene!), da je POBIRANJE denarja od občanov dovoljeno SAMO v primeru uspešno izvedenega referenduma med prebivalci določenega okoliša, za katerega je bila narejena finančna konstrukcija in vse ostalo, kar zahteva zakon in največ za 5 let. Ker vsega tega ni bilo in tudi še ni, je vsako pobiranje denarja na podeželju protizakonito.
Najavljeno pobiranje denarja od krajanov podeželja je samo dokaz drugorazre-dnosti istih, saj moramo plačevati dodatne DAVKE, kar meščanom ni treba. Drugo-razrednosti pa naša Ustava ne dovoljuje.
Dokaz več je obnova Potrčeve ulice in celotne infrastrukture pod njo. Sprašujem, ali bodo prebivalci ob njej karkoli oz. koliko prispevali za to?
MOP bi moral skrbeti za ENAKOMEREN razvoj celo-tne občine, torej tudi podeželja in ne samo mesta Ptuj. Iz poročila Računskega sodišča (podatki z Interneta) je razvidno, da MOP NIMA dolgoročnih planov investicij za infrastrukturo podeželja in da namenja SAMO 1(eden) procent proračuna za to. Torej 99 % gre za potrebe mesta Ptuj!
Mislim, da je zadnji čas za pričetek resnično enakomernega razvoja CELOTNE občine, s podeželjem vred. Če bi se dve ali tri leta dodelilo, namesto samo en procent npr. 5 % za podeželje, bi bilo isto v tem času dokončno urejeno in v ponos MOP. Sicer pa - ali ni čudno, da je iz skupne občine Ptuj pobegnilo oz. nastalo kar 17 novih občin, ki ZELO dobro urejajo svoje potrebe, kar baje prej niso mogle! Sicer pa, ali nista najavljeni še dve novi odcepitvi - novi občini? Le zakaj? Bojim se, da bo na koncu mestna občina Ptuj ostala le na območju MESTA PTUJ! Za razmisliti: zakaj?
V. Kužnik
Na valovih časa
Indija - skrivnostna dežela tam daleč ... • Piše: Janez Jaklič (7.)
Mesto razsvetljenja
Foto: J. Jaklič
Templji v vasici Mahabalipuram so antika indijske umetnosti.
je spominjalo razbolelo telo in zaspanost. Bližal se je eden izmed praznikov in Indijci so se selili. Noč je že nekaj časa objemala mesto, ko sva našla zatočišče v »Malezijski loži«. Zopet se je pokazalo, da je poceni pra-
Nadaljevanje
V Madras, glavno mesto države Tamil Nadu, sva se pripeljala pozno popoldne. Na nočno-dnevno vožnjo v nabito polnem vlaku, ki sva jo preživela sede in leže na nahrbtnikih, me
Midva
Moža ni nikoli doma
Z možem se nenehno prepirava zaradi nikoli rešenega problema. Imava dve leti staro hčerko, on ima službo, ki dnevno od njega zahteva 10 do 12 ur dela, včasih tudi 15, enkrat do dvakrat na teden gre na rekreacijo ali pijačo s kolegi, redno ostane predolgo, živimo pa v soseščini, kjer se pogosto najde kdo, ki ga potrebuje, ko je treba kaj pomagati, pa tudi doma je vedno treba kaj početi. Jedro problema je pa v tem, da imam občutek, da sva s hčerko zanj na zadnjem mestu. Kadar ga kdo potrebuje, se na njegovo prošnjo odzove, kljub temu da se mogoče v celem tednu nismo videli več kot 5 ur. Cel teden sem sama in skrbim za vse, ko pa ima čas in (priznam) pričakujem, da bo nekaj časa z nama, z mano (nežnosti, pogovori ...), pa se vedno najde nekaj, kar je pomembnejše in mora urediti, iti pomagat ...
Hvala za kakršnokoli pomoč, nasvet, ker ne vem, kako naprej.
Lepo pozdravljeni!
Verjamem, da je v odnosu, kot ga opisujete, težko in se vam prebuja veliko jeze, saj mož nenehno uhaja iz odnosa, vi ga pa čakate in prosite, da bi ostal.
Vaš mož se težko umiri, saj stisko, ki jo nosi v sebi, regulira z nenehno akcijo. Neprestano se mora kaj dogajati, služba, pa sosedi, ki ga potrebujejo ...
Kaj je ta nemir, ki ga poganja v svet? Kaj se mu prebuja v odnosu z vami in hčerko? Katerih spominov ne vzdrži? Kaj ga iz preteklosti tako zaseda, da ne zmore umirjenega stika z vama? In tukaj se najdete tudi vi? Kako to, da ob tem moškem, ki vam prebuja ta občutja? Sprva bes, ki prekriva žalost zaradi osamljenosti, krivica, da ste za vse sami in nenehno vprašanje zakaj? Ob tem se prebudi še občutje, da je z vami nekaj narobe, ki je pogojeno s krivdo, saj če bi vi bili drugačni in znali drugače, bi ostal.
Začutiti sebe in moža v odnosu in bolečini, ki se vama prebuja, je pot naprej. Mož bo moral vzdržati stisko in umiriti telo. Zapreti bosta morala vse izhode, ki jih imata, se usesti in pogovarjati. Zakaj pravim izhode? Ker se zelo pogosto zgodi, da stiska v odnosu povzroči, da ravno takrat zazvoni telefon ali se zbudi otrok. Na nezavednem nivoju poiščemo možnost, da zbežimo iz odnosa.
Poiščita si pomoč, ki vama ustreza, in se odločita, da bosta zgradila kvaliteten in zdrav odnos.
Veliko vztrajnosti in potrpežljivosti bo potrebno. Svetujem vama, da obiščeta terapevta, saj bosta tam morala vzdržati eno uro na teden, drug ob drugem, kar se bo počasi preneslo v vajin odnos tudi doma.
Kot začetek pa opazujte svoje odzive, ki jih imate ob možu in kako vam telo reagira, nato pa poskušajte odreagirati drugače. Sprva boste opazili, da je to skoraj nemogoče, vendar če boste vztrajali, vam bo počasi uspelo. Sedaj sta vpeta v sistem nenehno isto reagirajočih čutenj. Mož vam prebuja krivdo, žalost, zapuščenost, ob tem pa se tudi on počuti sam in nesprejet, saj prihaja domov, kjer sreča jezno ženo, ki ga kritizira in obsoja, to pa ga še dodatno potiska v beg. Začarani krog, ki ga rešiš, če odreagiraš drugače, kot običajno.
Verjamem, da zmoreta, pa vso srečo v prihodnje.
Sabina Stanovnik, spec. zakonske in družinske terapije
Midva - zakonski in družinski center
Osojnikova 3, Ptuj
030/333-009, midva.zdc@siol.net
zno bivališče v velikih mestih težko najti.
Zgodaj zjutraj sva začela z ogledom. V Madrasu je, čeprav ima dobrih pet milijonov prebivalcev, manj gneče in tudi manj beračev kot v drugih velikih indijskih mestih. Južni del Indije je manj reven kot severni, prav tako je na jugu življenje cenejše in bolj umirjeno. Prvič sva se brez strahu za življenje po-služila javnega prevoza. Mesto popotniku nima dosti pokazati. Presenetljivo je, da je tudi britanska dediščina skromna, čeprav je bil Madras njihova prva vrata v Indijo. Tu je angleška utrdba Georgetown iz sedemnajstega stoletja zgrajena na kosu zemlje, ki ga je Angležem leta 1639 podaril takratni vladar, in nekaj javnih zgradb v lepem evropsko-indijskem slogu.
Pot sva še dopoldne nadaljevala z avtobusom preko Kanchi-purama do Mahabalipurama, kamor sva prispela pozno zvečer. Vožnja v Kanchipuram je pomenila ovinek, vendar je to eno izmed sedmih posvečenih mest v Indiji. Šiva-Višnu-Kan-chi, kot mesto radi imenujejo Indijci, je veličastno tempeljsko mesto, katerega stolpi so vidni od daleč.
Templji so prave utrdbe. Visoka obzidja skrivajo v svojih nedrih številna svetišča, dvorane, mogočna dvorišča in obredne cisterne z vodo. Prostor z najsvetejšim se nahaja v sredini in je včasih od »tempeljskega mesta« ločen z dodatnim obzidjem. Nad njim se dviguje ogromen piramidast stolp - vimana. Stolpi se dvigujejo tudi nad vsakim vhodom v tempeljskem obzidju. Imenujejo se gopura-
mi in so nemalokrat visoki petdeset metrov. Vidijo se od daleč in so najprijetnejša značilnost dravidske arhitekture. Templji niso samo mesto, kjer mnogi Indijci doživljajo intimni stik z priljubljenim božanstvom, ampak tudi bazar, prostor, kjer se srečujejo prijatelji, mesto počitka popotnikov v najhujši opoldanski vročini, zakladnica številnih umetnin, ki daje kruha četam rokodelcev, domovanje duhovnikov in nenazadnje kraj, ki izžareva indijsko kulturo.
Sončni žarki so me pobožali po obrazu. Občutek krivde, da nekaj zamujam, me je vrgel iz postelje. Skozi okno me je vabila peščena obala in igrivi valovi Indijskega oceana. Skozi nasad kokosovih palm sem stekel proti kipečim valovom. Za ribiče se je dan že zdavnaj začel. Leseni splavi, sestavljeni iz treh debel, so počivali na peščeni obali. Pri nekaterih so črni Tamilci širokih, belih nasmehov iz zank ribiških mrež reševali nočni ulov. Nekaj zamudnikov se je s pomočjo jader in grobo tesa-nih vesel trudilo premagati pas lomečih valov, ki je delil kopno od odprtega morja. Nejeverni Tomaž sem zabredel v vodo, pomočil prst in ga obliznil. Bila je slana. Vasica je svetovno znana po obalnih templjih. Večina jih je zgrajenih v sedmem in začetku osmega stoletja. V tem času so se kralji območja od Džainizma vrnili k hinduiz-mu in postali vneti privrženci Šive in Višnuja. Preskok v tempeljskem gradbeništvu je lepo viden. Vasica premore tempeljske votline, vklesane v skalo, in svetišča, ki so narejena tako, da je notranjost in zunanjost izklesana iz enega kosa peščenca. Naslednja stopnica je svetišče Rathas, ki je sestavljeno iz blokov peščenjaka. Ima obzidje in stolpe in je vzorec za vse kasnejše dravidske templje. Kipi na stenah in reliefi na skalah nam, čeprav obrušeni od morja in vetra, kažejo verno sliko življenja pred tisočletjem. Kako malo se je spremenilo!
Ko sva se sprehajala med ličnimi svetišči, mimo kipa slona in leva, mimo največjega skalnega reliefa na svetu, ki pripoveduje magično zgodbo o rojstvu in toku svete reke Ganges, me je vse skupaj spominjalo na pozabljene velikanove igrače. Ni čudno, da so romantični templji v okolju peska, morja, kokosovih palm in domačij skritih v senci zelenja, katerih prebivalci so ponoči ribiči, podnevi pa kiparji kamnitih spominkov, eni najbolj slikanih objektov v Indiji. V idilični vasici teče življenje počasi in skladno z naravo. Postanek v njej je odlična terapija nabiranja moči za »spopad« z množicami.
