petnim um Št. 45 (1424) NOVO MESTO, Leto XXVII četrtek, 4. novembra 1976 13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI Topliški muzej odprt Krajevno muzejsko zbirko so uredili v nekdanjem invalidskem domu v Dolenjskih Toplicah Revolucionarna preteklost in narodnoosvobodilni boj Dolenjskih Toplic in okolice sta dobila v prenovljeni in izpopolnjeni krajevni muzejski zbirki v nekdanjem topliškem invalidskem domu sodobnejšo in dostojnej-šo predstavitev. Stalno razstavo muzejskih eksponatov je na slovesnosti, posvečeni prazniku novomeške občine, 30. oktobra odprl Franc Kump, član odbora KO ZZB NOV. V uvodnem govoru, ki ga je imel po nastopu pevskih in recitacijskih PLOŠČA VINKU KRISTANU Na Cesti komandanta Staneta 34 v Novem mestu so na poslopju Kmetijske zadruge (pri gostilni Košak) odkrili spominsko ploščo Vinku Kristanu, nekdanjemu sekretarju okrožnega komiteja KP. Slovesnost, ki je bila 29. oktobra v okviru občinskega praznika in ji je prisostvovala množica ljudi, je dala letošnjemu prazničnemu razpoloženju tudi politični poudarek. Slavnostni govornik Lojze Šterk, sekretar medobčinskega sveta ZK Novo mesto, je opisal lik in življenje Vinka Kristana, ki je v tej stavbi nekaj časa služboval, bil pa je tudi med prvimi, ki je v boju z okupatorjem izgubil svoje mlado življenje. Obširneje bomo o tem še pisali. ŠENTRUPERŠKI LOVCI ZA POSOČJE " V splošna družbena prizadevanja, da bi zagotovili streho nad glavo po potresu prizadetemu prebivalstvu Posočja, so se vključili tudi člani lovske družine Šentrupert: namesto izleta so za Posočje nakazali 4.600 dinarjev. skupin osnovne šole Baza 20 m prosvetnega društva Maks Henigman v kulturnem domu je Kump opozoril na bogato revolucionarno dediščino topliške doline in na skupna prizadevanja Dolenjskega muzeja in krajevnih dejavnikov v Dolenjskih Toplicah, da dobi posebno NOB primernejše ,.domovanje". S strokovnega vidika je o zbirki govoril Anton Štampohar, kustos Dolenjskega muzeja. Med drugim je dejal, da bodo zbirko sčasoma še dopolnili, v njenih prostorih pa bodo lahko tudi občasne umetniške (slikarske) razstave. Sobotne slavnosti so se udeležili in si med prvimi ogledali novi topliški muzej tudi Ludvik Golob, član 1K predsedstva CK ZKS, Mara Rupena in Bogdan Osolnik. j. z. UPOKOJENCI ZA CESTE V akcijo vpisovanja posojila za ceste so se v trebanjski občini dobro vključili tudi upokojenci. Dogovorjeno je bilo, naj bi njihova „obveza“ znašala 30 odst. od skupnega zneska izplačanih posojil za april. Med prvimi so se odzvali upokojenci iz Velike Loke in Šentruperta. Tudi njihovi vpisani zneski so med najvišjimi. Upokojenci iz Velike Loke so vpisali 94,8 odst. od predvidene aprilske pokojnine, Sentruper-čani pa 87 odst Društvo upokojencev iz Trebnjega je doseglo 46,9 odst. Pri tem velja poudariti, da so v Trebnjem in Dolnji Nemški vasi vpisali precej več. Društvo pokriva velik teren, vse tja do Dobrniča. Vsi občani in delovni ljudje trebanjske občine so po podatkih, ki smo jih dobili v ponedeljek,-vpisali nad 5,82 milijona dinarjev. UREDNIŠTVO V GOSTEH Naše 'uredništvo v gosteh bo v torek, 9. novembra, gostovalo v kočevski občini, in sicer v vasi DRAGA ki je sedež krajevne skupnosti Draga in središče Dragarske doline. Prebivalce tega območja, se pravi od Lazca do Podplanine, vabimo, da se oglasite 9. novembra ob 17. uri v gostilni Antona Turka v Dragi. Tam vas bodo pričakali naši novinarji, katerim boste povedali zanimivosti z vašega območja, vaše želje, predloge, pohvale in kritiko. Torej: na svidenje v Dragi! KVIZ „ZA POSOČJE" 7. novembra ob 17. uri bo v Šeškovem domu v Kočevju glasbeno zabavna prireditev „Za Posočje". Organizirajo občinska konferenca ZSM Kočevje, na njej pa bodo sodelovale glasbene skupine Škorpijoni, Fontana, Corona, Trio Križ, Trio Alč, ansambel JLA iz Ribnice in mlajša skupina Doremi. Na prireditvi bo tudi kviz „Vse o potresih“, v katerem bodo sodelovale mladinske ekipe. Za sceno bosta poskrbela likovna pedagoga Stane Jarm in Ivan Brudar, režiser pa bo Ive Stanič. Za gledalce oziroma poslušalce pripravljajo posebno presenečenje. V naslednjih dneh bo prevladovalo oblačno vreme s padavinami v presledkih, do konca tedna pa se ne bo bistveno ohladilo. (-----------------N Naše uredništvo v novih prostorih Nova telefonska številka DL: (068) 23-606 Uredništvo Dolenjskega lista se je preselilo. Od danes dalje imamo delovne prostore v Ulici talcev 2 (v 1. nadstropju gostilne Košak) v Novem mestu. Sodelavce inv druge prosimo, da se poslej oglasijo in urejajo svoje opravke na tem naslovu, uredništvo oziroma novinarje pa lahko kličejo na (novo) telefonsko številko uredništva: (068) 23—606. Male oglase, osmrtnice, reklamne oglase in druge plačane objave ter naročnino bodo še naprej sprejemali v