8554 AA
60100200
OSREDNJA KNJIŽNICA
PR.rn^SKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini .,
Abb. postale I gruppo (.ena 5UU IJT
Lelo XXXIX. Št. 69 (11.485)
TRST, četrtek, 24. marca 1983
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1943, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do l. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
PO NEDAVNIH ATENTATIH NA MIROVNE SILE V LIBANONU
Colombo zagovarja prisotnos italijanske vojske v Bejrutu
Skoraj vse politične sile pa zahtevajo večjo težo in vpliv pri mirovnih odločitvah - Danes v Fanu pogreb Filippa Montesija
NA VČERAJŠNJEM ZASEDANJU SKUPŠČINE SFRJ
f Kar enajst novih zakonskih besedil
Zvezni sekretar Tone Florjančič je opozoril na otežene pogoje gospodarjenja v začetku tega leta
RIM — Zunanji minister Colombo in podtajnik pri obrambnem ministrstvu Scovacriccki sta včeraj odgovarjala pred komisijama za zunanje zadeve in obrambo na številna vprašanja, ki so jih zastavile vse politične sile glede na položaj v Libanonu po napadih na italijanske in druge vojake s sklopa večnacionalnih mirovnih sil.
Po krajšem prikazu zadnjih dogodkov je minister Colombo poudaril, da italijanska vlada ocenjuje napade kot nevarno znamenje postopnega poslabšanja splošnega stanja v Li-
banonu. Za ministra bi lahko napadi predstavljali pne pokazatelje načrtne destabilizacije Libanona, ker se je z napadi na mirovne enote posredno napadlo tiste mednarodne sile. ki predstavljajo življenjsko podporo za bejrutsko vlado.
Zunanji minister je nato obudil spomin na mladega Filippa Montesija, ki je podlegel smrtnim ranam po atentatu v Bejrutu, in pohvalno prikazal vlogo in operativne spe sobnosti italijanskega kontingenta v Libanonu. Povsem razumljivo je branil in zagovarjal nadaljnjo prisotnost italijanskih vojakov, ki skupaj z ameriškimi, francoskimi in britanskimi jamčijo mir v tem delu sveta.
Vseeno ra je Colombo navedel, da bi lahko ponovno preverili umest n ost italijanske prisotnosti, če bi prišlo do vsebinskega in stvarnega zastoja v pogajanjih za mirno rešitev libanonske krize, saj bi se s tem iz-odila vloga večnacionalnih mirovnih sil. To pa ni samo italijansko vprašanje, z njim se bodo morale čimprej spoprijeti vse države, ki so v Libanon poslale svoje mirovne sile. Zunanji minister je tudi poudaril, da za italijansko vlado ostajajo Združeni narodi temelj za vse bodoče pobude. Oddolžiti se je nekako hotel dejstvu, da so na Bližnji vzhod poslali mirovne sile mimo sklepov OZN in da je tudi na sedanjih pogajanjih potisnjena v stran svetovna organizacija.
V odsotnosti obrambnega ministra Lagodja, ki je bil na seji skupine za jedrsko načrtovanje NATO. je Podtajnik Scovacricchi spregovoril o vojaški pripravljenosti italijanskega kontingenta in o vsem, kar je s tem v zvezi. Prav tako je navedel pobude, kako bi olajšali in še bolj zavarovali italijansko prisotnost v Bejrutu.
Skoraj vsi senatorji so se strinjali z ugotovitvijo, da bi bil umik italijanskega kontingenta iz Libanona zgrešena politična poteza. Marsikdo pa je obenem zahteval večjo politično jasnost o vlogi tega kontingenta. Celo demokristjani so zahtevali večji vpliv Italije na mirovne pobude. To so še odločneje zahtevali komunisti, ki med drugim predlagajo večje politične pobude, ki bi morale prisiliti Izrael, da umak-
ne svoje četo iz Libanona.
Medtem pa je v Fano prispelo truplo padlega Filippa Montesija. Pred odhodom iz Rima je bila krajša žalna slovesnost, ki se je je u-deležil predsednik Pertini. Periini bo tudi prisoten na današnjem zasebnem pogrebu v Fanu. Mati padlega noče namVeč uradnega pogreba, si pa želi. da bi bil na njem prisoten predsednik republike.
Libanon podprl ameriški mirovni načrt
BEJRUT — Libanonska vlada je sprejela mirovni načrt posebnega ameriškega odposlanca za Bližnji vzhod Philipa Habiba, ki med drugim predvideva, da bi ustanovili skupni mešani odbor sestavljen s predsednikom Libanona, Izraela in
ZDA kot jamstvo za varnost severnih izraelskih meja. Odnose med Libanonom in Izraelom pa bi uredili šele po umiku izraelske vojske z libanonskega ozemlja.
Istočasno s podporo Habibovega načrta pa so v Bejrutu poudarili, da bi morebitna izraelska zavrnitev te nove mirovne pobude do skrajnosti zapletle položaj in prisilile Libanon, da poišče alternativne rešitve.
Habib je včeraj iz Bejruta odpotoval v Tel Aviv, kjer bo skušal izraelsko vlado prepričati, naj podpre ameriški načrt. Naloga pa kot kaže ne bo lahka.
Povišati vsoto dovoljenega iznosa denarja iz države
RIM — Italijanski državljani so lahko leta 1974 nesli iz države največ 500.000 lir (v obdobju enega leta), tri leta kasneje so to vsoto dvignili na 750.000 lir, leta 1980 pa na 1.100.000 lir.
Če bi hoteli letos dovoliti iznos iz države vsoto enake vrednosti, bi morala ta zdaj znašati, po mnenju strokovnjakov. 2.300.000 lir.
Povišanje te vsote zahtevajo predvsem turistični operaterji.
NIKOLAJ TIH0N0V NA OBISKU V SFR JUGOSLAVIJI
INTERES ZA RAZŠIRJENJE EKONOMSKEGA SODELOVANJA
Predsednik sovjetske vlade je včeraj obiskal SR Hrvaško
ZAGREB — Predsednik ministrskega sveta ZSSR Nikolaj Ti-honov je včeraj dopotoval v Zagreb, na enodnevni obisk SR Hrvaške. Na zagrebškem letališču so visokega gosta pričakali najvišji predstavniki republike in mesta.
Tihonov je obiskal več delovnih organizacij, med drugim enega izmed obratov tovarne Rade Končar, kjer se je tudi pogovarjal s člani kolektiva.
Včeraj so bili tudi pogovori med delegacijo izvršnega sveta sabora SR Hrvaške, ki jo je vodil predsednik sveta ing. Ante Markovič, ter delegacijo ministrskega sveta SZ, na čelu s predsednikom Tihonovom. Beseda je tekla o možnostih nadaljnjega razvijanja gospodarskega sodelovanja te republike s partnerji iz Sovjetske zveze. Nikolaj Tihonov in člani sovjetske delegacije so v teh pogovorih poudarili interes za razširitev ekonomskega sodelovanja, s proizvajalci iz Hrvaške in Jugoslavije nasploh. To se predvsem nanaša na dolgoročno kooperacijo in na skupni nastop na tržiščih tretjega sveta.
Tihonov se je včeraj pogovarjal tudi s predsednikom predsedstva SR Hrvaške Marjanom Cvetkovičem, (dd)
odgovoril, da je ZIS dcdeiil zvezni carinski upravi posebna siedstva za izboljšanje carinske službe in v okviru programa letošnjih investicij iz zveznega proračuna bo imelo prednost nadaljnje oprem’janje šentiljskega prehoda. 'sicer pa je po njegovih besedah z vez.; a c* r inska uprava lani poravnala vse obveznosti v zvezi s stroški za vzdrževanje mejnih prehodov.
Preiskava o primeni bivšega di rektorja INA Marneli.ig Scjepana Djuiekoviča se nadalj rje Sedej zbirajo ustrezno dokumentacijo, na podlagi katere bodo od pravosodnih organov zahtevali Djurekovičevo izročitev. To je bilo rečeno v odgovoru delegatu, ki ga je zanimalo ali so pristojni zvezni organi sprejeli vse potrebne ukrepe v preiskavi o zlorabah Stjepana Djurekoviča. (dd)
Novo vodstvo KPI se bo prvič sestalo
RIM — V prihodnjem tednu se bo prvič sestalo novo vodstvo KPI, ki so ga izvolili na zadnjem kongresu v Milanu. Med pomembnimi nalogami tega zasedanja bo tudi do ločitev volilnih programov za letošnje spomladanske upravne volitve.
PO ZADNJIH VLADNIH SPREMEMBAH MITTEBBANDOVE FRANCIJE
Elizejska palača bo postala še močnejši center odločanja
Čeprav so ostala imena ministrov v bistvu ista, pa so vsebinske spremembe kljub temu globoke
BEOGRAD — V skupščini Jugoslavije je včeraj zasedal zvezni zbor. Razen nekaterih izjem je imela seja izrazito zakonodajni značaj.
Delegati so namreč sprejemali kar 11 novih zakonskih nesedri v zvezi s financami in porabo. Poleg tega so razpravljali o 'aiuooti cestnega prometa in izvajanju zakona o temeljih varnosti cestnega prometa.
V zvezi s predlogi norih zakonov je govoril zvezni sekretar- za finance Jože Florjančič.
Najprej je opozoril na otežene pogoje gospodarjenja na začetku tega leta, na nezadovoljivo stopnje rasti industrijske proizvodnje januarja in februarja, kot tudi na nekatera u-godna gibanja v zunanjetrgovinski menjavi. Opozoril je tudi na to, da gibanja na področju porabe znatno odstopajo od sprejete politike Namesto da bi se poraba zmanjšala, so bili osebni dohodki januarja v primerjavi z lanskim januarjem za 28 odstotkov večji, medtem ko so se dohodki družbenopilitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti janu arja in februarja povečali za 30 odstotkov. Stopnja inflacije je dose gla 31 odstotkov, vrednost dinarja pa se je zmanjšala za približno 16 odstotkov, zato bi bilo treba po Florjančičevih besedah predloge z? sprejetje zakonov, katerih cilj je u-reditev materialnih nesorazmerij, proučiti in sprejeti čimprej.
Na začetku seje je bila sicer živahna razprava o predlogu delegatke Zore Tomič, da bi z dnevnega reda seje črtali predlog zakola o spremembah in dopolnitvan zakona o osebnih dohodkih funk Otmarjev, | ki jih vodi ali imenuje skupš^na j SFRJ in o nadomestilih osebnih dohodkov delegatov v skupščini SFRJ. |
Milan Rajačič je reke’, da lahko j sprejme predlog za predložitev spre- i jetja tega zakona vendar je menil, da ni res, da se ta skupščinski sklic, | pa tudi prejšnji, ukvarja samo s
sabo s svojimi osebnimi dohodki !	,	„	.	• • .	-	., v .	,.	...	.
organizacijo dela itn. Rekel je, da ohranil zunanje ministrstvo - Vec strogosti v notranji politiki
Jacques Delors je postal tudi minister za proračun (telefoto AP)
niiMiiiitMiimminmiMmiiiiiiHiiiiiniiiHiiiimiHinttiiiiimiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiimiiJiiiiifiiMiitimiiiimfiiiiinifMiininiiiiiMiiimiiitiiiiJtniiiiiiiiAuiiiiiiifiiiiiiiinia
PROGRAMSKI SPORAZUM NOVE VLADNE KOALICIJE V ZRN
Kanclerju Kohlu je uspelo ugnati oba vladna partnerja: FDP in CSU _
i barvna: v njej ni več niti e
Odprtih je le še nekaj zunanjepolitičnih vprašanj - Genscher ditoijStm-gan“zid?cESs .dSavS
(Dopisnik Dela za Primorski dnevnik)
PARIZ — Mitterrandova Francij« je v noči s torka na sredo dobila tretjo vlado. Spremembe so kljub istim imenom globoke: državni poglavar je v bistvu oblikoval nekakšen krizni štab. ki ga vodi pravcata »trojka* — Mauroy, Delors in Beregovoy sestavljajo tako rekoč »predsedniški kabineti in Elizejska palača postaja še močnejši center odločanja. Ukinitev ministrstva z« kulturo, čislanega resorja v vseh obdobjih 5. republike, je zgovoren simbol: minili so časi filozofiranja, besedo so dobili pragmatski ekonomisti.
Nova vlada je najprej izredno preprosta: premier, 14 ministrov in en državni sekretar. Pozneje bodo sicer imenovali še nekaj ministrskih pomočnikov in državnih sekretarjev, vendar so izrecno poudarili, da se bodo dodatni člani vlade udeleževali sej kabineta le takrat, kadar bodo na dnevnem redu vprašanja z njihovega področja. Mitterrand se je očitno želel znebiti okornega aparata, spodrezal je ljubosumnosti in konkurenčnosti, zgostil odgovornost in preprečil, da bi o tem, kar so razpravljali na vladnih sejah, »brali v naslednji številki satiričnega lista Canard Enchaine* — kar se je redno dogajalo, dokler je za mizo sedelo 44 ljudi.
Druga velika novost: nič več ni »državnih ministrov*. nekakšnih podpredsednikov vlade, oziroma ministrov, ki jim je častni naslov zagotavljal širše politične pristojnosti. Mitterrand je s podeljevanjem tega naslova doslej tudi doziral vpliv raznih struj levice. Zdaj to ni več potrebno: vlada šteje 12 socialistov, dva komunista in enega levega radikala. Tudi sama sociali-
eno-enega
je bil v prejšnjem sklicu predsednik skupščinskega odbora za proračun federacije in da ve, da zaposleni v federaciji precej zaostajajo pri osebnih dohodkih v primerjavi z nekaterimi kategorijami v drža\i...
V okviru delegatske razpiave je bilo tudi več vprašanj. Eno sc nanaša na sposobnost jugoslovanskih obmejnih prehodov. Poseoij so se delegati zanimali za razmer* r.a prehodu Šentilj, ki je po števlu potnikov glavno vstopno mesto v Jugoslavijo saj tam preši o ji mejo vsak deseti oji sto milijonov potnikov, ki vsako leto pridejo ali odidejo iz Jugoslavije. Florjančič je
..........................................................■■milili.itimHiiiillilHiiliuiiiuiilllliiinHimiilliiiiiiiiiiiimliliiiiililiiillliliiimiiiililiiiliilliiillililliiiiiiillliiiiillliiiiiiiiimiiiiiiiin
ZDA VZTRAJAJO PRI »NIČELNI REŠITVI* ZAHODNA EVROPA DOPUŠČA KOMPROMIS
Na zasedanju držav NATO na Portugalskem ni prišlo do bistvenih novosti glede predlogov za ženevska razorožitvena pogajanja
LIZBONA - Obrambni ministri držav NATO, ki so se zbrali na enem izmed svojih običajnih rednih sestankov za jedrsko načrtovanje v Vilamouri na Portugalskem, so včeraj zaključili svoje zasedanje, po katerem so izdali tudi zaključno poročilo. To je sicer dokaj skopo, vendar pa dovolj jasno kaže potek pogo vorov, ki so se odvijali okrog osred-
Če so po eni strani Američani v Vilamouri trdno vztrajali pri svoji «ničelni rešitvi*, in so zavračali drugačne možnosti kompromisa, pa so po drugi strani pokazali evropski zavezniki več prožnosti. Res so podprli ameriško stališče in tudi pod črtali mnenje, da je treba na pogajanjih s Sovjeti nastopati z odloč nostjo, toda res je tudi, da so bili
njega vprašanja tega zasedanja, na-1 povsem enotni, ko so /.a«Jvai jali
nvreč okrog tako imenovanih evra raket.
V zaključnem poročilu je poudarjeno, da predstavlja »ničelna rešitev* še vedno najboljši predlog Zahoda v prizadevanjih, da bi uvelja vili nadzor nad jedrskim orožjem v Evropi, čeprav pri sprejemanju te odločitve niso izključili »vmesnega Predloga*.
Obrambni ministri držav NATO so namreč tudi v Vilamouri podprli Predlog severnoameriškega predsednika Reagana, po katerem naj bi Sovjeti demontirali in odpeljali iz Vzhodne Evrope vse svoje rakete srednjega dometa z jedrskimi glavami, v zameno pa bi se Američani odrekli načrtu, da do konca tega leta namestijo v Zahodni Evropi 572 svojih jedrskih raket vrste <per-shing - 2» in «cruise». Te rakete naj t>i namestili na izstreliščih petih e-vropskih držav, med temi tudi v Italiji.
Sovjetski predlog — kot pravi poročilo — po katerem bi Sovjetska zveza umaknila toliko svojih raket srednjega dometa, kolikor jih imata skupno Francija in Velika Britanija, za NATO ni sprejemljiv, ker bi to v strateškem oziru pomenilo izločitev ameriških jedrskih izstrel-lov raketnih izstrelkov srednjega da toeta v Evropi. Američani namreč z« to »ceno* ne bi smeli namestiti Svojih »pershingov - 2» in »crui-sejev*. kar bi povzročilo velike spremembe v »stopnji varnosti* za hodnih zaveznikov.
svoj alternativni predlog. Po teni predlogu bi vendarle na ženevskil. pogajanjih ne smeli zapet: vseh vrat s trmastim vztrajanjem pri »ničelni rešitvi*, ampak bi morali dati Sovjetom možnost tudi za »sre Čanje na pol poti* tako kar se tiče količine, kot tudi časa. Eden izmed takih «vmesnih» predlogov je npr. tudi ta. da bi obe jedrski velesili zmanjšali število svojih raket v E vropi na 300. Baje pa tega predloga Weinberger formalno ni hotel sprejeti.
Ne glede na VVeinbergerjevo sta lišče pa so zahodnoevropski zavezniki vztrajali pri svojem »vmesnem* predlogu, ki je zato prišel tudi v zaključno poročilo. Če je po eni strani zasedanje nekoliko razširilo špranjo, skozi katero naj bi posijal žarek zmanjšanja mednarodne nape tosti v Evropi, pa jo je po zaključku sestanka, na kratki tiskovni konferenci za časnikarje, Američan zopet zatesnil z izjavo, da bo »vmesni* predlog za nadzorstvo nad jedrsko oborožitvijo v Evropi lahko prišel v poštev le tedaj, če in ko bo Sovjetska zveza pristala na zahodne predloge.
Ni torej težko ugotoviti, da so tudi na tem zasedanju predstavniki NA TO želeli predvsem pokazati sve tovnemu javnemu mnenju s prstom na Sovjetsko zvezo, ki naj bi bila tisti izmed dveh partnerjev, ki je glavni krivec, da ne pride do sporazuma. Zato, v Ženevi pred ponedeljkovo prekinitvijo razorožitvenih
pogajanj (pred velikonočnimi prazniki) skoraj gotovo ne bo prišlo Jo novih elementov.
Priziv zaradi oprostitve Gollija
RIM — Glavni pravdnik prizivnega sodišča Franz Sesti bo verjetno vložil priziv proti sodbi, s katero so po raziskavi o P-2 (s pomočjo amnestije) oprostili vsake krivde nekatere izmed obtožencev. Med temi je bil tudi Licio Gelli. katerega so obtoževali poneverbe, zasebnega oko-
riščanja, poskusa nasilja itd. Dr. Sesti je zdaj zahteva) od parlamentarne komisije, ki je preiskovala primer prostozidarske lože P-2, naj mu omogoči vpogled v nekatere dokazne dokumente, ki jih je zbrala.
Medtem prihaja v italijanskem sodstvu do novih napetosti, kot znak splošnega nezaupanja proti rimskim sodnim ustanovam. Načelnik rimskega državnega pravdništva Gallucci, ki je v središču polemik v zvezi s pomembnimi preiskavami, ki jih je opravil njegov urad. je namreč zahteval od prasovodnega ministra naj opravi v rimskem državnem pravdništvu preiskavo.
BONN — Trem strankam zahod-1 le pozvati k načelnosti nemške zu-noneniške krščansko - liberalne vlad- j nanje in notranje politike, za kane koalicije CDU CSU - FDP je ■ toro vsaj v besedah nihče ne dva uspelo skleniti kompromis o skoraj , mi. kakšna mora biti. vseh točkah programa nove vlade, j Na področju gospodarske politi-
vključno s tistimi, ki so vzbujale največ nasprotij. Izjema so le nekatera vprašanja zunanje politike, čeprav so tudi tukaj prišli do sporazuma o mednemških odnosih, o politiki varnosti in o Evropi, o katerih je še tik pred začetkom pogajanj kazalo, da so nepremostljiva ovira za dialog med liberalci in krščanskimi socialci.
Takšna ugodna splošna ocena je izšla iz tiskovne konference, na kateri so generalni tajniki vseh treh strank predstavili programske smernice nove vlade, kakršne so sprejeli v tretjem krogu pogajanj za sestavo nove vlade kanclerja Kohla. Vladne stranke pa se bodo vseka-, kor morale znova sestati, da bi rešili preostala odprta vprašanja, ki se nanašajo predvsem na politiko do Afrike, Latinske Amerike in Bližnjega vzhoda. V ostalem pa bo nova namške zunanja politika ostala nespremenjena, oziroma bo nadaljeval po poti. kakršno je zunanji minister Genscher. ki mu je uspelo o-hraniti podkanclersko in torej zu-nanjeministrsko mesto, skupaj s Schmidtom zasnoval že v času prejšnje koalicije.
Kancler Kohl je kljub težavam, ki mu jih ie vseskozi povzročal strankarski zaveznik, Bavarec Strauss, v petih dneh pogajanj uspel uresničiti svoj taktični načrt: sporazumeli so se namreč o osnovnih smernicah vladnega programa, tako da vsa drrbnejša vprašanja ostajajo za sprotno reševanje v teku dela vlade. S tem je Kotil ublažil ostrino tonov pri konkretnih in hudo kri vzbujajočih vprašanji]), ki so grozila onemogočiti pogajanja, še preden bi se prav začela. Ostalo mu je zato
HIIIIIIIHIIIIIIIHIIMIMHIIHIIIMMnillllllllllllliUltlllllimilllllllllMIIIIIItUIIIIHIIIIIIHMHUlllllimtlllllllflllllllllltlllllllllllJIlIHIUIIIMIIItllUIIIMIIIIlllllllllllllllMllia
Tudi izredni komisar PSI za Piemont naj bi bil vpleten v turinski škandal
RLVl — Tudi izredni komisar PSI za Piemont Giusi La Ganga, ki je obenem odgovoren pri stranki na vsedržavni ravni za krajevne uprave, je včeraj prejel sodni poziv, s čimer je neposredno palinjen v vrtinec torinskega škandala. Mladi so cialistični predstavnik naj bi bil obtožen zlorabe sedmega člena zakona o javnem financiranju strank, ali podrobneje: v žep naj bi si stlačil najmanj 15 milijonov, ki jih je prejel od bratov Biffi - Gen-tili in zloglasnega Zampinija, ki je eden glavnih pro tagonistov nevihte, ki ta čas menjuje upravno in politično lice Piemonta in Turina. Denar naj bi služil La Gangi za financiranje socialističnega krož ka CIPEL, katerega je bil sam tajnik.
La Ganga je seveda takoj zanikal, da bi bilo vse to res ter zahteva takojšen razgovor s sod niki. Poleg tega je ponudil Craxiju odstop z me sta izrednega komisarja stranke. Tako se je vče raj sestalo tudi vodstvo PSI in povabilo La Gan go da obdrži svoj položaj, vsaj do takrat, ko bo prišlo do soočenja s preiskovalnimi sodniki. Gre torej za zelo previden korak, ki pa kaže na izred-
no nelagoden položaj, v katerem je sedaj socialistična stranka. La Ganga je namreč prvi vsedržavni funkcionar stranke, ki je vpleten v neki škandal in lahko povzroči PSI veliko škode, vsaj kar zadeva njeno verodostojnost. Ne gre prezreti dejstva. da mu je prav Craxi poveril nalogo moralizirati zelo nemirno socialistično stranko Piemonta.
Zaradi vsega tega je bilo včeraj v vrstah PSI zelo težko in naelektreno ozračje. Ob razpravi, ali je umestno sprejeti odstop La Gange, se jih je veliko izreklo za tako rešitev, konec koncev pa je prevladalo bolj previdno mnenje, ki odpravlja vsa morebitna tveganja. Ob tem pa razprava ni mogla obiti vprašanja, zakaj je stranka imenovala za ka tnisarja prav Turinčana, ki je veliko let sodeloval z glavnimi protagonisti torinskega škandala. Naj bolj zaskrbljen je očitno sam Craxi. Govorilo se je tudi, da bo tajnik PSI sklical v kratkem izredni kongres stranke, vendar je tiskovni urad PSI sinoči zavrnil to predvidevanje in ga označil za »neutemeljeno*.
‘	R. G.
ke so se predstavniki treh strank dogovorili za občutno zmanjšanje javne porabe in zavrtje državnega zado’ževanja. V teku treh let bi na različnih področjih javne uprave morali prihraniti 40 milijard mark, čeprav še ni znano, katere sektorje bo vlada najbolj okrnila, poleg že oznanjenih omejitev pri nadomestilih za brezposelnost in pri javnih storitvah. Po drugi strani pa po pričakovanjih ne bo novih davčnih poviškov, kar pomen' predvsem u-speh Genscherjevih liberalcev.
Na področju notranje politike je kompromis precej očitnejši. Obetajo se strožji predpisi za pravico do
manifestiranja, tako da bodo celo obudili star zakon, po katerem je kaznivo sodelovanje na manifestacijah. na katerih" pride do nasilja. Zakona o prostovoljni prekinitvi na sečnosti zaenkrat ne bodo spreminjali, pač pa bodo razmislili o družinskem pravu v smislu ponovnega pretresa razlogov, ki lahko pripeljejo do ločitve med zakoncema. Pečat liberalne prevlade ima tudi predlog nove politike do tujih delavcev, saj za sedaj ne bodo uvedli omejevanja prihodov družinskih čla riov k delavcem, zaposlenim v ZRN.