Nadaljevanje prihodnjič
Foto: J. Jaklič
Največji skalni relief na svetu pripoveduje magično zgodbo o rojstvu in toku svete reke Ganges.
Torek, 24. marec
Danes goduje Gabrijel.
Danes je svetovni dan tuberkuloze.
1810 je francoski maršal Marmont izdal odlok, s katerim je odločil, da se varnost pred razbojnikom prepušča občinam. 1822 se je rodil francoski pripovednik in pesnik Henri Murger. 1832 so izdali cesarski patent, ki je določal, da je za izselitev iz države potrebno dovoljenje deželne vlade.
1848 je takratni piemontski kralj Karl Albert pozval na sveto vojno proti Avstrijcem in prevzel vodstvo združitvenega gibanja Italije. 1869 je bil, več kot pol stoletja po izdaji Karadžicevega Srbskega riječnika, v Srbiji uradno sprejet njegov pravopis in s tem načelo: Piši kot govoriš.
1919 je odbor slovenske Glasbene matice v Ljubljani ustanovil kon-zervatorij, 21. maja pa so ustanovili še orkestralno društvo. 1945 so podpisali v Beogradu sporazum med vlado med Jugoslavijo in delegacijo UNRA, ki je predvideval oskrbovanje Jugoslavije s hrano, zdravil in obleko. Sreda, 25. marec Danes je materinski dan.
1614 se je rodil španski slikar Juan Careno Miranda.
1786 se je rodil italijanski optik in astronom Giovanni Battista Amici,
graditelj prvih zrcalnih teleskopov in natančnih mikroskopov.
1867	se je rodil italijanski dirigent Arturo Toscanini, eden izmed najslavnejših in najstrožjih dirigentov 20. stoletja.
1874 se je rodil v Ljubljani eden najpomembnejših telovadnih organizatorjev in piscev Viktor Murnik.
1881 se je rodil madžarski skladatelj, muzikolog in pianist Bela Bartok.
1955 so ustanovili na Koroškem Zvezo slovenskih organizacij. 1957 so podpisali v Rimu dogovor o Evropski gospodarski skupnosti.
Četrtek, 26. marec
Danes goduje Maksima.
1511 je prišlo do najhujšega rušilnega potresa na Slovenskem. 1838 se je rodil v Brodu pri Bohinjski Bistrici slovenski pisatelj Janez Mencinger.
1848 je izšel članek Matija Majarja Zilskega v katerem je prvič izrazil zahtevo po Zedinjeni Sloveniji.
1914 se je rodil ameriški dramatik in pisatelj Tennessee Williams. 1934 so uvedli v Britaniji obvezne šoferske izpite.
1940	je umrl grški atlet Spiridon Luis, tekač, ki je na prvem olimpijskem maratonu na olimpijskih igrah v Atenah leta 1896 osvojil zlato kolajno.
1943 sta Gubčeva in Cankarjeva brigada v bitki pri Jelenovem žlebu porazili bataljon italijanske divizije Macerata. Petek, 27. marec Danes goduje Rupert. Danes je mednarodni dan gledališča. 1676 se je rodil transilvanski vojvoda Ferenc Rakoczi II. 1713 si je z mirovno pogodbo Britanija zagotovila oblast nad Gibraltarjem.
1845 se je rodil nemški fizik Wilhelm Röntgen. 1927 je dobila Ljubljana prvo avtomatsko telefonsko centralo z zmogljivostjo 3000 številk.
1933 je Japonska izstopila iz Društva narodov, ker ni imela prostih rok pri svojih ekspanzionističnih načrtih v vzhodni Aziji.
1941	je padla jugoslovanska vlada, ki je pred dvema dnevoma podpisala pristop Jugoslavije v Trojnemu paktu.
1948 je prišlo pismo Centralnega komiteja Vsesovjetske komunistične partije boljševikov, v katerem so obtožili Jugoslavijo, da vodi prikrito antisovjetsko politiko in opušča leninistično teorijo. Sobota, 28. marec Danes goduje Janez.
1566 je Jan Parisot de la Vallette položil temeljni kamen za novo utrjeno mesto na Malti, ki so ga po njem poimenovali Valetta. 1749 se je rodil francoski matematik, astronom in utemeljitelj nebesne mehanike markiz Pierre Simon Laplace. 1800 sta se združila irski in britanski parlament.
1868	se je rodil ruski pisatelj Maksim Gorki.
1890 se je rodil Paul Whiteman, ameriški jazzovski glasbenik in dirigent, ki je izoblikoval simfonični jazz.
1923 so ustanovili delniško družbo Jugoslovanske tekstilne tovarne Mautner s sedežem v Ljubljani.
1938 so z dekretom judovskim skupnostim v Nemčiji odvzeli legalni status.
Nedelja, 29. marec
Danes goduje Ciril.
1561 se je rodil koprski zdravnik Santorio Santori, eden najbolj znanih zdravnikov svoje dobe. 1779 se je rodil slovenski botanik Franc Hladnik. 1867 se je rodil v Komendi slovenski dirigent in muzikolog Josip Čerin.
1899 se je rodil v Gruziji sovjetski politik Lavrenti Pavlovič Berija, dolgoletni direktor tajne policije.
1936 so na nemških volitvah nacisti dobili 99 odstotkov glasov. 1947 je na Madagaskarju izbruhnil upor proti francoski kolonialni upravi.
1973 je zadnji ameriški vojak zapustil Vietnam. Ponedeljek, 30. marec Danes goduje Bogo.
1558 je umrl škof Urban Textor, ki se je rodil v Lipi pri Mirnu pri Ko-stanjevci okoli leta 1491.
1722 je holandski admiral Jacob Roggeveen odkril na Tihem oceanu neznan otok med Južno Ameriko in jugovzhodno Polinezijo. 1746 se je rodil veliki španski slikar Francisco Jose de Goya. 1783 je začelo delovati v Gradcu semenišče za Štajersko, Kranjsko, Koroško in Primorsko.
1810 se je rodil v Vipavi eden najvidnejših dunajskih odvetnikov Slovenec Matija Dolenc.
1814 so vkorakale čete zmagovitih zaveznic proti Napoleonu v Pariz.
AvtoD£OM
Francozi poudarjajo prostornost, prilagodljivost in nenavaden izgled
Citroen do sedaj ni imel neke enotne celostne podobe vozil. Edino kar jim je bilo skupno, je bil njihov logotip, spletne strani so se od države do države razlikovale, enako pa je veljalo tudi za prodajne kataloge ter avtomobilske oglase. Na 131. obletnico ustanovitelja podjetja Andreja Gustava Citroena so celostno podobo poenotili in tako na simboličen način vstopili v novo obdobje. Pri Citroenu, kot sami večkrat poudarjajo, gospodarske krize ne občutijo, zato so njihovi prodajni načrti precej optimistično naravnani.
Če pogledamo prodajno statistiko, se Citroen še vedno uvršča med vodilne proizvajalce enoprostorskih vozil in zelo verjetno je, da bodo svoje cilje tudi ohranili. Ponudbo enoprostorcev so sedaj dopolnili z novim, nekaj bolj robustnim picassom C3, ki se uvršča pod xsaro picasso. Slednja je še vedno aktualna, za nekaj več denarja ponujajo nov model C4 picasso in za robustno rabo še berlinga.
Najnovejši član velike družine je daleč najbolj poseben, res pa je tudi, da so pravzaprav vsi citroeni precej svojevrstni - v
pozitivnem smislu seveda. Citroen v tem velikostno skromnem, a prostorsko razkošnem razredu doslej ni imel predstavnika, zato lahko rečem, da sta skupaj s kio soul do neke mere ustvarila novo avtomobilsko nišo, ki zaenkrat ni množično zastopana.
C3 picasso izstopa po svoji zunanji podobi, ki so jo zasnovali domači oblikovalci. Najprej opazimo veliko prednje steklo, ki ima kar dva A-stebrička! Prvi je tanek in porinjen daleč naprej, drugi za njim je širši in skoraj konkavno napet. Rešitev se zdi zanimiva, saj zmanjšuje mestne mrtve kote, ki so pri tovrstnih avtomobilih z običajno precej širokimi A-stebrički pogosti.
Jasno je, da pri Citroenu upravičeno poudarjajo prostornost, preglednost, tudi prilagodljivost in vesel, atraktiven videz. C3 brez panoramske strehe zmore ponuditi slabih 3,4 kvadratnega metra steklenih površin, s steklom nad glavami vseh potnikov pa dobrih 4,5, kar ga postavlja v vrh njegovega razreda. Z visoko postavljenim sedalnim delom, ravnim nakladalnim robom v prtljažniku z dvojnim dnom, veliko višino do strehe je naklonjen vsem, ki si želijo uporaben in nenavadno oblikovan avtomobil.
Sorodstvo z drugimi citroeni se pozna tudi v notranjosti, vendar je C3 picasso hkrati zelo samosvoj. Instrumentna plošča je oblikovana ožje in podolgovato, za merilnik hitrosti pa nisem ravno prepričan, ali je namenjen vozniku ali vsem ostalim potnikom v vozilu. Ostale informacije, kot so zunanja temperatura ter poraba goriva, imajo osrednjo in bolj desno lego in čeprav se sedi v povsem »družinskem« slogu, je občutek sedenja močno približan tistemu v klasičnih limuzinah.
V potniški kabini je dovolj prostora za pet potnikov, ob tem je na voljo od 385 do
Moje cvetje
500 litrov osnovnega prtljažnega prostora, ki variira glede na položaj zadnje klopi, saj ima ta možnost vzdolžnega pomika za 15 centimetrov. Avto obenem nudi preklop naslonjala sovoznikovega sedeža za prevoz daljših predmetov (do 2,4 metra), dodatno pa je v prtljažniku še dvojno dno in prenosna baterijska svetilka, ki ima čas delovanja 45 minut. Zraven tega je možno ustvariti do 1506 litrov prostora.
C3 picasso bo že prihodnji mesec možno naročiti z vstopnim paketom opreme attraction, srednjim confort in tistim za zahtevne - exclusive. V serijski opremi osnovnega paketa najdemo sprednji varnostni blazini, na obeh zadnjih stranskih sedežih pritrdišča isofix, potovalni računalnik, seznam dodatne opreme pa je seveda mnogo daljši.
Motorna ponudba je sestavljena iz dveh bencinskih strojev, ki nosita oznako VTi in sta plod sodelovanja z nemškim BMW in dveh dizlov. Skromnejši bencinar ima prostornino 1,3-litra in zmore 95 KM, močnejši pa 1,5-litra in zmore 120 KM. Dizelska HDi agregata imata v obeh primerih 1,5-li-trsko prostornino, a različno moč - 90 oziroma 109 KM. Zaenkrat so vsi motorji kombinirani s petstopenjskimi ročnimi menjalniki, pri čemer Francozi dodajajo, da bodo pozneje ponudili tudi šestopenj-ske in samodejne.