dosedanjih prostorih ČZP Dolenjski list na Glavnem trgu 3, kjer še nadalje posluje uprava ČZP Dolenjski list. Tudi poštni predal se ni spremenil, še vedno je p.p. J Častni občan: franc LESKOŠEK-LUKA - Na slavnostni seji občinske skupščine, vodstev družbenopolitičnih organizacij in interesnih skupnosti ter v navzočnosti mnogih uglednih gostov so 29. oktobra podelili najvišje priznanje, častno občanstvo, znanemu voditelju iz NOB Francu Leskošku-Luki. Na fotografiji: Jakob Berič, predsednik občinske skupščine Novo mesto, izroča priznanje. (Foto: Ria Bačer) ODGOVORNOST TEGA TRENUTKA - To je sedaj nadaljnja ustavna preobrazba in praktično uveljavljanje zakona o združenem delu. Kmetje naj bi imeli enakopravno vlogo pri samoupravljanju zadrug, trdno povezani z napori za sodobno kmetijsko proizvodnjo," je med drugim dejal Franc Šetinc na zborovanju na Bučki. (Foto: Železnik) Oddolžitev: boj za nove odnose Bučka: počastitev 35-letnice prvega partizanskega napada in slavje Dvanajste V soboto se je s proslavo 35-letnice partizanskega napada na Bučko končalo proslavljanje novomeškega občinskega praznika, hkrati pa so se začele proslave sevniškega. Stiritisočglavi množici je na zborovanju pred prosvetnim domom spregovoril sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS Franc Šetinc. Letošnja proslava je tudi pomemben mejnik KS Bučka. Vrednost doslej opravljenih del v tej krajevni skupnosti presega 5 milijonov dinar- jev. Najpomembnejša pridobitev je asfaltiranje 3,5 km dolgega odseka regionalne ceste med Raduljo in Jerman vrhom, ki ga je v uvodu k sobotnim slovesnostim izročil namenu predsednik zbora krajevnih skupnosti sevniške občinske skupščine Alojz Kostrevc. Med številnimi borci XII. brigade sta bila tudi udeleženca partizanske akcije pred 35 leti Miha Marinko in Niko Šilih. Tovariš Franc Šetinc je v tistem delu govora, kjer je govoril o veličini našega osvobodilnega boja, opozoril na spomine Mihe Marinka, v katerih je po njegovem mnenju tudi najbolj pošten opis napada na Bučko. Le-ta je kljub temu, da ni dosegel poglavitnega visokega namena - mobilizacije za 'partizane in preprečevanje izganjanja naših ljudi, pomagal krepiti zavest tistih, ki jih je izdala vladajoča gospoda. Najplc-menitejši način, s katerim se lahko zdaj najdostojneje oddolžimo našim borcem in žrtvam taborišč, je, kot dejal Franc Šetinc, vsakodnevni boj za nove družbene odnose. Tovariš Šetinc je v oceni današnjih razmer s posebnim poudarkom spregovoril o odgovornosti, ker skušajo posamezniki gospodarske težave ali celo letalsko nesrečo ali tragedijo na železnici zlonamerno naprtiti samoupravljanju. Tovariš Šetinc je zavrnil takšna natolcevanja in opozoril, da sc tam, kjer je se premalo odgovornosti, delavci, kmetje in izobraženci v samoupravljanju še niso dovolj uveljavili. Tam je potrebno utrditi šibke člene samoupravljanja in tudi okrepiti dejavnost družbenopolitičnih organizacij, posebno SZDL in ZK. Tudi ta shod ni minil brez misli na naši manjšini v Avstriji. Tovariš Šetinc je dogodke v sosednji Avstriji ocenil kot žalostne, še posebno zato, ker je v svetu nemalo netilcev vojne, gonja proti koroškim Slovencem pa si nadeva plašč histeričnih protikomunističnih pohodov. Na slavje na Bučko je krenilo tudi 90 pohodnikov, članov ZSMS novomeške občine iz Šmarjete in Škocjana, iz Sevnice pa 32 mladih planincev s svojimi mentorji. Novomeški in sevniški teritorialci so prikazali vojaški napad na Bučko. A. ŽELEZNIK 30 let Kovinarja Kolektiv Kovinarja iz Kočevja je 30. oktobra praznoval 30-letnico obstoja. Na svečanosti, ki je bila v pred kratkim zgrajeni proizvodni dvorani, je direktor Ivan Klun orisal zgodovino Kovinarja in njegovih pravnih predhodnikov. Nato so podelili priznanja članom kolektiva, ki so letos dopolnili 10 oziroma 20 let nepretrgane delovne dobe pri Kovinarju. V kulturnem delu proslave so nastopili pevci in recitatorji iz osnovne šole Kočevje, kijih je vodil Ive Stanič. Na svečanost so bili vabljeni tudi vsi upokojenci Kovinarja in vsi, ki so bili zaposleni pri Kovinarju nad 5 let. Upokojence so ob tej priložnosti tudi obdarili. J. P. BREŽICE' BORCEM V SPOMIN Na žalni slovesnosti na množičnem partizanskem grobišču v Brežicah je komisar IV. krajiške divizije Dimitrije Bajalica 1. novembra v svojem nagovoru obudil spomin na enajst padlih soborcev, katerim so ob 25-letnici vstaje postavili spominska znamenja. V imenu borčevske organizacije je spregovoril Ivan Videnič, v programu pa so sodelovali učenci osnovne šole, dijaki šolskega centra JLA in pevski zbor bratov Milavcev. Grobišče so letos obnovili po zamisli inž. arh. Franca Filipčiča. 