227. številka. Ljubljana, v sredo 4. oktobra. XV. leto, 1882. Izhaja vsak dan rre izkazati z dotičnim pooblastilom". Predlog gre na to, da bi volili posestniki privatnih lož štiri delegirance, ki bi imeli s štirimi deželnimi odbornik: jedaäko pravico glasovanja, in ta pomnoženi deželni odbor, pod predsedništvom deželuega glavarja imel bi pravico odločevati o oddaji gledališča in o tem, kaki pogoji naj se stavijo. Baron Apfaltrern gorko priporoča ta predlog. Poslanec S vetec: Jako osupnil me je predlog finančnega odseka, kateri namerava pri oddaji deželnega gledališča in pri določbi vstopnine pripoznavati posestnikom privatnih lož nadvlado nad deželnim odborom, kajti štirje poslanci privatnih ložnih posestnikov naj bi imeli jednako pravico, kot deželni odborniki ; po nasvetu finančnega odseka imajo namreč priti v skupno sejo z deželnim odborom, in tam odločevati. Jaz moram proti takemu predlogu, ki nij pravičen deželnej posesti, odločno pro testo vati, kajti nameravani upliv privatnih posest- LISTEK. Carstvovanje carice Katarine I. (1725—1727.) Spisal po Solovjovu in drugih J. S teki asa. Vprašanje o tem, kdo ima pravo carstvovati za Petrom, je razdelilo velmože na dve stranki: stari velmožje so hoteli, da bi carstvoval maloletni Peter, vnuk pokojnega carja, sin nesrečnega Ale-kseja. Na čelu tej stranki so stali Golicini. Ali novi možje, povzdigneni po Petru Velikem, nijso hoteli videti na prestolu sina Aleksejevega; posebno pa so bili protivni Petru Aleksejeviču oni ljudje, ki so sovražno ravnali z njegovim očetom. Na čelu sta jim bila Menšikov in Tolstoj. Tisto noč, ko se je Peter boril s smrtjo, so se velmožje silno prepirali, kdo bode njegov naslednik. Knez Dmitrij Mihajlovič Golicin je predlagal s tovariši povzdigniti na prestol maloletnega Petra, a upravo pa izročiti carici skupaj s senatom. Ali Menšikov, Tolstoj in Apraksin so trdili, da bi to prouzročilo hude borbe, nemire, In da je jedino sredstvo vzdržati značenje in slavo 1 Rusije — proglasiti za samodržavno carico Katarino, • katere dostojanstvo so proslavljali, ter pokazivali na j njeno sijajno venčanje. Privrženci Katarine so tem loglje zmagali, ker je bila tudi garda na njibovej strani: „Mi smo izgubili očeta, ali nam je ostala mati!" Častnici so govorili, da bodo razbili starim bojarjem glave, če se bodo protivili carici. Nova carica je objavila, da hoče vse dokončati, kar je Peter začel. In v istini, po planu Petrovem je bila odpravljena pod vodstvom Beringa ekspedi-cija, da se reši vprašanje, je-li sovisi Azija z Ameriko? Leta 1726 je bila odprta akademija naukov; ustanovljen novi red Aleksandra Nevskega, tudi po misli Petra Velikega; stareja carevna Ana Petrovna se je omožila za vojvodo Holsteinskege, Karla Frid-richa, katerega je odredil Peter še pred smrtjo za moža svojej hčeri. In čeravno so se odločili izpolniti neke namere Petra Velikega, vender so se tudi odvažili premeniti neke najvažneje njegove uredbe: senat je izgubil svoje prvo značenje, ker je bil nad njim postavljen Vrhovni Tajni Sovet, v katerega so bili sprejeti po svojih službah najvažneji senatorji: Menšikov, Apraksin, (iolovkin, Tolstoj, knez Golicin (Dmitrij Mihajlo). Mej ruske velmože v Vrhovnem Sovetu je bil uvrščen tudi ptnjec Osterman, ki je postal neobhodno potreben radi svoje velike sposobnosti za postojano in neutrudljivo delovanje, za uredbo, izučenje vseh potankostij del, radi svojega naobraženja, znanja inostranih jezikov. Tukaj je v prvič tujec zadobil tako važno značenje. Potem je bil v Vrhovni Sovet sprejet tudi vojvoda Holsteinski. Senatu in Sinodi je bil odvzet naslov „upravljajoči". Senat se je nazival odslej „ visok". Člani Vrhovnega Tajnega Soveta so opozorili svojo carico, da kmetje, predstavljajoči večino prebivalstva, popolnoma propadajo vsled prevelikih davkov in posebno vsled ugnetavanja od