S prihodom citroena C3 picasso na evropski trg je v avtomobilskem svetu zapihal svež veter, ki nakazuje spremembe v oblikovanju zunanjega in notranjega videza, medtem ko je funkcionalnost potniškega prostora dobila ustrezno nadgradnjo. Če upoštevamo robustno zunanjost, je edini pravi konkurent kia soul, če pa slednje zanemarimo, so tukaj še nissan note, renault modus ali opel meriva. C3 picasso namreč ne skriva svojega škatla-stega oblikovanja, zato je sporočilo tovarne več kot jasno: izzivati hoče emocije, pri čemer deluje kot majhen športni terenec in enoprostorec hkrati. Prihod manjšega brata modelov C4 grand picasso in C4 picasso prinaša zaradi dostopnejše cene in prostorskih možnosti še večje apetite po visokih prodajnih številkah in je logična posledica širjenja Citroenove družine eno-prostorskih vozil.
Danilo Majcen
Zdravstveni nasveti
Glukozamin (I. del)
V zadnjem času se v slovenskih medijih pogosto omenja gluko-zamin. Na podlagi reklamnih oglasov je težko oblikovati kritično mnenje o njegovi učinkovitosti, zato je naloga strokovne javnosti razjasniti stvari in jih postaviti na pravo mesto z namenom zaščite ljudi.
Glukozamin je po svoji strukturi podoben sladkorjem in je naravna sestavina človekovega telesa in mnogih živali. Najdemo ga predvsem v koži, vezivnem tkivu, v hrustancu (tudi sklepnem). Sklepni hrustanec obdaja kosti v sklepih in zaradi svojih elastičnih lastnosti prispeva
k njihovi gibljivosti. Z naraščajočo starostjo se hrustanec v sklepih »obrablja«, postaja tanjši, razpokan, v njem nastaja med drugim tudi manj glukozamina, ki sicer ni njegova edina sestavina, je pa pomembna. Poleg razgradnje hrustanca se v sklepu dogajajo še druge spremembe, ki vodijo v t. i. artrozo, za katero je značilno: bolečina, zmanjšana gibljivost sklepa, otrdelost. Trenutno še ne obstaja zdravilo, ki bi znalo zaustaviti razgradnjo hrustanca. Običajno se samo lajša bolečina s protibolečin-skimi zdravili in fizikalno terapijo.
Že okrog l. 1960 so pomislili, da bi jemanje glu-
Foto: Črtomir Goznik
Marjetka Pal, mag. farm.
kozamina lahko koristilo sklepom. Od takrat se uporablja tako v veterini kot pri zdravljenju ljudi. Njegova uporaba v svetovnem merilu narašča. Zlasti velika je v ZDA, Evropa je do tovrstnih prehranskih dopolnil bolj zadržana. Šele v zadnjem času se je zanimanje za glukozamin razmahnilo tudi v Sloveniji. V Slove-
niji je glukozamin lahko registriran samo kot zdravilo, za razliko od ZDA, kjer ima statuspre-hranskega dopolnila. To pomeni, da so pripravki v naših lekarnah kontrolirano varni, kakovostni in učinkoviti. In zakaj je to pomembno? Ker je bolnik potem lahko prepričan, da je kupil to, kar je napisano na škatlici oz. v navodilu; daje v tableti toliko mg glukozamina, kot je navedeno. To je še toliko pomembneje, ker se glukozamin pridobiva iz naravnega materiala (hitina) iz lupin morskih nevretenčarjev (školjk, rakov). Kritični moramo biti tudi do oglasov z različnimi »dramatični življenjskimi zgodbami« ljudi, ki so jemali glukozamin in doživeli velikanske zdravstvene spremembe.
Marjetka Pal, mag. farm.
Lekarne Ptuj
Načrtujemo zasaditev okrasnih gredic
Sedaj je idealen čas, da posadimo nove gredice z okrasnimi drevesci, grmovnicami in trajnicami. Pred sajenjem si naredite načrt. Vsako leto je toliko vprašanj, ali lahko presajamo, ali lahko obrežemo, ali je grm prerasel svoje mesto in podobno.
Zavedajte se tudi, da smo Slovenci ponosni na svojo naravo, zato naj to odražajo tudi naši vrtovi. Čim manj umetnih obrezanih grmičkov in čim več takih, ki jim pustimo njihovo naravno rast in obliko si omislimo.
V naših vrtovih so se zelo razširili različni iglavci. Pa ste kaj pogledali čez plot v naravo ali v najbližji gozd? Raste tam veliko iglavcev? Po večini ne. Torej naša naravna drevesa in grmi so listavci. Res je, da lahko zasaditev popestrimo s kakšnim iglavcem, vendar naj prevladujejo rastline z listi. Kar nekaj je takih, ki imajo liste tudi pozimi, ko si želimo kaj zelenega. Poleg tega imamo kar nekaj takih okrasnih grmov in dreves, ki se ponašajo z izredno lepim lubjem ali posebno skrivenčenimi vejami. Naj nam te lepšajo zimske gredice. Zelo lepe, živo rdeče, oranžne ali rumene veje imajo beli dreni z latinskim imenom Cornus alba in številnimi sortami znotraj tega. Ker je teh veliko različnih vrst, povprašajte po njih v trgovinah. Prekrasni so tudi za prosto rastoče ali strižene žive meje. Da imamo vedno opravka z lepim obarvanim lubjem, jih moramo vsaj enkrat na leto porezati. To naredimo spomladi, po cvetenju. Med zimske okrase sodijo tudi nepozebniki, ki v februarju okrasne gredice obarvajo z rumenim, rdečim ali oranžnim cvetjem, jesenske pa s prekrasno obarvanim listjem. Tudi zimski jasmin nam lahko lepo obarva zgodnjo pomlad. Ta grm je sicer nizek, plazeč, spomladi pa se zelene veje obarvajo s številnimi, drobnimi rumenimi cvetovi. Sadimo ga v ospredje zasaditev, saj je nizek, še pogosteje pa na brežine ali na različne škarpe, saj se njegove veje lahko spustijo zelo dolgo in zakrijejo ne preveč lepe, gole zidove. Ravno zdaj so v najlepšem cvetu. Po cvetenju pokrajšamo njegove dolge poganjke za tretjino, kaj več pa z njim ni dela.
Foto: Miša Pušenjak
Naslednji so spomladi cvetoči grmi. Vsi poznamo lepe, rumeno cvetoče forzicije, potonke, španski bezeg, japonske kutine in ne nazadnje tudi rododendrone. Pa poznate prekrasne, cvetoče drene. Med dreni je kar nekaj takih vrst, ki prekrasno cvetijo. Najpogostejši so naslednji: japonski dren (Cornus kousa ), kitajski cvetni dren (Cornus kousa var.sinensis) in seveda cvetni dren (Cornus florida ). Njegov cvet je sicer lažen, kakor pri božični zvezdi, a to ne spremeni dejstva, da so grmi spomladi prekrasni, v jeseni pa se lepo obarva njihovo listje, na vejah pa ostanejo lepe jagode, ki bodo hranile ptice pozimi. Seveda pa so ti cvetoči dreni dokaj visoke rastline, zato jih sadimo samo na večje vrtove in gredice.
Ob sajenju skopljemo jamo, ki je vsaj dvakrat tako velika, kakor je obstoječa koreninska gruda ali koreninski sistem. Na dno jame naložimo veliko nadrobljenih vej, vsaj za 10 cm, da za nekaj let zagotovimo drenažo. Nato pomešamo izkopano zemljo, vsaj vrhnjo 20-centimetrsko plast, s kupljenim substratom, ki bo zagotovil zadrževanje vlage čez letošnje poletje, in korenine počasi zasujemo. Koreninsko grudo nekoliko razrežemo ali razpremo, če so korenine v loncu že pošteno prepletene v krog, jih potegnemo iz tega vozla. Jamo zalijemo in korenine po njej lepo razporedimo. Potem jih počasi zasujemo z mešanico zemlje, pri tem ves čas rahlo tlačimo ali tresemo rastlino, če imamo gole korenine. Tako zagotovimo, da se bo zemlja počasi usedla med vse korenine in ne bodo ostali zračni žepi. Na koncu še enkrat obilno zalijemo. Če je potrebna opora, jo damo v jamo skupaj s korensko grudo in jo istočasno tudi zasujemo. Tako ne bomo s koli poškodovali korenin.
Če sadimo kisloljubne rastline, kot so na primer rodo-dendroni, potem naredimo jamo še večjo in jo v celoti napolnimo s posebnim, zelo kislim substratom, namenjenim prav tem rastlinam. Tak substrat moramo nato rodo-dendronom dodati prav vsako leto, če želimo, da bodo lepi in bodo uspevali tako, kot si želimo.
Miša Pušenjak
S svetovne Mm srn
Ziggy Marleyje s pomočjo svoje velike glasbene družine končal snemanje novega albuma. Najstarejši sin pokojne reggae legende Boba Marleya je k sodelovanju pri nastajanju novega materiala povabil sestro sestro Cedel-lu, hčerko Judah in mamo Rito. Na albumu pa sodelujejo tudi drugi znani glasbeniki, kot so: Paul Simon, Jack Johnson in Willie Nelson. Album pod naslovom Family Time je produciral Don Was
in bo izšel 5. maja.
®@®
Nelly Furtado planira bogato diskografsko leto. Popularna pevka pa bo kljub temu, da letos namerava izdati dva albuma, nekoliko razočarala svoje angleške pristaše, saj nobeden od albumov ne bo posnet v angleškem jeziku. Prvi bo posnet v španskem, drugi pa v portugalskem jeziku. Nelly Furtado je s svojim zadnjim albumom Loose iz leta 2006 dosegla velik komercialni uspeh. Pri uspehu omenjenega albuma nosi pomembno vlogo slavni producent Tim-baland. Trenutno pa Nelly osvaja svetovne glasbene lestvice skupaj z britanskim kantavtorjem Jamesom
Morrisonom v skladbi Broken Strings.
Rob Thomas, frontman rock zasedbe Matchbox Twenty je potrdil, da bo 30. junija objavil novi samostojni album, ki bo nosil naslov Cradlesong. Prvi singel z omenjenega albuma bo skladba z naslovom Her Diamonds. Med ostalimi novim skladbami na albumu bodo tudi naslednje skladbe: Fire on the Mountain, It's Getting Late in Meltdown. Rob Thomas je za album dejal, da bo obarvan s tradicionalnimi pop rock temami. Njegov de-bitantski solo album Something to Be iz leta 2005je bil prvi album kakšnega samostojnega rock izvajalca, ki mu je uspelo, da je debitiral na prvem mestu Billboardo-ve top lestvice v njeni 50-le-tni zgodovini.
