133. številka.
(t Trstu, v torek ivefcer dne 5 novembru 1895.)
Tečaj XX.
„IDINOaT"
izhaja po trikrat na teden t aeaiiu 11-danjih ob «ovl£Ui, Aetrttelh
in aoboiAh. Zjutranje isdanje izhaja ob ti. uri zjutraj, večerno pa nb 7, uri vefer. — Obojno izdanje utrnit* : ta Jeden meeec . f. — izvan Av»triJ» f. 1.40 u tli Dietne . . „ 2.60 ,	4,—
sa po) lata . , . h.— ... ___
u vae leto . . . 10.— ... Ift.— Na Mrtifea hrti priložene naročnin« sa
m jemlje oilr. Posamične številke ae dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v truta po a n»r„ iiven Trata po 9 nvč. Sobotno večerno udanje v Irntu 4 nt„ izven Trsta S ni.
EDINOST
Oglasi ae rakune po tarifu v petitu; sa naslov* t debelimi črkami ae plačuje proator, kolikor obsega navadnih vratir. ('»slana. n«mrtnice in javneiahvale, domači og|*wi itd. ae računajo po pogodbi.
Vai dopiai naj se potikajo uredništvu: ulica Caaerma št. lit. V »ako piaoio mora hiti frankovano. ker nefrankovana ae n« »prej imajo. Rokopiai sa na vračajo.
Glasilo alcvenaketfa politldnetfa druitva za Primorko
Naročnino, reklamacije in oglaae apre-jeiaa upravniitro ulica Molino pic-colo hit. 3, II. nadst. Odprta reklamacij« ao proste poštnine.
F »rfii»»slij* »%•#'.
Položenje tržaških Slovencev.
Namenili smo, da spregovorimo danes besedo o sedanjem položenju Slovencev, živečih na ozemlju tržaškem, v mesta in njega okolici, da se uverimo, da-li je tn ob oba-lih Adrije narodna zavest napredovala v poslednjih časih ? t
Na to vprašanje dati nam je čuden odgovor: napredovali smo in nazadovali. Ase čudneje se bode zdelo vsakomur, ako povemo da so se naši odnošaji zboljšali tam, kjer je nasprotna sila najjača, ker neposredna, to je : v me9tu, dočim lezemo na slabše tnm, kjer nasprotna sila že zato ne more tako pritiskati, ker živi tu naš slovenski živelj zdržema kot prvobitni gospodar: v naši okolici.
Čudno, ne res?! In vendar je tako. Tudi z ozirom na odnošaje med nami, mestnimi in okoličanskimi Slovenci na ozemlji tržaškem se uresničuje stari rek: da kjer je pritisk najhujši, tam je tudi odpor krepkeji, ali pa rek: le v odkritem boju se utrjajo značaji,
Obrnimo najprvo pozornost svojo za tre-notek mestnim Slovencem. In tu moramo ostati pri tem, kar smo rekli: naš živelj se boljša tu od dne do dne vzlic odnosajem, kojim — mirno vestjo smemo to zatrditi — ni para v naši državi. Vemo, da mnogoka-teremu črnogledu — in teh gotovo ne manjka med nami Slovenci — zaigra malicijozen nasmeh na ustnicah pri tej naši zatrditvi, češ: glejte „gospode* pri „Edinosti', kak6 bi hoteli proslavljati vspešnost svojega dela!
Tako očitanje je sicer neprijetno vsakomur, ki ve, da pri narodnem delu je naj* lepša čednost ona skromnost, ki ume podrejati osebe narodni stvari. Tako očitanje nam mora biti tem neprijetneje, ker nam je vsik-dar veljalo načelo, da sodba o našem delovanju ne pristoja nam samim, ampak ukupni slovenski javnosti.
Kakor rečeno: neprijetno je tako očitanje vsakakor, naj že prihaja od katere si bodi strani, toda to, kar nam je osebno neprijetno, ne sme motiti naše stvarne sodbe, glaseče se: da naš živelj v mestu lepo napreduje. Pa saj ta sodba ni naša sodba ampak sodba onih, ki so prihajali že pred tridesetimi leti v naše mesto in ki prihajajo še danes, ki torej mogo najbolje primerjati nekdanje razmere se sedanjimi. Le-ti možje imajo živo pred očmi razliko med nekdaj in sedaj v mestu tržaškem. In ti možje pravijo, da je razlika velikanska; pravijo, da Trsta niti ni spoznati več, kolikor se dostaje razvoja slovenskega Življa v tem mestu.
Pa saj ne treba drugega, nego da se spomnimo, kAko je bilo socijalno življenje nekdaj in da se uverimo, kako je v današnjih dneh med tržaškimi Slovenci. Danes imamo tu svojo čitalnico, svoje telovadno društvo, dve delavski podporni društvi, jedno delavsko izobraževalno društvo, posojilnico in hranilnico, dve pevski društvi, dve po-
PODLISTEK. T Vaziljeva ljubav.