zemskib ob-lastij in vojsk ter da beže v Poljsko, k Baildrjem v Zaporožje in v razkol; da je delovanje kolegij nikov lož na gledališče je pravicam dežele zelo nevaren. Podeljenje take predpravice ložnim posestnikom pa tudi nij v pravičnej razmeri istinitim odno-Šajem, kajti kranjska dežela je lastnica gledališča, ona zaklada primankljaj gledišča, in toraj imajo privatni ložni posestniki dosti manj pravic, kot dežela; ne gre tedaj nikakor nejednake pravice v jedna-kej meri deliti. Če bodo štirje delegiranci, potem je njim, naj bode deželni odbor te ali one stranke, večina zmirom zagotovljena. Predlog pa je tudi proti §. 7 deželne ustanove, kateri pravi, ako se kako deželno posestvo proda, zastavi ali trajno obteži, tedaj je treba zato posebne postave in sankcije Nj. Veličanstva cesarja. Tako je treba ravnati se tudi v tem slučaji, kajti nikakor utemeljena pravica, katera se hoče dovoliti privatnim ložnim posestnikom na deželno gledališče, trajno obtežuje deželno posest gledališča. Od gospodov one strani pa, katerih je več posestnikov privatnih lož, pričakujem, da se po naših, za vse parlamentarne korporacije veljavnih odnošajih, zdrže glasovanja, kajti tudi v občinskih odborih, kadar pride kaka stvar v obravnavanje, ki je v dotiki s pravicami dotičmkov, godi se tako. (Dobro! Dobro!) Vitez Kaltenegger pravi, da se ne bode sklepalo ničesa proti postavi in da v takem vprašanji ne gre za strankarsko stališče, ampak vse more delovati za varstvo deželnega premoženja. To pa po predlogu nij v nevarnosti, zato podpira predlog finančnega odseka. Poslanec Grasselli: Deželni zbor in odbor imata vsako leto i deželnim gledališčem res velike težave. Nesrečne so razmere v posestvu privatnih gledališčnih lož. Ako se pa, kar se je toli poudarjalo, razdeli posest deželnega gledališča, se meni žalibog dozdeva, pa sta dežela in deželni odbor pri šla še v hujše zadrege. Kajti, ako se prizna pra vica privatnih ložuib posestnikov, bode zadeva de želnega gledališča jako komplicirana in še težav-nejša, nego dozdai. Jako bi bilo tedaj nevarno, da se ložnim posestnikom prizna pravica, katerej se je do sedaj od deželnega zastopa ziniraj ugovarjalo. Res je, da so ložni posestniki uže mnogokrat žrtvovali precejšnje svote, in da so morali vsako leto iu tudi v izrednih slučajih, kakor to leto, prinašati in plačevati. Ali privatni ložni posestniki smatrati morajo stvar le kot kupčijo, čisto v svojem interesu, kajti vsi imajo dohodke od svojih lož. Le nekoliko malo jih je. ki potrebujejo lože za se. Ložni posestuiki tedaj svoje doneske za deželno gledališče jako natanjko obrestujejo, vsak stotak ne po 5% ampak po 100%. Če je res, da prinašajo žrtve, vedo zakaj to store, kajti ako bi nc bilo gledaliških predstav, trpeli bi le oni veliko škodo. Poročevalec misli, da pravica, ki se ložnim posestnikom dovoljuje, nij tako neznatna, ako se jim prisodi, da upljivajo pri volitvi najemnika in pri najemnih pogojih, mej katere spada tudi vstopnina v gledališče. Jaz sem imel dvakrat čast kot deželni odbornik navzočen biti, in vem v kako sitnem položaji bil je deželni odbor, ko je šlo za osebo direktorja. Zdaj pa bode, ako se privatnim ložnim posestnikom upljiv dovoli, težava še večja. Kako različen je okus, in jako teško je razločevati in soditi, če gre za osebo, kajti tu upljiva prijateljstvo in tudi drugi odnošaji. Če se tedaj hoče priznati privatnim posestnikom lož odločilna beseda v gledaliških zadevah, bilo bi to jako nevarno; samo z „votum informativum", katerega so imeli dozdaj, bilo bi jim pa jako malo vstre-ženo. Če se jim prisodijo pa štirje glasovi, imeli bi zmirom večino in vse odločevanje bilo bi v njih rokah. Opozarjati mi je pa slavni zbor še na drugo stvar. Tudi mestni zastop ljubljanski je deželni odbor povabil, ko se je šlo za poprave v deželnem gledališči, naj se udeleži tudi mesto