Problematični kralj popa in eden od najuspešnejših in najbolj vplivnih glasbenikov vseh časov kontraverzni Michael Jackson je najavil, da se s serijo poslovilnih koncertov, ki jih bo pripravil julija v Londonu, še zadnjič vrača na glasbeno sceno. Jackson je zadnja leta pri-
Ziggy Marley
vlačil pozornost medijev in ljubiteljev glasbe s svojim ne-konvencionalni m privatni m življenjem in obtožbo za seksualno nadlegovanje otrok. Zadnji album je izdal leta 2001, od njegove zadnje glasbene turneje pa je preteklo že 12 let. Na za to priložnost sklicani novinarski konferenci je Jackson pred številnimi ljubitelji svoje glasbe in novinarji povedal, da so zraven Londona možni tudi koncerti v drugih mestih, kot pa je zatrdil, bodo ti koncerti zagotovo zadnji v njegovi karieri. Prvi koncert je predviden 8. julija. Prišlo pa je že do prvih sprememb, zaradi desetih že razprodanih koncertov v Londonu se je pevec odločil, da se bo »poslavljal« kar na petdesetih koncertih. Vsi koncerti se bodo dogajali v znameniti londonski dvorani O2, ki sprejme 20 tisoč ljudi. Vstopnice za vseh 50 koncertov so bile razprodane v nekaj urah, organizator je že potrdil, da so skupno
prodali 750 tisoč vstopnic. ®@®
Italijanska pevka Gian-na Nannini je napovedala izid svojega novega albuma. Naslov albuma bo Giannad-ream-Solo i sogni sono veri, ki ga na radijskih postajah že napoveduje singel Attimo. Album bo pri naših sosedih
izšel 27. marca.
®®®
Končno je podrobnosti o svojem novem albumu razkril tudi italijanski pevec Eros Ramazzotti. Naslov albuma, ki bo izšel v mesecu maju, bo Ali e radici. Na
albumu bo 11 novih skladb, vključno s prvim singlom, skladbo Parla on me. Za mesec oktober pa Eros obljublja tudi veliko glasbeno turnejo.
Ameriška r&b zvezda Ciara po dveh letih znova napoveduje izdajo novega albuma. To bo njen tretji studijski izdelek, za katerega sama pravi, da bo zelo zabaven in vznemirljiv. 23-letna Ciara je najbolj znana po uspešnicah, kot so: Goodies in 1, 2 Step, ki jih je objavila pri 18 letih. Naslov novega albuma bo Fantasy Ride in bo v Evropi uradno izšel 5. maja.
Po štirih letih bo izšel tudi že težko pričakovani album ameriške hip hop zasedbe Black Eyed Peas. Album ima sila zanimiv naslov The E.N.D. Kot pa pravijo člani skupine, to ne pomeni konec njihovega delovanja, ampak je kratica za The Energy Never Dies. Album bo v trgovine prišel 9. junija, na-javljalpa ga bo singel Boom Boom Pow, ki že prihaja na svetovne radijske postaje. Napovedujejo že tudi veliko svetovno glasbeno turnejo, na kateri bodo promovirali novi album. Pod produkcijo albuma se je podpisal član zasedbe Will. i. am, ki obljublja 12 novih, plesnih in melodičnih skladb. Zadnji album skupine Black Eyed Peas, Monkey Business, se je v ZDA prodal v več kot 4,2 milijona kopij, na njem pa so bili številni hiti, omenimo le dva: Don't Phunk with My Hear in 'Don't Lie.
Janko Bezjak
BILLBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	RIGHT ROUND - FLO RIDA
2.	DEAD AND GONE - T.I. Feat. Justin Timberlake
3.	POKER FACE - LADY GAGA
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	ISLANDS IN THE STREAM - JENKINS / WEST / JONES / GIBB
2.	RIGHT ROUND - FLO RIDA
3.	JUST CAN'T GET ENOUGH - SATURDAYS
NEMČIJA
1.	POKER FACE - LADY GAGA
2.	IRGENDWAS BLEIBT - SILBERMOND
3.	BROKEN STRINGS - JAMES MORRISON FEAT NELLY FURTADO
Zanimivosti
Princ William je v otroštvu sanjal, da bo policist
London, 19. marca (STA) - Britanski princ William je v sredinem pogovoru za otroško oddajo britanske mreže BBC razkril, da je v otroštvu sanjal, da bo postal policist. »Kmalu sem ugotovil, da to verjetno ni dobra ideja,« je ob tem dodal. 26-letni princ je tudi razkril, da se trenutno v okviru urjenja v britanskih letalskih silah uči pilotiranja helikopterja. »Zelo dobro mi gre. Moji inštruktorji bi verjetno dejali, da ne tako zelo, a jaz mislim, da ni preveč slabo. Za zdaj mi še ni uspelo poškodovati opreme, nisem se zaletel v nobeno drevo,« je povedal William. Princ je prav tako razkril, kako si je pridelal brazgotino na čelu, ki spominja na tisto, ki jo ima knjižni junak Harry Potter. Pridelal si jo je v otroštvu, med igranjem golfa s prijateljem, pri čemer se je pripetila nesreča, ko je s palico dobil udarec v glavo.
Kljub papeževim izjavam kondomi v Afriko
Madrid, 20. marca (STA) - Špansko ministrstvo za zdravje je sporočilo, da bo v Afriko v okviru boja proti aidsu poslalo milijon kondomov. Odločitev so v Španiji sprejeli prav v času polemik, ki jih je v torek na poti na obisk v Kamerun in Angolo sprožil papež Benedikt XVI. z izjavami, da aidsa ni mogoče premagati z razdeljevanjem kondomov. S španskega ministrstva za zdravje so v četrtek sporočili, da je cilj pošiljanja kondomov doseči napredek pri preprečevanju epidemije, ki je v svetu prizadela 33 milijonov ljudi, od tega dve tretjini v Afriki, poroča ameriška tiskovna agencija AP.
Španija je sicer katoliška država, a je sedanja socialistična vlada že sprožila nezadovoljstvo v Vatikanu, ko je legalizirala poroke med homoseksualci, olajšala ločitvene postopke, preučuje pa tudi možnosti za omilitev restriktivnega zakona o umetni prekinitvi nosečnosti. Papež je v torek izjavil, da aidsa ni mogoče premagati z razdeljevanjem kondomov, pač pa sta potrebna »duhovno in človeško prebujenje« ter »sočutje s trpečimi«. Aktivisti po svetu, ki si prizadevajo v boju proti aidsu, so opozorili, da bo lahko papeževa izjava škodovala njihovim naporom v boju proti tej smrtonosni bolezni. Papeževo izjavo je kritiziralo tudi več držav, med njimi Francija, Belgija in Nemčija ter agencije Združenih narodov, ki se ukvarjajo z bojem proti aidsu.
28. marca bomo za eno uro ugasnili luči
Pariz, 20. marca (STA) - Svetovni sklad za naravo (WWF) vse Zemljane poziva, naj v soboto 28. marca med 20.30 in 21.30 po lokalnem času ugasnejo luči in tako prispevajo k promociji boja proti podnebnim spremembam, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Ob tem so v WWF ocenili, da se je že leta 2008 tovrstni akciji pridružilo okoli 50 milijonov ljudi v več kot 370 mestih v 35 državah. Letos pa želijo v WWF k akciji privabiti skoraj milijardo ljudi. Akcija »ura za planet« je prvič potekala v Sydneyju leta 2007. Pobudo so sprožila ekološka združenja v Franciji. 1. februarja 2007 je namreč Združenje za planet objavilo poziv, naj se v Franciji za pet minut ugasnejo vse luči, to pobudo pa so nato spontano prevzeli tudi v drugih država. Avstralska podružnica WWF pa se je takrat odločila, da pet minut raztegne v uro.
Islandija po rodnosti na prvem mestu v Evropi
Reykjavik, 20. marca (STA) - Na Islandiji se je po lanskem porastu rojstev število otrok v državi povzpelo na 2,14 otroka na žensko, s čimer se je Islandija po rodnosti povzpela na prvo mesto med evropskimi državami, so v četrtek sporočili z islandskega statističnega urada, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Glavni razlog za to naj bi bil očetovski dopust, ki so ga na Islandiji uvedli leta 2000, je za AFP povedal tiskovni predstavnik statističnega urada Gudjon Hauksson in dodal, da so k visoki rodnosti prispevali tudi bolj ugodna nadomestila za očete in matere na starševskem dopustu. Islandci, kjer je porodniški dopust še vedno krajši kot v preostalih nordijskih državah, namreč lahko od leta 2000 koristijo devet mesecev porodniškega dopusta, od katerih trije pripadajo materi, trije očetu, preostali trije pa se razdelijo med oba. Oba v času odsotnosti prejemata 80 odstotkov plače. V državi z okoli 320.000 prebivalci so lani zabeležili 4835 rojstev, kar je 275 več kot leta 2007. »Samo dvakrat v zgodovini Islandije se je v letu dni rodilo več otrok, to je leta 1960 in 1959,« je še dodal Hauksson. Islandija je s tem po rodnosti zasedla prvo mesto med evropskimi državami in prehitela Francijo, kjer je rodnost lani znašala 2,02 otroka na žensko, še piše AFP.
I_e s t v i
NAJ
KELLY
1.	LOVE STORY - TAYLOR SWIFT
2.	MY LIFE WOULD SUCK WITHOUT YOU CLARKSON
3.	THE FEAR - LILY ALLEN
4.	JUST DANCE - LADY GAGA Feat. Colby O'Donis
5.	BROKEN STRINGS - JAMES MORRISON FEAT NELLY FURTADO
6.	RIGHT ROUND - FLO RIDA
7.	SHINING LIGHT - ANNIE LENOX
8.	LIFE IN TECHNICOLOR - COLDPLAY
9.	WORKING ON A DREAM - BRUCE SPRINGSTEEN
10.	POKER FACE - LADY GAGA
11.	JUST CAN'T GET ENOUGH - SATURDAYS
fsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8°98,2»1043 bo Janko Bezjak
it
Fbgoji uporabe Balunga: Uporabniki pcedpiacniške telefon;,e preverite stanje na vašem računu. Qrr^|rcite prejemanje wap povezav m GPRSdJMTS prenos podatkov, Poslani SMS je zaračunan po ceniku operaterja [Mobitet, Smobil, Debits), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s sptosninu pogqL pa rtv.wsmscity.net/balunga. Balunga je narednika storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec i wap povezavo do gateri^, iz kssere si lahko nabžijo 6 vsebin brez doptočila Cena sporočila je I,8S cUR. V vse cene je vštet DDV. Cd pogodbeni je shranjena na sedežu pcdjetja, je možno odstopiti kadarkoli Odjava td stop na 303D. Reklamacije: 024&-14-595, rck^rnaci»:'® smsoiy.net. ftjnudnik: ThieeAnis Koban&Co. d.n.o., Zg Bistrica IZ, ?3I0 Slov. Btsirca. Mobini rentgen je zabavnastwitev in ne deluje kot pravi rentgen.
Smeh ni greh
Kaj bomo danes jedli
TOREK
piščanec v mehiški omaki*, pečen
krompir, zelena solata
SREDA
špageti po bolonjsko, solata ČETRTEK
kisla repa, kuhan fižol z ocvirki PETEK
krompirjeva solata, ocvrte ribje palčke SOBOTA
zelenjavna juha, jogurtova pita** NEDELJA
goveja juha s palačinkami, dunajski zrezki, pražen krompir, solata PONEDELJEK
špinača, pire krompir, kuhana govedina
*Piščanec v mehiški omaki
Približno 1 kg piščančjega fileja, 1 čebula, 2-3 paradižniki, 1-2 papriki, 1 konzerva fižola in koruze v mehiški omaki, vegeta, poper, česen v prahu, peteršilj.
Čebulo sesekljamo in jo na malo olja
popražimo. Dodamo na kocke narezan piščančji file in dušimo dokler ne povre tekočina, potem pa meso malo popečemo. Dodamo na kocke narezano papriko in paradižnik ter dušimo nekaj minut, za tem dodamo še fižol in koruzo iz konzerve. Vegeto, poper, česen in peteršilj dodamo po okusu. Če se nam zdi omaka presuha, lahko dolijemo malo vode.
