745 Medikohistorična rubrika OB STOLETNICI DELOVANJA ODDELKA ZA INFEKCIJSKE BOLEZNI IN VROČINSKA STANJA SPLOŠNE BOLNIŠNICE V CELJU (1906–2006) Gorazd Lešničar Uvod Oddelek za infekcijske bolezni in vročinska stanja Splošne bolnišnice Celje letos praznuje stoletnico svo- jega delovanja. Ob tej priložnosti bo izšel več kot 200 strani obsegajoči spominski zbornik z naslovom »Kro- nika, razvoj in vizija Oddelka za infekcijske bolezni in vročinska stanja Splošne bolnišnice Celje«. Častitljivi jubilej bomo proslavili ob koncu leta v Narodnem do- mu v Celju. Infekcijske bolezni so že stoletja med najpomemb- nejšimi zdravstvenimi problemi, ki pestijo človeštvo. Številne epidemije in pandemije nalezljivih bolezni so se v našo zgodovino zapisale z ogromnim števi- lom človeških žrtev. Infektologija je kot veda o nastanku, zdravljenju in preprečevanju infekcijskih bolezni kljub svoji dolgi zgodovini relativno mlada veja medicine iz druge po- lovice 20 stoletja, ko je napočil čas antibiotikov. Kot specialnost se je infektologija ločila od skupnega de- bla, tj. interne medicine, kar sovpada tudi z napred- kom in razvojem v mikrobiologiji. Katedra za infek- cijske bolezni in epidemiologijo je bila na Medicinski fakulteti v Ljubljani zasnovana l. 1947, program spe- cializacije pa je doživel več sprememb in dopolnitev (1). Zgodovina bolnišnične infektologije na Celjskem in gradnja izolirnice Začetek infektologije na Celjskem predstavlja institu- cionalizacija kužnih bolnikov, tj. uzakonitev njihove- ga nameščanja v posebne ustanove, ki so pridobile pristojnost za izvajanje tovrstnega varstva oz. infek- tološke dejavnosti. V Celju se je to zgodilo z izgrad- njo izolacijskega oddelka septembra l. 1905 oziroma leto kasneje, ko so bili na oddelek sprejeti tudi prvi bolniki. Celjski infekcijski oddelek (izolirnica) je bil zgrajen kot tretji oddelek celjske bolnišnice. S svojim delova- njem je pričel v l. 1906 kot tretji infekcijski oddelek na Slovenskem. Pred njim sta delovala že dva: od l. 1885 Infekcijski oddelek na Ptuju in od l. 1895 In- fekcijski oddelek v Ljubljani. Zametki celjskega infekcijskega oddelka sežejo sicer že v l. 1870, ko je mestna občina uredila do l. 1873 zasilno izolirnico v takratni Zimovi zgradbi in pričela z osamitvami bolnikov s kolero. Obnovljena »zgodo- vinska« zgradba še vedno stoji ob nekdanji tovarni Toper, Cesta na grad 5a. Okoliški prebivalci so v tem času zgradili manjšo zgradbo, t. i. »kolera bolnico« na Bregu, ki jo je odnesla reka Savinja v poplavi l. 1933. L. 1873 je celjska občina odredila, da so v Hoferjevi stari bolnišnici, že takoj ob pričetku njenega delova- nja, uredili ločeno sobo za primer kolere. Leto dni po izgradnji celjske Giseline bolnišnice, (ki je imela že interni in kirurški oddelek) tj. l. 1888, so starim bolni- šničnim objektom na Hoferjevi domačiji prizidali in v njih uredili šest bolniških sob za izolacijo kužnih bolnikov, predvsem s kolero. Izolacijski oddelek je bil zgrajen na osnovi starih poj- movanj, da so infekcijske bolnišnice le azil za kužne bolnike, ki potrebujejo samo postelje in bolniško