17 MILIJONOV OPEK NA LETO Ob stari brežiški Opekarni, zdaj tozdu Salonita Anhovo, raste nova tovarna, ki bo izdelovala salonitno opeko. Za leto 1977 napovedujejo 17 milijonov kosov proizvodnje. To količino bodo postopoma povečevali do 30 milijonov. Postopek bo mehaniziran, zato se število zaposlenih ne bo bistveno povečalo. Za surovino bo nova opekarna uporabljala kremenčev pesek, ki ga kopljejo v Globokem in na Bizeljskem. S tovarno silikatne opeke se bo brežiška občina uveljavila kot proizvajalka gradbenega materiala. BILI SMO PRI NJIH - NA GROBOVIH - Vsak plamenček prižgane sveče, vsak cvet, položen na grob ali k spomeniku,žalna koračnica in pesem o prečudnem cvetu v grapi črni, sleherna misel nas, ki smo se I. novembra spet zbrali ob grobiščih, pri svojih ali pri tistih, ki smo jih poznali - vse to je govorilo:, niso pozabljeni,', z nami so spomini nanje, dejanja, ki so jih začeli ali dokončali, zgledi, ki so pred nami ali so nam kazali pot skozi življenje - ki so umirali za to, da bi mi, njihovi nasledniki in nadaljevalci od njih začetih del živeli lepše in srečnejše. Niso pozabljeni in nikoli ne bodo. Od sobote do ponedeljka smo se spominu padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja poklonili na javnih žalnih in spominskih slavnostih povsod na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju, kakor tam v Vavti vasi, od koder je tudi pričujoči posnetek. (Foto: Ivan Zoran) V T______________________________________________________________________________________ J MOKRICE K TOPLICAM Delavski svet gostinskega podjetja „Grad Mokrice" in delavski svet tozda Zdravilišče Čateške Toplice sta se letos zedinila za integracijo, kakor hitro bo lastništvo mokriškega gradu in zemljišča preneseno na kolektiv in bodo zagotovljena sredstva za obnovo Mokrici Oba pogoja sta zdaj izpolnjena. Grad bodo začeli adaptirati 5. novembra, za kar imajo na voljo 12 milijonov in 540 tisoč dinarjev. Vse je torej nared za referendum, ki bo 24. decembra v obeh kolektivih. V prvem in drugem nadstropju gradu v Mokricah bodo imeli po adaptaciji 77 ležišč. Restavracijo bodo povečali, da bo poslej lahko sprejela 180 gostov. V enem od stolpov urejajo konferenčno dvorano s 50 do 60 sedeži. V pritličju bo v stolpu ob vhodu tudi pivnica. ZA OBČINSKI PRAZNIK: ZDRAVSTVENI DOM V BREŽICAH ODPRT. Dokončana je prva faza, drugo pa bi radi začeli brez dolgega predaha. Finančni temelj zanjo je spet samoprispevek občanov, ki se bo stekal še do konca 1978. leta. Gornji posnetek je z otvoritve v petek, 29. oktobra. (Foto: V. Podgoršek) tedenski mozaik Francoska policija hodi ta teden z vzdignjenimi glavami: prijeli so namreč »glavnega«, ki je organiziral vlomilsko tolpo, ki je iz trezorja neke banke v Nici pred tedni odnesla okroglo 10 milijonov dolarjev vreden plen. To je bivši padalec Tujske legije Albert Spaggiari, ki je policiji podrobno razložil, kako je tatovom uspelo prodreti v banko. »Dva meseca smo kopali tunel do stene trezorja, pred tem pa sem večkrat obiskal banko in si dodobra ogledal njeno notranjost,« je priznal vlomilski šef... Zločin se ne izplača... To pa najbrž mislijo tudi štirje kitajski (bivši) voditelji, ki so še vedno aretirani zaradi nameravanega državnega udara in proti katerim v Pekingu in drugih kitajskih mestih vsak dan prirejajo velike protestne manifestacije. Med njimi je tudi vdova pokojnega predsednika Mao Ce-tunga. Poročila, da so četverico obsodili na smrt, so se izkazala za neresnična, kajti oblasti so sporočile, -da niso še niti prišli pred sodišče, kaj šele, da bi jih obsodili. In četudi jih bomo, je dodal uradni predstavnik vlade, jih ne bomo obsodili na smrt... Druga kazen bo zadosti huda... No, pa dodajmo še eno z »one strani zakona«: Nekdanji naj-bližji svetovalec ameriškega predsednika Richarda Nixona, John Ehrlichman, ki je bil zaradi sodelovanja v zadevi Watergate obsojen na krajšo zaporno kazen —se je prostovoljno odpravil v zapor, čeprav mu ne bi bilo treba. Natančneje rečeno: ne bi mu še bilo treba, zakaj mož se je pritožil na drugostopenjsko razsodbo in čaka na obnovo procesa. Kljub temu pa se je odločil, da bo to odločitev počakal v zaporu. In tako se je dal zapreti v mestno ječo v ameriškem mestecu Saffordu. Tu je zaprtih še okoli 250 drugih jetnikov, ki so po večini obsojeni zaradi tihotapstva z mamili... Prijetna družba... Tačas pa je zahodnonemška policija uvedla neko novost, ki bo, če se bo izkazala za primerno, lahko prihranila marsikatero poškodbo ali celo življenje. Gre za majhno elektronsko napravo — robot, s katero bodo odslej na daljavo demontirali eksplozivne naboje v peklenskih strojih —kar so doslej morali delati policaji. Znano je, da je ob zadnjem takem preizkusu v ZDA izgubil življenje neki policist, ko je demontiral bombo, ki so jo nastavili ustaški zločinci ob ugrabitvi letala... Olajšanje v policijskih vrstah po svetu... • PO XXIV. GOSTINSKO-TURISTIČNI