**Jogurtova pita
Testo: 4 rumenjaki, 30 dag moke, 1 pecilni prašek, 17 dag margarine, 15 dag sladkorja. Nadev: 4 navadni jogurti, 2 kisli smetani (mali), 2 žlici pšenič-nega zdroba, 2 vanilijeva sladkorja, 3 žlice sladkorja, 3 žlice moke, 4 beljaki.
Iz navedenih sestavin zamesimo krhko testo. Shranimo ga v hladilniku. Medtem zmešamo vse sestavine za nadev, nazadnje dodamo sneg štirih beljakov. Testo vzamemo iz hladilnika in ga 2/3 naribamo v pekač, ki smo ga obložili s peki papirjem. Čez to testo polijemo nadev, po vrhu pa naribamo preostalo 1/3 testa. Pečemo 45 minut pri 180 stopinjah. Ko je pita hladna oz. mlačna, jo potresemo s sladkorjem v prahu.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Iskrice
E
Uro naravnaj tako, da bo prehitevala za pet minut.
-k-k-k
Nikoli nikogar ne oropaj upanja; morda je to vse, kar ima.
-k-k-k
Pravočasno plačuj račune.
•k-k-k
Vzemi si eno uro, da se ohladiš, preden odgovoriš tistemu, ki te je izzval. Če pa gre za kaj res pomembnega, zadevo raje prespi.
-k-k-k
Pridruži se rekreativni skupini, ki igra košarko ali odbojko.
-k-k-k
Pojdi s kom kegljat.
-k-k-k
Kadar se postaviš na lastne noge, ne skrbi zaradi pomanjkanja denarja. Omejena denarna sredstva so blagoslov, ne prekletstvo. Nič bolj ne spodbuja ustvarjalnega razmišljanja.
-k-k-k
Pri postelji in v avtu imej baterijo in dodatne baterijske vložke.
-k-k-k
Kadar se z otroki igraš kakšne igre, jim pusti, da zmagajo.
-k-k-k
Izpusti en obrok na teden in daj denar, ki bi ga porabil zanj, klošar-ju na cesti.
Kavboj Džimi je bil zelo ponosen na svoje mogočne za-lizke. Nekoč mu je brivec med britjem dejal: »Če bi ti zdajle odrezal zalizke, te najbrž nihče več ne bi prepoznal.«
Kavboj je odvrnil: »Mogoče, ampak tebe pa zanesljivo ne bi!«
stala angelsko čista in bela?«
»Je, ampak prej je bila karirasta!«
Mladi ženi je mož podaril diamantni prstan. Ker na sprejemu, ki se ga je udeležila, ni darila nihče opazil, je razočarana glasno vzdihnila: »Joj, kakšna vročina je tu! Snela si bom prstan, če dovolite ... «
Vodnik vpraša vojaka: »Zakaj imaš tako neurejene lase?«
»Jaz sem jih že uredil, vendar me nočejo ubogati, ker sem samo vojak prostak.«
Marko se pritožuje frizerju: »Poglejte, kakšne stopnice ste mi naredili!«
»A si mislil, da ti bom za ta drobiž naredil dvigalo?«
V trgovino stopi fina dama in reče: »Rada bi životek za svojega psička!«
»Katero številko?«
»Joj, tega pa ne vem!«
»Pripeljite ga, bomo pomerili.«
»Oh, ne, veste, rada bi ga presenetila!«
Skoraj plešast moški ugovarja: »Ni prav, da ste mi striženje zaračunali prav toliko kot tistim, ki imajo goste lase!«
»Saj niste plačali samo striženja, ampak tudi iskanje las!«
»Gospod psihiater, ali je normalno, če ženska med sek-sanjem plete pulover?«
»Dajte no - zdajle, sredi poletja?«
»Bolj so mi všeč dolgi lasje, zato se brez mojega dovoljenja ne smeš ostriči,« reče mož.
»Ne bo šlo!« odvrne žena. »Si ti mene kaj vprašal, ko si dobil plešo?«
Janez je povabil Ivana na kavo v svojo novo garsonjero.
"Lepa garsonjera, ni kaj reči. Pa koliko knjig imaš," je bil navdušen Ivan. "Zakaj jih imaš kar po tleh in ne kupiš kakšne omare?"
Janez: "Ja, je že tako, da mi knjigo vsak rad posodi, omare pa ne."
Mož pride v dežju domov in žena ga vpraša: »Od kod imaš ta dežnik?«
»Darilo hvaležne hčerke,« odvrne mož.
»Saj je sploh nimava!«
»Vem, vendar je tako vgravi-rano na ročaju.«
»No,« reče po pranju demonstrator pralnega praška gospodinji, »ali ni srajca po-
Debel moški vpraša fantka, ki se igra na dvorišču visoke stolpnice: "Fantek ali bi mi pokazal, kje stanuje gospa Potočnikova?"
Fantek je takoj za to, da pokaže, kje je Potočnikovo stanovanje. Ker je stolpnica brez dvigala, možak močno zasopihan pride do četrtega nadstropja. Ko se nekoliko oddahne, pozvoni pri stanovanju, ki mu ga je pokazal fantek. Ko že nekaj časa zvoni, se oglasi fantek: "Zaman zvonite. Gospa Potočnikova klepeta na dvorišču."
Ugankarski slovarček: AIR = baletno gibanje v zraku; ALURA = star izraz za vedenje; ALMSICK = nemška plavalka (Franziska von, 1978-); EVIAN = mesto ob ženevskem jezeru; KALIBAN = neotesa-nec; PERAJI = naselje pri Dekanih; RIEMANN = nemški matematik (Bernhard, 1826-1866); TUČNA = kraj pri Kamniku.
■jsus^S
'u9|Bf 'ojuo^e 'ifejsd 'ejn|B 'eo|UJ>j
'BUOni 'IÜ '9ÍJH9IPBU 'B|}9W BAO^jS
'M 'IAI3 '930 'Jep3 'Bison 'B9y 'pss !A0N 'dS ">P!sw|V 'efueduuB 'UBjp
-UBILI 'JOABZ 'ABU 'UBU\/ 'H!1S 'SUB| -Bqgj 'LUBLUj '09UO| 'jjBJB 'BJ^0y| :ouABJopoA :a>jUBZ!J>j a} Aa^say
íPoíHulajtz naí na iuslountm íp.tztu!
RADIOPTUJ
na ¿filetee
www.radio-ptuj.si
Foto: ASV
Govori se ...
... da so se v Poetovioni lep čas ukvarjali z zelo resnim kadrovskim vprašanjem, kako bi lahko bil direktor Talijinega hrama nekdo, ki ni iz hajdinske občine. Pa so, kot kaže, vendarle našli pravi odgovor: če že ni on, mora biti vsaj njegova partnerica iz hajdinske občine.
... da se poetovionski kadrovski golaž običajno kuha v eni bližnjih vaških gostiln. In baje na holermoškem ni nič bolje, le gostilna je druga. Kadrovski uspehi pa enaki.
... da je tradicionalna rez potomke najstarejše trte na svetu letos potekala v snegu in takem mrazu, da tudi največji pivci niso srknili niti kapljice. Župan pa je itak še na pivskem postu ...
. da je baje šterntalska gasilska zveza svetel primer tega, kar se v gasilskih vrstah ne bi smelo dogajati, saj imajo v aktu o ustanovitvi
lepo zapisano, da so nepolitična organizacija.
... da novi (za sedaj še ležeči) poetovionski reflektorji še vedno ležijo in bodo verjetno v takem stanju še lep čas ostali. Zaneseni športniki so namreč želeli, da bi segali višje od gradu, nekomu v zavodu za kulturno dediščino pa to očitno ni pogodu.
(Pa še eno pojasnilo h Govori se ... prejšnji torek v zvezi s tamburaškim srečanjem Ni res, da šola ne bi dala več
prostorov za tamburaško srečanje. Nihče jih baje ni zahteval. V šoli so torej nedolžni. Kdo pa ni nedolžen, nismo preverjali.)
Vidi se ...
... da Štajerski tednik radi prebirajo tudi mariborski novinarji. Dokaz za to je posnetek, kije nastal na nedavni tiskovni konferenci Pošte Slovenije v Mariboru, kjer jih je očitno zelo zanimalo, kaj je novega na Ptujskem.
Za ostre oči • Najdi razlike
roto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
KNJIGO PODARJA
Založba KRES Dunajska c. 158 1000 Ljubljana www.e-kres.si
SKRGSá
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do petka, 27. marca, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali enega reševalca in mu podarili knjižno nagrado.
Nagrajenec iz prejšnje številke je: Luka Janežič, Veličane 53, 2259 IVANJKOVCI.
Foto: Ivan Svajgl
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokrat smo malo pobrskali po arhivu (nekam poredko zadnje čase bralci pošiljate zanimive fotografije!!!) in našli še spomin na lansko poletje. Takole nam je napisala Mateja Bogataj: »V prilogi pošiljam sliko sina Anžeta. V hudi vročini prija osvežitev v domačem kopališču na Vrzdencu.«
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejevznakoskop
4		2	3			9		8
								
	1					2		
	5	1		9	8	6	2	
		4		2				
				5	7	1		
								7
				4			9	
		3	2		5			
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	VV	©©©	€	o
Bik.	¥»¥	©	€€€	oo
Dvojčka	v	©©©	€€	ooo
Rak	vv	©©	€€€	o
Lev	vvv	©©©	€	o
Devica	v	©©	€€€	oo
Tehtnica	vvv	©	€	ooo
Škorpijon	vv	©©©	€€	oo
Strelec	vvv	©©	€	ooo
Kozorog	vvv	©	€€€	oo
Vodnar	v	©©©	€€	ooo
Ribi	vv	©	€€€	o
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 24. marca do 30. marca: 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Anekdote slavnih
Ko se je svetovni prvak v težki kategoriji Joe Louis leta 1946 spet pripravljal za dvoboj z Billyjem Connom, gaje trener posvaril pred Connovo taktiko, da rad bliskovito napade, potem pa se hitro umakne iz dosega nasprotnikovih rok. "Lahko zbeži, ne more pa se skriti," je odvrnil Louis.
Pisatelj Hemingway rekel o Louisu: »To je najlepši bojni stroj, kar sem jih videl.«
***
Prijatelji nemškega politika, dobitnika Nobelove nagrade za mir, Gustava Stresemanna, so ga vedno prosili, naj ne dela toliko in naj si privošči nekaj počitka. Odgovarjal jim je: »Nemčija je še bolj bolna kot jaz!«
***
Francoski skladatelj Jules Massenet je nekoč skupaj s prijatelji tolažil mladega skladatelja zaradi neuspeha njegove opere: »Navsezadnje ni bilo tako hudo, saj te niso niti izžvižgali.«
Messnet je ob tem prostodušno dodal: »Saj ga niti niso mogli,
ker se ne da istočasno žvižgati in zehati.«
***
Ko je slavni francoski porodničar in zagovornik otroškega varstva profesor Adolphe Pinard že v visoki starosti v parlamentu govoril o plodnosti, ga je mladi poslanec, ki ga ni poznal, vprašal, s kakšno pravico govori pri svojih spoštovanja vrednih letih o nujnosti večjega števila otrok. Profesor Pinard je odgovoril: »Gospod, na svet sem jih spravil več kot 20.000.«
***
Avstrijski politik Klemens Wenzel Metternich je bil velik nasprotnik revolucionarnih dogodkov v Franciji. Ko seje nekoč vrnil iz Francije, je izjavil: »Zlorabljanje besede 'bratstvo' v Franciji
se mi tako gnusi, da bi bratu - če bi ga imel - rekel bratranec.«
***
Ko je umrl znanec nemškega pesnika Friedricha Rückerta, je pesnik napisal nekaj verzov njegovi vdovi. Žena ga je našla čez nekaj časa vsega v solzah.