prineska za poprave. Mestni zastop sklenil je jednoglasno dati 1000 gld., a s tem, da vsi drugi deležniki brezpogojno svoj donesek prilože. Meni se zdi, da je pravica, katera se hoče danes priznati privatnim ložnim posestnikom, nekaka | kompenzacija za njih prinos, iu jaz kot ljubljanski župan ne bi mogel, prodno ne vprašam si. mestnega zbora ljubljanskega, nakazati te svote. Mestni odbor bi si bil lahko pridržal kuke pravice na gledališče, a on tega nij storil in očitati se mu ne more niti najmanjša stvar. Jaz tedaj predlagam, da se zaradi velika važnosti stvari sklene, naj deželni odbor se pomeni s privatnimi ločnimi posestniki zaradi njih zahtev, in naj pogodbo, katera se bode z njimi sklenila brez pravne veljave, v potrjenje predloži slavnemu deželnemu zboru. (Dobro! Dobro!) Dežman zagovarja pravice privatnih ložnih posestnikov in se čudi, da se narodni poslanci toliko brigajo za deželno gledališče, saj je uže dr. Janez Bleivveis rekel, naj dežela gledališče opusti in naj isto prevzame mesto ljubljansko. Poslanec Grasselli pravi, da privatni ložni posestniki žele le od svoje darežljivosti žeti dobiček. Sitnostij bode odslej Še več, nič se ne bode dežel nemu odboru poiajšalo, in štrena zamotala se bode še bolj! (Poslanec llobič kliče: Samo deželni denar se bo dajal!) Z dobrimi sveti pa ložni posestniki itak radi vstrežejo, več jim priznati nij treba. Poslanec Svetec: Deželni odbor je imel do sedaj neomejeno pravico oddajati gledališče, ko mur je hotel, potem bode pa le votum ložnih posestnikov merodajen. Nakladala bi se servitutna pravica na vse večne čase, a vi gospoda, znate ustavo za se obračati; druga večina deželnega zbora bode pa vedela tudi vaše nepostavne sklepe ovreči. (Dobro! Dobro!) Igralo se je dosedaj v deželnem gledališči tudi nekatere večere slovenski, h katerim predstavam t oh krat omenjenih privatnik ložnih posestnikov ni k dar nij in njih lože ostanejo vsikdar prazne. Prepričan sem, da bodo ti gospodje rekli, da slovenskih predstav popolnem nič treba nij v deželnem gledališči, če bodo imeli moč zato Če se reče, da dežela daje le malo podpore, vpra sati moram, ali deželne lože, katere dobi najemnik brezplačno, ne veljajo nič V Nij tudi to jako velika podpora ? Dr. pl. Schrey govori nekaj malo razumljivega. Deželni poslanci, kateri so ložni posestniki, vedo uže sami, kaj jim je pri glasovanji storiti. (Klici: Bomo videli!) Potem jako obširno hoče deducirati pravico ložnih posestnikov. 1000 gld., katere je dalo mesto, je njemu Bein sehr bescheidener Beitrag". Poročevalec baron Apfaltrern govori jako osorno. Mestni zbor dovolil je le 1000 gld., mej tem ko je kranjska hranilnica dovolila 3000 gld. Rudečica bi morala obliti mestni zbor ljubljanski, da je dal tako neznatno svoto. (Oho! Oho! Glasen upor narodnih poslancev.) Pa, če bi mesto ljubljansko ne dalo teh 1000 gld., pravi baron Apfaltrern, se bodo uže kje drugej našli. (Dr. Zarnik kliče: Bravo! Bravo!) Ljubljansko mesto, trdi baron Apfaltrern, ima od nemškega gledališča velikanske koristi! (Dr. Vošnjak kliče: Zapuščene dolgove nemških igralcev. Dobro! Istina.) Seja sedaj preneha za nekoliko časa, in finančni odsek ima posvetovanje, da stavi drug nasvet. Ko se seja zopet prične, prebere baron Apfaltrern nekoliko modificiran nasvet. Poslanec K lun zahteva, da se popolnem pre-ustrojeni nasvet natisne in razdeli mej poslance, sajti narodni poslanci bi bili drugače primorani se zdržati glasovanja, zapustiti zbornico in proti sklepu uložiti protest. Poslanec Grasselli pravi, da nij v pred-ogu toliko novega, da bi bila prememba teško pregledna. Vsa stvar trati uže muogo več časa, nego je vredna. Dr. Poklukar hoče, da se sklepanje odloži. Poslanec Svetec opomni, da poslanci, vsaj narodni, ne vedo ničesa, v katerem smislu je naprav-jena pogodba z gledališkim najemnikom. Kako se more priznati