OLIMP! AP: TEMA DNEVA ) NASPROTJA Že 24 let se vsako leto zapored zberejo gostinski in turistični delavci na dvodnevnem zborovanju, kot to uradno imenujejo, bolj upravičeno bi temu dejali festival- I.etošnji XXIV. festival, ki je bil v Postojni, je znova dokazal neverjetno življenjsko moč slovenskega gostinstva v strokovni usposobljenosti, ki se lahko meri s svetovnimi dosežki na tem področju. Žal je to na festivalu, medtem ko kvaliteta naših gostinskih uslug izleta v leto peša. čeprav imajo naši kuharji že kopico mednarodnih priznanj v umetnosti kuhanja in so celo naša merila ocenjevanja kulinaričnih dosežkov včasih strožja kot na mednarodnih razstavah. - ----- Je pač tako, da se za razstave potrudimo, nato pa prodajamo standardno uslugo, ki je celo pod poprečjem drugih turističnih dežel. Zbor gostinsko-turi-stičnili delavcev je uradni naslov tega srečanja verjetno zaradi tega, ker se prične z zborovanjem, na katerem naj bi gostinsko-turistični delavci kritično pregledali svoje dosežke pa tudi vse probleme, ki jih mučijo. Zato pričnimo naš zapis z uvodnimi mislimi Janka Vrhovca, predsednika republiškega odbora sindikata gostinskih in turističnih delavcev, ki jih je povedal na delovni konferenci zbora. Vse prepočasi uresničujemo sklep lanskega zbora o nujnem povezovanju delovnih organizacij, kar je pogoj za nadaljnji razvoj gostinstva in turizma. Sedaj je 23.000 delavcev te panoge vključenih v 230 TOZD, ki ob zdajšnji razdrobljenosti ne morejo slediti nalogam planskega razvoja do leta 1980. To nam “dokazujejo tudi nekateri gospodarski rezultati, ki so celo pod jugoslovansko ravnijo, saj na primer družbeni proizvod m dohodek naraščata počasneje kot celotni dohodek-To je mimo hitrejšega naraščanja delovnih obveznosti od družbenega proizvoda ter nekaterih drugih dajatev vplivalo na nadaljnje znižanje reproduktivne sposobnosti gostinsko-turističnega gospodarstva- Očitno moramo napraviti odločne korake v samoupravnem povezovanju in sporazumevanju vseh tistih TOZD m delovnih organizacij, ki vplivajo na oblikovanje turistične storitve- To je naša obveza, oliveza, ki smo jo sprejeli z resolucijo o družbenoekonomskem razvoju. Pri vsem tem ugotavljamo neustrezne rezultate pri povezovanju v poslovno skupnost in za turizem, čeprav smo se pravočasno dogovorili, da bomo do konca tega leta povezali tisti del združenega dela, ki je dohodkovno soodvisen v turistični storitvi. Dogovorili smo se tudi, naj imajo naše dejavnosti velik pomen in vlogo pri smotrnejšem in racionalnejšem omogočanju oddiha in rekreacije 'delovnih ljudi. Med skupne napore sodi tudi skrb za organizacijo celotne družbene prehrane in ne samo priprava toplih obrokov med delovnim časom- Mijno moramo spremeniti odnos do usposabljanja gostinsko-turistčnih kadrov, zaradi česar prav v teh dneh podpisujemo samoupravne akte za ustanovitev posebne izobraževalne skupnosti za gostinstvo in turizem- Kaže torej, da družbene dogovore počasi izpolnjujemo, gostinski delavci pa so zelo ambiciozni v pripravah raz-stavjenih predmetov, kjer odličja odločajo, kdo je koga v strokovni usposobljenosti prehitel. BEJRUT — Premiije v Libanonu še vedno traja, pa čeprav z občasnimi prekinitvami, za katere se po običaju dve nasprotni strani medsebojno obtožujeta. Zelenih čelad — Tak se bodo imenovale arabske mirovne sile — še vedno ni, pa se tako bistveno določilo v Riadu sklenjenega in Kairu potijenega sporazuma o Libanonu še vedno ni uresničilo. Tačas pa se palestinski komandosi še vedno urijo in pripravljajo za nadaljevanje svojega boja, s katerim si želijo pridobiti zakonite pravice. V tem boju sodeluje tudi čedalje več žensk. Na sliki: oddelek deklet Palestinske osvobodilne organizacije med uijenjem na jugu Libanona. (Telefoto: UPI) TELEGRAMI - »Če predsednik Giscard gresu socialnih demokratov, ki tudi zaseda v teh dneh. NEW YORK — »New York d-Estaing želi obiskati Kitajsko, bo Times« piše da je ameriški predsed-dobrodošel,« je izjavil predstavnik n* F?rd odobril naj Kitajski pro-kitajskega zunanjega ministrstva v dajo kompjutersk. sistem k. ga je razgovoru z delegacijo francoskih moc uporabljati tako v mdustn . kot °. ■ 6 ' tudi v vojaške namene. Časnik doda- n°NE\V YORK — Varnostni svet 80 Prodaj° dveh kompjuterjev ZN je ponoči prekinil sejo, na kateri 7 d«datno opremo odobnli v znak je obravnaval egiptovsko pritožbo podpore novemu kitajskemu vod-proti izraelskemu ravnanju na zase- stv,u 'n da omenjenih kompjuterskih A Ko Lom n^miin 7 r,7 sistemov ne nameravajo prodati tudi denem arabskem ozemlju. Z raz- s jetski zvezi prfobodc, nadaljevali v četrtek. BANGKOK - Tu se že več dni spo- , H ?. c nos r3j ” padajo pripadniki vladnih varnostnih vlado Mana Soaresa so podprh na R, ZJ u[,orPniki. vlada jih imenuje kongresu