»Za božjo voljo, Fritz,« je zaklicala. »Saj ti človek ni bil tako blizu.«
»Že, že,« je odgovoril Rückert, »ampak preberi pismo, ki sem ga napisal in videla boš, kako je žalostno.«
***
Ptuj • Drugi veseli večer z Jožeti in Jožicami
Prijeten večer glasbe, smeha in veselja
Tudi letošnjo dobro obiskano zabavno-glasbeno prireditev Veselo na jožefovo smo v petek, 20. marca, s skupnimi močmi pripravili člani skupine Veseli Jožeki v sodelovanju z našo medijsko družbo Radio-Tednik Ptuj ter restavracijo Gastro. In tudi letos je bila prireditev humanitarnega značaja, saj smo po 2 evra od vstopnice namenili v dobrodelne namene.
Dan po jožefovem, enem največjih pomladnih praznikov pri nas, v petek, 20. marca, je bila velika dvorana restavracije Gastro v Ptuju spet polna kot že dolgo ne. Tik ob vhodu so si Jožeti, Jožice in številni gostje, med njimi tudi poslanec državnega zbora Branko Marinič, z zanimanjem ogledali razstavljene praznične jedi iz domače kuhinje, ki so jih pripravile članice aktiva kmečkih žena s Pobrežja pri Vidmu, lahko pa so si ogledali tudi, kako so včasih iz šibja pletli košare in pletenke, ki so med prireditvijo nastajale pod rokami domačih pletarjev Janka Sla-merška in Stanka Štrafela. Sicer pa sta po uvodnem in nadvse domačem glasbenem pozdravu skupine harmonikarjev Veseli Jožeki vsem v
Foto: M. Ozmec
Direktor Gastroja Marjan Skok je tajniku društva Sožitje Antonu Ivančiču simbolično izročil donacijski ček.
dvorani zaželela dobrodošlico tudi voditelj Radia Ptuj in povezovalec večera Marjan Nahberger ter pobudnik teh srečanj Jože Hrga, ki je
Foto: M. Ozmec
Za zvrhano mero pristnega domačega humorja sta poskrbeli Natalija in Mateja iz Kulturnega društva Leskovec.
Kotiček modrecev
Občni zbor smo uspešno zaključili. Z opravljenim delom smo lahko zadovoljni. Pridobivamo nove člane društva, nekateri, ki so pozabili opraviti svoje članske obveznosti, so se ponovno spomnili in poravnali članarino. Je že tako, da je prvi pogoj za pripadnost nekemu društvu tudi plačana članarina in z njo izkaznica. Nekateri so na svoje članske izkaznice ponosni tudi zato, ker kažejo dolgoletno pripadnost društvu. Z leti namreč postajamo predvsem bogatejši za svoje spomine. Ker pa čuvamo spomine, tudi bolj smelo načrtujemo nova doživetja in smo hvaležni, da smo. Saj poznate tisto modrost, da je čar jutranjega prebujanja narave dostopen vsakomur, samo razveseliti se ga je treba znati.
Pomlad se počasi prebuja. V naravi srečujemo vedno več rekreativcev, ki svoje utrujene ude poživljajo s hojo ali kolesarjenjem in drugimi aktivnostmi. Naj vas danes opozorim predvsem na to, da na cesti nismo sami, da moramo biti vedno bolj previdni. Predvsem pa naj vas spomnim, da smo še kako občutljivi uporabniki prometne infrastrukture, kadar smo v skupini. Potrebujemo več prostora na cesti. Zato se moramo obnašati na kolesu ali peš skrajno previdno in v skladu s prometnimi predpisi, sicer povzročamo težave predvsem vodji, ki nas je sprejel v svojo družbo. Danes postaja vedno večja tudi odgovornost posameznika, krivdno odgovornost pa čuti predvsem vodja, kadar se zgodi kaj nepričakovanega. Kdor se želi družiti, mora tudi sam kaj prispevati k dobremu počutju vseh. Vabimo vas, da se pridružite različnim skupinam in klubom, ki prirejajo plese, pohode, kolesarske in druge izlete. V prijetni družbi dan hitreje mine.
Meseca marca slavimo tudi dan žena in materinski dan. V Mestnem gledališču Ptuj pripravljajo gledališko predstavo MAMA NI ENA SAMA. V Društvu upokojencev smo se odločili, da vam ponudimo priložnost videti generalko predstave oziroma kako predstava nastaja. Povedali jim boste lahko svoje mnenje o predstavi in jih kaj povprašali. To je nova priložnost na Ptuju, da potešimo svojo radovednost. Poglejmo v zakulisje, bodimo domiselni. Gledališče ponuja neskončno možnosti. Generalko si lahko ogledate samo člani Društva upokojencev Ptuj. Vstopnice po 1 lahko dobite na sedežu društva v Jadranski ulici 6 na Ptuju. Lepo vabljeni!
ViDa
tudi eden od članov skupine Veseli Jožeki. V imenu naše medijske hiše se je dobrim željam pridružila tudi nova odgovorna urednica Radia Ptuj Anemari Kekec, ki je izrazila svoje zadovoljstvo, da so se kljub recesiji Jožeti in Jožice spet zbrali v tako velikem številu. Veseli petkov večer, poln glasbe, domače pesmi in pristnega humorja so nadaljevali Ljudski pevci Folklornega društva Pobrežje, ki jih vodi Terezija Šimenko, pa člani popularne skupine Ka-trca s simpatično pevko Klav-dijo Binder, za dobro voljo in veliko smeha sta poskrbeli Natalija in Mateja iz Kulturnega društva v Leskovcu, ki sta se odeli v zvedavi, a očitno zelo informirani in klepetavi kmečki deklici. V pogovoru z Marijo Marinič smo izvedeli, kako aktivne so lahko kljub napornemu delu na kmetiji članice aktiva kmečkih žena s Pobrežja, ki so pripravile in predstavile tudi nekaj slastnih domačih izdelkov. Po domače so zapeli in zaigrali Ljudski pevci in godci iz Bukovcev pod vodstvom Janeza Zmazka, pa skupina ljudskih pevcev in godcev Stari prijatelji iz Kicarja, ki jih vodi Jako Kocmut. Pod vodstvom Marije Zamuda so ubrano zapele tudi pevke Ptujske upokojenke. Eno od žal že izumirajočih domačih obrti
Prejeli smo
Zahvala sestram na Internem oddelku Splošne bolnišnice Ptuj
Moj oče je dobil diagnozo rak pred več kot enim letom. To je močna preizkušnja za našo družino, predvsem pa zanj, ki se vsak dan bori z boleznijo in tegobami, ki so mu spremenile življenje. Kljub temu zna iztisniti veliko iz svojega vsakdana in nanj gledam z velikim spošto-
Foto: M. Ozmec
Za prijetnejši večer so polni dvorani Jožic in Jožekov zaželeli glasbeno dobrodošlico člani skupine Veseli Jožeki iz Kulturnega društva Videm.
sta predstavila domača ple-tarja Janko Slameršek in Stanko Štrafela, z dvema domačima pesmima se je predstavila tudi vokalna skupina Mladi veseljaki, ki jih sedaj vodi Jože Zavec. Dlani navdušenega občinstva so ogreli tudi članice in člani skupine ljudskih pevcev Trta iz Zavr-ča pod vodstvom Martina Te-tičkoviča, ob koncu uradnega
dela nastopov pa je zbrane presenetil lastnik restavracije Gastro Marjan Skok, ki je tajniku društva Sožitja, kjer so izdelali lične spominke za ta veseli večer, Antonu Ivanči-ču, izročil donacijo, oziroma ček za brezplačno prehrano in pijačo ob srečanju sodelavcev kluba Sožitje.
Po obilni večerji s sladkimi in tekočimi dodatki pa so
kljub prazniku za dobro zabavo še dolgo v noč skrbeli Veseli Jožeki, Katrca, skupina Modri zaklad in Haloški muzi-kanti. Glede na vse večje zanimanje za to prireditev organizatorji resno razmišljajo, da bi jo organizirali v kateri od večjih dvoran, saj so bile vstopnice za letošnjo razprodane že teden dni prej.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Skupina Katrca, zmagovalka lanskega festivala Z glasbo do srca, s simpatično pevko Klavdijo Binder.
vanjem in občudovanjem. Vsak, ki je imel kakršen koli stik s to boleznijo, ve, o čem govorim. Velika sreča je, da ima vsak dan ob sebi svojo ženo, našo drago mamo, ki mu daje potrebno oporo, in da znamo v družini izmenjati veliko ljubezni.
Od potrditve diagnoze preživi veliko čas v raznih bolnišnicah in posledično tudi naša ožja družina, ko smo ga obiskovali. Pred kratkim se je zdravil tudi v Splošni bolnišnici Ptuj, in sicer na Internem oddelku. Takrat sem začutila notra-
njo obvezo, da napišem zahvalo sestram na Internem oddelku bolnišnice Ptuj, ker sem doživela neverjetno pozitivno izkušnjo. Izjemna prijaznost sester na tem oddelku me je navdala z velikim optimizmom, ki ga lahko občutimo, ko človek pomaga človeku v stiski in res spoštujem njihovo delo in pozitiven način, ki sem ga doživela z njimi na obiskih pri očetu. Ljudje smo še posebej občutljivi, ko smo bolni in enako njihovi najbližji sorodniki. Topla beseda, prijaznost in seveda delo vseh sester na Internem oddelku mi
je zbudilo izjemen občutek hvaležnosti, zato sem se odločila napisati ta članek in se z njim nekako oddolžiti za prijaznost in skrb do mojega očeta. Veliko mi pomeni vaša srčnost. Zahvaljujem se vam, žal ne poimensko, ampak od srca!
Ljudje smo žal tako naravnani, da znamo velikokrat grajati dogodke in situacije, redko pa pohvaliti, kar je resnično izjemno in zelo pomembno za nekoga v določenem trenutku. Torej, hvala Splošni bolnišnici Ptuj!