pravica delati pogodbo, če se ne ve kakšna je? Deželni glavar Thurn meni, da bi bilo vender umestno ustreči zahtevi narodne stranke. Dr. Zarnik: Mi ne poznamo niti pogodbe, niti njenih bistvenih točk, kajti nikdar je nijsmo Čitali in sploh ničesa culi. Ako nam hoče večina predloge proti opravilnemu redu kar oktroirati, ne preostaje nam druzega, kakor protest uložiti in oditi. Poslanec Grasselli: Slavni zbor! Jaz popri-mem besedo, da odgovorim na nekatere opazke pre-častitega g. poročevalca baron Apfaltrern-a. Izjavi) je on, da bi morala vse člane mestnega zbora ljubljanskega obliti rudečica, da so dovolili le 1000 gl. za popravo deželnega gledišča. Jaz moram ljubljanski mestni zbor proti takej izjavi odločno branit', (Dobro ! Dobro!) in mislim da bode vsakdo lahko vedel, kdo ima zarudeti zaradi izjavljenih besedij. Konečno le še opomnim, da je dotični znesek prvi, katerega je ljubljanski mestni zbor, in to njegova narodna večina, (Klici: Čujte! Čujte!) dovolila za deželno gledališče, in smelo trdim, da nobeu mestni zastop ljubljanski, prepočasno in nedovoljno, a vsled tega propadajo j prositelji; da 80 izvori dohodkov oskudni, stroški! mnogo večji nego dohodki, a računi pri državnej j blagajni uikakoršui. In ker je bil prevelik broj i upraviteljev, činovnikov in kancelij za narod pre-težak, bilo je zapoveduno : da se imajo nepotrebni j upravitelji, nepotrebne kancelije in uradi po guber nij ah odstraniti ter predati vse razprave in sodbe gubernatorjem in vojvodom; njim se imajo pokoravati tudi mestni magistrati. Ali s poslednjo uredbo, zadevajočo magistrate, je bilo naruseno važno ure-jenje Petra Velikega, zahtevano po potrebah občinstva, ki so še tako silno čuvstvovala v starej Rusiji. In ker se je poprejšnja razvrstitev vojske po okrožjih smatrala težavno za kmeta, bilo je sklenjeno, naseliti polke po slobodah pri mestih. Sredstva pa za umnoženje dohodkov in umanjšanje državnih stroškov so bila priznana: pobiranje zaostalih davkov, pomnožitev novih colnin, pomanjšanje broja činovnikov, pa tudi plač njihovih, sodnijskemu osobju pa je bilo naloženo mesto p rave plače zadovoljevati se z dohodki od dobrovoljnih prineskov prosi-teljev. Sestavljanje novega zakonika se je nadaljevalo tudi za Katarino, pa je vender hitro napredovalo; da se delo pospeši, bilo je zapovedano, da imata v komisiji sedeti dva Člana iz duhovščine, dva iz vojaščine, dva iz meščaustva in iz magistrata. Kar se tiče duhovščine., bilo je zabranjeno brez sinod-nega ukaza postriči se za meniha, razen vdovcev duhovnov in dijakouov. V pogledu prosvete pa se je, razen utemeljenja akademije, sledeče odredilo: Peter Veliki je bil zapovedal, da se imajo izvestja vseh kolegij in pisamic pošiljati v tiskarno, ter tiskati o vseh važnih delih, ki se tičejo narodnega znanja; po smiti velikega razširitelja narodnega znanja so našli v kolegijah in pisarnah, da je tiskanje teh izvesti) nepotrebno delo, ter so tudi vse opustili; ali Katarina je objavila, da je soob-čenje teh izvesti)" narodu nevede odvzeto, ter je za-povedala, da se ima zopet vse tiskati kakor poprej. Safirovu, ki se je povrnil iz progonstva, je bilo na- loženo, da napiše historijo Petra I. ter so se mu zato morala od vseh straoij izvestja pošiljati. Tudi je bilo zapovedano trgovcem, da imajo svojo deco pošiljati na nauke s prva v Rigo in Revel, a kasneje v inozemstvo. Odnosno nravov in običajev je znamenita naredba carice o nadzoru pri rokoboru, ker so se boritelji večkrat predrznih svoje protivnike biti z nožmi, kamenjem, ali pa pesek v obraz metati. Po ustanovi Petra Velikega je imela Katarina pravo, imenovati si naslednika po svojej volji. Večji-del velmož in narod sam je bil za velikega kneza Petra AleksejeviČa. Na njegovej strani je stal tudi mogočni Menšikov, zato ker se je spri z vojvodo holšteinskim, katerega soprogo Ano