Novela, spisal V a c l a v Novak.
I.
(Dalje.)
Rahel kašelj je popal bolnicu in zaprla je oči.... Pozneje je poskušala znova govoriti, a moči so jo zapustile. Proti jutru je bila mrtva.
Sosedinja Ika pa je dejala zmagovito : „Ali nisem rekla ! — Vstrašijo jo z duhovnom in bati se je potem vedno najgoršega!"
n.
Ko so Luco pokopali, stopil je k /upniku bogati kmet Vazil Sertić: „Brez zamere, gospod, ali bi ne hoteli stopiti za tre-notek v mojo hišo ? Moram vam nekaj povedati'.
družnici sv. Cirila in Metoda, bratovščino sv. Cirila in Metoda in kmetijsko društvo. In kaj smo imeli pred dvajsetimi leti ? Tu je očividen velikansk napredek. Vsa ta društva štejejo v svoji ukupnosti na tisoče članov. In to veliko število članov je najjasneji dokaz, ne le za to, da je tu ogromno slovenskega življa, ampak tudi zato, da se med tem življem širita narodna zavest in zavest o dolžnostih do narodne ukupnosti.
Ali še nismo izerpili vseh dokazov o napredku in zboljšanju slovenskega življa v Trstu. Povedali bi lahko še, da imamo tu v Trstu dandanes štiri slovenske zavedne odvetnike, kojiin se pisarne razvijajo gotovo bolj vspešno, nego trem četrtinam velikega števila italijanskih odvetnikov. Štirje odvetniki trebajo že lepo število klijentele, da ne govorimo o velikem številu onih Slovencev, ki imajo še vedno svoje zveze z italijanskimi odvetniki. In ako bi se ne bali, da se nam bode očitala samohvala, rekli bi lahko, da je tudi razvoj našega lista odsev razvoja slovanskega življa v Trstu. Kaj je bila »Edinost* tedaj, ko jo je jel izdavati pokojni nepozabni Ivan Dolinar — in danes?! Ne, to razliko že smemo naglašati, ne da bi imel kdo pravico očitati nam neskrornnost, saj „gospodom pri »Edinosti* ne prihaja na misel, da bi sebi prisvajali zaslugo na razvoju našega lista, ampak tudi ta napredek je v prvi vrsti posledica ali pojav boljšanja in napredovanja našega življa.
V Trstu imamo danes slovensko p e t r a z r e d n i c o, prenapolnjeno z otroci. A koliko je otrok, ki jih mora vodstvo odklanjati vsako leto radi nedostatnosti prostora ! Tudi po pritisku otrok v to šolo moremo opazovati, kako .«e v Trstu razvija slovenski živelj,
Ali bolj nego naše socijalno življenje, bolj nego vsi naši zavodi priča nam o napredku — tudi tu ponavljamo le, kar nam zatrjajo možje, ki poznajo Trst že mnogo let — vse življenje po javnih lokalih, na u-licah in trgi h. Dandanes, kamorkoli se obrneš, čuješ slovensko govorico; dandanes moreš govoriti slovenski na ulici, ne da bi se moral bati roganja od strani pouličnjakov. Nekdaj je bilo drugače, da si niti najgoreč-niši rodoljub ni upal govoriti slovenski na javnem mestu.
To so dejstva; pri tem pa treba opomniti, da se je ta preobrat izvršil ob politis-kih odnošajih, ki so bili vedno iu so še dandanes skrajno neugodni za nas, in ob do fanatizma narasli srditosti naSih narodnih in politiških nasprotnikov. Potem sodimo lahko, kako bi se bil že povspel naš živelj v mestu, da bi bili v tej dobi naši vladni sistemi strogo izvajali zakone jednako-pravnosti 1
Svojo sodbo o sedanjih odnošajih slovenstva v mestu tržaškem zaključiti nam je z opazko, da nikakor nimamo vzroka zdvajati na svoji bodočnosti, in da morejo naš napre-
Župniku je bilo prav. Vaziljeva jedilnica in kb't sta bili na dobrem glasu. Kdo bi se jima odtezal, zlasti po dolgem sprehodu na oddaljeno srenjsko pokopališče, popoldne v poani jeseni, ko že zrak nekako diši po suegn ! Razven tega se je govorilo o Vazi I u, da je poštenjak in vrl mož, dasi so hoteli nekateri vedeti, da je preoster s svojo ženo Maro,
—	dft, bojda, celo pretepa jo. Na srečo pa je bila Mara dobrodušuo bitje, in taki viharni prizori so bili sila redki... .