Sergeja Sagadin
Prireditvenik
Torek, 24. marec
18.00 Maribor, Umetnostna galerija, Strossmayerjeva 6, predavanje E.O.K. Elsa Oeltjen Kasimir (1887-1944), kiparka in slikarka, predava dr. Marjeta Ciglenečki
20.00 Maribor, SNG, drama, Pornoskop ali kaj je videl Batler, StaDvo, za
abonma Drama torek 2 in izven 21.00 Maribor, SNG, drama, Veter v vejah borov, MalOd, za abonma Drama torek 1 in izven
-	Ptuj, CID, neformalno učenje bas kitare, igranje na afriške djembe, literarna skupina, novinarska skupina, elektro delavnica
-	Ptuj, Termalni park Term, vadba v vodi za dojenčke in malčke, telefon 051 220 984
Sreda, 25. marec
1B.GG
1B.GG
1B.GG
1B.GG
2G.GG 2G.GG
Ptuj, Narodni dom, koncert Mešanega pevskega zbora Društva upokojencev Ptuj, gost večera bo Moški pevski zbor Kidričevo, dirigent obeh zborov Oliver Buček
Kungota pri Ptuju, kulturna dvorana, koncert ob materinskem dnevu, ki ga prirejajo Pevke druge pomladi DU Kidričevo, predstavile bodo tudi svojo drugo zgoščenko z naslovom Pesem naj doni Ptuj, Osnovna šola Olge Meglič, šolska prireditvena dvorana, prireditve ob dnevu šole, ki jo učenci šole poklanjajo vsem mamam ob materinskem dnevu
Ptuj, Salon umetnosti, odprtje razstave ptujske slikarke Rozine Šebetič pod naslovom Zakladnica spominov, razstavo si lahko ogledate do konec meseca
Maribor, SNG, drama, Pornoskop ali kaj je videl Batler, StaDvo, za izven Maribor, SNG, drama, Veter v vejah bora, MalOd, za abonma Drama in izven
Mali oglasi
STORITVE
HITRO in zanesljivo izvajamo kro-vska in kleparska dela na vseh vrstah stanovanjskih objektov in gospodarskih poslopjih. Tasovac Petar, s. p., Župančičeva 4, 2250 Ptuj. Tel. 041 444 801.
KMETIJSTVO
PRODAM drva z dostavo. Tel. 632 814.
G51
VZAMEM njive v najem v Gorišnici ali okolici. Tel. 041 670 766.
NESNICE, mlade, tik pred nesnostjo, rjave, grahaste in črne, opravljena cepljena, prodajamo. Soršak, Podlo-že 1, Ptujska Gora.
LES za ostrešje, deske 25 mm, ladijski pod, opaž, bruna debeline 12-16-20 mm. Brezplačna dostava na dom. Ugodna cena! Tel. 040 351 580.
SADNO DREVJE različnih vrst in sort: jablane, hruške breskve, češnje. višnje vam nudi Drevesnica Holc, Zagorci 61, pri gasilskem domu. Tel. 758 08 91 ali 041 391 893.
SiP
Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu
SPORED ODDAJ
TOREK 24.3.
8.00 Košnikova gostilna na Destrniku 18.00 SUPER HITI odd. 19.00 Pri Gašperju - glasbena oddaja 20.00 Oddaja Iz Občine Destrnlk
SREDA 25.3.
8.00 Draženci: projekt repa 18.00 SUPER HITI odd. 19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd. 20.00 Športnik leta v občini Hajdina
ČETRTEK 26.3.
8.00 Kulturni večer obrtnikov Dornava 18.00 SUPER HITI odd. 19.00 PRI GAŠPERJU odd. 20.00 Ob materinskem dnevu ■ Polenšak
PETEK 27.3.
8.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 Oddaja ŠKL 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 5 noč - zabavnoglasbena oddaja 22.20 SIP Lestvica - glasbena oddaja
Avtocenter Brezje d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53, Gsm: 040 221 921
www.avtocenter-brezje.si
GOTOVINSKI ODKUP RABLJENIH IN POŠKODOVANIH VOZIL OD LETNIKA 2000
ODVOZ IN PREPIS NA NAŠE STROŠKE
PONUDBA RABLJENIH VOZIL				
ZNAMKA	LETNIK	CENA™	OPREMA	BARVA
AUDI ALLRDAD 3.0TDIQ	2007	55.909,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
CHRYSLER VOYAGER 2,5 CRD	2003	8.990,00	KUMA	KOV.SREDRNA
CITROEN C41,6 HDI	200G	11.909,00	KUMA	KOV. ČRNA
FIAT STILO 1,9 JTD DYNAMIC	200E	7.990,00	KUMA	KOV.SREDRNA
FORD FOCUS 1,6 TDCi FUTURA	2005	7.890,00	KUMA	KOV. MODRA
MERCEDES C-RAZRED 22D CDI	2007	40.909,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
RENAULT CU01.4 RT	1999	2.100,00	SERVO VOLAN	D. RDEČA
RENADLT SCENIC 1,9 DCI	2009	4.990,00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
RENAULTTWINGO DYNAMIQUE 1.2	2003	4.490,00	KUMA	KOV.SREDRNA
VW PASSAT VARIANT 1,9 TDI BASIS	2001	6.299,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
VW POL01,4 TUI	2006	9.190,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
VW GOLF 1,8 CL VARIANT	199G	1.499,00	KUMA	VIJOLA
OPEL ASTRA 2,0	2001	5.290,00	STREŠNE SANI	BELA
FIAT SCODO VAN 2,0 JTD	2002	8.199,00	KUMA	KOV.SREDRNA
RENAULT KANGOO EXPRESS 1,5 DCI	200E	7.400,00	KUMA	DELA
Na podlagi 50. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) Občina Sveti Tomaž z
JAVNIM NAZNANILOM
obvešča javnost o javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka Občinskega prostorskega načrta Občine Sveti Tomaž
I.
Občina Sveti Tomaž naznanja javno razgrnitev dopolnjenega osnutka Občinskega prostorskega načrta Občine Sveti Tomaž.
II.
Občinski prostorski načrt je javno razgrnjen na Občini Sveti Tomaž, Sveti Tomaž 37, 2258 Sveti Tomaž in na občinskem spletu: www. sv-tomaz.si.
Javna razgrnitev traja najmanj 30 dni in sicer od 06. aprila 2009 do 12. maja 2009.
III.
V	času javne razgrnitve bo organizirana javna obravnava v Kulturnem domu Sveti Tomaž, Sveti Tomaž 44, Sveti Tomaž, dne 05. maja 2009 s pričetkom ob 18,00 uri.
IV.
V	času javne razgrnitve in na javni obravnavi ima javnost pravico dajati pripombe in predloge na dopolnjen osnutek občinskega prostorskega načrta. Pisne pripombe na razgrnjeno gradivo lahko zainteresirani občani in drugi subjekti podajo na javni obravnavi, jih vpišejo v knjigo pripomb ali jih posredujejo po pošti na Občino Sveti Tomaž.
Št.:350-0037/2007
Sveti Tomaž, dne 18.03.2009
Župan Občine Sveti Tomaž Mirko Cvetko l.r.
Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, a v naših srcih je ne bo nikdar.
SPOMIN
21. marca je minilo 1 leto, odkar nas je zapustil naš najdražji
Ivan Botolen
Z ZAGREBŠKE CESTE 108
S solzo v očeh ti prižigamo svečke in vedno mislimo nate.
Tvoji najdražji
VINOGRADNIŠKA sidra lahko kupite. Inf. na tel. 040 314 353.
PRODAMO bukova drva, metrska, razkalana z dostavo. Tel. 051 667 170.
V	NAJEM vzamem njive na območju Vidma in Hajdine. Tel. 041 561 893.
PRODAM 12 m bukovih drv. Tel. 031 281 453.
PRODAM okroglo hlodovino, 6 m, primerna za ostrešje, ter borova drva po 25 €/m in brezova drva po 40 €/m in 2000 l cisterno z A-te-stom. Tel. 041 430 637.
LES za ostrešje, deske - 25 mm, ladijski pod, opaž, bruna debeline 12-16-20 mm. Brezplačna dostava na dom. Ugodna cena! Tel. 040 351 580.
V	NAJEM dam tri ha zemlje. Tel. 031 848 466.
PRODAM 160-kg prašiča, domače reje. Tel. 031 558 596.
PRODAM traktorsko brano z drobil-cem grud. Ugodno. Tel. 031 733 157 (po 16. uri).
DOM-STANOVANJE
ODDAM opremljeno enosobno stanovanje na Ptuju. Telefon 051 356 346.
V NAJEM ODDAM študentom dvosobno stanovanje v Gradcu. Telefon 040 900 727.
NEPREMIČNINE
PRODAM novo stanovanjsko hišo v centru Juršincev. Več informacij na telefon 041 35 22 77.
www.tednik.si
Hvala ti, oče, za dom in življenje, hvala za čast, za ljubezen, skrbi. Hvala za nauke, dobre nasvete, oče, naj večna ti lučka gori.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža, očeta, dedka in tasta
Martina Zebca
S TURŠKEGA VRHA 57 A
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrazili sožalje.
Hvala govorniku KZ Ptuj g. Čučku ter govorniku g. Vesenjaku za ganljive besede slovesa, godbeniku za odigrano Tišino ter pogrebnemu podjetju Mir.
Posebna zahvala duhovnikom za opravljen pogrebni obred in sveto mašo ter članom Marijinega dela. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
VSAK CET RT H K Ob 20.00 URI
RAZNO
PRODAM KAMP prikolico Adria 460, dobro ohranjena, z dodatnim baldahinom. Informacije na tel. 041 895 196.
OPOZORILO! Javno opozarjamo osebo, ki je na juršinskem pokopališču odtujila rožo in jo posodila na svojem grobu, naj jo iz spoštovanja do umrlega vrne na grob, kje je bila posajena. Če oseba misli, da je nismo izsledili, se hudi moti. Če rožo obdrži, naj ji bo toplo pri srcu. Ogorčeni starši in vsi sorodniki.
K POSKOČNIH
1.	NAVIHANKE - Spomni se name
2.	VAGABUNDI - Bogastvo noči
3.	Ans. ROKA ŽLINDRE - Na skrivnostni poti
4.	VESELE ŠTAJERKE - Za vsak slučaj
5.	Ans. VRT - Vse najboljše ti želimo
6.	FRANC FLERE s pevko MATEJO - Ljubezen svet spreminja
7.	Ans. KRAJCARJI-40 let
1.BRIGITASULER-	Druga liga
2.	BOŠTJAN KONEČNIK- Borovničke
3.	MANCA ŠPIK & LANGA - Zaigraj muzikant
4.	ČUKI - Mal naprej pa mal nazaj
5.	MARKO VOZELJ - Kako naj ti povem
6.	ZASAVCI - Tvoj nosek rdeč
7.	POLKA PUNCE-Čokolada remix
ŠOPEK POSKOČNIH
POP 7 TOP
Glasujem za: _ Ime In priimek: Tel. številka:
Orfejčkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
Glasovnice pošljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 13, 2288 Hajdina
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
________st§_______
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCILNICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Ptuj • Novinarska konferenca o Evropski prestolnici kulture 2012
Odslej streljanje z vsemi kanoni
Vsi birokratski postopki v povezavi z Evropsko prestolnico kulture 2012 - v projekt je MO Ptuj vstopila v povezavi s partnerskimi mesti Mariborom, Velenjem, Mursko Soboto, Slovenj Gradcem in Novim mestom - so uspešno premagani. V letu 2012 si bosta kulturno prestolnico Evrope delili dve državi, v prvem polletju Slovenija, v drugem Portugalska. Vsebina oddane prijave je formalno pravno potrjena. S tem so dani vsi pogoji, da se partnerska mesta, ki sodelujejo v tem projektu, lotijo konkretnih operativnih nalog, je prejšnji četrtek v Mestni hiši na Ptuju povedal ptujski župan dr. Štefan Čelan.