Vse tri stranke so se na koncu pozitivno izrazile o doseženem sporazumu, najbolj pa je seveda zada voljen kancler Kohl. ki je uspešno oprani najtežji del zahtevnega pa sredovanja med obema skrajnima kriloma svoje koalicije.
mailliMiHiniiiiiiitiitiiiMiiiiiiiiiiMiiiMiiitiMtmtiiiiiiiiiiiiiHliiimiitimiiiMiHtiiMiniiilHtimmnMijliiiiMU
OB POTRJENI ŽELJI PO NADALJNJEM SODELOVANJU
Na sejmu Alpe-Adria včeraj dan naše dežele
Veliko pozornosti posvetili tržaškemu avtonomnemu računu
LJUBLJANA — Na 22. mednarod- j Pri obravnavi novih poti za sa nem sejmu Alpe Adria je bil vče- delovanje so precej pozomasti na-raj dan Furlanije - Julijske kraji- menili možnosti, da bi ažurnirali
ne. To je bila priložnost za številna srečanja slovenskih in italijanskih gospodarstvenikov iz sosednje dežele. Dneva Furlanije - Julijske krajine se je udeležila tudi delegacija uglednih politikov in gospodarstvenikov, v njej so bili med drugimi deželni odbornik za trgovino Ber-toli, vladni komisar v Trstu Marra su, predsednik deželne trgovinske zbornice Lupieri predstavniki vseh štirih pokrajinskih deželnih zbornic in drugi.
Obisk v Ljubljani so izkoristili za ogled sejemske prireditve, standa Furlanije - Julijske krajine, ki je lično urejen v mednarodnem paviljonu ter za srečanja s podpredsednikom republiškega izvršnega sveta Dušanom Šinigojem, predsednikom gospodarske zbornice Slovenije Markom Bulcem in drugimi.
Na teh pogovorih se je vnovič potrdila želja in volja gospodarstvenikov Furlanije - Julijske krajine in Slovenije po nadaljnjem plodnem sodelovanju, ki je spričo sedanjih jugoslovanskih restriktivnih ukrepov na meji sicer nekoliko zastalo. Na pogovorih so znova izrazili upanje, da ti ukrepi ne bodo dolgoročni in da ne bodo resneje ogrozili vzdušja sodelovanja in sožitja kakršno je ob meji nastalo v zadnjih desetletjih. Voljo po takem sodelovanju med drugim potrjuje tudi jutrišnje srečanje predsednika deželnega odbora Antonia Comellija s predsednikom slovenskega izvršnega sveta Janezom Zemljaričem v Špetru Slo venov.
liste, ki izhajajo iz avtonomnih računov.
Prizadevanja gredo zlasti v to smer, da bi dejavnost list C in D, ki zasedaj zadevala samo Trst. razširili na vse območje ob meji in na ta način vsaj delno nadoknadili tisto, kar je ob sedanjih ukrepih izgubljeno v okviru videmskega sporazuma. Sprožena je bila tudi pobuda, da bi z večjim številom sejemskih prireditev ob meji bolj povezali ga spodarstvenike z obeh strani, da bi vzajemno odstopali sejemski pra štor tam, kjer je na voljo tudi razstavljavcem in gospodarstvenikom z druge strani meje. Kot konkreten primer take možnosti so omenili sejmišče v Gorici, na katerem bi lahko gospodarstveniki iz Nove Ga rice, Vipavske doline in okolice ob pomanjkanju svojega ustreznega prostora gostovali in predstavili sva jo dejavnost.
Vladni komisar Marrosu je še pa sebe j poudaril, da so tako med sedanjimi pogovori kot tudi med minulimi. ugotovili identično željo obeh dežel, da v prid njunih prebivalcev kot tudi za vzor vsej Evropi tvorno in prijateljsko sodelujeta tudi v teh gaspodarsko težkih časih.
JURE PENGOV
TEL AVIV — Bivšega izraelskega obrambnega ministra Šarona je neki funkcionar službe za cenzuro obtožil, da je sistematično obveščal tisk o državnih tajnostih. Tako navado so baje imeli tudi visoki častniki izraelske vojske.
minister* Jean - Pierre Chevene-ment — to je največje presenečenje! — ni samo izgubil vplivni resor industrije in tehnoloških raziskav, temveč je že februarja dal ostavko (kot prejšnji teden minister za zunanjo trgovino Jobert, vendar je Chevenement o nesoglasjih z Mitterrandovo politiko vse do imenovanja vlade solidarno molčal). KPF, ki je imela v prejšnji vladi štiri ministre, sicer ne more g’a-sno ugovarjati, kajti sorazmerje je ostalo enako, vendar se potihem čuti prikrajšano — Charles Fiter-man je poslej čisto »navaden* minister za transport, čeprav je po protokolu peti član vlade (toda nekdaj je bil tretji, medtem ko « Marcel Rigoud, minister za poklicno izobraževanje, zdaj predzadnji).
Tretja, najpomembnejša novost: Jactjues Delors, «junak» bruseljskih monternih pogajanj, je neuradno postal premier št. 2 — njegovemu dosedanjemu resorju gospodarstva in financ so dodali še državni proračun. Zadnji član »tro;'ke» je Pierre Beregovoy. poslej zadolžen za vsa socialna vprašanja, sindikate in naj-br?e tudi zdravstvo, kajti slednja ministrstvo so ukinili (vodil ga je komunist Ralite, ki pa si je nakopal nasprotovanje vseh »belili halj*, od študentov do zdravnikov).
Minister za notranje zadeve in decentralizacijo Gaston Defferre, nekdaj Mitterrandova desna roka, je zdrsnil na četrto mesto, pač zaradi nerodnosti v obdobjih prvih dveh vlad, še bolj pa zaradi izgubljenih volilnih bitk zadnjih dveh let. V istih rokah ostajajo prava sodje (Robert Badinter), diplomacija (Claude Cheysson). obramba (Charles Hemu), šolstvo (Alain $a-vary). urbanizem in stanovanjska problematika (Roger Quillict). Resor industrije in tehnoloških raziskav je prevzel I.surent Fabiits. ki je bil doslej zadolžen za drža,rni proračun. Še eno presenečenje: Mi-chel Roc-ard. Mitterrandov »enfant terrible*, se je s stranskega tira, ki ga je predstavljal zdaj ukinjeni resor za plan in prostorsko načrta vanje, zapel ial na eno najživahnej-ših prog v francoskem vsakdanjem življenju — postal je minister za kmeti istvo. Njegova predhodnica E-dith Cresson. »devica orleanska zelene Evrope* in poslej edina ženska v vladi, prevzema veliko odgovornost v novem ministrstvu, ki združuje zunanjo trgovino in turizem. Michel Crepeau, edini levi radikal, se iz ukinjenega ministrstva za varstvo nabave seli v mhustrstvo za trgovino in obrt. Ukinili so tudi ministrstvo za komunikacije, rakavo rano režima, ki »ima dobro ra bo, vendar jo slabo prodaja*, kot je dejal gpneralni sekretar KPF Marchais. Edini državni sekretar, imenovan v sklopu vladnega jed- a in edino novo ime — novinar, zga dovinar in romanopisec Max Ga’!o — naj bi kot uradni glasnik vlade popravil kratek stik med oblastjo in javnostjo.
Ukinitev niza resorjev, recimo zares malce čudaškega »ministrstva za prosti čas*, potrjuje težo o želji, da bi po volilnih in monetarnih pretresih oblikovali »bojno vlado*, kot je izjavil prem’"'’ Mavrov.
VILKO NOVAK
NASA PRILJUBLJENA ZBOROVSKA REVIJA JE PRED VRATI
Jutri v Križu začetek Primorske poje
letošnja manifestacija bo potekala v vzdušju pomembnih štiridesetletnic
V Ljudskem domu v Križi) se bo jutri odprl zastor priljubljene zborovske revije «Primorska poje*, ki jo skupno prirejata Zveza slovenskih kulturnih društev in Združenje pevskih zborov Primorske. Ta zelo pomembna zborovska manifestacija, ki bo letos že štirinajsta po vrsti, je glo boko usidrana v zavesti naših pevk in naših pevcev ter tudi v vseh tistih, ki radi prisluhnejo našemu zborovskemu petju. »Primorska poje* pa je dogodek, ki presega svoj izključno pevski značaj in prerašča v mogočno prireditev v potrdilo enotnosti slovenskega kulturnega prostora in vsestranskega sodelovanja ob meji, ki ga ne smejo znane težave na noben način negativno pogoje vati ali skaliti. »Treba pa bo gotovo terjati tudi kaj več*, je napisal predsednik Zveze kulturnih organizacij Slovenije Jože Osterman v lišni brošuri, ki že od vsega začetka spremlja to pevsko prireditev, «saj prav gotovo ni mogoče zaradi trenutnih težav ubijati življenja, ki je zarezalo dobre in zanesljive struge prijateljstva in sodelovanja*.
Revija, na kateri bo letos nastopilo približno 130 zborov z obeh strani meje predstavlja tudi edinstveno priložnost za poglobljeno in če je potrebno tudi za kritično oceno našega zborovskega Življenja in težav, s katerimi se v tem času sooča. Prepričani pa smo, da bodo tudi letos na vseh koncertih dvorane nabito polne poslušalcev in da se bo tudi mladina, ki se vendarle postopoma vključuje v naše zborovske skupine, od-
zvala vabilu prirediteljev. Naj povemo se, da letošnja manifestacija poteka v vzdušju praznovanj 40-letnice pomembnih dogodkov NOB in ljudske revolucije na Primorskem. Z njo se bomo spom nili tudi 40-letnice obnovitve slovenske kulturne dejavnosti in pri tem zlasti najbolj razširjenega zborovskega petja, ki ju je bil fašističm režim v svojih raznarodovalnih ciljih med obema vojna ma zatrl na vsem slovenskem zasedenem ozemlju
Na reviji bo letos prvič nastopilo 11 zborov od teh štiri iz zamejstva (mešani zbor SKD Bar kovlje, mešani zbor Podgora, mešani zbor sv. Jer neja z Opčin in ženski zbor z Repentabra.) Za mejskih zborov s tržaške, gcriške in videmske pokrajine bo 46, med Slovenci v Italiji pa bo revija gostovala štirikrat (jutri v Križu, v soboto, 16. aprila v goriškem Kulturnem domu, v ne deljo, 17. 4. v občinski telovadnici na Ljesah v Benečiji ter v soboto, 23. 4. v Kulturnem domu v Trstu).
Na jutrišnji otvoritveni reviji v kriškem Ljud skem domu bo nastopilo deset pevskih zborov, in sicer ženski zbor »Repentabor* (vodi Tone Be de.nčič), mešani zbor Bertoki (Angel Turk), me šani zbor »Lipa* iz Bazovice (Herman Antonič), moški zbor »Ciril Kosmač* iz Kopra (Pavel Kos), mešani zbor Rupa - Peč (Zdravko Klanjšček), oktet »France Bevk* iz Otaleža (Pavel Magajna), moškj zbor Divača (Edi Race), mešani zbor Vrtojba (Zdravko Leban), mešani zbor Divača (Edi Race) in TPPZ «Pinko Tomažič* (Oskar Kjuder).
ZA OBNOVITEV DELOVNE POGODBE
DANES TUDI V TRSTU STA VKA DELA VCEV KOVINARSKE STROKE
V vsej državi bo stavka zajela okrog 1,5 milijona ljudi ■ Ob 10.30 sindikalni shod na Goldonijevem trgu
Pogajanja med vsedržavnim sin dikatom kovinarjev FLM na eni ter Federmeccanico in Intersindom na drugi strani za obnovitev delovne pogodbe za delavce kovinarske stroke se v Rimu sicer nadaljujejo, delodajalci pa kažejo naraščajočo nepopustljivost glede klavzul, ki se nanašajo na delovni umik, ureditev staležev na podlagi profesionalnosti in na višino plač in mezd.
Zaradi tega je vsedržavno vodstvo sindikata FLM oklicalo za danes 8-urno stavko prizadete kategorije, katere se bo v državi udeležilo okrog 1,5 milijona ljudi. Po vseh italijanskih deželah bodo med stavko protestne manifestacije prizadetega delavstva. V tržaški pokrajini, kakor povsod drugod, bodo delavci kakor omenjeno prekrižali roke za 8 ur, v Tovarni velikih motorjev pri Boljuncu pa bo stavka trajala le štiri ure ter bo preostale štiri ure stavke delavstvo opravilo pozneje. Tudi v našem mestu bo protestna manifestacija pokrajinske ga dometa. Delavci se bodo zbrali ob 9. uri pri Lloydovem stolpu, nakar se bodo podali v sprevodu v središče mesta. Na Goldonijevem
PiiiillMiiiiiiiiiit	nu umil tlim Mihi hm iiiiiii h um iiih im iiiiiiiiMiiittiittiiiiiiii tim tu iiiiiiiifitiiiiiiiiiiiiiiiiiinntiiiiHiiiiiiiiiliftiiiiiiiii miiii tiiiiiiiiiiiniiiii**iiiiiii imin iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
V DEŽELNEM SVETU
V	torek razprava o referendumih
Deželni svet, ki se bo sestal tudi danes in jutri, bo v torek vzel v pretres zakonske osnutke o uvedbi referendumov v Furlaniji - Julijski krajini ter obenem proučil osnutke, ki so odraz ljudskih iniciativ; le te je namreč mogoče predložiti v deželni skupščini na osnovi določil statuta o avtonomiji dežele.
V	prihodnjih dneh bo v deželni skupščini govor tudi o zakonskem Osnutku Cavallo (DP) - Cocianni (KD), ki prepoveduje lov na ptice.
Tako so včeraj popoldne sklenili načelniki svetovalskih skupin; v zveri z vsemi temi vprašanji je bila včeraj pred sedežem deželnega sveta protestna manifestacija radikal cev in naturalističnih organizacij, ki zahtevajo, da se o teh osnutkih razpravlja pred iztekom mandatne dobe.
NA VČERAJŠNJI REDNI SEJI SKUPŠČINE
Deželni svet odobril zakonski osnutek o posegih v korist kmečkega turizma
Odbornik za kmetijstvo sprejel resolucijo KPI-PSI-SSk, ki ga obvezuje za rešitev vprašanja pokrajinskega seznama kmetijskih podjetnikov na Tržaškem - Ostra razprava o 8. členu osnutka glede pristojnosti gorskih skupnosti in kmetijskih nadzorništev
Deželni svet je na včerajšnji seji izglasoval zakonski osnutek o posegih v korist kmečkega turizma v FJK. Osnutek, k j je v bistvu sad treh predlogov KD PSDI, KPI in PSI, je bil sprejet z glasovi KD in MSI, demoproletarci in PDUP so glasovali proti, KPI. PSI in MF pa so se vzdržali; v trenutku glasovanja so bili predstavniki ostalih strank odsotni.
Kot je zapisano v prvem členu osnutka, bo dežela podpirala kmečki turizem, da bi na tak način omogo čila kmetijskim podjetnikom, da bi lahko zvišali svoje dohodke, da bi se valorizirali tipični pridelki raz nih predelov, da bi se zvišala turistična zmogljivost ter -da "bi se razvili odnosi med mestno in kmečko kulturo.
Kdor se bo želel posvetiti krneč kemu turizmu, je nadalje določeno v zakonskem osnutku, se bo moral vpisati v posebni seznam, ki ga bo v Vsaki pokrajini vodila pokrajin ska komisija kmetijskih podjetnikov. V seznam se bodo lahko vpisali vsi
Dejstvo, da pokrajinski odbor ni čutil potrebe po odstopu potem ko je prejel nezaupnico je včeraj izja vil deželni tajnik KPI Giorgio Ros-setti, je zelo težko in škoduje osnovnim principom demokracije. Istočasno tudi dokazuje, da se Lista za Trst, ko gre za ohranitev oblasti, ne obnaša drugače od KD in tistih strank, ki jih je kritizirala.
Tudi reakcija deželnega tajnika
Denarni prispevek Kraškemu pustu
Tržaški pokrajinski svet je na ponedeljkovem zasedanju tudi odobril sklep, ki ga je predložil odbornik za kmetijstvo in za vprašanje slo venske narodnostne skupnosti Mar čelo čok, za denarni prispevek tradicionalnim pustim sprevodom na Opčinah in Skednju. Prireditvi obeh pustnih manifestacij bosta tako od pokrajine prejela vsaka po 500 tisoč lir. Omenjena sklepa sta bila soglasno odobrena.
UlmHllllnnilllllll.........IIIIIIIIIHMUII«IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII|IIII..
PO PONEDELJKOVI SEJI POKRAJINSKEGA SVETA
VSE OSTREJŠE POLEMIKE MED POLITIČNIMI SILAMI
Precej polemični toni tudi med levico - Komunisti predlagajo socialistom srečanje za oceno položaja
li obe stranki. Jasno je tudi, da bo tak načrt onemogočil ambiciozne cilje PSI o sestavi tržaških odborov brez sodelovanja KD in KPI, v katerih pa bi bile laične in socialistične sile povsem obrobne v odnosu do večine KD LpT. Rossetti zato spra šuje socialiste, če je še veljaven sklep strankinega deželnega vodstva iz lanske jeseni, po katerem bi se moral položaj v tržaških odborih v mesecu decembru izničiti ter se po novno odpreti dialog med vsemi demokratičnimi silami, ali pa se je PSI vdal v vlogo garanta na bodočem srečan ju med LpT in KD.
Potek ponedeljkove seje pokrajinske skupščine je včeraj ocenilo tudi pokrajinsko vodstvo PSI V izjavi za tisk je tajnik Pittoni zelo o-stro komentiral stališča demokristjanov in komunistov, ki so kot znano zahtevali Claricijev odstop. «Jalova opozicija KPI,» pravi med drugim Pittoni. «je povsem demago-škega in štrumentalnega značaja, medtem ko je njen cilj samo parali za tržaških javnih uprav. Preše ne čajo pa tudi zadnja stališča KD ki je očitno zavzela trdno in polemično politično linijo, pozabljajoč na vse obveze in na odprtost laiko - socialistov za premostitev sedanjega položaja.* V tem okviru je krajevni voditelj PSI mnenja, da morajo laično in socialistične sile še dalje kot doslej igrati spodbudno vlogo in da se mora politični dialog odvijati ob spoštovanju medsebojnih stališč, ne pa ob grožnjah in raznovrstnih pri tiskih. Pittoni zato poudarja, da so socialisti pripravljeni na soočenje in na poglobitev stališč in predlogov, Politični položaj je ocenilo tudi vodstvo tržaške federacije KPI, na seji katerega je poročal načelnik komisije za vprašanja krajevnih u-stanov Spetič. Tržaški komunisti negativno ocenjujejo dejstvo, da bo Clarici kljub nezaupnicam ostal še vedno na svojem mestu, kar meni KPI, močno spominja na znano taktiko Cecovinija, ki je lani kljub o-čitnemu nezaupanju večine v občinskem svetu še dalje opravljal svojo funkcijo. Tržaška federacija KPI bo zato predlagala pokrajinskemu tajništvu PSI srečanje, na katerem bodo ocenili politični položaj na Tržaškem.
Drevi v Dijaškem domu igra «Vaje v slogu»
Mladinska gledališka skupina KD Vesna bo drevi ob 20. uri p tržaškem Dijaškem domu po navilo igro francoskega avtorja Rapmonda Queneauja »Vaje v slogu*, ki jo je režiral Marko Sosič. Delo, ki si ga je vredno ogledati predstavlja pomembno novost in torej prijetno osvežitev za našo amatersko gleda liško dejavnost. Sceno in kostu me je osnoval Jurij Žerjal, iz virno glasbo ie napisal Miran Košuta, za luči pa je poskrbel Niki Filipovič.
KD je bila glede tega vprašanja pomenljiva, je še dejal Rossetti; Bia sutti, kj je septembra s prejšnjim tajništvom sprožil oster napad z odprtjem deželne krize, je tokrat sprevidel, da ne more nadaljevati po taki poti; zbral pa je drugo, ki v enaki meri kaže na nadutost — je nadaljeval Rossetti — in na način, s katerim si KD zamišlja odno se med strankami večine: tokrat Jeli »kaznovati* zaveznike glede imenovanj in raznih predsedstev,
S tem se potrjuje, da KD smatra deželni odbor kot neki organ, ki je njej podrejen, predsednika pa nekaj več kot izvršitelja ukazov. Po Ros settijevem mnenju mora to okoliščino resno proučiti socialistična stranka; mimo vsega tega pa je jasno, nadaljuje tajnik KPI, da v Trstu dozoreva sporazum med KD in LpT, ki pa bo sklenjen po deželnih volitvah samo zato, da bi se preprečilo volivcem, da bi se lahko o njem iztekli il) po vsej verjetnosti oškodova
tisti kmetje, ki so že vpisani v po- I Šlo je namreč za (uspeli) poskus krajinskem seznamu kmetijskih pod- ' deželne uprave, da bi potom svojih
jetnikov. Znano pa je, kakšno je stanje v tržaški pokrajini glede tega nerešenega vprašanja. Komisi ja, ki bi te sezname morala voditi, m bila zaradi točnih odgovornosti pristojnih oblasti izvoljena, v zameno pa je dežela decembra lani z zakonom ustanovila neko posebno komisijo, ki bi morala opravljati to nalogo. Dogaja pa se, da kljub temu še ni bil izdan odlok predsed nika deželnega odbora, ki bi potrdil sestavo te komisije.
V Trstu so torej v veljavi neki izredni predpisi glede tega vprašanja ■ ■ kr je -odjeknilo tudi med včerajšnjo obširno razpravo v; skupščini v zvezi s posameznimi členi. Svetovalci Iskra (KPI-)- Krmano (PSI), Simsig (KPI). Štoka (SSk) in Pittoni (PSI) so namreč predložili u-strezno resolucijo, ki obvezuje deželni odbor, da bo čimprej sprejel vse tiste ukrepe za sklicanje volitev za ustanovitev pokrajinske komisije za vodenje poklicnega sezna ma kmetijskih podjetnikov v tržaški pokrajini V resoluciji je nada lje rečeno, da za sedanje stanje ni nobenega razloga, ki bi ga opravičeval. Resolucija ni bila postavljena na glasovanje, ker jo je odbornik Mizzau sprejel kot priporočilo. Naj še dodamo, da je svetovalec Simsig ob tej priložnosti ponovno potrdil nujno potrebo, da je treba rešiti sedanje stanje glede tega vprašanja
Sicer pa je bila razprava o posameznih členih osnutka (o njegovi vsebini bomo še spregovorili, saj zagotavlja konkretne možnosti za uveljavitev kmečkega turizma tudi kmetom z našega predela) mestoma tudi zelo živahna in polemična. Razvnela se je predvsem okrog 8. člena, ki predvideva, da je treba prošnje za prispevke za kmečki turizem vložiti na pristojne občinske uprave, ki jih bodo nato izročile skupno z lastnim mnenjem posameznim nadzomištvom za kmetijstvo. Tako je določeno v osnutku kljub temu, da je ožja skupina, ki je združevala tri prvotne predloge predvidela, da bodo nalo ge upravnega značaja glede krneč kega turizma izvrševale gorske skupnosti ter pokrajine za tiste predele. ki ne sodijo v njihov okvir.
perifernih uradov nadzorovala podeljevanje prispevkov za pobude kmečkega turizma. S tem se nista strinjali ne KPI, ne PSI in zato predložili amandmaja, na osnovi ka terih so bile te naloge dodeljene gorskim skupnostim in pokrajinam. Razprava okrog tega vprašanja je bila zelo ostra, ob koncu pa je obveljal predlog deželne uprave, saj sta bila amandmaja KPI in PSI zavrnjena; poleg teh strank so ju podprli še DP, PDUP, MF ter de mokristjana Carpenedo in Cocianni; predlog je zbral skupno 22 glasov; ravno..toliko svetovalcev (KD. MSI, PSDI) pa je glasovalo proti, zaradi česar je bil predlog zavrnjen
Sicer: pa. se je večina razbila tudi ob nekaterih drugih amandmajih, ko je PSI glasoval nasprotno od KD.
Na začetku seje je predsednik Col-li v imenu skupščine izrazil sožalje ob tragični smrti mornarja Filippa Montesija, ki je oadel v Libanonu.
trgu bo ob 10.30 sindikalni shod, na katerem bo govoril član vsedržavnega tajništva FLM Beretta. Podobni protestni manifestaciji v naši deželi bosta še v Tržiču in pa v Pordenonu, kjer bodo delavci postavili v ospredje tudi probleme, ki jih povzroča čedalje hujša kriza v obratih Zanussi.
Problem škedenjske železarne
Prihodnjo sredo sestanek v Rimu
Vprašanje škedenjske železarne Temi in še zlasti problem njene delne preusmeritve na novo, »alternativno* proizvodnjo — v tej zvezi prevladuje mnenje, da bo železarna po novem poleg samega surovega železa proizvajala tudi cevi velike-
Stroški na Tržaškem: v enem letu +17%
Po podatkih, ki jih je zbral statistični urad tržaške občine, so cene v tržaški pokrajini v preteklem marcu poskočile, v primeri s februarjem, poprečno za 0,8 odst. Stroški za oblačila so narastli za 1,2, stroški za prehrano pa za 1 odst. V primeri z lanskim marcem pa so cene na Tržaškem poskočile za 17 odst. V največ ji meri so se podražila goriva in energija, in sicer za 25,2 odst., sledijo stroški za stanovanje ( + 16,9 odst.), stroški za oblačila ( + 14,4 odst.) in stroški za prehrano ( + 13,7 odst;).
PRED NEDELJSKIM OBČNIM ZBOROM SDGZ V GORIŠKEM KULTURNEM DOMU
« V slovenski organizaciji ne boste nič manj vredni kot v italijanski
Kaj meni o razvoju združenja tajnik sekcije za gostinstvo Felice Ostrouška
Kakor smo že poročali, bo v nedeljo, 27. marca, ob 9. uri v goriškem Kulturnem doma občni zbor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. Umestno se nam je zdelo, da še pred skupščino naše osrednje gospodarske ustanove spregovorimo z nekaterimi njenimi vodilnimi predstavniki. Danes ima besedo Felice Ostrouška.
Tajnik sekcije za gostinstvo Felice Ostrouška sodi med ustanovitelje Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. Križe in težava. skozi katere se je SDGZ dokopalo do današnje uspešnosti v delu, bi nam kar stresel iz rokava, a omejiti se je bilo treba na neka tere bistvene probleme.
Kako gledate na razvoj združenja od njegovega nastanka do danes, seveda s posebnim ozirom na gostinsko sekcijo?
V Slovenskem gospodarskem združenju, kot se je takrat še imenovalo, je bilo spočetka včlanjenih zelo veliko gostincev; v njegovem sklopu sta delovali tudi italijanska gostinska sekcija in vinska zadruga, ki pa je bila skupna članom obeh narodnosti, Po kominformu osip: italijanski člani so si ustano-
vili lastno organizacijo, združenje je izgubilo tudi več slovenskih čla nov.
Dober začetek, torej, nato spel težave?