osebje. Takratni projektanti so povsem pozabili na ustrezne sanitarne prostore in prostore za diagnosti- ko ter terapevtska opravila. Te pomanjkljivosti so se pokazale zlasti ob vseh večjih epidemijah otroške pa- ralize, klopnega meningoencefalitisa, virusnega he- patitisa A in epidemičnih obdobjih okužb dihal in čre- vesja. Infekcijski oddelek v Celju je bil v svoji zgodovini tri- krat preurejen oziroma dograjen s prizidki: l. 1938, l. 1964 in l. 1990. S tem se mu je površina skoraj po- dvojila in sedaj znaša cca 1800 m2 (Sl. 1, 2) (2–5). ZDRAV VESTN 2006; 75: 745–52 Sl. 1. Infekcijski oddelek v Celju okrog l. 1950. Sl. 2.  Sedanja zunanjost infekcijskega oddelka v Celju. Delovanje infekcijskega oddelka v l. 1945–2005 Strokovna dejavnost oddelka Do l. 1930 obstajajo le skromni podatki o delovanju oddelka, zgodovinski viri pa govorijo zlasti o izolaciji bolnikov s črevesnimi boleznimi (tifus, paratifus, gri- ža, kolera), škrlatinko in davico. 746 ZDRAV VESTN 2006; 75 Med prvo svetovno vojno so izolirali tudi posamične bolnike s črnimi kozami ter vojake in ranjene z gripo in kolero. Ohranjena oddelčna matična knjiga sprejetih in od- puščenih bolnikov od konca l. 1929 do l. 1947 kaže vrsto in število bolezni, ki so jih zdravili v takratnem obdobju. Letno je bilo hospitaliziranih okrog 500 bol- nikov, v času druge svetovne vojne pa med 250 in 350. Med obema vojnama so prevladovale črevesne bole- zni, škrlatinka in davica, med drugo svetovno vojno pa tudi bolniki s pegavico, tuberkulozo, tetanusom in gripo. Umrljivost je bila tudi več kot 10 %. Infekcijski oddelek je v prvih desetletjih svojega de- lovanja služil predvsem »izolaciji« in zdravljenju zelo kužnih bolnikov, ki so potrebovali tudi karanteno (ti- fus, kolera, griža, pegavica, davica itd.). Starejši Celja- ni tako oddelek še danes poimenujejo kar »izolirni- ca«. Od l. 1945 dalje imamo za vsako posamezno leto skrb- no arhivirana letna oddelčna strokovno-analitična po- ročila, ki presegajo 2000 strani. Iz njih je mogoče po- drobno razbrati nekdanjo »klientelo« in epidemiolo- še razmere, kakor tudi strokovno-organizacijsko, pa tudi pedagoško-raziskovalno in drugo oddelčno de- lo za vsako posamično minulo leto. Tradicija celjskega infekcijskega oddelka je zelo bo- gata in pestra, saj se je na oddelku v l. 1945–2005 zdra- vilo več kot 90 tisoč bolnikov (90.808), v ambulanti pa je bilo oskrbljenih 148.776 bolnikov. Sprva visoka, tudi do 6 % umrljivost po l. 1945, je po l. 1975 močno upadla, predvsem zaradi izboljšanja splošnega in so- cialnega standarda, širitve imunizacijskih programov in uporabe prvih antibiotikov. Do konca l. 2005 je na oddelku umrlo 437 bolnikov, v največji meri zaradi davice, gnojnih meningitisov, oslovskega kašlja in ti- fusa oz. zapletov omenjenih bolezni. Večina bolnikov (422) je na oddelku umrla do l. 1975. Ker oddelek ni- ma intenzivne enote, so se bolniki, ki so potrebovali intenzivno zdravljenje, kasneje zdravili v respiracij- skem centru Infekcijske klinike v Ljubljani in na In- ternem intenzivnem oddelku Splošne bolnišnice v Ce- lju. Klinična slika številnih infekcijskih bolezni se je spreminjala, število klasičnih infekcijskih bolezni se je močno zmanjšalo, prišle pa so nove, povezane pred- vsem s prizadetostjo posameznih organov in organ- skih sistemov v okviru seps, povzročenih tudi že z na antibiotike večkrat odpornimi bakterijami in glivami (Razpr. 