portugalske socialistične stranke, kritizirali pa so jo na kon- IZ ZADNJEGA PAVLIHE - Končno nam je le uspelo stabilizirati gospodarstvo! Zdaj nam niti stabilizirane izgube ne morejo več do živega. »komunistične teroriste«. Hkrati je notranji minister izjavil, da bodo pripadniki policije in armade takoj začeli streljati, če bodo ponovno izbruhnili študentski nemiri. Kot je znano, je oblast na Tajskem pred približno dvema tednoma prevzela desničarska vojaška junta. RABAT — Maroški kralj Hasan se je pogovarjal s predsednikom Palestinske osvobodilne organizacije Jaserjem Arafatom o položaju v Libanonu. Arafat je bil pred tem v Al-žiru, kjer se je o isti temi pogovarjal s predsednikom Bumedienom. HAAG — Obmorske države evropske gospodarske skupnosti bodo prihodnje leto razglasile svoje nove ozemeljske vode na morju: meja bo kar 200 milj! Znotraj te cone bodo poleg držav članic EGS smele ribariti samo tiste države, s katerimi bodo sklenili sporazum o vzajemnih koncesijah. Kaže, da bodo takšne pravice dobile predvsem Sovjetska zveza, Poljska in NDR, mogoče pa tudi nekatere druge. tedenski zunanjepolitični pregled Vse, kar sta kandidata imela povedati, sta rekla in čeprav v trenutku, ko razmišljamo o velikem dvoboju za predsednika Združenih držav Amerike, izid še ni znan, je prav zaradi nekaj mesecev trajajoče gostobesednosti mogoče zaokrožiti podobo vzdušja in trenutka onstran oceana. Ne glede na to, kdo bo (bolje rečeno: je) zmagal, republikanski kandidat in sedanji predsednik Gerald Ford ali kandidat demokratske stranke Jimmy Carter, je razmeroma varno reči, da bodo Združene države Amerike ostale precej na istem. Stvar je namreč v tem, da kandidata z redkimi izjemami v bistvu nista ponudila ameriškemu volivcu nič izrazito samosvojega in originalnega. Njun dvoboj je bil v precejšnji meri ž^olj bolj ali manj osebno podtikanje in na trenutkih celo pranje (kajpak nasprotnikovega) umazanega perila. Sicer pa razmerje sil in razpoloženje volivcev, kot povzemamo po zadnjih rezultatih anket tik pred volitvami, to najbolje izpričuje. Po neverjetni razliki (vodil je kar za trideset točk), s katero je Jimmy Carter začel svoj predvolilni boj, sta se (# TEMA DNEVA ) • DOBRE POSLOVNE BILANCE V BANKAH, MRŠAVE V GOSPODARSTVU ni///// //////////////////////////////////////////////M mišk 2 % '/»■;//„■■ Srn f§ f m %X % '$ * 1 I W € mWM 4 i , m. m m i r\ h l \ Ls. * I t m. Š Samoupravljanje se Se ni prebilo v zapleteno sfero denarnih odnosov - Nosilci gospodarjenj naj sami zdrutujejo sredstva in jih racionalno usmerjajo Podatki o bančnem poslovanju, objavljeni te dni, so izzvali resne pomisleke. Kot kaže. so naše banke odlično poslovale v prvem polletju, torej v času, ko je vse gospodarstvo preživljalo vsakovrstne nadloge. Tako je skupni dohodek bank bil za 37 odstotkov večji kot v istem obdobju lani. medtem ko so bili njihovi izdatki večji le za 31 odstotkov. Tako se je znatno izboljšal tudi dohodek delavcev v bankah in to za 38 odstotkov, ob porastu zaposlenosti za 12 odstotkov in osebnih dohodkov na zaposlenega za 20 odstotkov. DOBRO IN SLABO Dobre poslovne bilance v bankah, toda mršave bilance v gospodarstvu so seveda vzbudile upravičene ugovore, češ da gre za privilegiran položaj denarne sfere nad proizvodno in za čisti parazitizem- Samo po sebi je razumljivo, da bančništvo ne more biti donosno drugače kot na račun gospodarstva Njihov glavni dohodek je konec koncev razlika med obrestmi, ki jih banke izterjujejo od drugih, in obrestmi, ki jih same plačujejo drugim. Če so torej v tem obrestonosnem gospodarstvu bile banke tako uspešne, je gospodarstvo moralo utrpeti škodo. In res, če pogledamo poslovne knjige proizvodnih organizacij združenega dela. vidimo v njihovih poslovnih stroških visok porast postavke, ki se nanaša na obresti in druge izdatke v zvezi z izkoriščanjem bančnega denarja. OBRESTI Pa vendar kritika takšnega bančnega poslovanja ne zadeva cilja. Ob današnjih odnosih v združenem delu poslovanje tudi ne more biti drugačno. Vse dokler se vezi med nosilci gospodarstva ne bodo ustalile na neki trajnejši doli od kov ni osnovi, ostajajo krediti in obresti nujno eden od glavnih vzrokov urejanja odnosov med njimi. Tako tudi gospodarstvo ostaja pod pritiskom politike obresti, ki se bolj zanima za tistega, ki daje denar, kot za tistega, ki si ga izposoja. Glede na visoko stopnjo inflacije v preteklem letu. je takšna poslovna politika bila ugodna za posojilodajalce. ki so si zagotovili denat. da bi ga še dražje zaračunali koristnikom. POSEBNOST Svojevrsten je fenomen, da organizacija združenega dela ob vsem obilju denaija in kreditov še naprej kopičijo sredstva na svojih žiro računih ter hkrati najemajo pri bankah kratkoročne kredite. Očitno se resnično samoupravljanje še ni