Vazil pa je pripovedoval župniku sledeče: „Pred desetimi leti je bilo, ko sem se v ranjko Luco prav noro zaljubil. Bila je vzgledna, pohlevna, rahločutna punica. Jaz pa sera bil mlad, neumen iu sramožljiv ter si nisem upal, da bi — kot drugi moji tovariši
—	povedal dekletu, kako jo imam rad. Še-le
dek tajiti le oni, ki so vedno in povsodi le zanikujoči duhovi, ki hote kazati svojo duševno vzvišenost v tem, da svojim sarkazmom smešijo vsakogar in ~ vse!
V okolici smo na slabšem, sosebno v spodnji okolici, Človek bi sodil sicer, da ako se obrača na bolje v mestu, bi morala naša stvar še lepše vspevati v okolici, kjer živi naš živelj zdržema od nekdanjih časov.
Žal, da ni tako ; varali bi le sami sebe, ako bi si hoteli zatiskati oči, da ne bi videli stvari, kakor v resnici so. V spodnji okolici napreduje poitalijančevanje; s tem dejstvom moramo računati. Še je mnogo našega v okolici, še imamo tam lepo število vsakovrstnih narodnih društev, ali — nazadujemo, širi se politiška in narodna almora-lizacija. Kriva je na tem stara smer avstrijske politike, ki je omogočila, da jo politika poitalijančevanja mogla toli vspešno poseči tudi v našo okolico in krivi so tudi okoličani sami.
O politiškem zistemu na Primorskem nočemo govoriti, saj je isti odprta knjiga vsakomur, ki se zanima za politiške stvari; okoličani pa so krivi, ker nekdaj niso vedeli ceniti, koliko je vredna za človeka domača gruda. Spoznanje je prišlo prepozno za mnoge. Človeku se rp* mora krčiti srce, ko vidi, koliko proletarijata je izraslo iz nekdanjih posestnikov okoličanskili. In kdo je bolj pristopen uplivu tujstva, kdo zatajuje raje svoja najsvetejša čutst.va malim materijalnim dobičkom na ljubo, kdo je bolj izpostavljen politiški in narodni demoralizaciji, nego oni, ki je nekdaj kaj imel, a danes nima ničesar več ?! V tem pogledu so grešili mnogi okoličani — in med onimi, ki so grešili, je težko najti značajev.
Ali bodimo pravični 1 Kar se dostaje nazadovanja narodne stvari v naši spodnji okolici, glavnega dela krivde vendar ni iskati med okoličani samimi, ampak med onimi rojaki, ki so se priselili tu sem
—	zopet čudno — iz drnzih zavednih slovenskih krajev. Neradi, ali resnici na ljubo moramo izjaviti, da se n. pr. na Greti — tu je posebno žalostno --nabira odpadništvo iz Kraševcev, Kranjcev, Vipavcev in deloma celo naseljencev iz drugih bolj oddaljenih krajev slovenskih. Ti naši rojaki, ki so brezvestno zatajili svoj rod in svojo govorico, širijo demoralizacijo. In skoro skoro se moramo čuditi okoličanom, da so si ohranili še toliko odporne sile proti pogubnim vplivom.
Žalostno je zares, ko moramo opažati, kako sem priseljeni slovenski rojaki še tlačijo našo okolico, mesto da bi jo oživljali z lepimi in dobrimi izgledi. Okoličanski otrok
—	in tudi otrok narodnega odpadnika — govori še slovenski, otroci slovenskih priseljencev pa govore večinoma italijauski — in zasramujejo svoj rod. Cesto se dogaja, da ti izrodjeni otroci ne razumejo niti svojih sta-rišev.
osemnajst let sem imel! Tako sem torej skrival uvoje upe iu svoje bolečine v srcu = je li Bog tako hotel, je-li bilo tako usojeno — kdo ve! — Nekega jutra sem se napotil k dninarjem. Put me je vodila mimo starega vodnjaka; ko sem se mu približal na petdeset korakov, zagledal sem tik njega Luco.
—	Sama je sedela, glavo podprto z rokama, zamišljena. Koleni sta se mi šibili in roki sta se mi tresli. Kad bi planil k nji, objel jo ter jo nesel, Bog ve kam ... a v prsih me je nekaj zbodlo, roki sta mi odreveneli, m uji nogi otrpnili iti tako sem stopil pred ujo.
.Dobro jutro, Lucal*
Ozrla se je: „Ti si, Vazil?"
„.laz... Srečno se je začel za me dan".
„Zakaj ?*
Na to vprašanje ji nisem mogel odvrniti ni besedice.
Vi
\ Kako preprečiti to širjenje demoralizije? To je zelo važno vprašanje. Mi ne vemo druge poti, nego da se obrnemo do prečastite duhovščine, do n<trodnih učiteljev in vseh zavednih rodoljubov po onih krajih, od koder se izseljujejo Ijmlje v Trst, da hi Uro in prepričevalno besedo opominjali dotičnike, ki zapuščajo tvoj rojstni kraj, da tu<li v tujini veže človeka sveta dolimst ljubezni do domovine in da poštenjak tudi v tujini ostaja zvest sin svojega rodu.