Tako je. Tudi zato, ker naše po litične stranke niso imele pravega posluha za vlogo združenja. Odločilnega pomena je bil prihod po djetnega in strokovno podkovanega Vojka Kocjančiča, ki je kot direk tor znal obrniti krmilo v pravo smer; s sposobnim usmerjanjem po litike združenja mu je tudi omogočil raztegnitev dejavnosti na deželno raven, tako da se je organizacija preimenovala v Slovensko de želno gospodarsko združenje. Tedaj se je razmahnilo tudi delo posa meznih sekcij.
Slovensko gostilničarstvo se zad nja leta nmika iz mestnega sredi-
iiiiMiiiiiMtiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifmmiiiiiuiiitMiiiiiiitiiiuiiiiiiiiiitiiiiiiiiiMtimmmmHHimiHM
SPLA VILI SO EKOLOŠKO LADJO «CARANGIDE 11»
ga premera za italijansko in tuja tržišča — bo predmet razprave na srečanju s predstavniki ministrstva za delo, ki bo v Rimu prihodnjo sredo. Prefekt Marrosu je namreč včeraj sporočil tukajšnjim sindikatom in tovarniškemu svetu, da je bilo na ministrski ravni sklenjeno, da se vprašanju škedenjske železarne posveti posebna seja, ki bo | kakor rečeno 30 marca.
O problemu škedenjske železarne je včeraj razpravljal tudi pokrajinski izvršni odbor PSI. Po poročilu sindikalista Rotondara se je pokrajinski tajnik stranke Pittoni povezal s tajnikom ministra za državne soudeležbe De Michelisa v Rimu, ki mu je potrdil, da bo problem Temi prihodnji teden predfhfet pošfebnega posveta na ministrski ravni.
• Šolsko skrbništvo sporoča, da je na oglasni deski objavljen spisek kandidatov, ki so z uspehom opravili pismeni del natečaja za otroške vrtce. Vsem bo s priporočenim pismom sporočen datum ustnega izpita.
V industrijski luki so včeraj spla vili ekološko plovilo (cleaning boat) «Carangide II.», ki ga bo družba Enel uporabljala za čiščenje morske gladine tako trdih kot tekočih oljnatih odpadkov.- Piiftriio, ki ga je Zgradila driižbd’ Saldanavi s sode Lovanjem podjetja Paolo Crismani. ima 22 ton, dolgo je 12,10 in široko 3,60 metra.
«Carangide II.» je namenjeno v
DRUGE VESTI NA ZADNJI STRAN/
• IIIIIIIIIMIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllMIIIIIIIIIIIIIIMtllllllimilimilllllllinillllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIM
Pisma uredništvu
Odprto pismo izrednemu komisarju trias';« turistične ustanove
Spoštovani dr. Dario Santin izredni komisar Avtonomne turistične ustanove za Trst in Riviero V roke mi je prišel ličen prospekt Vaše ustanove, s katerim ta propagira razne pomembne kulturne prireditve, ki se bodo v našem me stu zvrstile med 15. marcem in 6. novembrom letos. Z zanimanjem sem preletel seznam raznih razstav, ki so v njem navedene in z zado voljstvom ugotovil, da je izbor pester in obetajoč.
Toda to zadovoljstvo je takoj prekrila koprena zagrenjenosti, ko sem ugotovil, da se tudi ta prospekt ni izognil tradiciji tržaške »kulture* in se je, kajpak brez vsakega sramu, nonšalantno izognil uporabi druge
sotnost slovenščine na tem prospek tu pravilna?
Da ali ne, dr. Santin?
Bojan Pavletič
TRAGIČEN KONEC OSAMELE IN OSTARELE OSEBE
V kmalu ob Rusem mostu odkrili truplo priletnega upokojenca
tem pobudam, izjavam in obljubam pa ostajajo problemi ostarelih povsem nerešeni. Povod za to bridko ugotavljanje nam dajejo skoraj vsakodnevni primeri samomorov ostarelih in osamljenih oseb, še posebno emblematičen pa je v tem smislu tragični konec 73-letnega upokojenca Romana Pagliarinija iz Ul. Mangart 5.
Njegovo truplo, ki je plavalo v kanalu ob Rusem mostu, je včeraj zjutraj okrog 6. ure opazil branjevec, ko je med pripravami svoje stojnice stopil na rob kanala. Takoj je obvestil karabinjerje, ki so truplo dvignili iz vode in ugotovili, da gre za Romana Pagliarinija. Potem ko mu je žena umrla pred nekaj leti, je upokojenec živel sam. Bil je brez otrok in brez bližnjih sorodnikov, preživljal pa se je z minimalno pokojnino. Predvčerajšnjim je praznoval v samoti svoj 73. rojstni dan. Morda je svojo materialno in afektivno revščino hotel vto-piti v alkoholu in je zato po nesreči padel v kanal, morda pa je bil tak konec le posledica premišljene odločitve: nihče ne bo verjetno odkril te skrivnosti.
Pokojni Romano Pagliarini
Mednarodno leto ostarelih je mimo, zdravstvena reforma je že nekaj let v teku, tržaški vodilni politiki so se — še posebno pred volitvami — že večkrat proslavili z izja vami, češ da je Trst mesto upokojenih in ostarelih, v prid katerih je po trebno hitro ukrepati. Kljub vsem
ga jezika našega področja, slovenščini.
Seveda, prospekt je štirijezičen.
Poleg italijanščine imamo tu še nemščino, angleščino in francošči no. O slovenščini niti sledu, če ne upoštevam dvakrat zapisanega imena »Ljubljana* (v angleškem in francoskem tekstu).
Kaj bi Vas trapil zdaj z vpra sanji, koliko angleških, nemških in francoskih gostov (pa morda ameriških in avstralskih) ste načrtovali na tej razstavi in koliko ste se s tem prospektom potrudili, da bi pri vabili ljubitelje kulture iz sosednje republike, katerim, kot to tudi Vi dobro veste, za' take obiske ni tre
ba plačevati zloglasnega pologa! ganja se nanašajo na nevarno Kaj bi Vas trapil tudi z vpraša 'danie zapos,enosti njem, kam ste vtaknili pri načrto vanju tega prospekta nas, 100 tisoč Slovencev, ki živimo ne le na tej strani meje, ampak tudi tukaj v Trstu, tik pod gradom sv. Justa in okoli pomorske postaje. Ne zanima jo me Vaše pleve, ki mi jih boste natresli v uho (če se Vam bo sploh zdelo vredno) v obliki raznih po jasnil in izgovorov, kajti prospekt ste tako načrtovali in nič drugače, sicer bi pač ne bil tak, kakršen je.
Brez slovenščine!
Od Vas, dr. Santin, bi rad slišal nekaj drugega, en sam kratek, zelo kratek odgovor na naslednje vprašanje: Se zdi Vam osebno od-
Z UVEDBO LEGALNE URE
Spremembe v urniku trgovin
V nedeljo, 27. marca, z u-vedbo legalne ure, bo stopil v veljavo tudi poletni urnik za trgovine. Zveza trgovcev iz tržaške pokrajine pri tem pojas n ju je, da se bo urnik spremenil le za določene vrste trgovin, in to le kar zadeva popoldanski čas poslovanja, medtem ko bo do preostale trgovine še naprej poslovale po sedanjem urniku. Spremembe se nanašajo na naslednje vrste trgovin: trgovine z živili In z Izdelki iz prekajenega mesa, cvetličarne In drogerije bodo po no vem popoldne odprte od 17. ure do 19.30; mlekarne in pekarne bodo poslovale od 17.30 do 19.30; trgovine s sadjem In povrtnino pa bodo ob sobotah in v dneh pred praznikom poslovale od 17. do 19.30.
Sindikati napovedujejo nove pobude za premostitev krize
V torek se je v Trstu sestalo tajništvo enotne sindikalne zveze CGIL—CISL—UIL. Na seji so čla ni tajništva podrobneje analizirali sedanji položaj v tržaškem gospodarstvu ter razčlenili zlasti vpraša neva Prisotni so
po daljši razpravi sprejeli sklep o organizaciji širših oblik boja za izhod iz sedanjih težav. Program predvidenih akcij bodo izdelali na novem srečanju tajništva, ki bo prihodnji ponedeljek. 28 marca.
Porto Tolle v pokrajini Rovigo. S pomočjo posebnih sesalnih naprav sprejme v svoj trup nekaj nad 24 kubičnih metrov plavajočih odpadkov, ki jih je nato mogoče raztovoriti v samih 10 minutah. Bager zmogljivosti 2 kubičnih metrov nesnago z morske gladine spravi v tri hranilnike v podpalubju; ki se dajo naglo zamenjati glede na to, ali gre za trde ali pa za tekoče odpadke.
Plovilo je sicer mogoče uporabiti tudi v protipožarnem smislu pa še za porivanje ali vleko plavajočih pregrad ter za izpiranje onesnaženih pomolov in nabrežnega skalovja.
Uresničitelja plovila Crismani -Saldanavi, v katerih delniškem paketu je soudeležena tudi deželna finančna družba Friulia, bosta v sre do, 30. marca, praktično prikazala mnogouporabne lastnosti plovila, in to pred Yacht clubom Adriaco v dopoldanskih urah.
Dr. Mikuž o povojnem slovenskem slikarstvu
Na včerajšnjem, zadnjem, predavanju iz ciklusa zgodovine slovenskega slikarstva, ki aa prireja Narodna in študijska knjižnica, ie dr. Jure Mikuž predaval o slovenskem slikarstvu po letu 1945. Jure Mikuž ie študiral na akademiji za likovno umetnost o Ljubljani iti ie spisal več monografij za razstave v Moderni galeriji. Sedaj ie kustos Moderne aaleriie.
Dr. Mikuž nam ie prikazal razvoj slovenske moderne umetnosti v odnosu do evropske umetnosti Zato ie z diapozitivi pokazal slovenske in druge umetnine s kritičnim rrri-stopom.
šča m iz mesta sploh na podeželje, a tudi v okolišu so se naša gostišča že zredčila. Kako to?
V zadnjih 15 letih je bilo zaprtih v mestu kar 40 gostišč, slovenskih in italijanskih. Največ jih je zmanjkalo v Terezijanski četrti, kjer so jih nadomestile prodajalne jeansov za jugoslovanske kupce, toda tudi te so danes v krizi. Na podeželju se naše stare gostilne še kar držijo, seveda, dokler je «stari» Š6 pri moči; mladi se stežka lotijo tega poklica, in vendar bi bilo tre ba temeljito premisliti, preden se odločiš, da gostilno prodaš ali tudi samo oddaš tujcu. Ravno gospodarska kriza, ki množi vrste brezpo selnih tudi med Slovenci, bi temu ali onemu lahko narekovala, da po-prime za posel, ki sicer ni lahak, daje pa ti možnost, da ostaneš n* svojem. Na gostinstvo treba gledati tudi iz narodnostnega vidika, gostilna je tisti kraj, ki naše lju® združuje, ki pa tudi ne bo ostala brez gostov, če boš v svojih poslih znal korakati s časom.
Kaj pa slovenski gostinci, ki s® poleg v SDGZ organizirani tudi drugje?
Nekateri mislijo, da morajo nujno biti vpisani v italijanski organizaciji, češ, drugače ne dobim tega ali onega dovoljenja. Pa ni tako, te organizacije niso nobene državne ustanove. Taki gostinci imajo tudi dvojne ali trojne stroške, če upoštevamo, da si mnogi potem najamejo še komercialista. Pri našem združenju imajo čisto enake pravice kakor drugod. Pa še nekaj! uslužbenci finančnih uradov nam med kontrolami ob prvi nepravih nosti naložijo globo; ali nas ne m lahko najprej podučili, kako in ka). in nas kaznovali šele tedaj, ko hi se naše napake ponavljale? Vedeti bi morali, da jih država izšola hi strokovno- usposobi na stroške državljanov, torej tudi naše.
Drevi v Križu predavanje KZ o prodaji vina
V prostorih Kulturnega doma Albert Sirk v Križu bo drevi ob 20. uri. javno srečanje z vinogradniki v zvezi s problemom posebnih znakov IVA. s katerimi je treba o premiti vse posode do 60 litrov zmogljivosti za prodajo vina.
Srečanje prireja Kmečka zveza, namenjeno pa je pridelovalcem vina s Proseka. Kontovela, iz Bar-kovelj in seveda iz Križa.
Z objavo v uradnem vestniku dežele Furlanije - Julijske krajine sta te dni postala pravomočna dva nova odloka, ki se nanašata na področje stanovanjskih gradenj ob finančni pomoči iz javnih sredstev. Konkretno gre za normi, ki določata največ.ii znesek, dovoljen pri ravnih vrstah gradnje, ter največ? letni dohodek prosilcev, ki imajo pravico do podpore iz javnih sredstev.
• Danes ob 10.30 bo pred sedežem deželnega sveta v Trstu študentovska manifestacija v znak protesta proti zadnjim poviškom mestnih vozovnic javnih avtobusnih prevozov.
llllllllllllllltlllllllllllllMItlllllll llllllll ll<(llllllllllttlllltllMIIIIIIIIIIIIIIIIIMMIIII>**,UMMMIIMIMIIIIIIlllllllllllllllllllllf tl IM llltlfttllllll II lil UMIH IIIIIIIIIIIMIII Hilli Hll*
NJEGOVA ARETACIJA JE VZBUDILA VELIKO DOMNEV IN RAZBURJENJA
Odvetnika Giordana bodo danes zaslišali
Branil je interese trgovca Brandemburga, ki so ga aretirali zaradi izvoza valute
Ozadje, ki je privedlo v zapor trgovca Giacoma Brandemburga in njegovega odvetnika Maria Giordana, se je včeraj nekoliko razjasnilo, čeprav je velik del stvarnih okoliščin in povezav še vedno zavit v molk preiskovalne tajnosti. Glede trgovca, ki je svoje posle opravljal predvsem, z Jugoslavijo oziroma s Črno goro, prek jugoslovanske druž be »Industrija import* iz Cetinja, je položaj precej jasen. Namestnik državnega tožilca Drigani, torej tisti ki se že dve leti ukvarja z izvozom valute (spomnimo naj na zadevo Polojac in nato na preiskavo Carboni - Calvi), ga je obtožil, da je izvozil v Švico preko milijarde lir. Pri izvozu naj bi se posluževal svoje družbe »Brandemburg Spa*. Drigani nam je včeraj izjavil, da ima «na vreče* dokazov in da je poleg Brandemburga »še veliko rib*, ki se bodo prej ali slej ujele v preiskovalne mreže finančnih stražnl kov.
Glede znanega odvetnika Maria Giordana, katerega je Drigani obtožil da je Brandemburgu osebno in stvarno pomagal pri prikrivanju
dokazov, namestnika državnega to žilca Staffa in Grohman pa mu pr tita odgovornost, da je sodeloval pri obrekovanju, je položaj veliko bolj zapleten. Preiskovalci so potrdili, da sta obtožbi posledica dveh po polnoma ločenih preiskav. Tista o obrekovanju se baje navezuje na nasvete, ki naj bi jih odvetnik dal nekemu trgovcu, ki je vpleten v zadevo o prekupčevanju z ukradenimi avtomobili. Omenjeni trgovec naj bi najprej izkoristil odvetnikov nasvet, s katerim je praktično navrgel krivdo na nedolžno osebo, pod pritiskom dokazov pa naj bi nato povedal resnico, s čimer pa je spravil v zagato svojega odvetnika.
Mimo konkretnih Giordanovih prekrškov se vsekakor uveljavlja mnenje, da so se nekateri namestniki javnih tožilcev združili v poskusu, da bi s skupnimi močmi stopili na prste enemu najbolj prestižnih bra nilcev mlajše generacije. Je za to namero kaj drugega, je morda odraz trenj znotraj uradov državnega pravdništva? Odgovore na la vpra šanja bodo dali le razpleti v pri hodnjih dneh, za danes pa je po-
trjeno, da bodo prvič zaslišali odvetnika, ki so ga sicer verjetno premestili v kasarno finančnih stražnikov.
Zakon o družinskem pravu v cenlru ZŽI-UDI
Jutri, kakor vsak petek, bo od 17. do 19. ure posloval Center z* pravno posvetovanje, ki deluje v okviru ZŽA UDI v Ul. del Toro 12-Tokrat bo v prisotnosti pravnik* stekla razpiava o zakonu o družinskem pravu. Vse ženske so vabljene.
Ob bratovi smrti izrekajo občuteno sožalje učiteljici Silvani Kri-žmančič kolegi, tajnice in ravnateljica Openskega didaktičnega ravnateljstva.
ŠZ Sloga Izreka najgloblje so**' lje družini Krl/menčlč ob izgubi brata
ALDA
Gledališča
SSG
»Smrtni ples* A. Strindberga — jutri, 25. t.m., ob 19.30 v Kamniku.
ROSSETTI
Danes, 24. t.m., bo na sporedu »Tramonto* Renata Simonija. V abonmaju odrezek št. 7. Rezervacije pri glavni blagajni.
VERDI
V soboto, 26. t.m., ob 20. uri red A za vs vrste prostorov, bo na Sporedu - premiera Puccinijeve opere »Turandot*. Dirigent Daniel O-ren, režiser Alberto Fassini, orkester in zbor bo vodil Andrea Giorgi.
O operi bo jutri ob 19. uri v Novinarskem krožku, Korzo Italia 12, spregovoril znani kritik Gior-gio Gualerzi. Vstop prost.
PRIMORSKO DRAMSKO
GLEDALIŠČE
Jutri, 25. t.m., ob 20. uri: Jožef in Marija — Lov na podgane v gledališki dvorani v Solkanu, abonma S-petek C in izven.
> CANKARJEV DOM LJUBI JANA j Mala dvorana
, V soboto, 26. t.m., ob 10. uri: Otroška matineja «Družina junakov*, amatersko gled. iz Bugojna.
Okrogla dvorana
Danes, 24. t.m., ob 18. uri: Razgovor »Meštrovič danes*, vodi prof. Duško Kečkemet.
Jutri, 25. t.m., ob 21.45: Nočni ianson Svetlane Makarovič.
Vstopnice so v prodan pri blagajni Cankarjevega dor.a v Emonskem prehodu od ponedeljka do petka od 9. do 11. in od 16. do 20. ure. ob »obotah od 9 do 11. ure in pred pri četkom oredstave.
Belluschi.
Cappella Underground 16.00 «Para-dise*. Režija Pupi Avati.
Ariston Danes zaprto. Jutri ob 16.00 —22.00 «Veronika Voss*. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Eden 17.00 «Sapore di mare*.
Nazionale 16.00 «Babilonia, le dol-cezze del peccato*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Grattacielo 16.00 »Ufficiale e gen-tiluomo*.
Fenice 17.00 «Rambo». Barvni film za vsakogar.
Mignon 17.00 «Saranno famosi*. Barvni film za vsakogar.
Filodrammatico 15.00 «La borghese golosa*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Aurora 16.00 «ET l’extraterrestre». Barvni film za vsakogar.
Capitol 16.00 «ET l’extraterrestre». Barvni film za vsakogar.
Cristallo Danes zaprto. Jutri ob 16.30 «Querelle de brest*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Moderno 16.00 «Bingo bongo*. A. Ce-lentano.
Radio 15.30 »Voglia di lei*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Vittorio Veneto 16.30 «Pomo show a Montecarlo*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Lumiere 16.30 »Jericho mile*.
Koncerti
Prihodnji »nedeljski koncert* bo tokrat v baziliki sv. Silvestra ob 11. Uri. Skladbe avtorjev kot so Dufay, Compere, Animuccia, de Sermisy, Di Lasso, Palestrina, Ingegneri in Monteverdi bo izvajal že znani ansambel gledališča Verdi, katerega sestavljajo Maria Tararan. Ondina Altran Policardi. Giulio Cannata. Paolo Loss in Erminio Amori.
Pri blagajni gledališča se prične danes prodaja vstopnic.
f Čestitke
Danes praznuje 80. rojstni dan CECILIJA ŽERJAL iz Boljunca. Ob tem jubileju ji čestita in želi še tnnogo zdravih let brat Branko.
Včeraj-danes
Danes, ČETRTEK, 24. marca
SIMON
Sonce vzide ob 6.01 in zatone ob 18 21 — Dolžina dneva 12.20 — Lu-ha vzide ob 12.55 in zatone ob 3.50.
Jutri, PETEK, 25. marca Oz. M.D.
Vreme včeraj: najvišja temperatura 15,1 stopinje, najnižja 9.8 stopinje, ob 18. uri 12,9 stopinje, zračni tlak 1009,5 mb ustaljen, veter 15 km na uro severovzhodnik, vlaga 40-od-stotna, nebo pooblačeno. morje mirno, temperatura morja 10.2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Valentina Tisma, Matteo Stepancich, Riccardo Hrova tin, Tiziano Babič.
UMRLI SO: 84 letna Antonia Gian-ni vd. Lion. 90-letna Giulia Brunet-ti vd. Butter, 90 letna Giovanna Mor-san vd. Tondato, 62 letni Romano Valerio, 83 letna Margherita Vidic, 68-letni Osoarre Marghetti. 68 letni Umberto Deconi 88-letna Caterina Abram por. Davia, 67 letna Pasqua Andreos vd. Plocar, 64 letni Cesare ; Giardossi.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, Ul. Zorutti 19, Ul. Bonomea 93. Prosek, Milje (Lungomare Vene zia 3).
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Trg Cavana 1, Trg Giotti (S. Francesco) 1.
NOČNA SLUŽBA (od 20.30 dalje)
Trg Cavana 1, Trg Giotti (S. Francesco) 1, Prosek, Milje (Lungomare Venezia 3).
LEKARNE V OKOLICI
Bol junec: tel. 228 124; Bazovica: tel. 226 165; Opčine: tel. 211-001; Prašek: tel. 225-141; Božje polje. Zgonik: tel. 225 596; Nabrežina: tel 20(1121: Sesljan: tel. 209 197.
zdravstvena dežurna služba
Nočna služba od 21. do 8. ure tel. 732 627, predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do 20.
GORIŠKI DNEVNIK
Zveza slovenskih kulturnih	Združenje pevskih zborov
društev KD Vesna	Primorske
Primorska poje
Jutri, 25. marca, ob 20.30 v LJUDSKEM DOMU V KRIŽU
Nastopajo; ženski zbor Repentabor, mešani zbor Bertoki, mešani zbor Lipa (Bazovica), moški zbor C. Kosmač (Koper), mešani zbor Rupa Peč, oktet F. Bevk (Otalež), moški zbor Divača, mešani zbor Vrtojba, mešani zbor Divača, TPPZ Pinko Tomažič
SLOVENSKO ^STALNO „ v GLEDALIŠČE V TRSTU
Kulturni dom
Gostovanje Drame Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane
CARLO GOLDONI
SLUGA
DVEH GOSPODOV
KOMEDIJA
Danes, 24 marca, ob 16. uri — ABONMA RED I. J, H. ob 20.30 — ABONMA RED D, E jutri, 25. marca, ob 20.30 — ABONMA RED A v soboto, 26. marca, ob 20.30 - ABONMA RED B. F v nedeljo, 27. marca, ob 16. uri - ABONMA RED C. G
Cen j. abonentom sporočamo, da je združitev abonmajev nujna zaradi odmerjenega časa gostujočega ansambla. Prosimo za razumevanje.
GLASBENA MATICA TRST
CiHus koncertov MLADI MLADIM
DANES. 24. marca, ob 18.30 v Gallusovi dvorani, Ulica R. Manna 29
IGOR STARC
— kitara —
Na sporedu; Gorzanis, Paga-nini, Villa-Lobos Sor, De Falla, Brouwer.
Vabljeni!
SLOVENSKO
PLANINSKO
DRUŠTVO
TRST
vabi DANES, 24. marca, v Gregorčičevo dvorano v Trstu , (Ul. sv., Era. mišk#, „30/2), kjer bo znani slovenski planinec Angelo Carli predvajal film, ki ga je pred kratkim posnel na Islandiji. Predavanje se bo začelo ob 20. uri. Vabljeni!
Ul. sv. Frančiška 20
vas vabi
DANES, 24. marca, ob 18. uri na otvoritev slikarske razstave
DEMETRIJA CEJA
Razna obvestila
Fotokrožek Trst 80 obvešča člane in prijatelje, da bo seja jutri, 25. marca, ob 20. uri v Ul. sv. Frančiška 20.
Slovenska gobarska družina - Trst vabi člane in simpatizerje na redni občni zbor. ki bo jutri, 25. marca, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Predvajali bomo tudi diapozitive lanskih gobjih zanimivosti.
Prireditve in-sporočila kulturnih društev in organizacij
KD F. Prešeren - Boljunec vabi na »Glasbeni večer* v soboto, 26. marca, ob 20.30. Nastopajo kitarist Samo Južinič, tamburaski ansambel F. Prešeren, mladinski pevski zbor F. Prešeren.
Zadruga Kulturni dom Prosek -Kontovel obvešča člane, da bo redni občni zbor 26. marca ob 20. uri v Soščevi hiši.
Izleti
SPDT vabi v nedeljo, 27. marca, na tradicionalni zimski vzpon na Porezen. Prijave sprejema do vključno jutri, 25. marca, odbornik Milič, od 19. do 20. ure. Telefon 229 258.
Prispevki
Namesto cvetja na grob drage prijateljice Eli Piemontese darujeta Marija in Zdenka Trampuž 20.000 lir za Center za rakasta obolenja.
V spomin na Mirka Švab darujeta Olga in Laura Švab Riccardi 10 tisoč lir za Skupnost družina Opčine.
Mladinska gledališka skupina KD Vesna
R. QUENEAU
«VAJE V SLOGU*
Režija: MARKO SOSIČ
Danes, 24. t.m., ob 20. uri v Dijaškem domu v Trstu.
KD IVAN GRBEC iz Škednja
priredi jutri. 25. marca, ob 20. uri večer barvnih diapozitivov pod naslovom
INDIJANCI IZ AMERIKE
Vabljeni !
KD ROVTE - KOLONKOVEC
vabi na
KULTURNI VEČER
ki bo danes, 24. marca, ob 20. uri v društvenih prostorih. Gostuje ženski pevski zbor Ivan Grbec s programom «ženska v pesmi in besedi*.
Vljudno vabljeni !
KD Jože Rapotec - Prebeneg
vabi danes, 24. marca, ob 20. uri na
PREDVAJANJE
DIAPOZITIVOV
MARIA MAGAJNE
o Braziliji ter predstavitev njegove knjige »Trst v črnobelem*, o kateri bo spregovoril časnikar Franc Udovič
Mali oglasi
telefon (040) 79 46 72
V DOLINI prodam stanovanje: dve spalnici, dnevna soba, kuhinja, kopalnica, klet, parkirni prostor in prostor za zidavo garaže. Telefon 040/228-390.