prebilo v zapleteno sfero denar- nih odnosov. Za zdaj vsak ravna z denarjem po svoje, za svoj račun, vsi hkrati pa pritiskajo, na banko z zahtevami po kar najvišjih kreditih Manjka pravzaprav to. kar naj bi predstavljalo bistvo ustavno preoblikovanega bančništva — da nosilci gospodarjenja sami združujejo sredstva. jih usmerjajo na najbolj racionalni način in jih v ta namen sporazumno posojajo nekaterim in pritrgajo drugim. Ro se bo to uresničilo, bomo šele lahko rekli, da ljudje upravljajo z denarjem, in ne denar z ljudmi. STROSKI Vsekakor bode v oči, da v času velikih težav gospodarstva banke izkazujejo velike dohodke, njihovi kolektivi pa si brez težav dvigajo raven osebne in skupne porabe in hkrati povečujejo število zaposlenih - kar vse konec koncev pada na ramena proizvodnje, katere stroški so že tako in (ako prenapeti. Vendar to ni glavni; Glavno je. da v naši družbi prevladuje neracionalen sistem upravljanja / denarjem in to prav zato. ker so samoupravljanje še ni prebilo v odnose dohodkovno povezanih delov združenega dela, s lem pa tudi ne v sfero denarja Gre za dolgoročno nalogo predvsem samih organizacij združenega dela. Vendar je treba pohiteti. MII AN BAJEC lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllll kandidata v zadnjih dneh malone izenačila. Če bi imel Jimniy Carter, to čudo ameriške politike (pred letom dni je bil v širšem prostoru Združenih držav Amerike malone popolnoma neznan!), res kaj izjemnega v svojem košu, bi s tem volivce trajneje ogrel, pa jih ni. Tisto, na čemer je gradil svoj prodor v ameriški politični vrh, je bilo veliko bolj poceni: oseben šarm, demagogija, obljube brez podrobnosti, napadi na predsednika Forda in administracijo, ki je bila še vedno obremenjena ali Veliki dvoboj Hlllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllinillllllllllllllllllllllllllllll^ tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled vsaj povezana z vvatergatskim (Kissinger!) obdobjem. Jasno je kot beli dan, da teh volitev ne bi dobila ne Gerald Ford ne Jimmy Carter, če bi se na sceni ob njima pojavila zares izjemna osebnost — toda te ni bilo. Morebitni kandidat za kaj takega (Edvvard Kennedy) je ostal v ozadju. In tako se je predvolilna kampanja bolj sukala okoli tega, koliko in kakšne napake bo zagrešil eden izmed kandidatov, kot to, kaj bo volivcem resnično pametnega ponudil. Vizije nečesa novega pa volivci niso imeli priložnost ne spoznati niti slutiti — in tako je izzvenel tudi zadnji teden tega na zunaj tako hrupnega demokratičnega boja za oblast v Beli hiši. Zdi se tudi vredno opozoriti, da pod zunanjim bliščem potegovanja za volivce ti v resnici vendarle nimajo skoraj nobenega vpliva na reševanje tistih najbolj žgočih problemov ameriške stvarnosti, ki jih kandidati (ne samo tokrat) tako veličastno naskakujejo z velikimi besedami, za katerimi pa ni kaj dosti otipljivega. RODEZIJSKA KONFERENCA Ženeva, kjer se ta teden nadaljuje konferenca o Rodeziji, ni prinesla še nič novega... razen morda zaostritve. Do te je prišlo zaradi nepopustljivega stališča rodezijske rasistične vlade, ki je v Ženevi nar stopila nepričakovano trdo ih oblastno ter s tem pokazala, da rti za nobena stvarna pogajanja. Razgovori so zastali zato, ker je lan Smith odklonil kakršnokoli misel na to, da bi v prehod* nem obdobju imeli črnci lahko sploh kakšne omembe vreden vpliv — s čimer je kajpak označil, da bela manjšina v Rodeziji tudi kasneje ne kani izpustiti oblasti iz rok. S tem pa je prišla vsa konferenca skoraj v slepo ulico, saj je bilo prav prenos oblasti na večino (torej na črnsko prebivalstvo) ključno vprašanje pogajanj. j1 OSCBHI ^ DoKodič/ Sejmišča Kmetijski nasveti DOLENJSKI LIST Št. 45 (1424) - 4. novembra 1976 KDOR NE ZNA VOZITI TRAKTORJA Kmetijski šolski center Grm -Novo mesto bo v novembru organiziral traktorska tečaja v Kmetijski šoli Grm in Kmetijski zadrugi Žužemberk. Traktorska šola se bo začela takoj, ko bo dovolj prijav. K udeležbi vabi Kmetijski šolski center vse, ki nimajo dovoljenja za vožnjo traktorjev. Prijave zbirajo v Kmetijskem šolskem centru na Grmu in v KZ Žužemberk. Dolg padlim rredn« i<’ zapisni* ••• V spomin na mnoge pomembne dogodke in predvsem v spomin padlim borcem, ustreljenim talcem in žrtvam fašističnega nasilja so bili v povojnem obdobju postavljeni številni pomniki v zahvalo vsem, ki so s svojim življenjem in revolucionarnim delom prispevali k osvoboditvi domovine ter izvedbi socialistične revolucije. Samo v štirih dolenjskih občinah (črnomaljski, metliški, novomeški in trebanjski) stoji več kot 360 pomnikov, med temi največja in najbolj znana grobišča s spomeniki na Gričku v Črnomlju, na Cviblju pri Žužemberku, Mamicah pri Dobrniču. Dolg sodobnikov tem revolucionarnim časom in žrtvam še vedno, tudi