Petrovno je hotela videti na prestolu Petru protivna strauka. Da bi se v svojem položaji pri Petru vzdržal, nagovoril je Menšikov carico, da je privolila na brak njegove hčeri z velikim knezom. Stranka Ane Petrovne je pala v silno nemilost: glava njena, Tolstoj je bil prognan v Solovke. Katarina je umrla 6. maja 1727 iu Peter je bil proglašen za carja. naj bi bil sestavljen kakor koli hoče, bi si ne upal pri obstoječih razmerah votirati večjo svoto ! (Živahna pohvala.) Potem se seja sklene. Politični razgled. Y o t ran j dežele. V Ljubljani 4. oktobra. „Mor. Orlice" se ostro pritožuje čez m»> ravAkl deželni šolski s v rt, ki se obnaša, kakor da bi bil samo za nemške šole tu. Ne le da se vrše vsa posvetovanja, seje, debate, dopisi iz ključljivo le v nemškem jeziku, celo imenovanja čeških učiteljev za češke Šole pisana so nemški. Tako ravnanje je škodljivo za celo šolstvo v Moravskej, katero še vedno stoka pod jarmom „zatiranihu Nemcev. V JPožim se povrača počasi prejšnji red, ali iz okolice njegove in iz komitata sploh prihajajo žalostne vesti o izgredih in veliki razburjenosti ljudstva. Posebno v krajih S t. Georgen, Retse, "VVartberg, Stampfen in Landschiitz godili so se grozni nemiri. V Požunii se je garnizija močno pomnožila, da se more tudi v okolico poslati vojakov. V več krajih ustavlja se ljudstvo celo vojakom in — izid je krvav. Nespametno pa je, da se židje sem ter tja očitno bahajo z vojaškim varstvom, kar ljudi še bolj draži. Pri mestnem uradu uložile so se reklamacije za odškodovanje; dosedaj znaša naznanjena škoda le 5000 gld. Velike firme, kot: Friinkel-jevi sinovi, Tedesco, Lowy itd. se hote b svojimi tovarnami preseliti na Dunaj; na ta način bi postalo 2500 delavcev brez kruha. V delavskih krogih je zbog tega razdraženost velika in mestni svet se jako trudi, da bi se ti sklepi velikih indu strijalcev ne uresničili. Iz Peste se javlja, da se bo, ako bi se v Požunu ponovili izgredi, odredilo izredno stanje ali pa celo proglasil brzi sod.— Časnik nNemzetH, kateri trdi, da prihaja vse proti-židovstvo iz Nemčije, ter da je v tesnej zvezi z „Schulvereinomu, pravi izrecno: „Nemški „Schul-verein" je predhodnik in prvoborilec protižidovstvu, kajti on prinaša s soboj ne le g er m a n i za cij o, temveč tudi mej-narodno sovraštvo na tak način, kakor se razširja kuga po volnenih capah. On n> razširja prosvete, nego samo borniranje in obskura ntizem." Viiuiijc države. Za prihodnji sestanek bolgarskega kneza Aleksandra s kraljem Milanom delajo se uže priprave. General Lessowoi, polkovnik Stanickv in adjutant Marinov odposlali se bodo s posebno ladijo, da kralja privedejo z vso slovesnostjo. Kot karakteristično znamenje, kako 111«-marck Poljake ljubi, naj služi ta-le dogodbica čast izkazat. Mnogo krasnih vencev se je položilo na njegovo rakev. Pri sprevodu so bila zastopana narodna društva. Koliko zaslug pa tudi ima Seidl ne samo za Novo Mesto, ampak sploh za Dolenjsko! Kjer se je kaj osuovalo na korist in blagor svojega naroda ali someščanov, bil je prvi mej osnovalci. Da se meščanska godba nij razpršila vkljub silnim naporom kazinarjev se je le njemu zahvaliti. Ko se je „Narodni Dom" zidal, daroval je izdatno svoto. Mej tem, ko so nekdanji narodnjaki zapuščali čitalnico, ter iz koristoljubja svoj narod zatajevali, ostal je Seidl neomahljiv in zvest sin svojega rodu, ter je kot odbornik narodnih društev neumorno in neprenehoma leta in leta trudil se za ravnopravnost in razširjenje narodne ideje. V mestnem odboru je odločno in neustrašljivo svoje narodno stališče zagovarjal. Pri volitvah nij bil samo najzanesljivejši narodni vo-lilec, ampak tudi meradajni agitator in buditelj dru-zih. Zaradi njegove značajnosti imel je, ko je bil živ, mnogo nasprotnikov, a ko je oči zatisnil, so tudi ti utrinjali si solze. V kratkem govoru g. dr. Poznika, kot čital-niškega