ODDAM v najem zemljišče, oddaljeno samo sedem minut od Trsta, z razgledom na morje. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, pod šifro «Zemljišče».
PRODAM ape 600 MP. Telefon
040/824381.
litODAM fiat 500 letnik 1968 z novimi gumami in opravljenim tehničnim pregledom. Telefonirati ob nedeljah na št. 040/575145.
OSMICO je odprl Karlo Pegan v Zgoniku 58. Toči belo In črno vino.
IŠČEM v najem stanovanje — tudi za krajšo dobo. Telefon 040/749457 ali 941153.
PRODAM lancio trevi 1600 še v garancija Telefon 040/213772
OSMICO je odprl Ladi Kocjan, Dolina 147.
OSMICO je odprl Ivan Antonič, Ce-rovlje 34. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl Karlo Sancin iz Loga. Toči črno in belo vino.
USLUŽBENEC tvrdke Fiat proda pando 30 ■ doba šest mesecev. Telefonirati od 10. do 18. ure na št. 040/220406 ali 220363.
VODOVODNI INŠTALATER oprav-lja vse vrste popravil. Telefon 040/53032.
OSMICO je odprl Lovrenc Zerjul v Lonjerju št. 253. Toči belo in črno vino.
ODDAM v najem skladišče pri Sv. Jakobu, primerno tudi za druge dejavnosti. Telefon 040/70135.
DELAVEC tvrdke Fiat proda pando 30 doba šest mesecev. Telefonirati v popoldanskih urah na št. 040/229250.
OSMICO je odprl Josip Milič . Zagradec št. 2.
PODJETJE PAHOR prodaja v Tržiču stanovanja, trgovine in garaže v gradnji različnih velikosti. Za informacije telefonirati na št. 040/208251.
OSMICO je odprl Benedikt Žerjal (Diko) Boršt 74.
PODJETJE Malalan • Benčina prodaja v rezidenčru coni na Opčinah stanovanja v gradrlji različne velikosti, tudi z vrtom in hozorn 7a 'nfnrmaciie tel. 211043
VSI TISTI, ki želijo postati igral-ke/ci, manekenke/i. nai pošljejo svoje fotografije na »Aladino film* Via Cesare Beccaria 24, Roma.
Pellicceria
CERVO
priporočena -rgovina
za vaše nakupe
KRZNA. JOPE
elegantni modeli
najboljše kakovosti
NAŠITKI seb vrst
Bogata Izbira
Najnižje cene v naši deželi
TRST Vlale XX settcmbre 18 Tel. 796-301
V OKVIRU VSEDRŽAVNE POBUDE
Danes štiriurna stavka kovinarjev z velikim zborovanjem v Tržiču
Delavci bedo vnovič opozorili na zaostrovanje krize v ladjedelstvu ■ Na shodu ki bo na Trgu republike bo govoril član deželnega tajništva sindikata kovinarjev M. Capozza
OB PRILIKI TISOČLETJA MESTA
DANES ODPREJO V VIDMU MUZEJ SODOBNE UMETNOSTI
V njem je razstavljenih nad 500 del Prirejali bodo tudi občasne razstave
Po ponedeljkovi enourni protestni stavki delavcev tržiške ladjedelnice podjetja Ansaldo in nekaterih drugih podjetij kovinaske stroke, bo danes v pokrajinskem in vsedržavnem okviru štiriurna stavka, ki jo je oklical sindikat kovinarjev (FL M). Delavci dnevne izmene bodo stavkali med 8.30 in 12. uro, tisti iz druge in nočne izmene pa zadnji dve uri vsake izmene.
Razlogi, zaradi katerih je bila oklicana današnja delavska manifestacija so isti, ki so narekovali sklicanje prejšnjih krajših protestnih stavk: obnovitev kolektivne delovne pogodbe, ki je potekala že pred meseci in spoštovanje pred dvema mesecema podpisanega sporazuma o ceni dela, zaskrbljenost zaradi napovedi o drastičnem skrčenju obsega proizvodnje zlasti na področju jeklarske industrije, kar bo imelo sila neugodne posledice tudi na podjetja v naši pokrajini in deželi, ki se otepajo z dolgotrajno in kot zgleda, vse hujšo krizo. V tržiški ladjedelnici so te dni, spričo pomanjkanja naročil, spet zvišali število delavcev v dopolnilni blagajni za kakih 20 odstotkov. Zdi se, da ne gre samo za začasen ukrep, kajti predvidevanja za prihodnje mesece niso najbolj optimistična. V podjetju Ansaldo. ki je po številu zaposlenih drugo največje industrijsko podjetje kovinarske stroke na Tržiškem že več mesecev ne nadomeščajo delavcev, ki odhajajo v pokoj, kar je dovolj zanesljiv pokazatelj o zaostrovanju krize tudi v tem podjetju. Težavno in zapleteno reševanje okrog 400 delovnih mest v podjetju Detroit je znano, kakor tudi položaj v katerem se nahaja cela vrsta manjših podjetij, zlasti takih, ki so proizvodnjo načrtovala v povezavi z dejavnostjo ladjedelnice.
Na vsa odprta vprašanja splošnega in krajevnega značaja bodo kovinarji vnovič opozorili med današnjo manifestacijo v Tržiču in z zgo-rovanjem na trgu Republike, kjer bo ob 10. uri govoril član deželnega tajništva sindikata kovinarjev Mario Capozza.
Jutri občni zbor sovodenjskih krvodajalcev
Na rednem občnem zboru se bodo jutri zvečer sestali, člani društva krvodajalcev iz Sovodenj. Občni zbor bo v gostilni Ožbot v Rupi, s pričetkom ol5"20. uri.
Na dnevnem redu zasedanja so poročila o delovanju odseka v zadnjem obdobju ter izvolitev novega odbora, nadzornega odbora ter razsodišče.
V nedeljo, 27. t.m., se bodo na občnem zboru zbrali tudi člani go-riške sekcije prostovoljnih krvoda-
V zadnjem času se v Gorici precej govori o načrtu za gradnjo ljudskih in ekonomskih stanovanj. Poročali smo že o zainteresiranih polemikah določenih krogov v zvezi z gradnjo ljudskih hiš na področju Ul. Lungo Isonzo. Gradnja ljudskih hiš je predvidena tudi v drugih mestnih predelih, med temi tudi v Ul. Pal-ladio, kjer bodo v ta namen izkoristili del vrta uršulink ter druga bližnja zemljišča.
O tem vprašanju bo razpravljal rajonski svet za Svetogorsko četrt in Placuto, ki se bo sestal v torek. Kot nam je povedal predsednik sveta Giovanni Podbersig, se prebivalci severne mestne četrti ne strinjajo s sedanjo vsebino načrta glede novih gradenj. Gre pa povedati, da v tem primeru nihče ne o-sperava gradnji sami, oz. spremembam v socialni sestavi prebivalstva.
»Mnenja smo, da prinašajo nove gradnje razvoj in obogatitev za naš rajon,* je dejal Podbersig. V čem je torej kamen spotike? Gre predvsem za višino zgradb. Sedanji načrt predvideva namreč 13-metrske stavbe, ki bi po mnenju prebivalcev škodovale sedanjemu ravnovesju in popolnoma skvarile pokrajinsko podobo Livade. Ker bodo namreč stale nove hiše precej na visokem, odkoder se teren postopoma niža proti Soči, menijo prebivalci, da njihova višina ne bi smela presegati 9-10 metrov, kolikor so med drugim visoke bližnje ljudske hiše v Ul. Rocca in Ul. Michelstaedter. Zato zahtevajo, da se pri gradnjah upošteva tudi harmonija okolja in se v načrte vnesejo ustrezni popravki.
Poleg tega bodo na prihodnji seji severne mestne četrti razpravljali tudi o drugih važnih aspektih urbanistične strukture v tem delu mesta. Gre za revitalizacijo starih poslopij v Ul. Carducci, Formica, Croce in bližnjih ulicah. Nekaj del ie občina že izvedla v Ul. Ascoli in Balilla, potrebno pa je precej več. menijo v rajonskem svetu. Poleg po pravila občinskih poslopij so potre bni ukrepi, s katerimi naj se tudi mali lastniki odločijo za popravilo stavb. Rajonski svet bo tudi razpravljal o razširitvi Ul. Čampi v
jalcev. Občni zbor bo v prostorih občinskega večnamenskega centra v Ul. Baiamonti, s pričetkom ob 10. uri.
Sindikati za zamrznitev stanarin v hišah IACP
V prejšnjih dneh se je predsednik ustanove za ljudske hiše sestal s predstavniki sindikata najemnikov iz Gorice in Tržiča ter s sindikalnimi zastopniki tržiške ladjedelnice. Sindikati so predložili predsedniku IACP predlog, da bi začasno zamrznili najemnine za ljudska stanovanja, ki so v tem letu izrazito narasle. Predsednik IACP Fantini je
V Ajdovščini je bila nedavno prva seja Skupščine samoupravne interesne skupnosti za melioracije kmetijskih zemljišč v Vipavski dolini. To je posebno telo, ki ga sestavljajo javni in družbeni delavci, strokovnjaki in drugi predstavniki zasebnih kmetov, podjetij, tovarn ter raznih ustanov, ki s svojo dejavnostjo lahko prispevajo k izpolnjevanju programa za intenzivno preobrazbo oziroma razvoj kmetijstva na Vipavskem, ki je eno izmed najbolj plodnih območij v Sloveniji.
Sedaj Kmetijski kombinant (posestvo) in zasebni kmetje opravljajo prva spomladanska dela. Vreme je ugodno za sajenje krompirja, v aprilu pa se bo začela setev koruze in drugih poljščin. Kaže, da bodo polja spet dobro obdelana, ker zemlja pridobiva na vrednosti in postaja cenjena kot velika11 naravna, gospodarska in družbena vrednota. Ob letošnjem sajenju oziroma setvi pa v Vipavski dolini izvajajo*: tudi obsežna dela v okviru programa, Po katerem naj bi najpozneje do začetka leta 1986 'usposobili 27 velikih kompleksov z nad 4 tisoč hektarov zemljišč za moderno in rentabilno (donosno) proizvodnjo. Zdaj na teh zemljiščih s traktorji, buldožerji in drugimi stroji delavci raznih podjetij iz Nove Gorice, Ajdov-
delu med Ul. Buffolini in Ul. Don Bosco ter o uresničevanju obrtniške cone, ki naj bi po regulacijskem načrtu zrasla na površini bivših kazermet.
Spet trčenje v Ul. Leoni
Nevarno križišče med ulicama Leoni in Paolo Diacomo v Gorici je bilo v torek zvečer okrog 21. ure spet prizorišče slikovite prometne nesreče, ki pa na srečo ni imela hujših posledic za ljudi. 24-letni Giovanni De Leonardis iz Ul. Balilla 21 je s precejšnjo hitrostjo vozil A 112 po Ul. Leoni v smeri proti mestnemu središču, ko mu je na o-menjenem križišču presekal pot audi 80, ki ga je upravljal Nicola Franzil iz Vidma in ki je privozil na križišče, ne da bi šofer upošteval znake o prednosti. Trčenje je bilo silovito in je povzročilo veliko gmotno škodo na vozilih, medtem ko sta bila šoferja skoraj nepoškodovana. saj se bo moral le De Leonardis zdraviti 5 dni zaradi lažjih udarcev v glavo in koleno.
Dvajset let dežele Furlanije - Julijske krajine bomo v Gorici počastili z javnim zborovanjem, ki ga prireja ustanova ISGRE pod pokroviteljstvom deželnega odbora, gori-ške pokrajinske uprave, Goriške hranilnice in avtonomne letoviščar-ske ustanove. Zborovanje bo jutri. 26. t.m. v pokrajinski sejni dvorani. s pričetkom ob 9.15. Na njem bodo skušali osvetliti politično in ideološko ozadje pred ustanovitvijo dežele s posebnim statutom. Po u-
do te zahteve zavzel negativno stališče, obvezal pa se je, da bo od deželne uprave zahteval, naj čim-prej izvrši svoje obveznosti v zvezi z novim mehanizmom izračunavanja stanarin v ljudskih hišah.
V Tržiču stavka mestnih avtobusov
Mestni avtobusi medobčinskega konzorcija na Tržiškem danes ne bodo vozili med 6. n 8. uro. Vzrok je dveuma stavka, ki so jo oklicale sindikalne organizacije, da bi protestirale proti omejevalnemu obnašanju vodstva konzorcija pri izvajanju sindikalnih sporazumov, ki zadevajo uslužbence avtobusnega podjetja.
ščine, Ljubljane, Maribora in od drugod opravljajo melioracijska in druga dela, tako tudi odvodnjava-nje, da bi jih čimprej usposobili za rodnost. Pri tem denarna sredstva skladno z načelom o solidarnosti med posameznimi deli družbe prispevajo delavci, prek osebnih dohodkov (plač) iz vse Slovenije. Znatna sredstva dotekajo tudi iz območnih vodnih skupnosti, to je specializiranih podjetij v Sloveniji, ki svoje napore za ovrednotenje Vipavske doline vzporejajo prek Zveze vodnih skupnosti. V posege v kmetijstvo v Vipavski dolini so tako samo v nekaj mesecih vložili že nad 25 milijard starih dinarjev.
O pomenu kmetijstva na tem območju za razvojne cilje in politiko Slovenije kaže tudi odločitev, da bodo letos v Vipavski dolini prvič organizirali tako imenovano'1 zvezno mladinsko delovno akčijb. V rrtese-cih juliju in avgustu bo skupaj 320 fantov in deklet iz: vse Jugoslavije izvajalo razna dela v korist kmetijstva. Pod vodstvom vodnogospodarskega podjetja Soča iz Nove Gorice bodo čistili obrežja reke Vičave, da bi slednjo lahko regulirali in z njeno vodo namakali nova polja in druge površine. Opravljali pa bodo še druga dela, tako pri vasi Brje in Velike Žablje. Stanovali bodo v dijaškem domu v Ajdovščini, vrednost del, ki jih bodo brigade opravile pa naj bi znašala kakih 200 milijonov starih dinarjev.
V Vipavski dolini so se že začele tudi komasacije, to je tako imenovane zložbe parcel, ko bo treba majhna zemljišča nekaj tisoč zasebnikov zaokrožiti v že omenjene velike površine, ki pa bodo seveda tudi v prihodnje ostale v privatni lasti. Ekstenzivno in zelo razdrobljeno kmetijstvo naj bi v Vipavski dolini torej zamenjala modema in velika pridelava najbolj donosnih kultur. Do leta 1986 bodo širili zlasti proizvodnjo poljedelskih in vrtnarskih kultur, tako zelenjave, pšenice, koruze in živinske krme. To so pridelki, ki so velikega pomena v razvojni politiki Slovenije, ki teži k temu, da bi v republiki čimprej postali skoraj samozadostni pri proizvodnji oziroma pridobivanju hrane. To so pridelki skratka, ki so zelo pomembni v slovenski oziroma jugoslovanski prehrambeni in živilski bilanci, v Vipavski dolini pa odlično uspevajo. Pridelek posameznih kultur naj bi na primer s sedanjimi in drugimi posegi povprečno povečali za 60 odstotkov. Ob tem naj spomnimo, da so lansko leto ponekod na Vipavskem dosegli rekordne pridelke pšenice na hektar površine in po donosih to območje ni zaostajalo niti za Vojvodino, žitnico Jugoslavije.
Seveda pa se v Vipavski dolini niso za zmerom odrekli razvijanju sadjarstva in vinogradništva, kulturama, ki so ju tradicije in ugodne tržne razmere v preteklosti najbolj pospeševale. V drugem obdobju izvajanja omenjenega programa za
vodnem, pozdravnem delu, bosta na vrsti poročili prof. Arduina A-gnellija (Zamisli in načrti o eni (ali več) deželi) ter prof. Maria Berto-lissija (Dežela Furlanija - Julijska krajina od ustavodajne skupščine do statuta).
V popoldanskem delu zborovanja bo najprej (ob 15.30) na vrsti razprava, zatem pa še okrogla miza na kateri bodo sodelovali Ettore Ro-telli. Roberto Ruffilli, Carlo Tullio Altan in Amelio Tagliaferri.
Videmčani so se ob tisočletnici mesta lotili velikih podvigov. Kot smo že svojčas izvedeli iz pogovora z županom odv. Candolinijem bodo v tem letu odprli več muzejev, pričeli z gradnjo gledališke hiše, nove stavbe sodišča ter še več drugih kulturnih stavb.
Danes, ob 11.30, bodo odprli javnosti nov muzej sodobne likovne u-metnosti v Palamostre na Trgu Paolo Diacono v Vidmu. Docela so posodobili stavbo, ki je bila zgrajena že pred časom da bi služila gospodarskim razstavam. Ko so gospodarske razstave prenesli v bivšo tekstilno tovarno v neposredno bližino Vidma so se v tem mestu odločili da Palamostre, kjer je tudi velik avditorij pripraven tudi za gledališke predstave ter koncerte in balete, preuredijo v muzej sodobne umetnosti.
Galerija - muzej bo odprta danes. Včeraj pa sta videmski župan dr.
razvoj kmetijstva, to je po letu 1986, bodo sadjarstvo in vinogradništvo postopno razširili na nadaljnjih okrog 3 tisoč 300 hektarih. D>o tedaj naj bi se namreč pridelava pšenice in koruze v Sloveniji in Jugoslaviji že toliko povečala, da bodo v Vipavski dolini lahko začeli ponovno intenzivneje razvijati tudi sadjarstvo in vinogradništvo. V celoti gledano pa gre za nove važne etape razvoja kmetijstva, ko bo stihijno pridelavo po načelu «sejmo in sadimo vsakega po malo*, zamenjala proizvodnja, kot jo bodo določale potrebe družbe in razmere na trgu.
Prefekt na obisk« pri prometni policiji
■ t.1	»>» Ol.» * ».
Novi goriški prefekt dr. Vittorio Siclari je te dni obiskal sedež prometne policije v Ul. Pola. Sprejel ga je podpolkovnik De Menech, ki mu je tudi razkazal prenovljeno o-perativno sobo, v kateri ima policija na razpolago najmodernejše a-parature za nadzorstvo prometa. Prefekt se je nekaj časa zadržal z osebjem, ob koncu obiska pa mu je poveljnik podaril znak prometne policije.
Angelo Candolini ter ravnatelj Videmskih muzejev dr. Aldo Rizzi pokazala časnikarjem in predstavnikom oblasti to novo videmsko pridobitev. Galerijo je uredil arh. Gian-m Avon, isti človek, ki je napravil načrt za kongresno palačo v Gra-dežu. Z a preureditev in popravilo stavbe, za notranjo opremo, so porabili nad 800 milijonov lir. To je velika investicija, ki pa se je izplačala, tako smo ugotovili že ob prvem obisku.
V	dveh nadstropjih je 2.400 kv. m razstavnega prostora; dolžina razstavne površine je 706 metrov. Poleg tega imajo tudi skladišče za umetniška dela ter dvoranico za predavanja. Načrt za galerijo so izdelali v letu 1977.
V	galeriji bodo imeli odprto stalno razstavo sodobne deželne umetnosti. Med razstavljenimi deli snu) videli tudi nekatera dela goriških umetnikov, kot so Špacapan, Dugo, Crali itd., da omenimo samo nekatere. Razstava je urejena tako, da daje celotni prerez nad likovno u-metnostjo naše dežele v zadnjem stoletju, novost predstavljajo tudi dela nekaterih znanih videmskih arhitektov. Razstavljenih je nad 500 del. Potrebno je dobrega pol dneva, da si jih pobliže ogledamo.
Ravnatelj videmskih muzejev in znani umetnostni kritik dr. Rizzi nam je dejal, da bo razstava odprta stalno, da pa bodo od časa do časa v galeriji priredili tudi druge umetniške razstave. Na današnji o-tvoritvi bo govoril prof. Guido Pe-rocco, bivši ravnatelj muzeja sodobne umetnosti v Benetkah in univerzitetni profesor. (mw)
MENJALNICA
tel. 0481/83909
TEČAJI BANKOVCEV 23. 3. 1983
Ameriški dolar	1.420.—
Kanadski dolar	1.130.—
Švicarski frank	686.—
Danska krona	160,—
Norveška krona	192.—
Holandski florint	525.—
Francoski frank	195.—
Belgijski frank	26,—
Funt šterling	2.070,-
Nemška marka	592.—
Avstrijski šiling	83,50
Švedska krona	185.—
Debeli dinar	17,-
Drobni dinar	17,50
Banca Agricola Gorizia Kmečka banka Gorica
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Pontoni - Bassi, Raštel 52. telefon 83 349.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Rismondo. Ul. E. Toti. tel. 72-701.
tiltniiiiinininiiiifiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiuiitiiitimiiiiniiiiiiiimvnuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiffitiiiiiiiiiiniia
SPORAZUM MED OBMEJNIMI ORGANI
MEJNI PREHOD V VIP0LŽAH BO ODPRT TUDI V NOČNIH URAH
Dogovor naj bi pričeli izvajati že od 1. aprila dalje Prehod izven običajnega urnika odprt od 22.30 do 23.30
Jugoslovanski in italijanski ob- ---------------------------------------------------r—
mejni organi so se te dni dogovorili o podaljšanju odprtja mejnega prehoda pri Vipolžal. Mejni prehod, ki se ga poslužujejo predvsem delavci zaposleni v novogoriških podjetjih, zdaj zapirajo ob 19. uri. Po novem, predvidoma že v prihodnjih dneh. najverjetneje od 1. aprila, odprt tudi v nočnih urah in sicer od 22.30 do 23.30.
Ukrep bo nedvomno vplival k poživitvi maloobmejnega prometa in k utrjevanju stikov med prebival stvom na obeh straneh meje. Na briškem območju so namreč samo drugorazredni mejni prehodi, ki jih zapirajo razmeroma zgodaj. Zamudniki, oziroma zapozneli potniki so imeli doslej samo dve možnosti: ali napraviti dolgo pot domov preko Plavi, ali pa kje prespati in poča kati ponovno odprtje mejnih preho dov. O takih in podobnih težavah je bil doslej govor že velikokrat, večkrat so o tem vprašanju razpravljali tudi na srečanjih med u-pravitelji treh slovenskih občin in občine Nove Gorice. Končno je bil napravljen prvi korak k večji sprostitvi meje na območju Brd.
Prekinitev dobave vode v Carduccijevi ulici
Zaradi nujnih del na omrežju da nes med 13. in 17. uro ne bo vode na območju v Ul. Carducci. Tako sporočajo iz občinskega podjetja in prosijo za razumevanje.
Četrtkovo veselo popoldne za upokojence
V socialnem centru v Ul. Baia monti v Gorici bo danes popoldne glasbeno-družabna prireditev namenjene ostarelim občanom. Za prijetno razpoloženje bo poskrbel har monikar Jože Pavlin, v sodelovanju z nonotom Brunotom.
Razna obvestila
Na Peči bo v ponedeljek, 28. t.m., ob 20.30 vaški posvet, ki ga Sklicuje občinska uprava. Govorili bodo predvsem o poteku akcije. za dokončanje partizanskega spomenika ter o končni obliki obeležja. Posvet bo v prostorih pri kotalkališču.
Prireditve
Lieimeiu slovenskega filma »Boj
na Požiralniku* režiserja Janeza
Drozga bo jutri s pričetkom ob 18.
in ob 21. uri v Kulturnem domu v
Goi ici.
mmmmm
Gorica
VERDI 18.00—22.00 «Britannia ho-spital*. M. Dovvall, M. Hunt. Barvni film.
CORSO 18.00 - 22 00 «Rambo». S. Stallone. Barvni film.
VITTORIA 17.00-22.00 »Esperienze erotiche*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
*1' »• *
/ rzir
EXCELSIOR 18.00 - 22.00 »Kramer contro Kramer*.
PRINCIPE 18.00 - 22.00 «Executor».
Mora Gorica
in okolica
SOČA 18.00—20.00 »Par nepar*. I-talijanski film.
SVOBODA 18.00-20.00 »Na zlatem jezeru*. Ameriška drama.
DESKLE Zaprto.
POGREBI
Ob 9.30 Alojz Strgar iz splošne bolnišnice v cerkev na Placuti in na glavno pokopališče; ob 11. uri Ardemia Rigonat iz splošne bolnišnice v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče ob 12.30 Francesco Luin iz splošne bolnišnice v cerkev na Travniku in na glavno pokopališče: ob 13.30 Arturo Benini iz splošne bolnišnice v Mošo.
niiiiiiiiiiMitmfiiniMiHiiHitMiiHitiitiHminiiiiMMtitiiiiiimniiiiiiiniiiniiiiiiiiiiiiiimiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
RAJONSKI SVET SE SESTANE V TOREK
Razprava o ljudskih hišah v severni mestni četrti
Prebivalci ne nasprotujejo gradnjam v Ul. Palladio, toda menijo, da zaradi harmonije okolja hiše ne bi smele biti previsoke
m«tiiimimMiMiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimi>iimiiimMiiiHhmitiiiiiiMiiiiimiiniiiiii»mtiiiiiiiiiiintiimiiniiiiiiii«uliuiMiininiiimii....
OB SPOMLADANSKIH DEUH V VIPAVSKI D0UNI
Usposabljanje novih površin za veliko in moderno pridelavo
Do leta 1986 bodo pridobili 27 velikih kompleksov z nad 4 tisoč hektarov zemljišč, predvsem za proizvodnjo poljedelskih in vrtnarskih kultur
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiintimiinisiiiiHHiiHmiitmiiiimiitmmtiiiiiMiiiiiiiiiiiimimiiiiimmiuiMiiiitii)
JUTRI V GORICI
Simpozij ob 20. obletnici obstoja naše dežele
V dopoldanskem delu poročili prof. Agnellija in Bertolissija, popoldne okrogla miza - Zborovanje bo v pokrajinski sejni dvorani
PRED NEDELJSKIM, OSMIM SPOMINSKIM POHODOM NA POREZEN
«8 smrečjem smo zelenim jim postlali...»