Politiške vesti.
_
V Trotu, rtne 5. novombra 1895.
Deželnozborske volitve iia Kranjskem. V kmetskih občinah postojinskega in logaškega okraja kandidiye konservativna stranka Ivana M odi ca iz Lahovega in | Josipa Zelena iz Senožeč. V Cerknici iu v Domžalah so bili izvoljeni konservativni volilni možje; v postojinski županiji pa je ' zmagala narodna stranka.
Iz proračunskega odseka. Včeraj je ! imel proračunski odsek svojo sejo. Posl. He-r o I d je zahteval, da se tudi nenemški govori morajo beležiti v stenogratičnem zapisniku, čemur je ugovarjal posl. Menger, češ, da ni smeti zahtevati od predsednika, da bi moral poznati Bog ve koliko jezikov. Isti ne bi mogel presojati nenemških govorov in bi nastala nejednakost v pravicah posamičnih poslancev. Posl. Herold je izjavil, da bodo češki poslanci glasovali proti dispozlcijskemu zakladu, ker se ni ničesar zgodilo od njih zadnje izjave, kar bi moglo premakniti njih stališče. Govornik je zahteval, da se premeni deželni volilni red za Češko, da se urede deželne finance in da vlada označi svoje stališče glede na samoupravo šolstva; slednjič je izjavil, da tudi sedanje minister-stvo nima nikogar v svoji sredi, ki bi zastopal koristi naroda češkega. Govornik je grajal tudi v zaključku, da po državi vzdr-žavani korespondenčni biro poroča toli pristranski in le na korist posamičnim strankam. Posl. K a i z 1 je rekel, da se Čehi bore proti sedanjemu zistemu; želi tudi vedeti, kdaj *«e predloži volilna preosnova. Tudi nemški nacijunalec Bareuther je izjavil, da bode glasoval proti dispozicijskemu fondu, ker je ta postavka nemoralična; istotako Malorus K o m a n č u k. Na to se je oglasil ministerski predsednik grof Badeni. Ker so pa bila njegova izvajanja precej obsežna in tudi važna zlasti z ozirom na volilno pre-osnovo, jezikovno vprašanje in druga poli tiska prava, priobčiti hočemo ista v prihodnjem izdanju. Dalmatinec Klaid je izjavil, da bode glasoval za d i s p o-z i c i j s k i zaklad. Poslednji je bil tudi res vsprejet v proračunskem odseku z 19 proti 5 glasom, Proti so glasavali: 2 Čeha, 2 nemšk« nacijonalca in Malorus Romančuk.
Dvojna mera. V prvi razred novega slovensko-nemškega gimnazja v Celju je bilo
„Kam pa greš ?" — vprašala je za nekaj
časa.
„V goro !"
„K volkovom in roparjem ?■ „Kamor si bodi... a le s teboj, Luca!* Zasmejal a se je. „Ti se smeješ ?•
„Kaj morem drugače, ko tako govoriš?* „Jaz pa bi se mogel ubiti, ko bi ti razkril, kaj mi govori sreč, in bi se ti smejala* „In kaj ti govori sreš P" „Kaj? — Luca! Govori mi, da bodem cesar, ee postaneš moja, — da pa ne bodem imel veselega dnć, ako te dobi kdo drugi". „In vendar se zgodi poslednje*. „Cegava boš? Kdo je v vasi bogatejši od mene ?"
.Nihče".	(Da^je prih.)
vsprejetili 89 učencev, v prvi razred prejšnjega nemsk^a pa 67. Se<laj pa čujtp, kaj poroča praska .Politik". — Vodstvo prvo-imijnovanega gimnazija je zaprosilo naučno upravo, da bi se zasnovala vsporednica z ozirom na preveliko število otrok. Ali erlej, tej prošnji ni ugodilo naučna uprava, pač pa se je v prvem razredu nemškega gimnazija takoj zasnovala vsporednica za matije število otrok. Gori omenjeni list pravi, da je to postopanje naučne uprave jako ogorčilo slovenske poslance, ki hočejo baje izstopiti iz Holiemvartovega kluba ter združiti se s KVr-jančičevo skupino, ako se stvar ne poravna.
Novi župan dunajski. ..Reiehspost" javlja, da se je volilni spis o izvolitvi dra. Luegerja županom dunajskim že predložil cesarju v potrjenje. Grof Badeni da je v sporazumljenju z vsemi drugimi ministri predložil cesarju, naj potrdi izvolitev. Cesarskega odloka v tem važnem vprašanju je pričakovati v par dneh.
K demonstracijam v Zagrebu. Rektorat Zagrebškega vsevčilišča izrekel je po končani disciplinarni preiskavi svojo sodbo nad onimi vseučitiščciiiki, ki so bili baje sokrivci o znanem sežiganju ogerske trobojnice. Kakor poroča korespondenčni zavod v svoji sinočni brzojavki iz Zagreba je izključil je rektorat šest vseučiliičnikov za vedno, dva za dobo štirih semestrov, in šest za dobo dveh semestrov, dva pa sta dobila ukor. Med temi vseueiliščniki, katere je kaznoval rektorat disciplinarnim potom, pa u' niti jeden izmed onih, proti katerim se vrši s o d n i j s k a p reis k a v a.