na začetku četrtega desetletja svobode, ni v celoti poplačan. Novi oddelek narodnoosvobodilnega boja in ljudske revolucije, ki bo po najnovejši odločitvi odbora za njegovo izgradnjo in odbora aktivistov OF novomeškega okrožja postavljen in odprt še pred koncem leta 1978, bo prav gotovo dostojna, čeprav še ne dokončna oddolžitev s krvjo naših ljudi izpisane revolucionarne preteklosti širšea dolenjskega območja. Muzej revolucije, kot se omenjenega oddelka opri-jemlje že pred začetkom gradnje, še v fazi priprav, pa ne bo samo osrednji spomenik padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja, kulturna ustanova in podobno, ampak mnogo več. Bo kraj, kjer se bodo ustavljali tako zgodovinarji kot drugi, ki bodo želeli proučevati zgodovino, v njem pa bodo tudi učne ure šolske mladeži, saj bo v muzeju na voljo tudi veliko najrazližnejših pripomočkov za sodobno f. inazo-ritev dogodkov iz let j OB in prejšnjih revolucionar h obdobij. Poleg tega, da o ta stavba po besedah Bogdana Osolnika „en sam učni kabinet", bo hkrati, kakor ugotavlja Niko Šilih, moral biti dom vseh, ki so kakorkoli sodelovali v revoluciji Če bo torej namenjen vsem nam, je naša skupna dolžnost, da ga omogočimo prestaviti z načrtov v prostor, ki mu je že odmerjen. L Z0RAN MILIJON MOPEDOV V TOMOSU Delavci koprskega Tomosa so 29. oktobra slavili pomembno delovno zmago: s tekočega tra- ku so „sneli“ milijonto dvokolesno motorno vozilo Tomos APN 4. Koprčani so razen tako velikega števila mopedov doslej izdelali še preko 600.000 drugih motornih ,,enot“, kot smučarske vlečnice, kosilnice, motorne črpalke, itd. Cementa ni! Ne kaže nam drugega, kot da zmešamo brez njega in potem počakamo, da zmrzne ... ZBIRKA PRIČEVANJ - Nekdanji invalidski dom v Dolenjskih Toplicah je sprejel pod streho ondotno krajevno muzejsko zbirko, ki je, prenovljena in izpopolnjena, od 30. oktobra spet odprta. Na posnetku: oči prvih obiskovalcev „hodijo“ po poteh NOB v topliški dolini. ODKRITJE SPOMINSKE PLOŠČE - Ob letošnjem občinskem prazniku Novega mesta so 29. oktobra na stavbi Kmetijske zadruge Novo mesto na Cesti komandanta Staneta odkrili ploščo predvojnemu komunistu Vinku Kristanu. Na sliki: govornik Lojze Šterk snema zaveso. SLOGA IN PREUDARNOST. ObS Brežice je letos podelila oktobrsko nagrado kmečki skupnosti Zibert-Petrigoj iz Loč. Njena ustanovitelja Ivan Urek in Anton Žibert sprejemata čestitke in nagrado iz rok predsednica Franca Skindra. Zgradila sta si skupen hlev. (Foto: V. Podgoršek) V ROKAH BORCEV - Nova knjiga Lada Ambrožiča-Novljana je pred tovariškim srečanjem v soboto prida v roke borcev slavne Dvanajste brigade ob obletnici 35-letnice napada na Bučko. Na sliki: med delitvijo monografije in značk Dvanajste brigade. (Foto: Železnik) Grozeča nevarnost mastitis Kot da ni na svetu ničesar brez svoje senčne strani! Razveseljiv uspeh v reji krav molznic in dvakrat povečan odkup mleka v zadnjih petih letih na Dolenjskem kali zvečana možnost za najhujšo bolezen molznic - vnetje vimena ali mastitis. Večji hlevi, molzni stroji in nova tehnologija - bolje rečeno: neznanje in nevestnost pri njeni uporabi - množijo to nadlego, ki, kot računajo, vzame vsako leto v Sloveniji vsaj 20 milijonov novih dinaijev iz žepov živinorejcev. Mastitis je, ponavljamo, vnetje mlečne žleze, ki ga povzročajo izključno drobnoživke, mikrobi. Ena vrsta mikrobov povzroča najhujše — kužno presušitev vimena, ki pomeni izgubo krave molznice. Sicer pa ločimo nagle (akutne) in dolgotrajne (kronične) vrste mastitisov. Prve je lahko prepoznati, druge mnogo manj. Kot zdravilo so učinkoviti antibiotiki, vendar je treba vedeti, & da mleko zdravljenih krav še 5 dni po končanem zdravljenju ne sme v mlekarno, torej ga ni mogoče prodati. Rejec mora zatorej narediti vse, da bolezen prepreči, ne pa da jo celo širi, kar počnejo nevedneži in malomameži. Bolezen, ki je niti ni več mogoče povsem izkoreniniti, lahko zavremo s pravilno prehrano in higieno hleva, zlasti pa s pravilno in higiensko molžo. Ugotovljeno je — in s tem imajo v naših velikih družbenih obratih bridke izkušnje — da širijo mastitis predvsem slabi molzniki, ki niso vestni ne pri molži ne pri skrbi za molzne stroje. Z umazanijo, kije na njihovih rokah in v nečisti posodi ali molzni napravi, prenašajo bolezen z bolne na zdravo žival. Torej: molzne stroje je treba redno čistiti in razkuževati, molža mora biti vestno opravljena. Priporočljivo je, da molznik vime pred molžo opere in osuši - najbolje s papirnato brisačo za enkratno uporabo — po molži pa vsak ^ sesek posebej pomoči v razkužilo iosan CCT. Če ima krava akuten mastitis, je ne smemo molsti s strojem. Prav bi bilo, da bi redno kontrolo mastitisa (ugotavljanje števila celic v mleku) čimprej vpeljali tudi na Dolenjskem, saj bi z