Tragedija, do katere je prav v teh dneh pred Nacisti so postrelili 145 ujetih partizanov •
38 leti prišlo na področju Potezna Izredne izgube Kosovelove brigade
Višji vodja SS in policije v operacijski coni »Jadransko primorjem Odilo Globočnik in v 18. vojaškem okrožju Erwin Rosener sta s svojima operativnima štaboma za uničevanje »tolp* izdelala marca 1945 temeljit skupni načrt za uničenje 9. korpusa NOV na o-zemlju Gorenjske in Slovenskega Primorja. Pritegnila sta k temu vse razpoložljive in dosegljive si-, le. V prvem delu ofenzive, ki sta jo imenovala »Friihlingsangfang* (Začetek pomladi), naj bi očistile Gorenjsko zahodno od Save in Cerkljansko, v drugem delu, imenovanem «Winterende» (Konec zime), pa še Banjško planoto, Če-povansko dolino, šentviško planoto, Šebrelje in Trnovski gozd.
Prvega dela ofenzive se je udeležilo več kot 15 tisoč sovražnikovih vojakov, zbranih iz enot in postojank po vsem slovenskem o-zemlju.
Skrbno pripravljena sovražna ofenziva se je pričela 19. marca 1945.
V noči na 24. marec 1945 so se 19. SNOUB «Srečka Kosovela», gorenjsko vojno področje, del in-ženirsko-tehničnega bataljona 31. divizije, kulturniška skupina 9. korpusa in civilne ustanove, skupaj okoli 3.000 ljudi, s Črnega
•iiiiiiiuiiiiiiiimiiiiHiiiiMimiiiiiiuiiiiimiiiimimi«
Berta Golob:
Srce ustvarja roka piše
Srce ustvarja, roka piše je knjiga pogovor z mladinskimi pisatelji, kakor jih je zapisala Berta Golob. Prve pogovore je avtorica objavila že pred leti v Pionirskem listu, potem pa jih je avtorica na pobudo bralcev in založbe, razširila, poglobila in tako bolj popolno predstavila mladinske pisatelje v najširšem pomenu besede. Knjiga predstavlja bralcu dvainpetdeset avtorjev, pri čemer so zajeti ustvarjalci mladinske literature od najmlajših do najstarejših. Z nekaterimi pisate-Iji se je avtorica le pogovarjala. nekaterim je poslala pisma in jim razložila svoja vprašanja. To pa ni bistveno. Knjiga je tako vsebinsko zaokrožena, tako bogata in človeško toplo napisana, da je docela enotno ubrana in da jo vsak bralec, prijatelj domače literature prav z užitkom prebira.
Nekateri avtorji so bili sicer podobno predstavljeni v knjigi, ki jo je pred leti napisal in izdal Branko Hoffman. Toda to ni pomembno niti ni odveč. Vseh dvainpetdeset mladinskih pisateljev in pesnikov, ki nam jih v svoji knjigi tako prijetno, človeško, toplo in zanimivo prikaže Berta Golob, si je s to knjigo za vedno ustvarilo ne samo biografski zapis temveč pravi kulturni spomenik. Prav v tem pa je pomen te knjige, ki jo je vredno prebrati. Berta Golob namreč kljub množini avtorjev in kljub neenotnemu pristopu do pisateljev in do snovi tako človeško in obenem tako s pravo mero občutja obravnava snov, da po meni knjiga res pravcato zbirko kulturnih spomenilcov. K človečnosti pesnikov in pisateljev pripomorejo tudi odlične fotografije (Marko Aljačič). tako da predstavlja ta knjiga srečanj z mladinskimi pisatelji odlično stvaritev vredno vsega priznana. Zanimivo kako lahko tiho in brez bučnih reklam nastajajo taka dobra m izjemna dela.
vrha pri Cerknem usmerili ob bivši jugoslovansko-italijanski meji čez Cimprovko na Porezen (1622 m), kjer so nameravali predani-ti, v naslednji noči pa nadaljevati pohod v Bohinj. Kolona je pravzaprav že šla mimo položajev, ki jih je sovražnik zasedel prejšnji dan.
Toda 24. marca zjutraj je oddelek 13. esesovskega policijskega polka med zasedanjem črte Cim-provka - Dumik, v gosti megli, ki je ovila Porezen, in potem ko se je po njegovem zahodnem pobočju povzpel na vrh, presenetil obrambo Kosovelove brigade. S položajev na Kupu je bataljon kosovelovcev z drugimi borci sicer zadržal sovražnikovo napredovanje, vendar ni bilo moč preprečiti razkropitve presenečene množice, ki je dotlej na smrt u-trujena in premražena dremala po skalnatih zavezjih in v požgani vojašnici.
V	podzemskih betonskih hodnikih nekdanjih italijanskih utrdb na Poreznu ki jih ogenj partizanov ni dosegel, so esesovci ujeli 145 borcev, ker se niso mogli prebiti na piano.
V	boju na Poreznu je padlo 32, ranjenih pa je bilo 36 partizanov in partizank. Štab 13. esesovskega policijskega polka je nato zagrešil strahoten zločin: dne 24. marca je pri Zaprviču in Gorjah ukazal ustreliti 39 ujetnikov, naslednjega dne pa na območju Jesenica - Orehek - Ravne, zahodno od Cerknega, še 106, skupaj 145 ujetnikov. Nadaljnjih 38 borcev so odpeljali v goriške zapore oziroma jih uporabili za odstranjevanje min.
Na Poreznu je Kosovelova brigada utrpela zelo hude izgube, saj je izgubila 80 borcev (padli, ranjeni, ujeti), ne upoštevajoč razkropljenih.
Na Poreznu je padel tudi namestnik komandanta Gorenjskega vojnega področja Andrej Žvan -Boris.
Domačinka iz Jesenice Vika Obid - Jeramova, je 30. marca 1945 zvečer po pokopu postreljenih partizanov, napisala pesem:
*S smrečjem smo zelenim jim /postlali,
obraze o jopiče zavili, v hladni grob smo jih dejali, trupla z vejami pokrili.
Dvajset, trideset jih je v
/gbhifli..'.'
Tihi. nemi smo ob grobu stali, starci in oirocf so naglas molili, žene so jokale, vzdihovale: kje neki moj leži, kdo mu zatisnil je oči?*
V	spomin na tragedijo na Poreznu bo v nedeljo, 27. marca, že osmi spominski pohod na Porezen, ki ga pripravljajo planinsko društvo Cerkno s sodelova-
njem borčevskih organizacij Cerkljanskega ter vseh domicilnih odborov enot. ki so sodelovale v bitki na Poreznu marca 1945. V teh pripravah sodelujejo še planinska društva iz Železnikov in Davče. Letošnji pohod bo pod pokroviteljstvom Industrije bombažnih tkanin iz Kranja.
Pri spomeniku vrh Porezna bo ob 11. uri spominska slovesnost in položitev vencev v spomin na padle, kadeti miličniške šole iz Tacna pa bodo izstrelili častno salvo.
Vsi pohodniki bodo na Poreznu dobili čaj, reševalna in zdravstvena služba bosta organizirani pri domu na Poreznu in pri lovski koči na Sašu. Prireditelji pozivajo vse pohodnike, naj se brezpogojno držijo markacij in disciplinirano tudi sami skrbijo za varnost pohoda.
Pristop na Porezen bo 27. marca mogoč iz tehle smeri: iz Cer-kna ah Vrš mimo lovske koče na vrh Porezna: iz Selške doline prek Davče, kmetij Jureš, Zakovkar, Pstinar na vrh Porezna, ter iz smeri Petrovo brdo in iz Baške grape.
Letošnji spominski pohod bo ob vsakem vremenu!
JOŽE OBLAK
Zadnja letošnja abonmajska predstava SSG
IJŽ
stis§
RDI
Ww
Od danes do nedelje bo pri nas na Tržaškem v gosteh ljubljanska Drama. Na sporedu ima Goldonijevo komedijo »Sluga dveh gospodov*. Predstava, ki je v nedeljo in ponedeljek v Gorici doživela zelo lep sprejem, nudi obiskovalcu dve url prisrčnega smeha. Na sliki Tone Gogala kot Tuffaldlno in Meta Vranič
kot Klarisa
■iiiitiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiMiiiiiiiiitiuiiiiiiiiuiiiiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitnitniiiiiiiiiiiiiiitiiiMuiiiiiniiiiinniniiiifimiiitMiiiiiiKMiiiiitiiiiitiiiiiniiiuiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiMimiiiiiiiHMiiHiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
SLOVENSKA KNJIGA V LETU 83.
Mladinska knjiga: vse za otroke in mladino
V zbirki Velike slikanice kar enajst knjig • Vrsta domačih avtorjev, pisateljev in slikarjev odnosno ilustratorjev * Nekaj je tudi prevodov, seveda kar dve Andersenovi pravljici
Srbska pisateljica Grozdana O-lujič je avtorica knjigo «Bisero-vinasta roža*.
To je knjiga pravljic, ki motivno in tematsko sodobno ter kritično prikazuje današnje civilizirano življenje, v katerem je mogoče najti mnogo podobnosti med utesnjajo-čim načinom življenja, kot ga spoznavamo v starih pravljicah, in sedanjimi betonskimi urbaniziranimi življenjskimi okolji, ki prepuščajo človeka, zlasti otroka in njegov občutljivi domišljijski svet novim, odtujenim odnosom. Namesto ubogih pastork, ki trepetajo pred hudobnimi mačehami, bodo mladi bralci spoznavali današnje otroke, ki jih starši zapirajo v stanovanja in v svoji osamljenosti z bujno domišljijo ustvarjajo male junake, ki so. podobni palčkom in se lahko igrajo z njimi. Besedilo je prevedel Branko Gradišnik, ilustrirala pa Desa Kereč-ki - Mustur. Makedonski avtor Du-
Goldonijeve «Baruffe chiozzotte»
Jutri, v petek, ob 20.30 bo tretja mreža italijanske TV dala na spored edinstveno odrsko delo, namreč komedijo «Le baruffe chioz-zotte*, ki smo jih pri nas na Tržaškem uživali v zelo posrečenem Ruplovem prevodu ter v izvedbi tržaškega slovenskega gledališča. Bilo je to pred leti. Vendar tokrat ne bo šlo za manj vredno odrsko delo, kajti TV7 bo oddajala eno najbolje izvedenih predstav, saj je znano Gold<<nijevo komedijo režiral Giorgio Strehler. ki je glavne vloge poveril odličnim igralcem, med katerimi so Lina Volonghi, Cor-rado Pani, tedaj še tako mlada Carla Gravina, pa tudi komik Tino Scotti, ki je v tej vlogi ustvaril eno svojih najboljših odrskih stvaritev. Strokovnjaki trdijo, da je to Goldonijevo delo zelo težko izvedljivo tudi zato, ker tekst ni v beneškem narečju, pač pa v govorici, ki ie v navadi med ribiči iz Chiogge.
•itiniiMiimiiiiiMiiiiiiitiiiliiiiiMHiiiiiiiiiiiiiiniinimi«iiiiiiimuM»nmimmiiHMHMiniiiiiiiiitiNiiimiiiiiiiiitiinMiiiiii.Miiiniiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiiiiiiimiiiiiiii>
V ŽUPANJI NA HRVAŠKEM SO NAGRADILI NAJBOU PRIDNE
Skoraj 140 stotov koruze na hektar
Izredno dobra letina, za kakršno se sedaj ponovno trudijo na poljih
Jugoslavija, ki se zadnje čase daje z zelo hudimi ekonomskimi težavami, je začela te dni prav tako zelo hudo bitko na poljih. Če je imela lani Jugoslavija izredno dobro letino, je bilo treba del za slug za tolikšne uspehe pripisati vienienskim razmeram, ki so bile izredno povoljne. Toda vremenske razmere niso vse. Če ne pripraviš pogojev, ti tudi najboljše vremenske razmere ne pomagajo in /.ato so sedaj na poljih tisoči traktorjev in drugih strojev pri sejanju jarega žita, na poljih sladkorne pese in drugih industrijskih in kmetijskih kultur, da bo bi tako-rekoč izsilili še eno odlično letino. Vendar tokrat ne bomo govorili o tem. kaj naj bi bilo. pač pa se bomo ustavili pri nekaterih izredno zanimivih podatkih, ki so jih, pred dnevi objavili v Županji na Hrvaškem, kjer so delili priznanja najboljšim kooperantom, to se pravi zasebnim kmetom, ki so v lanskem letu sodelovali v več ali manj že tradicionalnih tekmovanjih. kdo bo pridelal več tega ali onega, pšenice ali koruze, sladkorne pese ali kdo bo dal več mesa, mleka itd. Ker gre za za-r'3 izredno lepo rezultate, jih bo n > navedli po posameznih kulturah.
\ občini Županja dobro posluje organizacija kooperantov «Napre-dak». ki je povezana s kmetijskim 'bratom »Županja*. V orga nizacijr kooperantov je včlanjenih 350 neposrednih obdelovalcev, ki
tekmujejo na razhčnih področjih. Za prvake občine v pridelku pšenice je bi* pred nedavnim proglašen Matk" Vukoja iz naselja Soljani. Na svojem posestvu je pridelal povprečno nekaj nad 74 stotov pšenice na hektar. Zasejal je bil sorto «osječanka 20». Poleg njega je Mo odlikovanih in nagrajenih še ver' drugih kooperantov, katerih pridelek se je vrtel od 68,38 do 54,59 stotov zrnja na hektar.
Gor nji podatki so zares spodbujajoči, vendar se zdi, Ha so kooperanti iz občine Zupan ra dosegli še boljše rezultate v pridelovanju koruze, saj je Palko rulia iz istega naselja, torej iz S.«* janov pridelal v poprečju nič mani kot 130,82 stotov koruze na hektar to se pravi, da je v poprečju pridelal skoraj 140 stotov rumenele zrnja na hektar. Ob njem so na gradili še nadaljnjih 10 kmetov ki so vsi pridelali v poprečju od 138 do 123 stotov koruze na hektar.
Prav tako zelo lepe rezultate su dosegli nekateri kooperanti s sladkorno peso V tako imenovanem »klubu 500» torej v klubu, kjer kmetje tekmujejo v pridelku sladkorne pese z nad 500 stoti na hek tar, je prvo mesto in najvišje priznanje dobil llija Blaževič iz Ra jevega sela ki je na svojilt po ljih pridelal v poprečju 732 stotov sladkorne pese na hektar, vtem ko je kar 68 kooperantov doseglo poprečje 523 stotov slad kome pese na hektar. Med «od Učnimi* v tej kulturi so bili tudi
Zvonko Vlaček, ki je pridelal 685 stotov sladkorne pese na hektar, njegov tekmec Mato Lenič 676 stotov. Palko Francisti 636 stotov, Jakob Bušič 579 stotov sladkorne pese na iiektar itd.
Seveda so to le izredni dosežki. In ti ne zahtevajo le sodobno agrotehniko, torej tudi veliko u-metnih gnojil, pač pa lepo dozo zavzetosti. Vendar se trud izplača, kajti prav na nedavnem svečanem nagrajevanju so se neposredni obdelovalci iz občine županja ponovno obvezali, da se bodo tudi v letošnjem letu trudili za velike rezultate. Sicer pa je v zvezi s tem vredno dodati še ne kaj številk ki govore o pozitivnih rezultatih. Tako je na primer Mato Dominkovič pridelal kar o-bilnih 30 stotov sončničnega semena na hektar in dobil za to najvišje priznanje, v tem ko so njegovi tekmeci v «klubu 20* vsi presegli poprečno količino pridelka, pa čeprav je bilo lansko leto glede sončnic izredno slabo, ker je sončnične nasade zajela neka bolezen, na katero niso bili pripravljeni.
Med kooperanti organizacije »Napredak., iz Županje, katerih imena so se nedavno na sveča nosti omenjala, je bila tudi Man-da Serezlija iz vasi Gradišta. ki je dala v minulem letu več kot 18 vagonov svinjskega mesa, njen najnevarnejši tekmec za prvo me sto pa je bil Nikola Marojevič. ki pa je dobavil »komaj* 15 va gonov svinjskega mesa.
ško Nanevski je napisal naslednje delo pod naslovom «ViUnski konjič». Kot vsi narodi so tudi Makedonci ustvarili v svoji ljudski umetnosti čudovite pravljice. Toda zaradi neugodnih zgodovinskih okoliščin so ostale v starih zbornikih in niso izšle v posebni knjigi, v obliki, ki je blizu otrokom. Znani makedonski kritik, literarni zgodovinar in esejist je tako prvi zbral najlepše makedonske pravljice, ki jih je bil našel v obliki zgodb ah pesmi v najrazličnejših, pogosto močno zastarelih zapisih, jih avtorsko obdelal in povezal v zaokrožen izbor. ‘ kakršen je predstavljen V tej knjigj. Prevedel jo je pesnik Ivo Minatti, ilustrirala pa Lidija Osterc. «Maksipes Fik* je naslednje delo češkoslovaških avtorjev Rudolfa Čechura in Jifija šala-mouua. V tej knjigi, kjer sc besedilo in risba ves čas tvorno dopolnjujeta in prepletata, nastopa dobrodušni pes Fik. ki ga srečujemo v nizu presenetljivih, domišljijsko razgibanih in duhovitih prigod. Na Češkem so o tem nenavadnem štirinožcu izdelali tudi risano televizijsko nadaljevanko, ki je doživela velik uspeh med mladimi gledalci. Knjigo jc pia-vedla Bilka Mate. Marija Vogelnik je za to /.bilko prispevala pripovedi pod naslovom «Tri muce in ena*. V knjigi so nanizane kratke pripovedi, ki prikazujejo različne dogodke in doživetja iz vsakdanjega okolja današnjih o-tiok. Tako v njih nastopajo odrasli, otroci, živali in stvari, povezani v živ klobčič prijazno razburljivega dogajanja, v katerem se pogosto čisto neznatne zgode in nezgode razburkajo v prave pustolovščine, če jih seveda merimo z razsežaji otroškega doživljanja. Knjigo je ilustrirala avtorica, ki je tudi slikarka. Saša Vegri pa je pripravila zbirko pesmi pod naslovom sTo niso pesmi za otroke ali kako se dela otroke*. Pesmi, ki so zbrane v tej knjigi, prikazujejo občutja in seznanja, kakršna so značilna za večje otroke, saj se v njih srečujemo z že nekoliko bolj zapletenimi motivi in predstavami kot jih poznamo, iz poprejšnje otroške poezije Saše Vegri. V zbirki prevladujejo pesmi, ki govorijo o neznanskosti vesolja, v katerem plava naš planet. in o strahu pred katastrofo, kamor ga peha človek sam. Izstopajo pa tudi pesmi, ki se dotikajo tematike smrti, osamljenosti, odnosov med ljudmi, erotike in podobno. Gre torej za pesniška besedila, v katerih skuša pesnica znotraj otrokovega doživljajskega obzorja priklicati v zavest nekatera temeljna občutja, ki dandanes prevzemajo tako otroke kot odrasle. Knjigo je ilustriral Kos-tja Gatnik. Smiljan Rozman je avtor naslednje knjige »Mezinček in mezinčka*. Knjiga zajema črtice, ki upodabljajo različne dele človeškega telesa in značilne kose naše garderobe. Pisatelj je s spretnimi potezami poudaril njihove posebnosti in jih fabulativno oživil, tako da vsaka pripoved, iz katere se marsikdaj oglasi tudi kakšna ljudska pregovorna modrost, učinkuje privlačno in domišljijsko vznemirljivo. Delo je z ilustracijami prepletel Milai. Bi zovičar. Zadnje delo te zbirke so pesmi Miroslava Košute «Ptička smejalka*. Zbirka prinaša pesmi, v katerih se srečujemo z motivi, ki posegajo v otrokovo vsakdanjost, v kateri ne manjka tudi pravljičnih prvin, v živalski svet in ljudsko izročilo, pa k nekaterim igrivo zastavljenim pojmovnim temam Najznačilnejši med njimi pa so nemara tisti verzi, ki se navezujejo na nekatere kra-
je v tržaški okolici, da zaživijo v iskrivi pesniški govorici. V njej se učinkovito prepletajo različni pomenski in glasovni domisleki, kakršne zmore samo inventivna pesniška domišljija. Knjigo je ilustriral Marjan Manček.
V	zbirki Sončnica izhajajo pretehtani izbori iz del najvidnejših sodobnih slovenskih, jugoslovanskih pesnikov in svetovnih piša
tel.	iev za otroke in mladino. Vsaka knjiga predstavlja njihova najznačilnejša besedila, opremljena pa je tudi z izčrpno spremno besedo o avtorju in njegovem delu. Vse knjige te zbirke so ilustri"a~ ne in letos bosta v njej izšli dve deli. Prva je knjiga angleškega pisatelja Waiterja de la Mare ^čudežni jopič*. Tudi to knjigo priljubljenega angleškega pisatelja označujejo vsg poglavitne značjl nosti njegovega peresa, ki so v
tem.	da zna • spretno prepletati človekovo resničho izkušnjo ž izvirno domišljijo, da ves čas upošteva angleško ljudško izročilo, a vendar samo kot neločljivo sestavino svojega pesniškega videnja sveta. Vse dogajanje v pripovedih je prikazano v izbrušenem in duhovitem jeziku. Knjigo je prevedel Tomaž. ša’atnun. Naslednja knjiga pa je pesniška antologija »Roža čudotvorna*. V tej antologiji se predstavljajo s svojimi pesmimi vsi pomembnejši jugoslovanski pesniki za otroke. Pesmi je izbral Vladimir Milarič, kj je knjigi napisal tudi spremno besedo in kratke predstavitve pesnikov. Delo je ilustriral Milan Bizovičar.
V	zbirki Zlata ptica izhajajo
prav-
zbirki
knjige ljudskih in umetnih ljic. Tako bodo letos v tej izšle tri knjige »Kitajskih pravljic* in izbor iz afriških pravljic pod naslovom »Drevo življenja*. V prvi knjigi kitajskih ' pravljic so zbrane pravljice iz severne Kitajske, v drugi iz južne, saj se obe Kitajski razlikujeta po številnih jezikovnih in kulturnih značilnostih, v tretji knjigi pa so zastopane predvsem pravljice in pripovedi. ki so , bile zapisane na podlagi pripovedovanja današnjih prenašalcev kitajskega ljudskega izročila, zatp so mnoge izmed' njih zaznamovane tudi^Z’ duhovnimi prvinami sodobnega kitajskega sveta. Vse tri knjige prinašajo domišljijsko in izkušenjško nenavadno vznemirljivo pripovedno gradivo, saj je mitološko izročfo, ki živi v njih, v mnogočem bistveno drugačno od evropskega in je zato posebej privlačno za nas. Pravljice je iz angleških in nemških virov izbral in prevede) tor jim napisal spremno besedo in opombe Jože Dolenc; ilustracije pa so posnetki po originalnih kitajskih lesorezih. «Drevo življe-njač je izbor ljudskih pripovedi afriških narodov, ki jih je avtorica izbora razporedila v štiri vsebinsko zaokrožene razdelke, v njih se najprej srečujemo z ljudsko izkušajo in verovanjem, po katerem življenje uravnavajo nadnaravne sile. Sledijo pravljice, ki pripovedujejo o življenju in smrti, nato pa se vrstijo pripovedi o živalih in njihovih zapletih z ljudmi, prav nazadnje pa so predstavljene izključno živalske pravljice.
D. Ž.
miKHiiHiiiiHUiuHiiiiiiiiiniiiiiiMiiiMiiiiiiiiimiiuiiniiimiiiiiiimiiiaiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiminitiiiiiiiiiiii
Patronat KZ - INAC svetuje
Odkup delovne dobe je zmeraj prostovoljen, nikoli ni obvezen
Vpr.: »Pred in po zadnji vojnt sem bil zaposlen pri dveh grpd benih podjetjih, ki mi za skoraj sedem let nista plačali zavaroval nih prispevkov INPS. Ohranil sem vse listine in potrdila o plači, tako da mi ni težko dokazati tega delovnega razmerja. Novembra la m sem se upokojil, ker sem imel SO let, istočasno pa sem vložil prošnjo za odkup omenjene delovne dobe. INPS mi je likvidiral pokojnino brez odkupa, tako da še zmeraj čakam na odgovor. Mo ja skrb pa je ta, koliko bom moral plačati za odkup, tistih sedmih let. če bi bila prevelika vsota. bi ne hotel trošiti denarja po nepotrebnem, saj ne vem, koliko let bom lahko še užival pokojnino. Ne bi bilo morda bolje, da se odpovem prošnji za odkup, preden me INPS prisili, da plačam ustrezni znesek?» B.B.
Vaše skrbi, ki jih navajate na koncu pisma, so povsem odveč in lahko mimo počakate na odgovor zavarovalnega zavoda INPS. O-snovno pravilo, ki velja za vse oblike odkupa delovne oziroma pokojninske dobe, je to, da od kup v nobenem primeru ni obve zen, temveč zavarovanec sam od loča, če se mu splača ali ne. INPS vara mora v sakem primeru dati odgovor in navesti, kolikšen znesek bi morali plačati za odkup sedmih let delovne dejavnosti, o benetn pa boste tudi zvedeli, ko-
likšen povišek vam bo spričo povečane pokojninske dobe pripadal na pokojnini od dneva upokojitve dalje. Na osnovi teh elementov boste lahko presodili, če se vam odkup splača ali ne. če se boste odločili za odkup, boste morah poravnati celoten znesek ah po izbiri prvi obrok v roku šestdesetih dni. če pa boste iz katerega koli razloga sklenili, da se ne poslu-žite možnosti odkupa, ni potreben noben formalni odklon in zadostuje da preteče 60 dni. ne da bi poravnali odkup. Torej imate v rokah škarje in platno!