Osnovno prijavo je bilo potrebno popraviti, popravki so se v glavnem nanašali na konkretne prireditve, ki jih bodo posamezna partnerska mesta izvedla, in na investicije. Predložene vsebine so imele premalo evropskega karakterja, iz vsebin se je premalo videlo, kje se skriva moč evropskega prostora oziroma evropska dimenzija nasploh.
Izdelati je bilo potrebno prioritetno listo prireditev, predvsem pa pokazati evropski karakter teh prireditev, je povedal ptujski župan. V MO Ptuj so ponujene vsebine pregledali, delovna skupina, ki je na tem delala, je prišla do zaključka, da je smiselno več prijavljenih vsebin združiti v enoten projekt pod izviren, enoten naslov Art & Heritage Carnival (Karneval umetnosti in dediščine), ki bo prva od prireditev v okviru začetka projekta Evropske prestolnice kulture 2012. K temu projektu bodo poskušali pritegniti vse možne oblike kulturne ustvarjalnosti, po možnosti s čim večjo mednarodno udeležbo. Na temo Človek in maska bodo poskušali narediti mnogo izpeljank na področju glasbe, slikarstva, kiparstva, fotografije, plesa in drugih področij. V projekt bodo povabili vse, ki se čutijo sposobne in zmožne, da lahko kaj prispevajo k njegovi obogatitvi.
Mejnik pri načrtovanih investicijah v sklopu Evropske prestolnice kulture 2012 je prenova Mestnega gledališča Ptuj, ki še ni zaključena. V pripravi je vabljeni natečaj za ureditev fasade in notranjosti. Za potrebe subkulturne ustvarjal-
nost na Ptuju, v okolici, regiji in širše ter evropskega prostora naj bi uredili kare Stare steklarske delavnice oziroma objekte na tem območju. Za potrebe mlade ustvarjalnosti so odkupili Mestni kino Ptuj, kjer bodo dobili prostore vsi, ki bodo želeli ustvarjalnost mladih tega območja pozicionirati v evropski prostor in pokazati, da je Ptuj tudi na tem področju sposoben najti izvirne vsebine. Znotraj grajskega kompleksa je pričakovati ureditev žitnice v okviru idejnih projektov, ki so bolj ali manj izdelani. Prvi projekt ureditve žitnice je bil ocenjen na tri milijone evrov, novi idejni projekt, ki zahteva tudi dodatne posege, pa je ocenjen na 11 milijonov evrov. Po novem idejnem projektu naj bi se na tem območju uredila tudi evropska glasbena akademija. Direktor Aleš Arih pravi, da je kompatibilna s prvotnim projektom in da je potrebno muzejskim dejavnostim dodati tudi neko napol komercialno obliko, brez katere se ta kompleks v nobenem primeru ne bi mogel vzdrževati. V tej povezavi bi kazalo urediti tudi Panoramo, kompleks je v zdajšnjem stanju sramota za mesto, na njem naj bi uredili arheološki park. S tem bi dobili neko zaključeno celoto, ki bi dala neko dodano vrednost celotnemu grajskemu kompleksu in mestu kot celoti.
Izgradnja kongresno-kulturnega centra
Največji zalogaj pa predstavlja izgradnja kultur-no-kongresnega centra ob
Foto: Črtomir Goznik
Mag. Stanko Glažar, Franc Mlakar in dr. Štefan Celan na novinarski konferenci o Evropski prestolnici kulture 2012
Potrčevi cesti, na območju nekdanjih vojaških skladišč. Naložba naj bi veljala 20 milijonov evrov. Ptujski mestni svet je že sprejel odločitev o ustanovitvi sklada za Evropsko prestolnico kulture 2012, sprejet pa je bil tudi že akt o pozidavi Potrčeve in Osojnikove, kjer je investitorjem na voljo za pozidavo površina v velikosti 62 tisoč m2.
»To ni nekaj statičnega, odprti bomo do vseh pobud, idej, iniciativ, vse pa bo odvisno od nas, od naše kreativnosti, od tega, koliko bomo sposobni pridobiti ustrezne vire za izvedbo tega zelo kompleksnega projekta,« je povedal ptujski župan. Z ministrico za kulturo Majdo Širca potekajo pogovori, kako priti do t. i. kulturnega evra, ki bi pod-
Napoved vremena
Kolikokrat je v sušcu slana, toliko dni stoji megla srpana.
Danes se bo pooblačilo, padavine se bodo od severa razširile na vso Slovenijo in zvečer večinoma ponehale. Meja sneženja se bo spustila na nadmorsko višino okoli 600 metrov. Proti večeru bo na Primorskem prehodno zapihala burja. Najnižje jutranje temperature bodo od -2 do 3, ob morju do 6, najvišje dnevne od 4 do 8, na Primorskem okoli 12 stopinj C.
Obeti
V sredo in četrtek bo spremenljivo oblačno s posameznimi plohami.
piral ta projekt, v katerega bodo vključene tudi vse institucije, ki se ukvarjajo s pridobivanjem evropskega denarja.
»Naš namen ni, da bi vse omenjene investicije v celoti zaključili do leta 2012. Gre za zalogaj, ki zahteva milijone in milijone evrov. Učinke projekta Evropske prestolnice kulture 2012 pričakujem po letu 2012. Od vseh nas je odvisno, kako bomo znali pridobljeno blagovno znamko razvojno izkoristiti. To bi moral biti naš moto. Če pa je naš cilj do leta 2012 samo nekaj zgraditi, narediti zaključni ceremonial, potem je na ta projekt potrebno pozabiti, saj v tem primeru ne bomo naredili ničesar za naše okolje. Potem je bolje, da že danes nehamo delati na tem projektu,« je na tiskovni konferenci 18. marca v Mestni hiši na Ptuju še posebej poudaril ptujski župan. Povedal je tudi, da bodo v teh dneh v posameznih institucijah oziroma zavodih, ki so vključeni v projekt, imenovali ljudi, ki bodo na tem projektu polno delali ves čas, torej do leta 2012. Za koordinacijo projekta bo skrbel sekretariat v MO Ptuj, kjer bo tudi njegov sedež, z redno zaposleno osebo. Za vodenje projekta pa je ptujski župan izbral Franca Mlakarja. Gre za izjemno težko in odgovorno nalogo pri
koordinaciji vseh, ki bodo sodelovali v projektu in ga vlekli v eno smer.
Vodenje projekta Evropske prestolnice kulture 2012 je Franc Mlakar sprejel kot izziv, kot nalogo, ki je vse prej kot lahka. Ni čarovnik, ki bi s čarobno palico začaral Evropsko kulturno prestolnico, za katero bi iz Bruslja prišle same pohvale. »Čarovnija se zgodi, ko sodelujejo vsi, občutek čarovnije je velik, ne more pa je ustvariti en človek, tako bo tudi s kulturno prestolnico. Nanjo gledam kot izziv, je neka čista energija, kot je tudi moto Projekta Evropske prestolnice kulture 2012 Maribor s partnerskimi mesti, ki sodelujemo,« je o svoji odločitvi za vodjo projekta EPK 2012 povedal Mlakar, ki pričakuje splošno kadrovsko in organizacijsko mobilizacijo tega okolja za uspešno uresničitev izjemnega kompleksnega projekta. Predvsem pa bo potrebna mobilizacija duha ob iskrenem sodelovanju in čisti energiji.
Sedaj, ko so formalne ovire pri projektu padle, naj bi Ptuj kot partnersko mesto postal bolj prepoznaven tudi skozi pisne edicije, da ne bo več samostojnih projektov Maribora, kot je izdelek s pregledom dejavnosti in programskih sklopov. Ptuj se je vedel vedno kot partnersko mesto v tem
Osebna kronika
Rodile so: Janja Kosi, Dobrava 31, Ormož - Jaka; Polonca Muhič, Cankarjeva ulica 18, Lenart v Slovenskih goricah - Evo; Andreja Taks, Irje 24/b, Rogaška Slatina - Anjo; Mateja Hržič, Senik 24, Sveti Tomaž - Jureta; Katja Čre-šnik, Spuhlja 109/b, Ptuj -Jano; Vesna Planine, Zakl 21, Podlehnik - Manico; Janja Plohl, Pavlovci 10/e, Ormož - Anžeta; Mihaela Kukovec, Orešje 117, Ptuj
-	Evo; Vesna Bercko, Zg. Sečovo 3, Rogaška Slatina
-	Jureta; Mojca Kodrič, Mi-hovci pri Veliki Nedelji 82
-	Tjašo; Romana Škrablin, Slomškova 8, Rogaška Slatina - Jakoba; Jasmina Neureiter, Podgorci 102 -Marušo.
Umrli so: Anton Planine, Poljska c. 21, Ptuj, rojen 1921 - umrl 9. marca 2009; Antonija Prosenjak, rojena Bezjak, Brstje 22, Ptuj, rojena 1927 - umrla 7. marca 2009; Martin Medved, Lovrenc na Dr.polju 16, rojen 1930
-	umrl 13. marca 2009; Jerčka Bigec, rojena Bera-nič, Mestni Vrh 49, rojena 1915 - umrla 8. marca 2009; Ivan Koren, Velika Varnica 77, rojen 1953 -umrl 15. marca 2009; Stanislav Kralj, Hrastovec 102, rojen 1939 - umrl 16. marca 2009; Matilda Švarc, rojena Krajnc, Črmlja 10, rojena 1911 - umrla 16. marca 2009; Marija Ilešič, rojena Ljubec, Drbetinci 30, rojena 1920 - umrla 15. marca 2009; Vincencij Kramberger, Bišečki Vrh 29, rojen 1929 - umrl 14. marca 2009; Eduard Volkner, Liebknechtova ulica 10/a, Maribor, rojen 1941
-	umrl 11. marca 2009; Martin Zebec, Turški Vrh 57, rojen 1947 - umrl 15. marca 2009; Elizabeta Ro-pič, rojena Milošič, Videm pri Ptuju 30, rojena 1929
-	umrla 14. marca 2009; Rozina Vedernjak, rojena Kujavec, Arbajterjeva ul. 4, Ptuj, rojena 1925 - umrla 15. marca 2009; Marija Sternad, rojena Male, Stra-žgonjca 24, rojena 1913 -umrla 15. marca 2009.
projektu, javnost pa lahko sama oceni, ali se je tako doslej vedel tudi Maribor, odgovarja na dosedanje ptujske aktivnosti pri tem projektu. Na to, da se premalo ve o projektu in da bi moral o njem celovito razpravo izvesti tudi mestni svet, pa že nekaj časa opozarja tudi svetnik Nove Slovenije Peter Pribožič. Ptujski župan dr. Štefan Čelan ob vsem tem pravi, da dokler ni postalo vse pravno formalno jasno, niso mogli streljati z vsemi kanoni. Poslej bo vse drugače, lahko se začne streljanje z vsemi kanoni. Še prej pa bo potrebno izbrati profesionalca za delo v sekretariatu v Mestni hiši.