1, Sl. 3, 4) (5–10). Tudi pri infektoloških bolnikih se vse pogosteje sre- čujemo s problemom t. i. »komorbidnosti«, predvsem pri starejših in imunsko šibkejših bolnikih, zlasti bol- nikih z aidsom in bolnikih na kemoterapiji zaradi ra- kavih obolenj, problemom nozokominalnih okužb, okužb pri bolnikih z vsadki, bolnikih na dializi, nar- komanih in bolnikih, ki so se okužili kot turisti v dru- gih deželah. V zadnjih dveh desetletjih smo odprli vrata vsem obi- skovalcem in v zadnjem desetletju tudi staršem, ki da- nes sobivajo skoraj ob vsakem hospitaliziranem pred- šolskem otroku. Ob siceršnjem upoštevanju vseh demokratičnih na- čel in »magne karte« pri otrocih vseskozi skrbimo za                              Sl. 3. Ambulantno obravnavani bolniki na Infekcij- skem oddelku v Celju v obdobju od l. 1955 do l. 2005.                           Sl. 4. Hospitalno obravnavani bolniki na Infekcijskem oddelku v Celju v obdobju od l. 1945 do l. 2005. dosledno upoštevanje našega hišnega reda, ki teme- lji predvsem na spoštovanju osnovnih higienskih na- čel, s čimer preprečujemo možnost prenosa okužb na obiskovalce. Upamo, da infekcijski oddelek kljub temu, da še ve- dno zdravi bolnike z nekaterimi hudo nalezljivimi bo- leznimi, ni več izolirnica oziroma strah zbujajoča zgradba, saj je odprt tudi zunanjim sodelavcem in obi- skovalcem. Zdravstveno osebje se trudi, da bi se s pri- jaznostjo, človečnostjo in partnerskim odnosom kar najbolj približali bolnikom in s tem skrajšali in olajša- li čas zdravljenja bolnikov z nalezljivimi boleznimi. Organizacijska, raziskovalna, pedagoška in druga dejavnost oddelka Oddelek je ves čas vsestransko prispeval k organiza- ciji infektološke službe in izgradnji infekcijskih od- delkov v Sloveniji. Sodeloval je pri organizaciji prvih cepljenj v Sloveniji, zlasti proti otroški paralizi in ka- sneje proti hepatitisu B in gripi. Sodeloval je z različ- nimi laboratoriji doma in na tujem ter vodil raziskave največ na področju klopnega meningoencefalitisa, vi- rusnih hepatitisov, zdravljenja z antibiotiki in bolni- šničnih okužb. Organiziral je številna strokovna sre- čanja, simpozije ter prispeval vrsto strokovnih član- kov, tudi z opisi redkih nalezljivih bolezni in sindro- mov. Nekdanji predstojnik oddelka, prof. dr. Janko Lešni- čar, je l. 1961 v Celju ustanovil Infektološko sekcijo Slovenskegazdravniškega društva, kar ob »okroglih« obletnicah obeležujemo s prirejanjem Infektoloških 747 simpozijev. Zadnjega je l. 2001 v Celju organiziral prof. dr. G. Lešničar (1, 11). Prof. J. Lešničar je v celjski bolnišnici ves čas spodbu- jal raziskovanje. Prof. G. Lešničar je veliko prispeval k ustanovitvi Enote za raziskovalno delo l. 1992 v takrat- nem Zdravstvenem centru. To so l. 1997 preimenova- li v Službo za raziskovalno