Ista določila glede možnosti odkupa veljajo tudi za vse ostale oblike zakasnele regularizacije zavarovalnih prispevkov, kot to velja za odkup dobe univerzitetnega študija, za delo v tujini in podobno. Isto velja tudi za zakon štev. 29/79. ki daje možnost priključitve zavarovalnih prispevkov INPS k državnemu pokojninskemu skladu (proti plačilu določenega odkupa) ali prenosa prispevkov od državnega zavarovanja na INPS. Prošnjo lahko predloži vsakdo, ki izpolnjuje določene pogoje, šele po izračunu odkupnega zneska pa se odloči, da bo dejansko poravnal ta znesek ali ne. Možen je tudi odkup samostojne dejavnosti (kmetje, obrtniki in trgovci). vendar morajo ti imeti vsaj net let zajioslitve kot odvis ni delavci v zadnjem delovnem obdobju.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Šola in vzgoja
13.00	Italijanska kronika
13.25	Vremenske razmere
13.30	TV dnevnik
14.00	«Al Parade*, oddajo vodijo Milva, Heather Parisi in O-reste Lionello
15.30	Šola in vzgoja
16.00	Mister Fantasy . glasbena oddaja
16.50	Danes v parlamentu
17.00	TV dnevnik - Flash
17.05	Neposredno preko tvoje antene
17.10 Remi
17.30	Deset slik ena zgodba
18.00	Ulisse 31
18.20	TV dnevnik - kronika
Jug kliče Sever - Sever kliče Jug
18.50	Stanlio in Olio
19.00	Dogodki, osebe in osebnosti - Italia sera
19.45 Almanah
Vremenske razmere
20.00	TV dnevnik
20.30	<Grof Montecristo® - TV priredba
22.15	TV7 dnecTiik
22.25	Kako nastane umetnina
23.20	TV dnevnik - Danes v parlamentu - Vremenske razmere
Drugi kanat
10; 15 - 12.30 Kinematografski program
12.30	Opoldanski program
13.00	- TV dnevnik (ž) 13. uri
13.30	šola in vzgoja
14.00	Tandem - neposredno iz studia
14.15	Risanka
14.55	TV film iz serie »Blondie*
15.20	Kvizi
15.50	Risanka
16.00	Kolesarstvo
16.30	Planet: programi z vsega sveta
17.30	TV dnevnik - Flash
17.35	Iz parlamenta
17.40	Na tretji strani
18.40	Dnevnik 2 - Športne vesti
18.50	Starsky in Hutch, TV film Vremenska napoved
19.45	Dnevnik 2 - Vesti
20.30	Reporter
Posebna oddaja Dnevnika 2
21.20	Srečanje s kinematografijo
21.25	Drim, glasbena oddaja
22 25 Dnevnik 2 - Večerne vesti
22.35	Dnevnik 2 - športne vesti
23.45	Dnevnik 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
10.15	Kinematografski program
17.10	Simfonični koncert
18.25	IJorecchiocchio, glasbena oddaja
19.00	Dnevnik 3
19.30	Deželni dnevnik
20.05	šolska vzgoja
20.30	Teatro Tre, glasgeni program
21.30	Dnevnik 3
22.05	»La citta dej mostri* - »Me-stb mrtvih*, film
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljane7-' * ~	'
9.03 - 10.35 TV v šoli'
16.13 Šolska TV
17.20	Poročila
17.25	Vesolje: Enciklopedija ga taktike
18.25	UubManski obzornik
18.40 Mladi /a mlade
19.10	Risanka
19.24 TV in radio nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	TV dnevnik
19.55	Vreme
20.00	Tednik
21.00	Neubauer: Kurent - balet Balet »Kurent* je v zadnjem času ena redkih baletnih stvaritev, ki so nastale prav za TV medij. Tako glasba Iva Petriča, kot koreografi ja Henrika Neubauerja ter scenarij Matjaža Klopčiča in Henrika Neubauerja so na-
stali po naročilu Televizije Ljubljana. Delo je napisano v obliki koreografsko simfonične pesnitve za violo in orkester. Ubogi nebodigatreba, ki je vsem v napoto in za nobeno pošteno zemsko opravilo, dobi od nenaravnega-bitja v zameno za svojo dušo gosli (v naši verziji violo, ki se bolj poda po karakterju slovenski naravi), * katerimi bo razveseljeval srca ponižanih, razžaljenih in obupanih ljudi. Kurent se v povesti napoti med slovenski narod in v raznih epizodah spoznava bistvo slovenskega naroda in njegovo tisočletno usodo. Povsod je tolažnik in znanilec lepšega; njegova i-gra pa le še bolj razgali trpljenje naroda, ki je tisočletja trpel pod tujim jarmom, a je vedno obstal v borbi za lepšo bodočnost. Koreografsko simfonično pesnitev za violo in orkester izvaja Simfonični orkester RTV Ljubljana, dirigent je Ri shard Dufallo, solist pa Bogomil Kosi (viola). Pleše baletni ansambel SNG Opera in balet iz Ljubljane, solista sta Matej Selan in Eva Kovacs
21.25 S poti po Indiji - dokumentarna oddaja
Govoriti evropskemu človeku o Indiji je najbrž zelo težko. Indija je neoprijemljiv pojem s tisoč pomeni. Ogromno prostranstvo Indije obsega vse mogoče geografske in klimatske oblike, ki jih naseljujejo ljudstva različnih etničnih pripadno sti. verovanj, filozofij, kultur, razvojnih stopenj . . . Lidija je mozaik tako različnih kamenčkov, da je iz njih nemogoče sestaviti enovito podobo. Ta ogromna dežela pa je evropskemu načinu mišljenja nerazumljiva tudi zaradi hinduizma! ki tudi danes vlada veliki večini in dijskega prebivalstva, saj je s svojo pasivnostjo in be gom pred stvarnostjo naj-večja ovira indijskemu napredku
21.50 Portret Gabrijela Stupice
Koper
13.30 - 17.00 Odprta meja
Danes bodo v okviru oddaje »Odprta meja* med drugimi na sporedu tudi naslednje vesti:
TRST — Čoln za čiščenje morja -GORICA — Pogovori pred občnim zborom SDGZ
TRST — Razstava Demetrija Ceja GORICA — Razstava Hlavatyja TRST — Nogomet: Triestina - & limpija Ljubljana
,17-JOC TV.-šoEi
17.55 TVD novice
18.00	The CoUaborator* - serijski film
19.00	Iz mednarodnega centra «Ca’ del Liscio* v Ravenni
19.30	TVD stičišče
19.45	Z nami pred kamero
29.30	Visok pritisk - glasbena oddaja
21 30 Obzorja
22.00	Turistični vodič
22.15 TVD danes
22.30	Kdo pozna umetnost?
Zagreb
16.50 Videostrani
17.45	Nekega poletja
18.25 Kronika občine Split
18.45	YU rock skozi čas: ansam bel Pepel in kri
19.30	TV dnevnik
20.00	Politični magazin
21.05 Kvizkoteka
TRST A
7.00,	8.00, 10.00, 13.00, 14.00. 17.00 in 19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Almanah: Slovenska ekonomija na Tržaškem od leta 1945 do danes; 8.45 Glasbena matineja; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.00. Odda ja za drugo stopnjo osnovne šole;
11.30	Poldnevniški razgledi: Beležka: 12.00 Na goriškem valu; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Roman v nadaljevanjih: P.P. Paso-lini: »Sanjav; 14.30 Otroški kotiček: «To je pa laž!*; 15.00 Beseda ni konj: 16.00 Almanah: Povejmo še kaj o otrocih: 16.35 Instrumentalni solisti; 17.10 Mi in glasba: Simfonični orkester Slovenske filharmonije pod vodstvom Milana Horvata v Kulturnem domu v Trstu; 18.00 četrtkova srečanja; 18.30 Priljubljeni motivi.
KOPER
(Slovenski progrom)
6.00,	6.30, 7.00, 13.00. 14.00 Poročila: 16.00 Primorski dnevnik; 6.00 Glasba za dobro jutro; 7.00 Slovenski radijski program; 7.15 Val 202; 13.00 Na valu Radia Koper; 14.10 Objave in glasbene želje poslušalcev; 14.30 Mladi izvajalci; 15.00 Dogodki in odmevi;;
15.30	Glasba po željah; 16.1? Aktualna tema: 16.40 Nagradna glasbena oddaja.
KOPER
(Italiiuriskf piogram)
6.30, 7.30, 12.30, 16.30, 18.30 Ra dijski dnevnik; 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 Po ročila; 6.00 9.30 Jutranji programi; 9.32 l.ucianovi dopisi; 10.00 Glasbena oddaja; 10.10 Otroška oddaja: 10.32 Glasbena oddaja; 10.40 Mozaik; 11.00 Kirn; 11.32 Pesem tedna; 11.45 Igra orkester Eriig Galletti; 12,00 S prve strani: 12.05 Glasba po željah; 14.33 Glasbeni program; 15.32 Crash; 16.00 Slo venija poje; 16.10 Glasba, glasba; 16.45 Dalmacija in njene pesmi; 16.55 Knjižna izložba; 17.00 Okrog sveta v 30 minutah; 17.32 Glas beni program; 18.15 Country glas ba; 19.00 Zaključek programov.
22.20
22.50
RADIO 2
7.00.	8.00, 9.00, 10.00, 11.00. 12.00,
13.00,	15.00. 17.00, 19.00 Poročila; 6.00-9.00 Jutranji programi; 9.32 Deželni program; 10.30 Radiodue 3131; 12.10 Deželni program; 12.48 Glasbeni efekti; 13.41 Sound-track; 14.00 Deželni programi; 15.00 Demoni - nadaljevanka; 15.30 Oddaja o ekončmiji; 15.42 Radijski natečaj za drame; 16.32 Festival; 17.32 Glasbene . ure; 18.32 Okrog Sonca: 19.50 Šola in vzgoja: 20.10 Ljubezenske zgodbe; 21.00 Večerno srečanje z melodramo: 21.30 Izbrana poezija in (proza; Parlamfentaina panorama; Radiodue 3131.
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 14.00.	19.00. 21.00.
22.00,	23.00. 24.00 Poročila; 6.10.
6.45	in 7.35 Prometne informacije: 6.20 Rekreacija: 6.50 Dobro jutro, otroci: 7.45 Iz naših sporedov: 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo; 8.35 Mladina poje; 9 05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate?..,; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Znane melo dijc; 12.30 Kmetijski nasveti: 12.40 Od vasi do vasi; 13.(K) Danes do 13. uri; 13.30 Od melodije do me lodije; 14.05 Mehurčki; 14.20 Koncert za mlade poslušalce; 14.40 Jezikovni pogovori; 14.55 Minute za EP; 15.00 Dogodki in odmevi:
15.30	Obvestila in zabavna glas ba; 15.50 Radio danes, radio ju tri; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17. uri; 18.00 Z ansamblom M. Kumra; 18.15 Lokalne radijske po staje se vključujejo: 18.35 Dve ba ladi (tretja in četrta) F. Chopina: 18.55 Minute za EP; 19.25 Ob vestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč. otroci; 19.45 Minute z ansamblom B. Adamiča: 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov: 21.05 Literarni večer:
21.45	Lepe melodije; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov:
22.30	Večerna podoknica; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev; 0.05 Nočni program.
košarka
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
PO SINOČNJI TRETJI TEKMI
Goriški S. Benedetto v četrtfinalu
Zasluženo je premagal moštvo Sav iz Bergama ■ Mayfield najboljši
San Benedetto — Sav Bergamo 73:65 (44:26)
SAN BENEDETTO GORICA: Va-J«itinsig 9, Biaggi, Vazzoler 8, La Garde 8, Sfiligoj 2, Cecchetti, Ar-?essi 14, Pierich 5, Mayfield 27, Nobile.
SAV BERGAMO: Natalini 5, Cap-Peletti 11, Bellotti, Poletti 4. Jura 28. Signorelli, Meneghel 2, Giommi L Kupec 10, Carera 3.
SODNIKA: Vitolo in Duranti iz
Pize.
PON: Meneghel (37) in Vazzoler (M). PM:	San Benedetto 21:26;
Sav Bergamo 19:26.
Z gladko zmago nad peterko Sav Bergama se je San Benedetto u-'tfstil v četrtfinale «play-off». Pričakovati je bilo, da bo tretje odločilno srečanje med ekipama izena-
V finalu pokala prvakov
Drevi v Grenoblu Billy - Ford
GRENOBLE — Danes bo v francoskem Grenoblu italijanski finale* za naslov evropskega klubskega prvaka v košarki. Več kot 5000 navijačev si bo namreč ogledalo tekmo med Billyjem in Fordom, ki sta si pravico do nastopa v finalu priborila na račun Real Madrida, Makabija, CSKA in Cibo-ne. V tej tekmi ni izrazitega favorita, čeprav strokovnjaki nekoliko več možnosti pripisujejo Petersonovemu Billyju. Tekma se bo pričela ob 20.30, druga italijanska televizijska mreža pa jo bo delno predvajala s pričetkom ob 21.15.
č®no, vendar ni bilo tako. Premoč domačih je bila očitna, celo bolj bot bi dal razumeti končni izid. Po-vejmo naj, da so že pred koncem Prvega polčasa domači vodili z 20 *oši razlike (44:24). V tem delu ** je San Benedetto odlikoval predam v obrambi, kjer je res pu-*til Juri nekaj prostora, vendar je 1 tem onesposobil vse ostale nasprotje, ki tako niso mogli najti poti do koša.
Nad vsemi se je tudi tokrat izbezal Mayfield, ki je uprizoril ne b»j »točk*, kakršnih je zmožen sa-*>o on. Dober je bil tudi doprinos °*talih, Ardessija, Valentinsiga in
Vazzolera, ki so proti koncu dosegli nekaj res dragocenih košev.
(M.M.)
Tako v osmin! finala San Benedetto - Sav Bergamo 2:1 (86:81; 71:79 in sinoči 73:65) Cagiva Varese - Indesit Caserta 2:1 (91:88; 76:85 in sinoči 96:85) Sinudyne BO - Brillante Forli 2:0 (94:84 in 93:79)
Berloni Turin - Selečo Neapelj 2:1 (105: 81, 82:84 in sinoči 83:82) ČETRTFINALNI PARI (27. 3.) Banroroma - San Benedetto; Ford . Sinudyne; Scavolini - Berloni; Bil-ly - Cagiva.
1. JUGOSLOVANSKA LIGA
Bosna uspešna v Beogradu
Partizan — Bosna 85:95 (41:40)
BEOGRAD — V prvi polfinalni tekmi je včeraj sarajevska Bosna
v Beogradu premagala domačega Partizana in si tako praktično že zagotovila nastop v finalu. V drugi tekmi bodo namreč košarkarji Bosne igrali doma.
Beograjčani so včeraj nastopili brez izključenih Bobana Petroviča in Savoviča.
Najboljša pri domačinih sta bila Grbovič (26 točk) in Marič (20), pri Bosni pa Benaček (32) in Radovanovič (23). (nb)
Sarajevčanke presenetile
V	polfinalu jugoslovanskega pokala so košarkarice sarajevske Bosne kar sredi Zagreba premagale favorizirani Monting z 88:86.
V	drugem polfinalnem srečanju pa je Partizan odpravil Crveno zvezdo s 73:66.
Francija — SZ	1:1
PARIZ — V prijateljskem nogometnem srečanju sta se Francija in Sovjetska zveza razšli pri neodločenem izidu 1:1.
KOŠARKA
PRED SOBOTNO TEKMO C-l LIGE
Jadran v Vicenzi za zmago
Naši so v tem, sicer zelo težkem srečanju favoriti
Prvenstvo C-l lige se bliža koncu j da je Jadran mlada ekipa, medtem
(na sporedu je namreč le še šest kol). Sedaj se bodo torej začele «ključne tekme*.
Veliki derbi teg., kola bo gotovo srečanje v Vicenzi, kjer bo domači Americanino igral proti Jadranu. Obe ekipi delita s Castelfrancom in Cavejo prvo mesto na lestvici. In že to je več kot jasen podatek, kolikšnega pomena je ta tekma. V primeru zmage bi naši fantje verjetno izločili sobotnega nasprotnika iz enega od prvih dveh mest na lestvici. Obenem pa bi se naši zanesljivo uvrstili v «play-offs».
Sicer pa tudi poraz ne bi bil «po-guben* za naše fante, ko bi ne izgubili več kot za sedem točk (v prvi tekmi so namreč naši zmagali s 84:77).
Prepričani pa smo. da so jadra-novci v Vicenzi favoriti. In to iz več razlogov.
Naši so trenutno v odlični formi, medtem ko je pri ostalih tekmecih opaziti padec v formi. Dejstvo je,
iiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiitiiiiiMiiiiiniiiiitiiiitiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiniiiiiiiiimiit"iiiiiniiiniiitiiimiiiiii|iii,n,,,>,*U,,,,,,,",,',,»
NOGOMET
VČERAJ V PRIJATELJSKI TEKMI
Triestina boljša od Olimpije
Tržačani zasluženo zmagali, čeprav so igrali brez De Falca
Triestina — Olimpija 2:1 (1:1)
TRIESTINA: Nieri (46’ Genove-se), Trevisan (70’ Bollis), Prevedi-ni, Tolfo (46’ Zanini), Maseheroni (46’ Costantini), Pasciullo (62' Cal-vani), Mariani, Štrukelj, Dreolini, Donatelli (46’ Ruffini), Ascagni (70’ Memmo).
OLIMPIJA: Budimčevič (46’ Rus), Vujnovič, Hudarin, Bošnjak. Elsner, Terčič, Domedenik. Ameršek Vili (46’ Radevič), Rožič (46’ Martino-vič), Petrovič (Ameršek Peter), Katanec (46’ Pate).
SODNIK: Padovan iz Gorice.
STRELCI: v 19, min. Tolfo, v 24. min. Terčič, v 64. min. Štrukelj.
.KOTI: 6:6, 1.500 gledalcev.
V prijateljski trening tekmi, ki je nekoliko razočarala sicer maloštevilne gledalce, je Triestina nepričakovano premagala ljubljansko Olimpijo.
Takoj naj povemo, da sta obe e-kipi igrali tako kakor se spodobi na dobrem treningu, brez ostrih startov, brez natezanja in v počasnej-
šem tempu. Pri Triestini so bili odsotni Leonarduzzi in De Falco, ki ju trener Buffoni noče preobremeniti, ter Pedrazzini, ki je poškodovan. Triestina je igrala nekoliko bolj borbeno in požrtvovalno, da bi dosegla prestižni rezultat. To pa ji je tudi uspelo, saj je zmagala povsem zasluženo.
Olimpija je zelo razočarala, saj menimo, da bi morala pokazati kaj več. Posebno glede skupne igre so igralci Olimpije pokazali mnogo hib. Med posamezniki bi omenili edino
, .. ....	> . ■	:-,z c .	i
^"1 ' 1
I CE.	I ia
..... ..................

nedeljo čaka mojo ekipo med drugim težka naloga, saj se bomo spoprijeli z Radničkim v tekmi, ki je za nas zelo pomembna. Zato so bili i-gralci z mislijo že na naslednjo tekmo in upam, da bomo zaigrali bolje predvsem glede borbenosti. Triestina pa me je navdušila saj je pokazala, da je njena uvrstitev na lestvici povsem zaslužena in ji želim, da bi dosegla napredovanje v višjo ligo.*
BUFFONI (TRIESTINA): »To je bila res dobra trening tekma. Mogoče smo se mi nekoliko bolj potrudili, čeprav je seveda rezultat pri tovrstnih tekmah postranskega pomena. O Olimpiji menim, da je precej dobra ekipa, ki razpolaga tudi z nekaterimi res odličnimi igralci, kot 30 Elsner, Vili Ameršek in Katanec * (I. Pavletič)
Piša — Bologna	0:0
PIZA — V prvi tekmi osmine finala italijanskega nogometnega po , kala sta sinoči Piša in Bologna ’ igrala neodločeno brez zadetkov.
'evor
ko ostala moštva imajo več »stričkov*. Poleg tega lahko Jadranov trener Splichal računa na deset skoraj enakovrednih igralcev, medtem ko imajo ostali trenerji glede tega nemalo težav.
Tudi razpoloženje je v našem moštvu odlično. Poleg tega pa je tudi
Sandi Rauber, mladi adut Jadrana
dosedanji medsebojni obračun s tem nasprotnikom za naše ugoden: štiri zmage in en poraz. (Niko)
V SOBOTO V GORICI
Mladinsko srečanje
F-JK - Slovenija
V okviru jubilejnih manifestacij, ki jih prireja deželno vodstvo italijanske košarkarske zveze, bo v soboto, 26. t.m., mednarodna košarkarska tekma med mladinskima re prezentancama Slovenije in Furlanije - Julijske krajine.
Srečanje, ki bo v goriški športni palači, se bo pričelo ob 18.30.
KADETI
Ferroviario B — Bor A 57:66 (37:34)
BOR: Pupulin, Žerjal 10 (2:7), Tavčar, Cerasarj 2 (2:6), Jogan, Smotlak 6, Volk 34 (8:12), Kovačič 5 (3:4), Korošec 4, Vascotto 5 (1:3).
Borovi kadeti so z veliko težavo premagali drugo ekipo Ferroviaria, ki je vodila skozi ves prvi polčas. Slaba obramba in veliko izgubljenih žog predvsem s strani «bekov» je botrovalo k neučinkovitosti »plavih*. V drugem polčasu se je,stanje na
igrišču bistveno spremenilo. Dobra obramba Borovcev je onemogočila vrsto protinapadov, ki so spravili na kolena domačine. (Vato)
TENIS
«Cuore Cup* v Milanu
MILAN — Potem ko je po prvem kolu teniškega turnirja «Cuore Cup* v Milanu iz nadaljnjega tekmovanja izpadlo kar pet nosilcev skupine (med katerimi je tudi Gerulaitis), je bilo včeraj pred zaključkom redakcije moč zabeležiti naslednje izide:
S. Mayer (ZDA) - Pfister (ZDA) 3:6, 6:3, 6:2
Hooper (ZDA) - Simpson (N. Zel.) 7:5, 6:2
Lendl (ČSSR) - Mayotte (ZDA) 6:2, 7:6
Šmid (ČSSR) - Glickstein (Izrael)
6:2, 6:1
Izločen je bil tudi Italijan Adriano Panatta.
ODBOJKA
V PRVENSTVU CUNDER 15»
Domovkam slovenski derbi
Sovodnje — Dom Gorica 0:2 (12:15. 3:15)
SOVODNJE: Luvisutti, I. in C. Cotič, Černič, Devetak, Florenin, Pisk, Venuto.
DOM GORICA: Humar, Plet, De-grassi, Roner, Mulič, Orel, S. Primožič, V. Primožič.
V derbi tekmi deklic izpod 15 let med Sovodnjami in goriškim Domom so slavile Goričanke. V prvi tekmi so sicer zmagale Sovodenjke, a jim očitno ni šlo od rok v povratnem srečanju. V prvem setu so se Sovodenjke kar dobro upirale in so bile tudi enakovredne nasprotnicam. Povedati moramo, da so morale igrati brez poškodovane in pridne igralke Lare Vižintin. V drugem nizu so mlade Goričanke prikazale zelo lepo igro odbojke, dočim so Sovodenjke poDolnoma odpovedale.
IZJAVI TRENERJEV
Marjan Tomšič (Sovodnje): »Nisem najbolj zadovoljen z današnjo igro svojih igralk. So sicer zelo pridne in problem je še vedno, da imamo prema'o časa v telovadnici za treninge. Za vnaprej bo bolje, ker bomo sedaj lahko trenirali na od-

NAMIZNI TENIS
Promocijsko prvenstvo
Kras v deželnem finalu
Bole in tovariši se bodo pomerili z zmagovalcema goriško-furlanske skupine
Moško promocijsko prvenstvo v namiznem tenisu se je na Tržaškem končalo z delitvijo prvega mesta na lestvici. Tako Kras kot Don Bosco -sta zbrala po 16 točk. Simbolično končno prvo mesto pa je zasedel Kras zaradi boljšega količnika. Obe ekipi sta se uvrstili v deželni finale. kjer se bosta pomerili s prvo-uvrščeniroa moštvoma iz goriško -furlanske skupine in le ena od teh 4 ekip si bo priborila pravico do napredovanja v C ligo.
V zadnjem kolu je bil nastop Krasa le gola formalnost, saj je bila Opicina prešibka, da bi lahko ogrozila zmago Boleta in tovarišev. Neposredni tekmec Don Bosco pa se je moral v posticipirani tekmi malo bolj potruditi, da je strl odpor ekipe Ente Porto in si tako zagotovil drugo mesto. Kriška Mladina pa je prišla do obeh točk brez borbe, saj se Tennis tavolo ni predstavil na igrišče in Križani so tako zasedli končno 4 mesto.
IZIDI 10. KOLA
Don Bosco - Ente Porto 5:2: Mladina - Tennis Tavolo 5:0, brez borbe; Opicina - Kras 0:5.
KONČNA LESTVICA
Kras in Don Bosco 16; Ente Porto 12; Mladina 8: Tennis tavolo 7 in Opicina — l. (B S.)
NOGOMET.
Roma — Norrkoping 3:0
RIM — V prijateljski tekmi je Roma premagala švedsko enajsterico Norrkopinga (ki jo je bila izločila iz pokala UEFA) s 3:0. Strelci: Ancelotti v 60. in 72. min., Di Bartolomei v 64. min.
Šele aprila Varese — Inter
MILAN — Nogometno srečanje za italijanski pokal med Varese jem in Intei jem, ki je bilo predvideno za 30. t.m., bodo odigrali 7. aprila ob 20.30.

Bližnje delovanje SPDT
V	nedeljo je SPDT priredilo v ?kviru delovanja Športne šole - Trst
za osnovnošolsko in predšol-®fco mladino, ki je prav dobro u-sPel. Izletniki so se povzpeli na Ko-*ten jn Sv. Lenart nad Saležem oz. OGmatorco, med enim in drugim *»zponom* pa so opravili spretnostjo štafetno ekipno igro, veljavno prvo preizkušnjo osnovnošolske °\>npiade ŠŠT. Skupno otrok in vo-mčev, se je izleta udeležilo kakih '20 planincev.
V	okviru predavateljske sezone SpDT bo v četrtek, 24. marca, v Gregorčičevi dvorani v Trstu s pri-r^tkom ob 20. uri predvajanje fil-
znanega zamejskega planinca *n9ela Carlija o svojem zadnjem kovanju po Islandiji.
*
* *
V	nedeljo, 27. marca, bo v iabni-coh delovna akcija za ureditev no-*r<tojih prostorov Doma Mangart. ’°dstvo zadruge se priporoča za
^številnejšo udeležbo. Vse informacije dobite pri Ervinu Gombaču (tel. 72 41-31) in pri Pavlu Paoliju (91-08-36). Zbirališče je na Trgu Gberdan v nedeljo zjutraj ob 6.30.
V nedeljo je 15 tečajnikov alpinističnega tečaja SPDT skupno z inštruktorji opravilo prvo praktično vajo v Glinščici. V torek pa je | Lucijan Cergol predaval o opremi alpinista. Naslednja vaja bo v ne deljo in sicer na kaninskem ob moč ju. (dj)
Franco D- Falco in Marko Elsner, j najboljša nogometaša Triestine, oz. Olimpije. Prvi (zgoraj) ni igral, Elsner (spodaj) pa je bil včeraj med najboljšimi na igrišču.