Novo tu i n iste rst v o tVmicozko se je zasnovalo pod predsedstvom Bourgeois-a. 1'olitika novega ministerstva bode skušala združiti vse repabličanske stranke pri parlamentarnem delovanju in uvede novo strogo preiskavo radi umazaiiosti, ki so se dogajale pri južni železnici. Sicer pa je njinisterstvo radikalne barve.
Jtnlijji v Afriki. „Agramer Tagblatt" piše : General Baratieri, ki se je dal slaviti kot sijajni zmagovalec in kojega je proslavljala tudi primorska irredenta kot svojega rojaka, se je pokazal čisto navadnega b a-h a č a. Ves vrišč o zmngali je bil zgolj navadno sleparstvo. Kot ubežnik povrnil se je hrabri general v Masavo. V Italiji so ogorčeni radi tega. .Italije" piše: Malo prasko lui Pebra-Ailatu so našopirili do velikanske zmage in sedaj je vse tiho. Nadaljevati bi bili morali vojno do častnega in trajnega miru. Tako pa so se odpovedali vojni, ne da bi bili sklenili mir. Tako položenje nima primere in kaže vso slabost kolonijalne politike italijanske. Nikdo ne ve, kaj se zgodi jutri v naselbini afriški in odgovornost za to pada le na italijansko vlado.
Raziične vesti.
Peiindvajsetletnica. Včerajšnjega dne minolo je 25 let, odkar posluje kot deželni šolski nadzornik vele/.aslužni gosp. A n t o n K 1 o d i č, vitez Sabladolski. Umevno je, da je občespoštovanemu iti priljubljenemu jubilarju došlo tem povodom mnogo čestitk od blizu in daleč. Prvi je čestital jubilarju c. ki', namestnik v Trstu vitez Kinaldini, zatem dvorni svetovalec pl. Krekich. V imenu učiteljskega društva za goriški okraj došla se je gosp. nadzorniku poklonit deputacija treh članov. V tej deputaciji bili so gg. : ces. svetnik in šolski nadzornik Vodoplvec iz Gorice, nadučitelj Tomaž Juh iz Solkana in pa nadučitelj Lavrenčič iz Št. Petra. Tem čestitkam pridružujemo tudi mi presrčno našo željo, da nam Vsemogočni še mnogo let o-hratii jubilarja svežega na duši in telesu !
Gospod deželni solski nadzornik vitez Klodič-Sabladolski stekel si je v svoji dolgoletni, odgovorni službi ne-1^ mnogih zaslug kot strokovnjak v šolstvu ter dosegel s tem Najviše priznanje, ampak pridobil si je radi svojih osebnih ljubeznjivih lastnostij prijateljev v vseh slojih. Kot strokovni pisatelj o-belodanil je g. vitez Klodič celo vrsto učenih del ter sestavil učne načrte za ljudske šole na Primorskem. A tudi književnih del imamo Slovenci zahvaliti neuuiorni-inu g. Ktodiču in sicer igrokaz v stihih „Materin blagoslov", (Trst 1878) in pa mnogo pesni i j (Krilau).
„Surovi goriški kapelani". 1/. duhovskih krogov ua Goiiškem nam pišejo: Pred par dnevi mahnil je neki slovenski list po .s tirov i h goriških kapelani h*. Pro-
simo Vas, g. urednik, nekoliko prostora, da izrečemo svoje obžalovanje na toli nepristojni pisavi o jedni celi vse častivredni skupini n a r o d a slovenskega. Vemo sicer, da je dotični člankar hotel mahniti po poznanih goriških krogih, s kojimi ne soglašate tudi Vi, gospod urednik, ogromna večina nas goriških duhovnikov — pa tudi ne ! Ali gori omenjen: vsklik moramo obsoditi najodločneje, ker oni gospodje, ki so zasnovali tisto nesrečno protinarodno gibanje na Goriškem, 11 i s o kapelanje. In ako bi tudi bil kakov kapelan med njimi, radi tega nima še nikdo pravice, da bi smel očitati surovost jedni celi skupini naroda, ki je vsikdar vršila svojo narodno dolžnost in se sploh vedla tako, kakor se duhovnik vesti mora.