delo in izobraževanje (12). Na celjskem infekcijskem oddelku so se zdravili tako otroci kakor odrasli bolniki, od l. 1993 pa tudi bolniki z nejasnimi vročinskimi stanji. V nekaterih obdobjih so otroci predstavljali več kot 70 % vseh pregledanih bolnikov na oddelku. Strokovnjaki z oddelka dobro sodelujemo s številni- mi strokovnimi institucijami, klinikami in fakultetami doma in na tujem. Skrbimo za neprekinjeno izobra- ževanje, tako mladih zdravnikov, kakor tudi medicin- skih sester oz. tehnikov. Več kot tri desetletja sodelu- jemo tudi pri dodiplomskem in podiplomskem štu- diju na Univerzi v Ljubljani in v zadnjih letih tudi v Mariboru. Na MF v Mariboru smo nosilci projektov »Infekcijske bolezni« in »Bolnišnične okužbe« (mikro- biologija II), sodelujemo pa tudi pri dodiplomskem študiju (G. Lešničar). Pripravljamo in vodimo različ- ne projekte predvsem na področju antibiotičnega zdravljenja in profilakse, virusnih hepatitisov in bol- nišničnih okužb. Kot uredniki, souredniki, avtorji pri- spevkov, predvsem pa kot organizatorji, smo zdrav- niki infekcijskega oddelka (J. Lešničar, G. Lešničar) sodelovali v osmih celjskih številkah Zdravniškega vestnika. Sodelujemo tudi z vodstvom ustanove, pred- vsem v Strokovnem svetu, vrsto let vodimo tudi Ko- misijo za obvladovanje bolnišničnih okužb in Komisi- jo za zdravila. Zelo smo dejavni kot konzultanti, pred- vsem pri uvajanju empiričnega antibiotičnega zdrav- ljenja, svetovanju mikrobioloških preiskav ter pri ob- vladovanju bolnišničnih okužb na ravni celotne bol- nišnice. Vsi zaposleni se trudimo za ustvarjanje partnerskega odnosa z bolniki in strokovnimi sodelavci, načrtuje- mo in izpopolnjujemo klinične poti in smernice ter tvorno sodelujemo pri načrtovanju razvoja infektolo- gije tudi v Razširjenem republiškem kolegiju za in- fektologijo, Nacionalni komisiji za obvladovanje bol- nišničnih okužb (NAKOBO) (od l. 2003) (G. Lešničar) in Nacionalni komisiji za smotrno porabo antibioti- kov (od l. 2005) (B. Šibanc) pri Ministrstvu za zdravje RS. Zdravniki smo tudi člani domačih in mednarodnih zdravniških združenj, predvsem na področju hepato- logije, klinične mikrobiologije in bolnišničnih okužb. Bibliografski opis zdravnikov infekcijskega oddelka je zelo obsežen, saj obsega blizu 400 objav (COBISS, Bibliografija zdravstvenih delavcev v Zdravstvenem centru Celje J. Lešničarja iz l. 1987) (13). Oddelčno osebje Na celjskem infekcijskem oddelku je bilo v različnih obdobjih zaposlenih od 15–30 zdravstvenih delavcev, v zadnjih letih okrog 30 (4–6 zdravnikov, 18–20 me- dicinskih sester oz. tehnikov, 2–3 administratorke, la- borant, višji sanitarni tehnik in višja medicinska se- stra za obvladovanje bolnišničnih okužb – SOBO). Od l. 1906–1952 se je zvrstilo šest predstojnikov od- delka, ki so bili predvsem predstojniki internističnih oddelkov. Infekcijski oddelek je samostojen od l. 1952, ko je predstojnik prvič postal infektolog, dr. Janko Lešni- čar, dejansko pa od l. 1962, ko je oddelek prevzel sa- Razpr. 