Nasi visjesol« danes v Postojni
V okviru svojih prijateljskih stikov s postojnsko gimnazijo se bodo s tamkajšnjimi vrstniki pomerili danes dijaki tržaškega slovenskega liceja. Na sporedu bodo imeli srečanje v atletiki, košarki in odbojki.
Olimpijska reprezentanca —
Cerretese	4:0
FIRENCE — V prijateljski trening tekmi je italijanska olimpijska reprezentanca premagala moštvo Cerretese s 4:0 (2:0). Najuspešnejši igralec in izbrani strelec tekme je bil Bagni (Inter), ki je dosegel kar tri zadetke. Četrti gol je zabil Massaro (Fiorentina). Tekmo si je ogledalo 7000 ljudi.
V. Hafner: «Občudujem voditelje naših klubov»


Elsnerja in Vilija Amerška, ki sta pokazala svoje nogometno znanje. To pa za včerajšnjo Triestino ni zadostovalo. Ljubljančani so zaigrali precej dobro na sredini igrišča, napadalci pa so popolnoma odpovedali.
Izjave trenerjev
Po tekmi smo vprašali oba trenerja za mnenje o tekmi.
GUGOLJ (OLIMPIJA): «To je bila prava prijateljska tekma in seveda nismo igrali s polno paro. V
Tokrat smo se odločili za razgovor z Vinkom Hafnerjem trenerjem Krasa, ki je že drugo sezono zaporedoma prevzel vodstvo članske ekipe Krasa v teku prvenstva. Obakrat je moštvo zašlo v krizo, lani je celo ekipi grozil izpad, letos pa pred njegovim »vstopom* v 9 tekmah ni osvojilo zmage, zbralo pa je vseeno 8 točk.
»Vinko, povej nam kaj o sebi?*
»Od mladih let, to je od 12. leta dalje, pa kot vidite še danes, delam v nogometu, prej kot igralec sedaj pa kot trener. Igral sem dve leti kot pionir pri ekipi Kvamer, sedanji Rijeki, nato pri mladinskih ekipah reške Lokomotive, v katerih vrstah sem igral tudi v članskem moštvu, ki je nastopalo v hrvaško -slovenski ligi. Nato sem se preselil v Koper in tu tudi začel trenirati. Pet let sem treniral pionirsko slovensko reprezentanco, zato sem imel tudi možnost, da sem sledil pripravam mladinske reprezentance. Skratka povedano, delal sem na področju, kjer me najbolj veseli, to je
z mladino, tam sem dosegel tudi zadoščenja, ki s člani - amaterji mj ni uspelo. Danes vsekakor mislim, da so postala finančna sredstva glavna osnova vsakega dela. Zato je brez finančnih sredstev vsako programirano delo nemogoče in prav zaradi tega pride do stagnacije.*
rKako gledaš na naš amaterski nogomet?»
«Po pravici povedano ne vidim napredka, ker tudi ni poklicnih trenerjev. Strokovnost vaditeljev je nizka. Priznati pa treba, da primanjkuje naraščaj in zato je delo težko. Tudi pri tem vpliva pomanjkanje finančnih sredstev. Kljub vsemu temu pa moram priznati, da so prvenstva privlačna, ker je mnogo ekip. Kvalitetno pa so romani kljiva. Kvaliteto bi pridobili’le, če bi trenirali vsaj trikrat tedensko, namesto sedanjih običajnih dveh tre ningov na teden.*
«Kof lani si tudi letos prevzel vodstvo članske ekipe v teku prvenstva . . .»
»Zamenjava trenerja v teku prvenstva ni dobra stvar. Vendar je tudi pri amaterskih ekipah kot pri profesionalcih postalo to že običaj. Če ekipa ne gre, se pač zamenja trenerja. Vendar mislim, da če je trener programiral svoje delo in bil vztrajen, se to ne more zgoditi, ker pač tisti nogometaši, ki so morda še največ krivi za zamenjavo trenerja, avtomatično izpadejo z vztrajnim sistematičnim delom. Če pa je trener tisti, ki zgubi avtoriteto, potem pa .je druga stvar.*
»Si z ekipo Krasa v letošnjem prvenstvu zadovoljen?*
»Odkar vodim ekipo, in sicer »od 25. novembra lani, sem z ekipo zadovoljen morda v treh tekmah, in sicer proti CGS, Muggesani in en polčas z Zarjo. V mnogih tekmah sploh ekipe ni bilo prepoznati, na igrišču je vladala zmeda, skoraj bi rekel strah pred zmago.*
«Boš v prihodnji sezoni prevzel vodstvo članske ekipe Krasa?* »Trenutno res ne bi vedel dati odgovora. Že štiri leta vadim mla-
dinske ekipe in že dve leti zaporedoma sem moral priskočiti na pomoč tudi članski ekipi in to terja seveda precej napora. S člani namreč izgubiš precej časa, saj poleg treninga in tekme pride tu še družabnost, ki je pri članih zelo važna, mnogokrat pomembnejša od dobrega treninga.*
<iKakšen nasvet bi dal našim moštvom?*
»V prvi vrsti zelo občudujem vne mo pri delu voditeljev posameznih klubov. Slednji urejajo igrišča, skrbijo za objekte in opremo ter opravljajo vsako delo v korist društva Vsekakor nekoliko več bi se morali zavzeti za mladinske ekipe, tu pa bi bilo potrebno tudi večje sodelova nje in zavzetost staršev samih, ki bi morali več slediti svojim otro kom. Čeprav vsa društva imajo finančne težave, imajo pa objekte, ki so zelo važni za vzgojo in razvoj otrok. Zato se moramo vsi še bolj potruditi, da bo naša mladina zra stla v zdravi družbi.* (B. Rupel)
prtem domačem igrišču in prihodnjo sezono v sovodenjski telovadnici.* Boris Cotič (Dom): «Mislim. da so moje varovanke prikazale eno najlepših tekem, igrale so lepo in povezalo. Imam težave, ker je e-k;pa preveč osamljena in želel bi, da bi starši v večji meri sledili Domovi šesterki.* (m .k.)
MLADINSKE IGRE
ŽENSKA ODBOJKA Gregorčič — Manzoni 2:0 (15:5, 15:4)
Gregorčič — Sauro	2:0
(15:1, 15:1)
GREGORČIČ:	Manmenvall, T.
Canciani, M. Velikonja, Možina, Zobec, L. in E. Žerjal, Mauri, Per-tot.
Dijakinje dolinske nižje srednje šole so v svoji kvalifikacijski skupini izbojevale prepričljivi zmagi proti dokaj šibkima ekipama Man-zonija in Saura.
Danes bo v nadaljevanju tekmovanja (v šoli Bergamas na Trgu Pestalozzi) slovenski derbi med dijakinjami šol «Gregorčič» in »Cankar*.
MOŠKI ROKOMET Inter 1904 Nabrežina — Kosovel	7:28
KOSOVEL:	Kočevar, Baldisin,
Spacal 1, Hrovatin 3, Kerpan 14, A. Sosič 1, M. Sosič 4, Tognetti 5, Kocman, čač, Milkovič, Škerk.
Proti vsakemu pričakovanju so mladi igralci openske šole Kosovel premagal; bolj kvotirane nasprotnike, ki se z rokometom že dalj časa ukvarjajo pri društvu. Igrali so zelo dobro, hitro in napadalno ter zelo agresivno v obrambi. Pohvalili bi vse igralce, še zlasti pa strelca Kerpana, ki je bil neustavljiv.
(INKA)
ŽENSKI ROKOMET Nazario Sauro — Kosovel 4:3
(2:1)
KOSOVEL; A. in N. Sosič, Milkovič, Vidali, Kokcravec, V. in K. Purič, Martelanc, Colja, Kralj, Bizjak, Škabar.
Igralke Kosovela so povsem nerodno zapravile možnost, da osvojijo naslov pokrajinskih prvakinj v ženskem rokometu. Proti povprečnemu nasprotniku so opravili skrajno medel in neodgovoren nastop, saj sploh niso prikazale igre, ki so jo zmožne predvajati. (INKA)
NOGOMET
Gregorčič — Caprin 1:7 (0:3)
GREGORČIČ: Bandi, Vodopivec, Marko Ota, Zobec, Ražem, Mači-nič, Koren, Kraljič, Boneta, Pra-šelj, Švara (Mauri, R. Bandi, Mitja Ota, šavron, Glavina).
Proti premočnemu nasprotniku so naši mladi nogometaši visoko izgubili. Lahko pa bi izgubili z manjšo razliko v golih, ko bi takoj ne dobili dva zadetka in ko bi Švara v prvem polčasu ne zastreljal enajstmetrovke. Najboljši v vrstah našega moštva je bil Mitja Ota. (M.Š.)
NOGOMET
JUGOSLOVANSKI POKAL
Šest golov Dinama
Včeraj so igrali tri tekme četrtfinala jugoslovanskega nogometnega pokala.
IZIDI
Dinamo Zagreb . Sloboda 6:0 Beograd - Hajduk	0:2
Rijeka - Vojvodina	1:0
Tekma Orijent - Sarajevo bo 6. aprila, (nb)
Causio izključen za 1 kolo
RIM — Disciplinska komisija je v A ligi za tri kola izključila igralca Cesene Meia. S prepovedjo igranja za dve koli je bil kaznovan Gabriele (Cesena). Eno kolo bodo morali počivati še Passarella (Fiorentina), elestini (Napoli), Di Bartolomei (Roma), Pecci (Fiorentina), Sorbi (Piša), Buriani (Cesena) in Causio (Udinese).
' ‘ * ' * '
SLOVENSKE ODBOJKARSKE EKIPE V RAZNIH PRVENSTVIH 1
-	« X'	**	'' f '
SLOVENSKE ODBOJKARSKE EKIPE V RAZNIH PRVENSTVIH • SLOVENSKE ODBOJKARSKE EKIPE V RAZNIH PRVENSTVIH
Tako kot v preteklih letih je pri *lo v nižjih in mladinskih ligah do Opletov, ker kronično pomanjkanje *°dnikov preprečuje regularen po-prvenstva.
UNDER 15 - ŽENSKE
V	skupini A se je prvenstvo regularno končalo. Končni zmagovalec 2* Inter 1904, ki je v odločilnem po Vfatnem srečanju premagal Bor. V ^Posrednem obračunu pa je Bor ^magal Slogo B in tako osvojil ,■ mesto pred Slogo, ki je zbrala v točki manj in OMA 01ympic, ki 1* samo dvakrath slavila. Druga ?°stava Brega je končala prvenstvo brez točk.
V	skupini B pa žal niti tokrat ne [''oremo objaviti končne lestvice ker še ni bila odigrana tekma med Aon to ve lom Electronic Shop in Bregom A. Določen je bil še enkrat °°v datum in sicer 25. t.m, ob 20.30 J" telovadnici srednje šole «Fran [■evstik* na Proseku. Ne glede na r* zaplet pa je Sokol matematično 7°nčni zmagovalec, saj ima 4 toč-
Prednosti pred Bregom A in Kon •[\velkami. Ta zaostala tekma pa bo klečala o drugem mestu na konč 0' lestvici, ker je zadnje rezervira "o za Slogo, ki je brez točk.
SKUPINA A
IZIDA ZADNJEGA KOLA . Bor - Sloga B 2:0, Breg B - In-
% 1004 0*9	*
KONČNA LESTVICA
Inter 1904 14 točk, Bar 12, Slo-
•A 10, Om* 01ympic 4, Brač B 0,
SKUPINA B
LESTVICA
Sokol 10 točk, Breg A in Konto-vel Electronic Shop 6, Sloga A 0.
1. MOŠKA DIVIZIJA
SKUPINA A
V	tej skupini je bilo odigrano šele 9. kolo. Do konca jih torej manjka še štiri. Po vsej verjetnosti pa je glede prvih dveh mest že vse odločeno, ker imata še nepremagana Kras in drugouvrščeni Inter 1904 A veliko prednost.
V	9. kolu sta bili obe slovenski šesterki uspešni, Kraševci so imeli precej težav, preden so odpravili vse boljši Volley 80 Duke, slogaši pa so zlahka odpravili slabo Nuovo Pallavolo iz Trsta. Z 10 točkami je Sloga Bar Alex na dobrem 3. mestu.
IZIDI 9. KOLA
ASPAV - Inter 1904 A 0:3, Vol ley 80 Duke Kras 2:3, Nuova Pallavolo Trst Sloga Bar Alex 0:3.
LESTVICA
Kras 18. Inter 1904 A 16, Sloga Bar Alex 10, ASPAV in Volley 80 Duke 6, Nuova Pallavolo Trst in Pallavolo Sistiana 2.
PRIHODNJE KOIX)
Sistiana - Sloga Bar Alex. Volley 80 Duke - Nuova Pallavolo Trst, Kras - ASPAV.
SKUPINA B
Prvi del prvenstva v skupini B je končan. V polfinalu bosta igrala VIS in CGS San Sergio, ki ata zbra-
i* po JO 9W<*n* 16 točk. Tj dve
šesterki sta bili tudi za razred boljši. VM in Nuova Pallavolo Greta sta pospravila po 10 točk. Zad nje mesto delita Bor in Inter 1904 B, ki sta zmagala po enkrat v medsebojnem obračunu. Borovci so obljubljali, da se bodo poslovili od prvenstva z zmago, a niti dober začetek ni bil dovolj, da bi se želja izpolnila, ker je bila šesterka Grete občutno boljši nasprotnik.
IZIDI ZADNJEGA KOLA
Inter B - VIS 1:3. Bor - Nuova Pallavolo Greta 1:3, VM . C.G. San Sergio 2:3.
KONČNA LESTVICA
VIS 20 točk. C.G. San Sergio 16, VM in Nuova Pallavolo Greta 10, Bor in Inter 1904 2.
1. ŽENSKA DIVIZIJA
SKUPINA A
V	skupini A zadnje kolo ni bilo odigrano. Borovke igrajo s CUS danes, ostali dve tekmi, Breg A -Nuova Pallavolo Trst in Vivai Bu-sa Sloga pa sta bili preloženi na kasnejši datum zaradi pomanjkanja srrinikov. Prvi dve mesti sta odda ni Boru in Vivai Busa, ki imata po 16 točk in glede prvega mesta bo odločal po vsej verjetnosti količnik v setih.
LESTVICA
Bor in Vivai Busa 16, Nuova Pallavolo Trst in Cus Trst 8. Breg A 6 Sloga 2.
SKUPINA B
V	tej skupini je bilo zadnje 10.
kolo odigrano povsem regularno.
Nepremagana pa je šesterka OMA 0!ympic, ki mora odigrati zaostalo tekmo 5. kola z La Talpo. Na dru gem mestu je Gold Fassl, ki zaostaja za 4 točke. Odbojkarice Kon-tovela Electronic Shop pa so s petimi zmagami osvojile 3. mesto. V zadnjem slovenskem derbiju je druga postava Brega premagala Kon-
tovelke ip tako osvojila skupno 6 točk in predzadnje mesto na končni
lpstviri
IZIDI ZADNJEGA KOLA Gold Fassl - Club Altura 3:0, La Talpa - Orna 01ympie 1:3, Breg B -Kontovel Electronic Shop 3:1. LESTVICA
Orna 01ympic 18, Gold Fassl 14,
Kontovel Electronic Shop 10, La Talpa 8, Breg B 6. Club Altura 2.
(G. F.)
NA GORIŠKEM
1. ZENSKA DIVIZIJA
Našima dvema predstavnikoma se še nj posrečilo izbojevati drugega
*
OBVESTILA
SZ Bor
sklicuje dne 28. t.m. ob 20.00 v prvem in oh 20.30 v drugem sklicanju .ia stadionu »L maj* v Trstu redni občni zbor z naslednjim dnevnim redom: L predsedniško poročilo; 2. poročilo nadzornega odbora; 3. razno.
Smučarski odsek ŠD Mladina
organizira 27. marca izlet v Cimo Sappado ob priliki tekmovanja pokala za ZSŠDI. Vpisovanje kot običajno še danes, 24. marca. Odhod z Opčin točno oh 6. uri (legalna ura) in iz Križa ob 6.15.
SZ Jadran
sporoča, da je še nekaj prostih mest za sobotni izlet v Vicenzo ob priliki izredno pomembne tekme Jadrana. Odhod ovtobusa: z Opčin ob 16.15, s Proseka ob 16.30 ia Iz
Nabrežine ob 16.45. Odhod avtobusa iz Vicenze bo takoj po tekmi. Cena izleta je 10.000 lir. Prijave v trgovini čevljev Malalan, v u-radu Aurora in v cvetličarni Nadja na Proseku.
SK Devin
vabi vse svoje člane na zadnjo smučarsko prireditev za 3. pokal ZSŠDI, ki bo v nedeljo, 27. t.m. v Sappadi. Odhod avtobusa ob 6. uri iz Bazovice. Avtobus bo šel nato mimo Opčin, Proseka. Praprota in Nabrežine, 'z Sesljana pa bo avtobus odšel ob 6.30. Interesenti naj se javijo do jutri zvečer na naslednji telefonski številki; 208551 in 200236.
Športna šola Trst
sporoča, da se bo šahovski turnir za osnovnošolce in nižješolce pričel v soboto, 26. marca, na stadionu «1. maj*, ob 15.30.
Udeleženci se lahko prijavijo pred začetkom turnirja (vsak mora prinesti s seboj šahovnico).
ZSŠDI
obvešča, da bo urad odprt vsak dan od 8. do 14. ter v ponedeljek, sredo in petek tndi od 18. do 20. ure.
ŠZ Sloga -planinski odsek
vabi člane, da se udeležijo osmega zimskega vzpona na Porezen, ki bo v nedeljo, 27. marca. Zbirališče in odhod ob 6. uri iz Trebč.
ŠD Primorec Trebče
sklicuje 17. redni občni zbor jutri, 25. marca, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Ljudskem domu v Trebčah. Dnevni red: 1. pozdravi; 2, poročilo tajnika; 3. poročilo predsednika; 4. razno.
para točk. Trenutno se nahajata na dnu lestvice, čeprav bi prav gotovo zaslužila kaj več.
IZIDI
Soča - Volley Club 0:3, Sovodnje Tomana 0:3, Italcantieri - Soča 3:2. ttUNDER 15» — ženske
Prvi del prvenstva je za nami. Naše tri ekipe so doslej zadovoljile, zlasti Sovodnje, ki so na drugem mestu lestvice. Vodi ekipa Liberta-sa Comolli iz Gorice.
IZIDI
Libertas - 01ympia 2:0, Sovodnje - Ločnik 2:0, 01ympda - Dom 2:1, Ločnik - Libertas 0:2, Dom -Sovodnje 2:0.
LESTVICA
Fiat Comolli 8 točk, Sovodnje 6, Dom 4, 01ympia in Ločnik 2.
1. MOŠKA DIVIZIJA
V prvem kolu skupine za napredovanje je Naš prapor premagal Ca-privo, Juventina pa je klonila v Tržiču. Slovenski derbi drugega kola se je končal z zmago Juventine.
IZIDI
Naš prapor - Libertas Capriva 3:1, Italcantieri - Juventina 3:1, Juventina - Naš prapor 3:1.
1. MOŠKA DIVIZIJA Nuova Pallavolo Trst — Sloga Bar Alex 0:3 (7:15, 8:15, 1:15)
SLOGA BAR ALEX: Bitežnik, Drasič, Kralj, Milič, Peterlin, So sič,
Čeprav je Sloga Bar Alex v nedeljo nastopila v zelo okrnjeni postavi, je zmago proti mladi ekipi Nuova Pallavolo osvojila brez težav. Tržačani niso bili Slogi nikoli enakovreden tekmec in čista zmaga naše ekipe je več kot zaslužena.
Sloga Bar Alex ostaja še naprej na tretjem mestu v svoji skupini. (INKA)
«UNDER 15» — moški Torriana — Olympia 2:0 (15:6, 15:10)
OLYMPIA: Špacapan, Marassi, Humar, D. in I. Bresciani, I. in D. Devetak, Contin, Corsi, Bello, P. Špacapan.
Začelo sd je prvenstvo «under 15». Mladi odbojkarji 01ympie so proti tehnično boljši Torriani izgubili.
Naši predstavniki pa so nato o-stali praznih rok tudi v srečanju proti tržiškemu Italcantieri ju. Izgubili so namreč z 0:2 (12:i5. 5:15).
(Mar)
BOKS
Julija Mancini — Romero
LIMA — Julija se bosta v ZDA pomerila svetovni prvak v lahki kategoriji, Ray Mancini in Orlando Romero iz Peruja. Srečanje bo veljalo za svetovni naslov (po verziji WBA).
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek TRSI Ul. Montecchi 6, PP 559
Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) TLX 480270 Podružnico Gorica, Drevored 24 maggio 1	Tel. (0481) 83382 (85723)
Naročnino
Mesečno 9.0CO lir — celoletno 65.000 lir
V SFRJ številka 6,00 din. za zasebnike mesečno 100,00. letno 1000,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 140,00 letno 1400,00 din.
PRIMORSKI DNEVNIK
la SFRJ
2iro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubila« Gradišče 10/II. nad., telefon 223023 Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir 1 st., viš. 43 rrun)
39.000 lir. Finančni 1.500. legalni 1 500, osmrtnice po formatu, sožolia 1.500 lir za mm višine v širim l stolpca. Mali oglasi 2C0 lir beseda-Ob praznikih: povišek 20% IVm 18% Oglasi iz dežele Furlamie - JuHiSK« krajine se naročaio pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih deze
v Italiji pri SPI.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6
24. marca 1983 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izd-* j in tiska
■H
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
V ŽARIŠČIH NAPETOSTI ■ Piše Pavel Stranj
PRAG0ZDI - PLJUČA SVETA
Zaskrbljujoči podatki o pragozdih, ki izginjajo
Pragozd ni le naravno okolje levov in tigrov, slonov in goril ali domovina večine znanih ptičjih vrst. V pragozda ali v tesnem stiku z njim živi tudi kakih dvesto milijonov prebivalcev raznih držav, a pomen tega naravnega bogastva presega tudi interes njegovih prebivalcev in držav, kjer se nahaja.
To stališče je poudarilo in utemeljilo v zadnjih letih več mednarodnih znanstvenih ustanov, zlasti FAO in UNEP, specializirani članici OZN, na področju prehrane in varstva okolja.
Povečana pozornost do pragozdov izhaja iz u-gotovitve, da se z ogromno svetovno gozdno gmoto dogaja nekaj zaskrbljujočega in nevarnega. L)u nedavnega je veljalo prepričanje, da so pragozdovi pač «skoro» neizčrpni in da človek lahko zajema iz njih kolikor je sploh sposoben zajemali. Številke so to optimistično domnevo potrjevale: pragozd v najširšem smislu naj bi danes prekn val skoro trideset milijonov kvadratnih kilometrov, kar je 19.4 kopnega. Razporejen naj bi bil na 76 državah, od katerih jih leži 37 v Afriki, 23 v Južni Ameriki in 16 v Aziji.
Podrobnejša analiza daje bolj zaskrbljujočo sliko: pravega pragozda naj bi bilo za polovico manj, torej le 10c/o zemeljske površine. Točen obseg je neznan, mogoče ga bodo v kratkem zmerili umetni sateliti. Ta površina se vsako leto skrči za 11 milijonov hektarjev, po skromnejših ocenah, pesimisti trdi jo, da nastane vsako leto dvakrat večja vrzel. Tak pospešeni ritem uničevanja pragozda pomeni, da je tropskemu pragoz du usojenih še 85 let življenja. Do konca tega stoletja bo vsekakor sedanja površina pragozdov skrčena na polovico. Do takrat bodo povsem izginili pragozdovi jugovzhodne Azije, v južni A ziji jih bo za dve tretjim manj, v zahodni Afriki za tri četrtine manj, v osrednji Afriki za četrtino manj in v porečju Amazonke za polovico manj. V nekaj desetletjih je Afrika že izgubila polovico svojih pragozdov. Taiska je posekala četrt svoje zelene odeje v desetih letih in že uvaža lesene izdelke. Filipini so šli še dlje: v petih letih :e bila posekana sedmina gozdne površine. Današnji gozdovi Latinske Amerike pa so le tretjina nek dan jih.
Nekoč si je človek le počasi utiral življenjski prostor v pragozdu, s požigalništvom. Moderna tehnologija je omogočila izredno pospešitev sečnje. Prej je pragozd sproti ponovno zaraščal o-puščene .izčrpane kmetijske površine, danes pa ne dohiteva več strojev in izkoriščevalci gozda vse
premalo mislijo na obnavljanje tega naravnega bogastva.
Tudi tu se pozna razlika med razvitimi in ne razvitimi. Evropa je že pred sto leti začela uravnavati svoje gozdno premoženje; nerazvitim državam pa pod pritiskom potreb ne uspe še u-ravndvesiti razvoja. Danes je razmerje med uničenim pragozdom in obnovljeno površino približno 1:10 v škodo obnove.
Drevesa niso le okras. Njihova bistvena funkcija je zadrževanje vlage, in torej vode; voda in vlaga pa bistveno vplivata na podnebje in na kme tijstvo. Gozd pomeni tudi zelo važno zaščito gornjih zemeljskih plasti pred raznimi naravnimi erozijskimi dejavniki. Denudacija himalajskih pobočij je že povzročila ogromno škodo, ko deroči hudourniki odnašajo drage gorske ceste in še bolj dra gocen humus v morje, kjer za nameček, ob ustju in ob toku povzroča vodovje uničujoče poplave.
Uničevanje pragozda lahko povzroči še vrsto manj opaznih posledic, ki pa imajo lahko enako pomembne posledice. Pragozd je prava biološka zakladnica rastlinskih vrst in mikroorganizmov, ki jih nadomeščanje z revnejšimi nadomestki ne ohranja.
Končno. velika neznanka in nevarnost uničevanja pragozdov je tudi v možnih klimatskih spremembah, ki bi lahko vplivale ne le na ožja območja nekdanjih pragozdov, ampak celo zemeljsko oblo. Teorije o možnih učinkih teh posledic so še protislovne, kar se tiče mehanizma, ki se bo sprožil, a soglašajo v ugotovitvi, da sprememba bo šla človeštvu v škodo, ne pa v korist.
Človek ne uničuje gozdov le za širjenje svojih bivališč in za industrijsko predelavo. Rabi ga tudi kot gorivo in gradbeni material. V revnih deželah, daje pragozd do 40% potrebne energije za kurjavo in kuhanje. V nekaterih afriških predelih velja pravilo, da «je drai e segreti lonec kot pa ga napolniti». A ni mogoče primerjati odgovornosti nabiralcev suhljadi z ogromnimi posegi in potratami, kakršne se dogajajo od prodiranju tehnološke <tcivilizacije> v divjino.