predsednika in načelnika kmetijske poddružnice, so bile lastnosti njegove slikane z besedami: Blagi ranjci bil je iskren domoljub, zanesljiv prijatelj, lju beznjiv soprog in skrben oče svojih otrok. Naj mu bode žemljica lahka in večni spomin! Domače stvari. — (Nj. V el ičanstva god) obhajal seje po vseh ljubljanskih cerkvah. Slovesna maša, katere so se udeležili vsi dostojanstveniki in mnogo občinstva, služila se je v stolnej cerkvi ob 10. uri do-poludne. — (Klub narodnih deželnih poslancev) ima v petek ob 6. uri zvečer sejo. Torej v četrtek nij kluba. — (Novomeške volitve.) Pred kratkim smo poročali, da je v Novemu Mestu volilna komi flija za občinske volitve po reklamacijah odločila : da c. kr. gvmnazijalni profesor, ako je frančiškanskega reda, nijma volilne pravice. Narod njaki volilci so zoper ta nepostavni odlok rekurirali in se sklicavali na jasne besede §. 1 št. 2 litt. f. in na nejasne besede razlogov v odloku, kateri samo pravijo: da je uže davno po najvišjih določbah izrečeno, da duhovniki v samostanskem redu nij maj o volilnih pravic za državni, deželni ali občinski zbor. Kedaj, kje, komu, in od kod bi bile izišle take šeoo sabljo, katera ga je bila ob straneh in tako rekoč poganjala, vjeli so potem v kolizeji. — (Premiranje sadjerejcev na trža-škej razstavi.) Kakor uže znano, pričela se je s 1. oktobrom razstava sadja, katera bode trajala do 6. t. m. Kranjska razstavila je mnogo lepega sadja, ter je na njo odpadlo pet premij, in sicer: Častno diplomo tržaške razstave prejela je c. kr. kmetijska družba, zlato medaljo avstrijskega pomologičnega društva dobil je g. Moric Scheier, predsednik kmetijske poddružnice v Radečah, srebrno medaljo tržaške razstave prejel je gosp. grof Ervin Auersperg, medaljo z brona pa gosp. baron Mavr. Gospod I. M umik. odbornik c. kr. kmetijske družbe, dobil je za trud, da se je Kranjska primerno udeležila razstave sadja in kot sode-lovalec, srebrno medaljo. Natančneje poročilo o tflj razstavi, kakor o pomologičnem kongresu priobčimo v kratkem. Telegrama »Slovenskemu Narodu": Praga 3. oktobra. Deželni zbor vzpri-jel je jednoglasno vladno predlogo, da se rektorju na češkem vseučilišči prizna virilon glas. Dotična debata vršila se je jako spravedljivo. PoŽun 4. oktobra. Odredba ministra Tisze določuje za mesec dnij naglo sodbo (standrecht) za ves požunski koinitat in imenuje višjega župana Eszterhazv-ja izrednim vladnim komisarjem za vse ozemlje požunskega komitata. iz lanskega volilnega boja za nemški državni zbor. j „ naj višje odločbe", nij nič povedano. Nekoliko konservativcev iz volilnega okraja Stras-burg-Graudenz povprašalo je kancelarja, bi li ne bilo dobro in prav, da bi glasovali za Poljaka Lys-kowski-ja, katerega nazori o naroduem gospodarstvu in socijalizmu se bolj strinjajo z onimi državnega kancelarja, kakor pa nazori nacijonalno-libe-ralnega protikandidata. Na to pa so dobili odgovor, naj le oddajo svoje glase — Nemcu. „Times" pravijo, da Francija nijma pravice o Egiptu v bodoče besedovati. Egiptovsko vprašanje rešila bo Anglija na svojo roko v zadovoljnost vseh narodnostij. Političnih interesov Evropinih se Anglija ne bode dotaknila, ali pa k večjemu v njihovo dobro. — Posebni komisijon vojnega soda imel je v ponedeljek v navzočnosti \Vilson-a svojo prvo sejo. Konzul Malet naznanil je egiptovskej vladi, da se tudi začasne naredbe ne smejo izvršiti brez vednosti zastopnika angleške vlade. —Wolseley bode zapustil Egipet okolu 20. t. m. Dopisi. Iz Kudolf ovega 2. oktobra. | I/v. dopis.] S kakšnimi težavami boriti se je narodnej Btranki v prekrščenem Novem Mestu, vsakemu nij znano. Vo litve so pred durmi in najčilejšega sobojevnika nam je vzela neizprosna smrt. Ferdo Seidl, trgovec in hišni posestnik v Rudolfovem, nadporočnik in poveljnik mestne straže, vodja meščanske godbe, nekdanji predsednik, slednji