A ne le v imenu po krivici žaljenih duhovnikov moralno obžalovati tako pisavo. Nam duhovnikom je že tako in tako hudo pri srcu, da so se med našimi vrstniki našli p o s a m i č 11 i k 1, ki so se toli srdito lotili dela — p o d i r a n j a! ltavno mi, narodni duhovniki želimo iskreno, da bi vsi ostali rodo- in domoljubi v lepi slogi popravili, kar so pokvarili posamičniki. Ravno mi narodni duhovniki na Goriškem želimo, da bi prišlo do sprave med duhovniki in posvet-njaki, ker vemo, koliko škodi ta prepir narodni stvari, ne da bi ni malo koristil verski stvari. Uprav zato pa obžalujemo, da neka-terniki z nepristojno pisavo tako rekoč mečejo skale na pot do prepotiebne sprave. Zato pa zaklinjamo vse one, ki pišejo v naše javne liste, da bi se vendar enkrat zavedli svojo velikanske odgovornosti pred Bogom in narodom!
Doneski za mniko podružnico sv. Cirila in Metoda v Trstu IfpoTocjiaMi Occjmobhcii. je daroval 4 krone, Kapimn. in Fran Vidmar po 2 kroni, in Josip Lazar 1 krono, ker so bili obdarovani knjižicoj .Čuvajmo svoje pre-starine" zabilježil M. A. JIaMypcKiii.
„Tržaškemu Sokolu" podaril je g. Va-leiič Fran 1 gld. za nabavo nove bradlje. Zivio! Bog dal, da bi darovalec našel še mnogo naslednikov!
Porotne razprave v Tritu. Prihodnjo zasedanje tržaškega porotnega sodišča prične dnč 14. t. m Doslej določeno so te - le razprave, te J pridejo pred porotnike: dnć 14. Anton Pichiarich (Pikjarič P) zaradi ubojstva; dne 15. Benedikt Costantini zaradi ubojstva; dne 1G. Ivan Pichiarich (Pichiarich?) in Henrik Tapazin, oba radi ubojstva.
Listina porotnikov. Za prihodnje zasedanje tržaškega porotnega sodišča izžrebani so ti-le porotniki: dr. Bruuner Evgen, Burg-staller Aleks.; Busch Štefan ; Brunner Rudolf, Borli Gustav, Caharija Alojzij, Fajdiga Ferdinand, Fischler Iiikard, Godnig Ivan, Horack Edvard, Dr. Jurissevich (Juriševič) Ed., Klasiup' Horinan, Kunz Ivan, Lug Fran, Loidschneider Ferd., Locovich (Lukovič) Ladisiav, Lampe Edvard, Mahne Josip, Mi-haleskul Oto, Merlak Ernest, Martelanc Ivan, Majuardis Fran, Neuman Evgen, Niimnerich-ter Andrej, Palll Vaclav, Paita Fran, Pregler Ružir, lialli baron Simon, Sosič Josip, Švara Josip, Trampuš Anton, Vatovac Ivan, Wiinsch Emil Ad.t \Veidinger Pavel in Zakrajšek Fran. Namestniki: Brochi Hiperid, Braida Josip, Coniisso Jurij, Cetkovič Lazar, Je-roniti Norbert, Crillanovich (Krilanovič) Blaž, Steindler Mojzes, Spaugliero Peter in Zin-ner Eiuil.
Popravek. V današnjem zjulranjem izdanju izostal je v članku „Na razpotju* v predzadnjem odstavku cel stavek in vsled tega je ves odstavek nerazumljiv, brez smisla V tem odstavku (6. vrstica od zgoraj) stoji: „Saj ne zahtevamo, da 11a žrtvenik kakoršnih koli... itd.*, stati pa bi moralo: Saj ne zahtevamo opozicije za v s a k o c e n o, pač pa zahteva m o. da na žrtvenik kakoršnih koli... itd.
Občega delalskega izobraževalnega in prava-varstvenega društva izredni občni zbor, kateri se je imel vršiti v soboto d n e 2. u o v e 111 b r a, je preložen na nedeljo dne 10. novembra, ker število navzočih ni zadostovalo.
Delovanje zdravniške postaje v Trstu.
Tekom min. oktobra meseca iskalo je občinstvo v (352 slučajih pomoči pri zdravniški postaji in sicer v 415 slučajih na postaji sami, v 237 slučajih pa je moral zdravnik izven postaje v pomoč. — Največ opravka imela je zdravniška postaja v tem
mesecu dne 21. (32), najmanj pa dnć 18 (9 slučajev.)
Iz Ljubljane nam pišejo dne 4. novembra: Voda na ljubljanskem barji je jela upadati in upati, je da bode ozemlje do konec tega tedna zopet suho. — Mestni magistrat e, kakor vselej, tudi to pot prizadetim prebivalcem priskočil takoj na pomoč z živili in rešilnimi sredstvi, ter lajšal imenovanim bedo in nezgodo, ki sta jih zadela. Nekaj je storila tudi vlada in par društev, ki so prišli Barjanom na pomoč. — Kranjska hranilnica slavi danes 761etnico svojega obstanka in tem povodom je raznim dobrodelnim zavodom darovala velike svote, mnogo jih je pa tudi — prezrla, ker se je držala tesno svojega — nemškega stališča! In vendar je še obilo ljudi pri nas, ki ta nemški zavod še vedno stratno in slepo podpirajo! To pa nkljub temu, da imamo obilo narodnih zavodov na razpolago! — Narodna samozavest in ponos sta pri nas po nekod še pač v — povojih! — Ta teden prično pri nas prvotne volitve (volilnih mož) za deželnozborske volitve. — Za ljubljansko mesto postavila sta se kandidatoma župan G ras seli i in ravnatelj Iv. Hriba r.