1. Razvrstitev hospitaliziranih bolnikov na In- fekcijskem oddelku v Celju v obdobju 1945–2005 po povzročiteljih, s prikazom obolelih in umrlih po dia- gnozah bolezni. Obdobje Okužbe Število Število obolelih umrlih Bakterijske okužbe 1945–2005 Salmonellosis (salmoneloza) 5035 3 1945–2005 Dysenteria (griža) 944 9 1945–2005 Scarlatina (škrlatinka) 7138 3 1945–2005 Erysipelas (šen) 2623 5 1945–2005 Pertussis (oslovski kašelj) 797 43 1945–2005 Leptospirosis (leptospiroza) 16 0 1945–2005 Mening. bacterialis (bakterijski meningitis) 429 73 1945–1987 Typhus abdominalis (trebušni tifus) 937 34 1945–1984 Paratyphus B (tifusu podobno črevesno obolenje) 1440 9 1945–1990 Tetanus (mrtvični krč) 174 43 1945–1964 Diphtheria (davica) 710 72 1945–1964 Anthrax (vranični prisad) 11 0 1991–2005 Angina streptococcica (streptokokna angina) 738 0 1991–2005 Campylobact. enterocol. (kampilobakterijska driska) 553 0 1991–2005 Lyme borreliosis (lymska borelioza) 2126 0 1991–2005 Lyme erythema migrans (lymska rdečica kože) 430 0 1991–2005 Sepsis, bacteriaemia (bakterijska sepsa) 296 0 1995–2005 Clostrid. diff. enterocol. (klostridijska driska) 57 0 1945 Typhus exanthematicus (pegavica) 34 2 Skupaj 24488 296 Virusne okužbe 1945–2005 Parotitis epid. (mumps) 538 0 1945–2005 Morbilli (ošpice) 1022 12 1945–2005 Varicella (vodene koze) 385 0 1945–2005 Infectio respirat. ac. (akutna okužba dihal) 5658 5 1945–2005 Mononucleosis infect. (mononukleoza) 872 1 1950–2005 Rubella (rdečke) 147 0 1950–2005 Meningoenceph. ac. virosa (virusni akutni meningoencef.) 4524 7 1951–1961 Poliomyelitis ant. ac. (otroška paraliza) 156 5 1952–2005 Encephalitis arbo (»klopni« meningitis) 1988 3 1952–1986 Meningoencep. ac. p. parotit epid. (mumpsni meningitis) 1410 0 1952–1974 Hepatitis A in hepatitis B (vnetje jeter) 7737 1 1971–2005 Hepatitis A (vnetje jeter, povzročeno z virusom hepatitisa A) 3844 0 1971–2005 Hepatitis B (vnetje jeter, povzročeno z virusom hepatitisa B) 591 0 1975–2005 Herpes zoster (pasavec) 518 0 1983–2005 Gingivostomatitis herp. (vnetje ustne sluznice) 374 0 1991–2005 Hepatitis B in hepatitis C chr. (kronično vnetje jeter) 372 0 1991–2005 Enterocolitis viralis (virusna driska) 803 0 1998–2005 Influenza (gripa) 104 0 Skupaj 31043 34 Vzročno neopredeljene bolezni 1983–2005 Enterocolitis (driska) 5258 1 1983–2005 Angina (vnetje nebnic in žrelnice) 1690 0 1985–2005 St. febrilis (vročinsko stanje) 405 0 1987–2005 Pneumonia (pljučnica) 1038 1 1991–2005 Celullitis (gnojno vnetje kože) 1300 0 1991–2005 Cystopyelitis (vnetje sečil) 496 1 1945–2005 Druge neopredeljene bolezniI25090 104 Skupaj 35277 107 Vsi zdravljeni (in umrli) 90808 437 MEDIKOHISTORIČNA RUBRIKA 748 ZDRAV VESTN 2006; 75 mostojno dežurno službo, ki neprekinjeno deluje vse do danes. Prof. dr. J. Lešničar je oddelek vodil do l. 1986, od takrat do danes je predstojnik prof. dr. Go- razd Lešničar. Letos, ko praznujemo stoletnico utečenega delovanja infekcijskega oddelka v Celju, želimo predvsem obe- ležiti in dati priznanje požrtvovalnemu delu medicin- skega in drugega »pomožnega« osebja, ki je v tem ča- su previharilo nič koliko kriznih epidemioloških situ- acij in oskrbelo na tisoče kužnih bolnikov v nekdaj