čas odbornik narodne čitalnice, kmetijske poddružnice, obrtnijskega pomočnega društva in član raznih društev, darežljivi podpornik narodnih zavodov in podvzetij, je po kratkej bolezni 25. septembra t. 1. umrl. Njegov sprevod je bil veličasten. Celo mesto se je udeležilo pogreba. Iz Krškega, Kostanjevice, Št. Jarneja in iz oddaljenih krajev bo došli znanci in prijatelji ranjcemu zadnjo Sicer je pa vprašanje sedaj le to, ali izgubi c. kr. gvmnazijalni profesor svojo državljansko pravico kot volilec, ako postane frančiškanski redovnik ali ne. Ta rekurz je okrajni glavar gospod Eckel odbil, tedaj tako odločil, kakor je v prvej instanci odločila volilna komisija. Razlogov pa nij nič povedal. Po §. 17, predzadujej točki je to bila zadnja odločba, pravomočna za dotično volitev. Veudar se bode poskušalo vse, kar je Bploh po postavi mogoče doseči, da ne bode to obveljalo, kar nij postavno. V Ljubljani je preč. g. frančiškanski župnik vsako leto volil. — (Loterija za „N arod ni Dom" dovoljena.) Prejeli smo veselo sporočilo, da je visoko finančno ministerstvo dovolilo izvršitev loterije na korist »Narodnemu Domu". Nadejamo se, da bode sedaj upravni odbor vse potrebno storil, da se srečke kar najpreje mogoče začno prodajati; od domoljub nega občinstva našega pa pričakujemo, da bode prav pridno segalo po njih. Načrt loterije in seznam znamenitejših dobitkov priobčili bodemo v jeduej prihodnjih številk. Za sedaj pripominjamo le, da bode vseh dobitkov — katerih nekateri so jako drago ceni — 2257. — (Dr. Ferdinand Dominkuš) povabljen je vstopiti v deželno-železniški odbor. — (Nesreča.) Včeraj zvečer splašil se je na dunajskej cesti vojaški konj, vrgel jezdeca vojaka raz sebe ter mu skočil z obema prednjima nogama na prsi in trebuh ter mu prizadel take smrtne rane da je vojak baje uže izdihnil dušo. Zbesueli konj zadel je s kopitom tudi neko gospo na glavo tako silno, da so se jej pretresli možjani in je bila dplje časa v nezavesti. Konja, ki je imel na sedlo obe- Narodno-gospodarske stvari. Tržaška razstava. (Dalje.) Bosna in Hercegovina — ta avstrijska Irlan-dija — zastopana je v razstavi jako odlično, iu kdor to kolektivno razstavo pregleda le površno, čudil bode se naravnemu bogastvu teh dežel. Takoj pri vstopu predstavlja se v steklenem salonu bogata in krasna bosanska noša, kakeršna je običajna pri slovesnih prilikah v premožnih krogih. Dva možaka v hogatej, z zlatom vezenej opravi, dve ženski v ble-stečih halj nudi in tuje otroci, jako ukusno oblečeni, reprezentujejo bosansko prebivalstvo, seveda primerno idealizirano. Na desnej ob steni razloženi so v prvej vrsti udniški pridelki, jako lepa manganova in autimo-nova ruda, svinec, arzenov Čiš, železo, trahit, serpentin, morska pena, kovano železo in kosi premoga iz okolice zeniške. Izmej rastlinskih pridelkov pa jako lep sumah (ki se uže tudi v Istri prideluje), jezice, prerezi raznovrstnega, lesa, posebno lepi javorovi in bukovi, žita, pletenina in specijaliteta Bosne: suhe slive. Mimo pšenične. kuruzne in družili mok, slivovke iz Posaviue, soli iz Gorenje Tuzle, serajev-skih sveč in mostarskega mila pride se do razstavljenih šolskih izdelkov. Na ogled stavljene so cele skladnice pisank raznih razredov. Učenci uče se latinice, cirilice in neizogibl|ive nemščine. Kako ne-ukretno se čita podpis „ Marinko Marinkovič, scliUler IV. klasseu! A pri vseh vajah videti je, kako se usiljuje tudi tam doli nemščina, iu kar je ženskih ročnih del, razstavljena so vsa pod nemškim naslovom, dokaz, kako se propagira nemščina, dokaz pa tudi, da naša uprava nij ničesa pozabila, a se tudi ničesa naučila. Najlepše bosniško delo je brezdvojbono krasno orožje in sploh izlelki iz zlata in srebra, britki, s srebrom in zlatom uloženi handžari razne velikosti, vsakovrstni noži, bogato okovani samokresi in srebrni kartuši za