Pristriženi stotaki. Dunajski listi javljajo : Poslednji čas došlo je v avstro-ogersko banko več stotakov, ki so nekoliko krajši, kakor morajo biti. Kdor je torej tako srečen, da ima stotakov v obilnosti, pazi naj, da mu ne pridejo pristriženi v roko, kajti imel bode gmotno škodo. Umevno je, da nepoznani sleparji strižejo iz stotakov koščke po vsej dolžini, da iz teh koščkov skrpajo cel stotak. Ako se tak prikrajšen denar pogleda proti svitlobi, videti je, da je bil prerezan. Torej: pozor!
Sodnijsko. Včeraj bila je pred tukajšnjim deželnim sodiščem razprava proti 31 letnemu kmetu Jakobu Lugnanlju iz Izole, obtoženemu težkega telesnega poškodovanja. L11-gnani se je neke nedelje septembra meseca t. I. spri s svojim strijcein in ga hudo ranil na roki. Sodišče ga je obsodilo na 10 mesecev ječe. — 32letni težak Anton Ravalico iz Pirana je dobil včeraj pred tukajšnjim deželnim sodiščem mesec dni ječe zaradi javnega nasilstva in žaljenje stražarjev. Dnć 10. oktobra prijela sta dva občinska stražarja v Piranu Kavalicovega bratranca Josipa Ravalico, ker je isti razgrajal. Anton Ravalico pa je hotel svojega bratranca osvoboditi po vsej sili.
Policijsko. 271etn« težak Josip Turko-vič, stanujoči v ulici Giuliani. hotel je sinoči v Colusšijevi prodajaluici na Barrieri hšt. 2 ukrasti par čevljev, toda zasačili so ga ter ga izročili stražarjem. — V gostilni „Alla cittA di Francoforte* je predsinočnem nepoznan tat ukradel težaku Juriju Toinšku suknjo, vredno 12 gld. — 27letno brezposelno deklo Ivano Roban iz Postojne so zaprli, ker se je udala nesramnemu življenju. — Zaradi razgrajanja zaprli so minolo noč dva pijanca, zaradi prosjačenja pa dva ptuja postopača.
i*ajiiiwajše vesti.
Trst 5. Viši poštni ravnatelj Pokomy je odpotoval na Dunaj, da se pokloni trgovinskemu ministerstvu.
Dunaj 5. Cesar je včeraj vsprejel v av-dijenciji župana tržaškega Pitterija.
Carigrad 4. Tuški listi pišejo, da ni ni« kakega povoda za finančno zbeganost. Polo-ženje otomanske banke je osigurano po 5 milijonih neizplačanih delnic iu po svojih rezervah, določenih za dobe krize.
'Jf.^jiovlsiiUo br.ojukt/ko. JBudifiipeilta. Pšenica »n ju en —.— —.—
Pdbi.icu za Hjioiulad 139« H.90 <lo 0.91. Ove« r.a
jesen —'—--Hi mi spomlad 0 0.84 Koruza
i.i oktober —.— - .— tnaj-juni I8H6 4.54 —
Pftonion nova od 7» kil. f. G 75 -ri80- i«t 7W kil. f. rt'80—G.85., o 1 «0 kil. ». 6.90—095 od 81. Lil. T. 6.95 705, od M-J kil. far. 7.15-7.20. od 80 iiiAnii>n 5'B0 - 8'46j proso 5 30 -fl HO rinova «•— 0.20.
Pšenica: Ponudbe slabe, povpraševanje mnenj ono. Prodaja 150U0 m. st.. Vremu deževno.
rjv.gtt. Nmiiiuiiruiii sladkor ta november I'. 13.60 decouiber l!i'70. brez carino.
Pm«a. Contrifugal nori, paat.ivljon. v Trst curino »rud odpošiljatuv proeej I. 3l'50 (Joti chs.-b 32.— 32"25 Četvorni B3— 33,50 V glavah (sodih) 82.0U—-33.
Ua7ru Khvu Satitos good avi-rag« november 92.50 za mnre 89.75.
Ha'itoUfif. đant > i u«od iivi-r^D i« d comber 75 25 za nutre 72.75 nm j 71.75 mirno.