nemogočih prostorskih in težkih higienskih razme- rah. Prav požrtvovalni in neumorni zdravstveni delavci od- delka so tisti, ki so s številnimi odrekanji vse od po- vojnih let do danes z neprekinjeno službo zagotavlja- li obstoj infektološke dejavnosti na Celjskem. Zaradi kadrovskih stisk in neprestanega pomanjkanja oseb- ja je oddelčno osebje večkrat delalo na robu svojih zmogljivosti. Prav to so bili tudi razlogi, da so zaradi preutrujenosti in higienskih razmer za nalezljivimi bo- leznimi, kot so tifus, paratifus, davica in druge zbole- vali tudi zaposleni. Vojne vihre in številne poplave so verjetno zabrisale sledove prenekaterih tragedij, ki so se odigravale v prvih desetletjih delovanja celjskega infekcijskega od- delka. Sicer pa ima infektologija na Celjskem zelo bogato tradicijo že več kot petdeset let in jeseni l. 1999 je do- bila visoko priznanje svoje mestne občine, ko je njen tedanji in sedanji celjski župan, g. Bojan Šrot, za živ- ljenjsko delo na področju infektologije podelil nekda- njemu dolgoletnemu predstojniku celjskega infekcij- skega oddelka, prim. prof. dr. Janku Lešničarju naj- višje priznanje – naziv častnega občana Celja (14). Zaključki Sedanji infekcijski oddelek prostorsko žal že dolgo ne zadošča potrebam sedanjega časa, predvsem pa ni neposredno povezan z osrednjo bolnišnico, nima zadovoljivo ločenih otrok od odraslih bolnikov, pred- vsem pa nima zadostnega števila funkcijsko dobro po- vezanih sodobnih klimatiziranih bolniških sob, tj. osa- mitvenih enot s predprostorom in sanitarijami z eno do dvema posteljama. Takšne bolniške sobe bi omo- gočale tudi zdravljenje imunsko šibkih po presadit- vah notranjih organov in kemoterapijah oz. obseva- njih, zlasti otrok (ob sobivanju njihovih staršev), bol- nikov s hudimi okužbami, predvsem sepsami, bolni- kov z zelo kužnimi boleznimi, kot so influenca in aero- gene okužbe (SARS, ptičja gripa) ter bolnikov z vne- šenimi, tudi karantenskimi nalezljivimi boleznimi. Žal so zaradi prostorske stiske funkcijski prostori (am- bulante, pisarne, laboratorij) še vedno v kleti oddel- ka. V doglednem času še ni videti možnosti za izpolnitev obetov o novem sodobnem objektu, ki je bil načrto- van kot infektološki (klinični) paviljon. Le-ta tako osta- ja iluzija, morda pa tudi naše realno upanje prihod- njih let. Nalezljive bolezni bodo tudi v bodoče nenehno v sre- dišču pozornosti svetovne javnosti in Svetovne zdrav- stvene organizacije (WHO), saj skupaj z nenalezljivi- mi kroničnimi boleznimi srca in ožilja, malignomi in cerebrovaskularnimi boleznimi predstavljajo največ- jo zbolevnost in smrtnost pri ljudeh z vseh celin sve- ta. Nalezljive bolezni povzročajo danes po svetu bli- zu dvajset milijonov smrtnih primerov letno. Delež nalezljivih bolezni v umrljivosti prebivalstva zahodne Evrope znaša okrog sedem odstotkov, v nerazvitem svetu, kjer živi skupaj polovica, tj. 3 milijarde prebi- valcev, pa več kot 40 odstotkov. V zadnjih letih dra- matično narašča število primerov malarije, tuberku- loze, kolere, kuge, stekline in griže. Endemija HIV/ aidsa je v zgodovini človeštva