patrone; — najzauimljivejša pa nekatera ženska dela, preprog*', haljine, čevrme (robci), pri katerih vseh prevladujejo žive boje iu deloma znana jugoslovanska ornamentika. Sestave boj so navadno te-le: belo-zeleno, belo-Črno-rudeče-zlato, belo-zlato, črno-z lato z zelenim robom, belo srebrno-zlato, višnjevo dno in zlate rože. Bosniški zlatarji so zlasti mojstri, tfar se tiče Brebniih liligran izdelkov, v drugih predmetih pa ne kažejo tuli izvirnega ukusa, in ovratniki (collier) iz prevrtanih dvajsetic ali celo cekinov so poznati uže povsod. Nekaj posebnega je turška uma s servisom iz srebra, a z nadpisom „Ta-vola da pranzo turca", potem lično iz lesa izdelani model stanišča Bega Kapitanoviča v Serajcvehi, in harema, v katerem ima liki v kletki zaprte svoje krasotice. Ker je za Bošnjaka jedna glavnih sladčic tobak, razstavljeno je mnogo tobaka, pip, čibukov itd., kateri predmeti so pa vsacemu, 6e ne kot očividcu, pa vsaj po podobah iu slikah poznati. Bosen-ska razstava dela pri vsej primitivnosti nekaterih izdelkov vender dober vtis, ker kaže prirojeni ukus in zlasti nekaka umeteljuost glede razvrstitve in spo-jenja barv. (Daljo prin.) Dumaoslss, borza dne 4. oktobra. (Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna renta.......... Srebrna renta .... ..... Zlata renta........ . > 5°/0 marčna renta......... Akcije narodne banke....... Kreditne akcije...... . . London ........ . Srebro .... ....... Napol. . ......... C. kr. cekini.........• • Nemške marke |...... 4°/0 državne srečke iz i. 1H54 250 gld. Državne srečke h 1. 18G4 . . 10O „ 4" „ avstr. zlata renta, davka prosta . . Ogrska zlata ronta »'>'.,, ...... 4.0/ n n t» '% • , % i „ papirna renta 5°/0 . . . . 5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . Dunava reg. srečke o°/r . . 100 gld. Zeiulj. obč. avstr. 41/i°/o 2'ati i&st. listi . Prior. oblig. Elizabetine zapad. železnice Prior. oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke.....10O gld. Rudolfove srečke..... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ Trammway-drnit. velj. 170 gld. a. v. . 76 gld. 75 77 35 95 • 40 92 75 828 » — 316 n — 119 ji 20 9 n n 45«/, 5 ji 65 58 n 25 120 79 — 170 t> — 9> 35 119 r» 20 87 65 86 n 85 104 n — 115 25 188 n 50 98 n — 106 n 25 174 n — 127 m n 25 229 m — kr. Št. 13.790. Oklic. (632—3) Izurjenega stenografa, slovenskega in nemškega jezika popolnem zmožnega, sprej mera takoj. (631—3) odvetnik v Mariboru. H i sa na prodaj. Proda se pod ugodnimi pogoji hiša v Jesenicah na CJorenJskeui; hiša je v dobrem stanu in posebno pripravna za kako kupčijo ali obrtnijo. Za polovico kupne svote so počaka. Natančneje izve se pri Janezu Knezu (640—1) v Spodnjej Šiški. Priznano izvrstne, na tržaškej razstavi s srebrno svetinjo odlikovane V v voščene sveče iz garantirano pravega, nepokvarjenega čebelnega voska, ponudijo P. &. R. SEEMANN "V LijVlt>ljaili. (G36 Ljubljansko mesto namerja živinski semenj od dozdanjega prostora preložiti na kak prostor blizu nove mestne klavnice. Posestniki okolu mestne klavnice ležečih zemlji sf- so torej povabljeni, da izroče ponudbe o prodaji svojih zemljišč ali vsak za-se ali združeni do i.*, dne oktobra lHHft mestnemu magistratu. Mestni Magistrat v Ljubljani, dne 22. septembra 1882. Župan : Grasselli. Razprodaja možke in otroške obleke in ostale zaloge neizdelanega blaga iz Anton Orehek-ove konkurzne mase v čitalničnem poslopji v LJubljani vsak dan do 15. t. m. pod fabiiško ceno. V Ljubljani, v 3. dan oktobra 1K82. (64i—i) Prejemnica konknrzne mase. KAROLINA F1SCHER, operna pevka, ICra-lco-v-slsi ia.a,slp št. -i. X. n-sucLstropje,, poučuje y petji in igri na glasoviru, (tudi četveroročno), domu in laven dom«, pričetnike, kakor tudi napredujoče ter prosi mnogoštevilnega nagovora. Ima najboljša spričevala dunajskega konservato-rija in njega diplom. (621—3) Doma je opoludue o