OuriHjaUA borcu s novembra
danoB vferaj
lhžmni dolg v [injiirju . . . i(,0, — 100.10 n „v Hiobru .	100 20 100.20
Avstrijska rentu v zlaiti . . . 121.15 181.10 „ v kronali , . 100 80 100.90
Kreditno nltcijo .......3S5.50 38S.—
Lo idou lOLst.......1J0 70 120 55
Ntipoleoni........9.58'/,
20 murk ........11.00 11.77
100 italj. lir ..... 45.20 45 15
St. 327^.
Raspis službe.
Na naši deski ljudski šoli s pravico javnosti v Trstu se razpisuje slušba i učitelja - voditelja z 8«0 gl. letne plače.
Postavno opremžljeno prošnje naj se j do 20. novembra 1.1. dopošiljajo : „Vodstvu družbe ^v. Cirila in Metoda v Ljubljani".
Vodstvo
družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubijani.
Hiša na prodaj.
V Gabroviei pri Prošeku polog ceste nahajajoča bp liiSa je na p odaj, V toj hiši jr> io vei* let dobro urejejm krfma in prodajalnioa tobaka. Hiia ima štiri Hobe, kuhinjo in obokom zidano klet za Tino. Poleg hine jo vulik lilnv in vrt, na vrtu je vodnjak, v katerem ne zmanjka vodo niti o najveći vročini. Cena in pobliži pogoji izvedeti jo pri lastniku v Gabroviei. Cena je primerno nizKa.	M. Brliiek
Jakob Klemene
ulica sv. Antona št. I
poroča bratom Sokolom in slavnemu slovenskemu občinstvu, da prodaja Havelok (dežne kapute) po gld, 11.—, 12.— in 13.75.
ŽgaijjeiDa.
Podpisani toplo priporoča slavnemu slovenskomu občinstvu svojo Iganjarijo, nahajajoče se v ulici del Čanale hit. 5, blizu cerkve sv. Antona novega. Mnogovrstne žgane domače in inozemske pijače ; postrežba dobra.	Udani
M. Kolavič,
RAZSTAVI POHIŠTVA
(tankega io tržaškega,
Vin Torrente it. 32,
1. i.ratetr,, ril rte gledalMu Artnonia, Velika zalogi jako dobro delanega finega in proprostega j ohiStva zu spalnico in jedilnice, pri-mome za delavce ali uradnike, od gld. 140 do 190 in vei. Izbđr najruzlićniHih omar Hiifonier, nav dnlh uniar, omar n Sipami, pisalnih miz, postelj, umivalnikov, miz in atolov n ijvaiUČnlh v nt. Raz ven tega ima v ealogi duniijnke opravo za spalnice in jedilnice iz amerikanske orohovino, najfinije po gld. 250 do 3(10-, to so cene, ki no ne bojd tekmovanja, in pa najrazlićniSili tapotari). — Prodaja proti gotovini. Vs.irejemajo so nalogi za razpošiljutve. 1—14
Kranjske klobase
se prodajajo v žganjariji na vogalu ulice Torrente in ulice S. Francesco.
Krčmiirjein in drugim prodajalcem dqe »e navadni skonto.
SPIRITUS SINEPIS COMPOSITUS
(ALGOFON)
jn jedino srodstvo proti cokobolu. glavobolu itd. ter te dobiva v stekl nicali, previđenih poukom za v porabo, po 20 nvč. Izključno v premovaoi
lekarni Praxmarer (Ai dne Mori) Plazza grando, Trst. Čuvati ■« J« ponarejanj,
Telefon št. 207.
Josip Pimrello
mehanik
zvrftujo vsakorSne poprave Alvalnih strojov in dvo-kolos. Produja novo in rabljen« Šivalno strojo in
dvokolu^a.
Via Madonna tiel mare štev. 4, »hod via Fontanone,
vfitrio 2. h '. 1
\ JAKOB ŠTIUJKELJ - TRST 11
1 via Cnserma it. 16 uiiod plazza della Cnterma.
M	(muproll mUU r»jainicil,
5 prodaja po n.'verojetnih nizkih cenah vsako-t| vr.-trm angleška
j| kolesa (bioykle)
Q	Zatfopttvo kolos .Raleltfh" iz tovarne
g	„Rnleigh Cvrlo C" L.td. Nottin^ham Aiiglesko"
'	in koles .Adlep' iz tovarne H. Kleyor
^	Frankfurt.
« Kolosa „lluleipli" in Adlo:- so svetovno
j	znana, potileInja rabijo so v nomški vojski. |§ Kolnaa pošil ja so na deJSelo in "na vse
Kj	kraje brer v-oli »troškov. '' Sprelemasepopr a v a vsakovrstnih
^	noviii in starih kiilus in šivaluiii strojev.
Lastnik politično društvo .Edinosti*. — lzdavateljiu odgovorni urednik: Julij Mikota. — Tiskarna Dolenc v Trstu
J V zalogi naboj i o so vsakovrstna orodja ' in priprave za kolesa, fe Zahtevajo n:>j se oenikl!