trenutno največji izziv javnemu zdravstvu. Nalezljive bolezni nimajo le indi- vidualnega, marveč širši splošno družbeni in medna- rodni pomen. Spremljanje in zatiranje nalezljivih bo- lezni urejajo nacionalna zakonska določila in poseb- ne meddržavne konvencije, zato si ni mogoče pred- stavljati, da država, ki vstopa v Evropo in svet, in ki želi postati moderna in visoko civilizirana, ne bi ime- la razvite in sodobno urejene infektologije. Tudi kro- nika, ki smo jo izdali ob tej priložnosti, kaže, da ima naša dežela centre z bogato infektološko tradicijo in priznane strokovnjake, ki bodo pri ukrepanju in ob- vladovanju nalezljivih bolezni kos izzivom sodobne- ga časa. Literatura 1. Lešničar G, Reberšek Gorišek J. Vloga infektologa v regijski bol- nišnici. Infektološki simpozij, Celje, okt. 5-6 2001. Celje: Grafika Gracer; 2001. p. 43–59. 2. Svet za ljudsko zdravstvo in socialno politiko, MLO Celje – me- sto in OLO Celje-okolica. Zdravstvo v Celju in okolici. Celje: Svet za ljudsko zdravstvo in socialno politiko; 1952. 3. Orožen J. Posestna in gradbena zgodovina Celja. Bilten. Ljudski odbor občine Celje. Celje: Celjske tiskarne; 1957. 4. Lešničar J. Ureditev infektološke službe v LRS s posebnim ozi- rom na ustanove za zdravljenje infekcijskih obolenj. Celjski zbor- nik 1959; 1–40. 5. Hrušovar M. Zbornik o razvoju zdravstva na Celjskem od l. 1953 do l. 1985. In: Lešničar J. Infekcijski oddelek 1945–1985. Celje: Unigrafika Štore; 1985. p. 209–25. 6. Lešničar J. Ob osemdesetletnici infekcijskega oddelka ZC Celje (1906–1986). Zdrav Vestn 1986; 55: 510–11. 7. Lešničar J. Razvoj klinične infektologije po II. svetovni vojni. Zdrav Vestn 1996; 65: 363–7. 8. Lešničar J. Razvoj klinične infektologije po II. svetovni vojni – nadaljevanje. Zdrav Vestn 1996; 65: 417–24. 9. Lešničar J. Letna poročila Oddelka za infekcijske bolezni in vro- činska stanja SB Celje od l. 1952–1986. Celje: Splošna bolnišnica Celje: l. 1952: 1–8, 1953: 1–7, 1954: 1–7, 1955: 1–5, 1969: 1–22, 1970: 1–22, 1971: 1–27, 1972: 1–31, 1973: 1–31, 1974: 1–33, 1975: 1–31, 1976: 1–27, 1977: 1–24, 1978: 1–28, 1979: 1–26, 1980: 1–33, 1981: 1–35, 1982: 1–33, 1983: 1–30. 1984: 1–29, 1985: 1–32, 1986: 1–32. 10. Lešničar G. Letna poročila Oddelka za infekcijske bolezni in vro- činska stanja SB Celje od l. 1987–2005. Celje: Splošna bolnišnica Celje: l. 1987: 1–40, 1988: 1–45, 1989: 1–31, 1990: 1–53, 1991: 1– 30, 1992: 1–31, 1993: 1–28, 1994: 1–30, 1995: 1–39, 1996: 1–45, 1997: 1–51, 1998: 1–79, 1999: 1–75, 2000: 1–84, 2001: 1–106, 2002: 1–97, 2003: 1–111, 2004: 1–106, 2005: 1–115. 11. Lešničar J. 40 let Infektološke sekcije SZD – Združenje za infek- tologijo pri Slovenskem zdravniškem društvu. Infektološki sim- pozij, Celje, 5-6 okt. 2001. Celje: Grafika Gracer, 7–20. 12. Lešničar G. Celjska številka ob 110. obletnici Celjske bolnišnice. Zdrav Vestn 1997; 41: 16. 13. Lešničar J. Bibliografija zdravstvenih delavcev Zdravstvenega centra Celje. Celje: ZC Celje, Svet za znanstveno-raziskovalno dejavnost Celje; 1987. 14. Urlep F. Prof. dr. Janko Lešničar, častni občan mesta Celje. ISIS 1999; 8: 15.