Les je dokaj dragocena surovina za države v razvoju, ki razpolagajo z «ze'enim bogastvom». Leta 19S0 je njih prodaja lesa dosegla vrednost 8.600 milijonov Mar jev. A paziti morajo, da ne uničijo tudi korenine tega bogastja. Izginotje pragozdov. pa bi pomenilo za cel svet katastrofo enakovredno pomanjkanju hrane ali goriva. Zato je ohranitev pragozdov ena izmed velikih bitk naše in naslednje generacije.
Območja, ki jih danes še pokrivajo tropski pragozdovi
NEVARNO STOPNJEVANJE NAPETOSTI V SREDNJI AMERIKI TRŽAŠKI DNEVNIK
HONDURAS IN KOSTARIKA KOPIČITA SVOJE ČETE OB MEJI Z NIKARAGUO
Več kot 1400 kontrarevolucionarjev vdrlo iz Hondurasa v Nikaraguo Vlada v Managui zahtevala nujen sklic varnostnega sveta OZN
MANAGUA — Sandinistična vlada Nikarague je zahtevala nujno sklicanje varnostnega sveta OZN zaradi oboroženih agresij na svoje ozemlje, ne da bi v svoji zahtevi navedla konkretnega agresorja. Namestnik zunanjega ministra Victor Tinoco je bil konkretnejši v izjavi za tisk, ko je dejal, da gre za učinek političnih manevrov vplivnih sektorjev Reaganove administracije. Dodal je še. da vojaški oddelki Hondurasa in //druge skupine« nameravajo v najkrajšem času napasti strateške objekte Nikarague ob pacifiški obali.
V tej zvezi je sandinistična vlada v Managui včeraj na Honduras naslovila uradno protestno noto zaradi -.-agresivnih dejanj in oboroženih provokacij«, ki sovpadajo z Wa-shingtonovimi načrti za začetek odprte vojne med Hondurasom in Nikaraguo. V noti je rečeno, da so honduraške sile preteklo nedeljo dvakrat napadle obmejni položaj Vado Ancho na severozahodu in da je Honduras v ponedeljek v njegovi, bližini nakopičil svoje čete. Nedeljska napada naj bi podprla in povečala učinek okoli 1400 desničarskih gverilcev, ki so vdrli na ozemlje Nikarague in povzročajo številne oborožene spopade. O teh spopadih je sandinistična vlada že doslej sproti obveščala, vendar je tokrat prvič, da jih je neposredno povezala z vojaškimi silami Hondurasa.
Desničarski gverilci, ki s hondu-raškega ozemlja napadajo obmejne pokrajine Nikarague. so oboroženi pripadniki bivše garde diktatorja Somoze, ki so se po zmagi sandini-stične revolucije zatekli v sosedni
goratih obmejnih območjih ter izkoristiti trenutek za odprtje nove, širše fronte za destabilizacijo Nikarague. Pri tem pa naj bi sodelovale tuje čete in napadle strateške točke v severozahodnem delu države. Jasno, da gre predvsem za honduraške vojaške oaaelke. ki so se menda zbrali na več mestih vzdolž meje, za njimi pa stojijo ZDA s svojim orožjem in helikopterji. Na Kubi naj-'■ovejse grožnje Nikaragui razumejo kot poskus, da bi odvrnili pozornost og državljanske vojne v Salvadorju.
V trenutku tako zaostrenih odnosov med sandinistično vlado v Managui in honduraškim režimom pa je včeraj tudi Kostarika proglasila izredno stanje in okrepila svoje vojaške enote vzdolž meje z Nikaraguo. Managuo obtožuje domnevnega kršenja svojega obmejnega pro-
stora pri obračunavanju s kontra-revolucionarji.
Opazovalcem se sam po sebi ponuja zaključek, da gre za koordiniran pritisk obeh sosedov na Nikaraguo. razvoj prihodnjih dni pa bo pokazal pravo razsežnost zarote proti mladi revolucionarni oblasti v tej srednjeameriški državi.
Pri Lužicah se je iztiril tovorni vlak
VIDEM — Včeraj ponoči se je iz še neznanih vzrokov iztirilo osem vagonov tovornega vlaka, ki je iz Trbiža peljal proti Tablji. Železniški promet je bil ustavljen do 7. zjutraj, ko jim je nedaleč od kraja nesreče pri postaji Lužice uspelo popraviti poškodovano progo in odstraniti železniške vozove.

»žili
PO MNENJU IZVRŠNEGA ODBORA SSK
POLOŽAJ NA TRŽAŠKEM JE ZMEDEN IN NEJASEN
Bo Slovenec vendarle izvoljen v občinsko gradbeno komisijo?
Pokrajinski izvršni odbor Slovenske skupnosti je na svoji zadnji seji obravnaval krajevni politični in gospodarski položaj in bil mnenja, da ga označujeta precejšnja zmedenost in nejasnost, kar se posledično odraža tudi v odnosu do slovenske narodnostne skupnosti. «Takšen zaprt odnos.* pravi nadalje tiskovno sporočilo SSk, «je trenutno opazen posebno v tržaškem občinskem svetu, ki že nekaj tednov odlaša z izvolitvijo zadnjega predstavnika v občinsko gradbeno komisijo. Kot znano se za to mesto odločno poteguje SSk. ki je edina predlagala Slovenca v ta važni organ v zvezi z izdajanjem dovoljenj za gradnje ali popravila hiš in druge podobne posege.* Kolikor nam je znano so kandidata SSk Miliča pri zadnjem glasovanju podprli komunisti, socialisti, Parovel (MT) in seveda Lokar, vsi ostali (vključno z demokristjani) pa so glasovali za svoje kandidate.
V zvezi s težkim gospodarski« stanjem pa izvršni odbor SSk v svojem poročilu ugotavlja, da politična sile vse preveč demagoško nastopajo in govorijo. Odraz takšnega stanja je tudi zadnja zaostritev sindikalnega boja za ohranitev delov* nih mest v škedenjski železarni Terni z ustrezno modernizacijo obra * in preusmeritvijo proizvodnje. To j® tudi po mnenju SSk edini izhod « sedanjega položaja. Zato morajo prv stojni krogi jasno spregovoriti, kakšne načrte imajo glede prihodnosti te tradicionalne tržaške industrij*'
ne pa se z neuresničljivimi obljub*' mi izmikati odgovornostim. S tak*
MIIMMtllflHlIllllIlIlllllItllllllllllllllllllllTiaaTIlianilMIMIIIlIllllllllllllllllHlllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIlAIHIIIlllllllMtllUlllllllllllllllllllIIHUHIIIIIIIllllllHHIIIIIM
SPOROČILO POLJSKE TISKOVNE AGENCIJE PAP
Država in Cerkev uradno povabili Janeza Pavla II. na obisk Poljske
New York Times pa je včeraj objavil nova odkritja v zvezi z atentatom na papeža leta 1981
VARŠAVA, NEW YORK - Drugo romanje papeža Janeza Pavla II. v njegovo domovino Poljsko se
tcvuiuGijt otucivu v	^	....	.
Honduras. Tu so se oborožili in or- b° začelo 16. junija letos s pnho-
ganizirali z namenom zrušiti sedanji režim v Nikaragui. Po zadnjih vdorih so se skoncentrirali v goratih predelih Matagalpa in Jinotega v severozahodnem delu Nikarague. po predvidevanjih pa se prav tako število kontrarevolucionarjev nahaja na
dom v Varšavo, zaključilo pa 22. junija v Krakovu. Poleg teh dveh krajev bo papež obiskal še Njepo-kalanov, jasno goro, Poznan. Pie-kari Slaski in hrib Sv. Ane. Vest je objavila poljska tiskovna agencija PAP, ki je obenem posredo-
drugi strani meje v Hondurasu. Gru- j vala tudi uradni spored paneževe-pacije bivšega Somozovega režima! ga bivanja na Poljskem, poleg te so celo ustanovile »Nikaragujsko, ga. da je objavila tudi uradni po-demokratično fronto*, ki naj bi zatr- j vabili državnih oblasti in predsed-
la sandinistično revolucijo.
Vlada v Managui sicer vztrajno trdi. da te desničarske tolpe ne pred stavljajo neposredne nevarnosti za stabilnost Nikarague in da je sandinistična armada s pomočjo krajevnega prebivalstva že uspela izgnati skoraj štiristo njihovih pripadnikov. Tisto, kar bolj skrbi Managuo pa je predpostavka, da gre za provokacijo, katere namen je o-brniti pozornost vlade na spopade v
fov, v katerem je med drugim re čeno: »Tiskovni urad škofovske kon ference obvešča, da je poljski pri-mas Jožef Glemp v imenu konference same poslal 19. marca 1983 Janezu Pavlu H. uradno pismo, v katerem obnavlja vabilo in izraža papežu hvaležnost, da je pripravljen obiskati Poljsko in Cerkev na-
nika poljske škofovske konference Jožefa Glempa.
Uradno povabilo državnih oblasti se glasi: »Predsednik državnega j sveta Henrik Jablonski je povabil v j svojem imenu in v imenu. najvišjih ; oblasti Ljudske republike Poljske Janeza Pavia II. na ponoven obisk države. Upoštevajoč želje samega papeža, bo obisk med 16. in 22. junijem letos.* Takoj za tem je priobčeno tudi sporočilo poljskih ško-

BENEŠKI DNEVNIK
V Čedadu vrsta prireditev na mednarodnem sejmu vina
ČEDAD — Čedad bo za deset dni. in sicer od 26. avgusta do 4. septembra, središče pomembne mednarodne pobude, ki naj bi spominjala na znani Oktoberfest ali na pustovanje v Benetkah. Taka so namreč pričakovanja deželne ustanove za spodbujanje turizma, ki za to obdobje pripravlja v Čedadu medna rodni praznik vina naše dežele »Vin mondo ’83».
Glede na njegovo kakovost in na mesto, ki ga ima vino v gospodarstvu naše dežele, je dejal odbornik za turizem arh. Bomben, ki je pred kratkim predstavil v Čedadu pobu do, smo se odločili, da bo prav vino osrednja tema in povezovalni element na tem prazniku. Na raznih mestnih trgih bo torej cela vrsta stojnic, kjer bo na prodaj najbolj kakovostna gastronomska in enološ ka produkcija Furlanije Julijske krajine. Ker pa je prvoten namen prirediteljev turistično valorizirati mesto in to v evropskem merilu, j je pripravljalni odbor poskrbel tu di za pester kulturni program, ki | pa še ni oblikovan do konca. Predvideni so nastopi najbolj znanih i-talijanskih izvajalcev lahke glasbe (naj bi nastopili med drugimi Mo randi. De Gregori. Dalla) ter koncerti ljudske in klasične glasbe (predviden je nastop Filharmoničnega orkestra z Dunaja). V spored so vključili tudi nastope raznih skupin. ki bodo prikazale bogato kulturno in zgodovinsko izročijo ter sodobno kulturno ustvarjanje v naši deželi. Med praznikom bodo odprte tudi nekatere fotografske in likovne razstave.
Pobudo bo v pretežni meri finančno krila deželna uprava (predvideni so izdatki za 400 milijonov).
Na manifestaciji — k njej so pristopile vse krajevne organizacije, ki delujejo na področju enologije, gastronomije ter turizma — bosta seveda v prvi vrsti sodelovali obr čina Čedad in turistična ustanova za Čedad in Nadiške doline.
Toda vrnimo se h kulturnemu de hi pobude. Že pri bežnem pregledu programa se poraja cela vrsta po-
mislekov. Najprej ni razumljivo, da se ni nihče, niti pri pripravah spo reda, niti na predstavitvi manifestacije spomnil, da je letos 100-let-nica rojstva enega najbolj pomembnih sinov tega mesta, svetovno znanega Vittoria Podvecca in da ne bi bilo torej napak v tem okviru do stojno proslaviti to obletnico. Po drugi strani, če je program dokaj natančen glede glasbenih prireditev ni jasno, kako mislijo organizatorji predstaviti kulturno in zgodovinsko stvarnost tega področja, in še zlasti. če bodo imele vsaj majhen kotiček slovenske organizacije in društva. ki ne le v Nadiških dolinah temveč tudi v samem Čedadu že več let aktivno delujejo na kulturnem področju. Toda program bo dokončno oblikovan do konca ma-
ZDOMCI V ZRN OHRANJAJO IN UTRJUJEJO VREDNOTE
Bogata dejavnost slovenskega društva «TrigIav» v Munchnu
Slovensko dopolnilno šolo obiskuje 123 učencev Uspehi dramskih skupin in nogometne enajsterice
(Dopisnik Dela Primorski dnevnik)
BONN — Na občnem zboru slo venskega kulturnega in športnega društva ■/Triglav* v Muenchnu je njegov predsednik Franci Cvetko v kratkem nagovoru izrekel misel, da so poročila in bilance o dejav, nosti društva običajno suhoparno naštevanje dogodkov, toda če je dejavnost društva tako bogata, kot je pri »Triglavu*, te nevarnosti ni.
Med številnimi gosti, ki so se u deležih letošnjega občnega zbora, so bili predsednik SO Trbovlje Hen rik Pušnik, pokrovitelj društva »Tri-g!av», predsednik medobčinske konference SZDL za revirje Drago Sotler. generalni konzul SFRJ v
Muenchnu Vukota Višnjevac, kon zul SFRJ v Muenchnu Jože Hlep in predstavnik mesta Muenchen, mest ni svetnik Norbert Grassi.
ja in je torej upati, da bo pripravljalni odbor napolnil te vrzeli, (jn)
................................................................................................................
Predsednik društva Franci Cvetko. ki je skupaj z Marjanom Križajem in Ivom Potočnikom, prejel priznanje za uspešno delo od skup nosti klubov Jugoslovanov na Južnem Bavarskem, je na občnem zboru društva govoril tudi o »kritičnih pripombah, da je postalo naše društvo nehomogeno, da se oddaljujemo drug od dragega ah da nismo enaki med enakimi. Morda bi morali enkrat glasno povedati, da smo slovensko društvo in ne organizacija, da nismo prišli sem zato, da bi spreminjali kulturo te dežele ali
Železniška nesreča v Bangladešu
da bi se šli revolucijo. To prepuščamo delavskemu razredu tukaj, to so stvari, ki jih bedo sprejeli in spreminjali sami. Naša želja pa je, da ohranimo našo kulturo, naš lepi slovenski jezik in naše navade, da naučimo otroke, da bodo ponosni na to, kar je tudi nam naj večja vrednota in ponos ... Vse to bomo lahko dosegli le, saj nas je tako malo, če bomo bolj složni, večkrat bolj strpni drag do drugega. In potrebni smo drug drugemu, ne glede na delo ali položaj ...».
Pregled dejavnosti kluba ni prav nič suhoparen. Poročilo o slovenski dopolnilni šoli v Muenchnu in Hc-henkirchnu na primer govori o tem, da šolo obiskuje 123 učencev. Člani dramske sekcije »Sinji galeb.« in »Samorastniki* sd vadili vsak teden. »Sinji galeb* je pripravni Goljevo »Sneguljčico* v osmih deja-j njih, //Samorastniki* pa so poleg re-I citalov naštudirali veseloigro Jova-| na Sterije Popoviča z/Jara meščanka*. Število nastopov - dedek Mraz, Prešernova proslava, otroška ma-škerada, 8. marec — in drugih prireditev in izletov, zlasti v domovino, je zelo veliko.
Toda mladino najbolj privlači in veže na društvo šport. Nogometna sekcija je ponos društva, saj je »Triglavova* enajsterica v jesenskem delu tekmovanja v «C» skupini Južne Bavarske izmed 14 klubov z eno samo izgubljeno tekmo na prvem mestu. V klubu »zanesljivo napovedujejo*. da bodo v naslednji se- i zoni igrali v višjem razredu: v «B* skupini Južne Bavarske. V »Triglavu* imajo tudi pionirski nogometni klub.	BOŽIDAR PAHOR
Cimos prebrodil krizo
KOPER — Lanskoletni poslovni rezultati kažejo, da so Cimosu uspešno prebrodili
krizo iz leta 1980 in 1981. Zaslužek jim je omogočil, da so lahko nekaj denarja izročili celo za pospešeno amortizacijo in za nekatere sklade. V skladu s pogodbo o kooperaciji s Citroenom so lani poleg blagovne menjave v Francijo izvozili (gre za klasični izvoz) za približno 4,5 milijona dolarjev svojih izdelkov in izdelkov kooperantov. Pogodba je namreč za prvo leto predvidevala menjavo 1:1,35 v Cimosovo korist, letošnja menjava predvideva razmerje 1:1.30, v vseh naslednjih osem let pa 1:1,25 v korist Cimosa.
Tako bosta letos Cimos in Ciiroen zamenjala za okoli 40 milijonov dolarjev blaga (če računamo vrednost blaga, ki bo potovalo v obe smeri), poleg tega pa bo Cimos francoskemu partnerju izvozil še za približno 4,5 milijona dolarjev svojih izdelkov (približno to liko kot lani torej). Z letos predvideno menjavo bo Cimos uvozil nekaj glavnih, temeljnih delov za sestavo dostavnih in sanitetnih vozil, rezervne dele, repromaterial in okoli 4.0CO vozil. Največ od tega bo modelov «visa super*, nekaj BX. GA, CX, pa tudi nekaj dyan. Že zdaj pa je napočil čas, da pri Cimosu temeljito premislijo, kako usmeriti proizvodnjo, da čez osem ali devet let ne bi imeli podobnih težav, kot so jih imeli pred dvema letoma, (bš)
šnim vedenjem nikogar ne P1"®?1® čajo, ampak kvečjemu še slabšaj® splošno razpoloženje zaposlenih m celotne javnosti.	.
V zvezi s predvidenim skrčenje™ pokrajinskih volilnih okrožij od " na 24 v skladu z rezultati zadnje®* ljudskega štetja, je izvršni odo? SSk mnenja, naj okoliška okro*J ostanejo nespremenjena.
Novi odbor društva «Primorsko» iz Mačkolj
Vendar to ni edina včerajšnja vest, ki zadeva Janeza Pavla II. Druga prihaja z drage strani zemeljske oble. in sicer iz New Yor-ka, kjer je dnevnik «New York Times* objavil novico, po kateri naj bi bili Bolgarija in Sovjetska zveza zagotovo soudeleženi pri atentatu na papeža maja 1981. To naj bi potrdil neki bolgarski diplomat francoskim tajnim obveščevalnim službam, potem ko se je zatekel na Zahod. Isti bolgarski diplomat naj bi tudi izjavil, da je sovjetska tajna služba I\GB že leta 1979 prišla do zaključka, da je vse niti za izvolitev papeža Woytyle vodil ta kratni Carterjev svetovalec za državno varnost. Zbigniew Brzezinski.
Ameriški dnevnik nadalje piše. da je ime bolgarskemu diplomatu Jordan Mantaiov. Ta je do julija 1981. leta služboval na bolgarskem veleposlaništvu v Parizu in bil zadolžen za komercialni oddelek. Nato se je odločil za begunstvo, vendar je bi j la vest tajna vse do včeraj. «New York Times* pa ob vsem tem pripominja, da izjave bolgarskega diplomata mogoče niso povsem verodostojne, je pa prvič, ko neki visoki vzhodni predstavnik potrdi, da je »bolgarska sled* v zvezi z atentatom, ua papeža prava. Mantaiov je svoje teze podkrepil s tem, da je francoskim tajnim službam iz javil, da je vse informacije prejel od nekega Dimitra Savova, ki naj bi bil na visokem položaju v bolgarski protivohunski službi. New yorški list ob tem še pripominja, da je zagotovo ugotovil dejstvo, po katerem naj bi Turki, ki so financirali potovanja Alija Agce po nje govem begu iz zapora, tesno sode lovali z bolgarskimi oblastmi.
še domovine. Papež je sprejel vabilo in bo v skladu s pričakovanji poljske družbe obiskal državo od 16. junija letos * To sta torej be scdili vabil, s katerima padejo še zadnje pregrade, ki bi morebiti otežkočile obisk papeža.
Islam in znanost
LAHORE (Pakistan) — //Sodobna teorija o gibanju Zemlje okoli Sonca je v nasprotju z učenjem korana in je zato lažna. Sprejemljivejša in bolj verjetna je Aristotelova teorija, ki postavlja Zemljo v središče vesolja*. To je na tiskovni konferenci v Lahoreju izjavil pakistanski astronom Asgliar Khan. «Znan stvenik* je tudi razvil tezo. da so bili in so zahodni učenjaki nasprot ni religiji, zato je treba vse njihove teorije preveriti. V ta namen je predlagal srečanje islamskih učenjakov, ki bi dokončno odpravili lažne in bogokletne zahodne teorije.
Novoizvoljeni 23-članski odbor k®" turnega društva »Primorsko* iz čkolj si je pred nedavnim porazde*? funkcije ter začrtal osnovne smrt"111' ce svojega nadaljnjega dela. glavnimi obravnavanimi terna?11 velja omeniti priprave na tratite1®-nabio šagro ter proslavo pomen™®? vaške obletnice. Oktobra bo nami*® poteklo 40 let od požiga vasi.
Kar zadeva novo vodstvo, naj P0" vemo, da je bil na predsedniško me* sto potrjen Robert Smotlak, na 9°°' predsedniško Danica Smotlak, 11 tajniško pa Radojka Tul. Za podta) nika je bil izvoljen David Stepaj čič, za blagajnika Kristina Stefan-čič, za njegovega namestnika P* Dionizij Gherbassi in Letizia Z?™?’ Zapisnik bo vodila Nevenka Tu« funkcijo gospodarja pa si delita mil Slavec in Rihard šturman. F®" razdelili so tudi funkcije odgov®'
;edte«
nih za posamezne sektorje, medte ko so bili v nadzorni odbor i?'<T ljeni Aleksander Smotlak, Idle TU« Albert Stefančič in Valerija Sm®" tlak.
Plačali takso za prevoz blaga z avtomobilom
Vsi avtomobilski vozniki, ki ima) dovoljenje za prevoz blaga v last' nem imenu, morajo do konca m®se' ca plačati vladno koncesijo: te'1* znaša 15.000 lu- za avtomobile
zmogljivostjo do 35 stotov, pln?® pa jo morajo na pošti s tekoč™ računom; nanj morajo napisati W' di številko računa, ki je 8003. naslov, ki pa je: Ufficio regish ^ tasse di Roma - Concessioni govor-native. Na hrbtno stran tekočega ra' čitna morajo tudi zapisati, da gr* za obnovitev koncesije za prevoz lastnem imenu za avtomobil z evidenčno tablico ... za leto 1983 (R?1-novo per 1’anno 1983 del!auton*' zazione per trasporto in conto P1'®-prio per autoveicolo targato . • •)•
OD 1. JULIJA DALJE
Davčna potrdila tudi za obrtnike
Od l. julija dalje bodo dolžni •*' dajati davčna potrdila tudi obrtni* ki. Ustrezni odlok z dne 28. jantarja, ki je bil objavljen v Uradne' vestniku pretekli četrtek, navaja * tem pogledu mizarje, krojače in 1 drugih kategorij obrtnikov. Tudi primera, da bo obrtnik opravil o®* ločeno delo na domu naročnika« bo moral izdati ustrezno davčno P®-trdilo. Oproščeni te dolžnosti zaenkrat še le profesionisti in uffl«1' niki.
Pupi A vati v Cappelli
Najmanj sto ljudi je izgubilo življenje, 200 pa je ranjenih v železniški nesreči ki se je pnpeti a v noči s ponedeljka na torek v Bangladešu, ko se je zrušil most, preko katerega le peljal potniški vlak. Vzroki nesreče niso it mani, domnevajo pa, da ji je botroval močan veter in baje tudi dotrajane strukture
ZAGREB — Piva faza del pri gradnji velikega turističnega kompleksa v Verudi pri Pulju bo dokončana že junija meseca ,ko bodo lahko sprejeli tisoč gostov. Celotni kompleks pa bo po predvidevanjih lahko sprejel 6600 gostov, dokončali pa naj bi ga v rekordnem času 126 dni. 1
počitnice v lipici
SOZD TIMAV JE PROGRAM:
PRIPRAVIL SLEDEČI SPOMLADANSKI
7 polnih penzionov — 14 jahalnih ur z inštruktorjem — kopanje v pokritem bazenu hotela Maestoso — obisk vinske kleti v Sežani in pokušnjo kraških vin in pršuta - izlet v Škocjanske jame.
CENE:
1. Jahalna šola za začetnike:
Hotel Maestoso Hotel Klub
Lit, 178.700 na osebo Lit. 190.000 na osebo
2.	Nadaljevanje tečaja: Hotel Maestoso Hotel Klub
3.	šola dresurnega jahanja: Hotel Maestoso
Hotel Klub
Lit. 171.700 na osebo Lit. 182.000 na osebo
Lit. 211.000 na osebo Lit. 222.000 na osebo
V ceni je vključena turistična taksa. Paket velja za skupine 10 oseb. Za posamezno osebo se bo cena paketa povišala za 20 odstotkov. Informacije: Tima v — DO Hoteli in Gostinstvo — 66210 Sežana - Tel. 003867/73-361.
V Cappelli Underground so raj začeli predvajati filmska in >* levizijska dela znanega in tudi svo jevrstnega italijanskega režiseC Fvpija Avatija. Ciklus del. ki s mu organizatorji dali značilen n« slov tPupi Avali Paradisev, ob?«® starejše in tudi najnovejše umetnika, ki je zaslovel zlasti P delu «Le stelle nel fosso». Avotijm filme bodo predvajali do nedelj?’ jutri in pojutrišnjem pa se bo Ar® ti v Cappelli Underground srečo s publiko.
Sinoči v Borštu kulturna prireditev
Sinoči je bila v prosvetni dvorom Srenjske hiše v Borštu kulturna PTY reditev, ki jo je priredilo tamkajsnl kulturno društvo Slovenec. Domač*
m so napolnili dvorano ter z Z<K
nimanjem sledili sporedu. NajPr^ je nastopil Aleksij Pregare, ki 1 imel priložnostni govor ter bral ®*' la štirih pesnikov dolinske občin*' Nato so nastopili otroški pevski z®? Slovehec, vaški osnovnošolci, de® ški zbor in mešani zbor domačen društva. Lepo uspelo prireditev J* zaključil kantavtor Ivo Tul.