njeno pomočjo laže zavrli bolezen, ki lahko pridelovanje mleka ogrozi bolj, kot si lahkomiselno predstavljamo. Inž. M. LEGAN 3 številka lahko služi kot merilo vsakemu posamezniku, ko ugotavlja svoj stvarni osebni dohodek. Zal so zadržane cene le del stabilizacijskih uspehov, niti ne najvažnejši. Važnejša je produktivnost, ki zaostaja in postavlja pod vprašaj tudi druge gospodarske uspehe. Na že omenjeni seji predsedstva je bilo dobesedno rečeno, da je dosežena raven stabilizacije kljub nespornim uspehom na šibkih temeljih. Zaradi prepočasne rasti produktivnosti in akumulacije (novo ustvarjene vrednosti) je že mogoče pričakovati nov pritisk na cene in večjo stopnjo inflacije. Naglejše večanje delovne storilnosti in splošne družbene produktivnosti je zato naloga številka ena. V žep za fakulteto Da le-ti v resnici premorejo posluh za družbene potrebe in skupno stvar, je že pokazala dosedanja akcija, ki jo je treba še nadaljevati. Zgledno so jo podprli zaposleni na biotehniški fakulteti, ki so prispevali kar 25 odstotkov enomesečnih osebnih prejemkov, na svoje breme pa so prejeli tudi obveznosti za plačevanje najetega posojila. Razen tega je sam agronomski oddelek še 110.000 din. Tudi kmetijske delovne organizacije so razumele svojo solidarnostno obveznost. Med njimi je na častnem mestu s stoodstotno izpolnjeno nalogo Kmetijska zadruga Metlika, razen nje pa med kombinati Kmetijsko gozdarsko posestvo Kočevje. Ker akcija še traja, samo poziv vsem, ki se še nismo tako odrezali: Sledimo jima! M. L. Plače na uzde Služba družbenega knjigovodstva ugotavlja, da je v letošnjem prvem polletju več kot pol stotnije dolenjskih delovnih organizacij izplačalo višje osebne dohodke, kot so jim to dovoljevali družbeni dogovori in samoupravni sporazumi oziroma republiška resolucija o gospodarskih in drugih gibanjih v letu 1976. Grešnike imajo vse štiri občine dolenjske regije, med njimi največ novomeška, ki ima tudi od vseh največ je število gospodarskih in drugih delovnih organizacij. Na spisku jc več takih, ki so s storilnostjo znatno zaostale, osebne kuverte pa napolnile iz akumulacije. Čeprav to še ni razlog, da bi začeli biti veliko plat zvona, je postal medobčinski sindikalni svet za Dolenjsko na te podatke in ugotovitve pozoren. V razpravi na nedavni seji tega medobčinskega telesa so zahtevah, da je treba proti kršiteljem ukrepati. To pa naj bi ne bili samo opomini, ampak taki posegi, da bi gibanje osebnih dohodkov vrnili v dogovorjene meje. Občinski sindikati imajo zdaj nalogo, da do konca novembra pripravijo analize o gibanju proizvodnje, storilnosti, dohodkov in osebnih dohodkov do zadnjega četrtletja. Na kršitelje, ki jih bodo obelodanile te analize, morajo odločno pokazati s prstom. In ne samo to: kršitelje bodo predlagali za postopek pred sodiščem združenega dela. Samo z ukrepi, ki bodo imeli za posledico vrnitev neupravičeno izplačanih osebnih dohodkov, bodo onemogočili to nevarno „samo-upravno bolezen11, j ZORAN Slabi zgledi Črnograditeljstvo v novomeški občini se nadalje cveti, navzlic temu da je bila pred dvema letoma vsem v opomin porušena prva črna gradnja - Zajčeva zidanica na Trški gori. Samo letos so na oddelku za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve obravnavali več kot sto črnih gradenj. Pretežno gre za zidanice, manj za stanovanjske hiše in gospodarska poslopja. Koliko črnih gradenj je sploh v občini, pravzaprav nihče ne more točno reči, čeravno popisujejo in jih iščejo. Dogaja se, da na primer v krajevni skupnosti, kjer 'mora biti Obvezno navzoč njen predstavnik, kakšno na črno postavljeno stavbo „pomotoma“ izpuste iz spiska. Ugotovljeno je, da so črnograditelji tudi ljudje, ki to sploh ne bi smeli biti Ljudje, ki si zaradi svojega položaja danes ali v preteklosti ne bi smeli dovoliti, da nanje kažejo s prstom. Tako prihaja do izgovorov: „Ce je lahko ta in ta direktor ali ugleden domačin postavil stavbo, jo lahko tudi jaz. Mar nisva pred zakonom enaka? “ Pristojni na občini ne ukrepajo tako, da bi imeli ljudje občutek zafrkavanja in preganjanja brez potrebe. Ce je le mogoče, čmo gradnjo legalizirajo, posebno če gre za gospodarska poslopja. Samo v primerih, ko je objekt postavljen na kraju, ki jc že določen v druge namene, morajo z nadaljevanjem gradnje počakati Letos niso nobene črne gradnje rušili; pač pa je bilo veliko črnograditeljev po zakonu preganjanih. Veliko manj opravka s črnograditelji pa bi imeli, če bi se vsi držali zahtevane discipline. BREŽICL: na sobotnem rednem tedenskem sejmu prašičev je čakalo na kupce 448 pujskov in 27 nad tri mesece starih prašičev. Lastnika je menjalo 343 živali; pujski so veljali od 38 do 40 din, starejši prašiči pa g od 24 do 25 din kilogram žive teže. Tudi september potrjuje oceno predsedstva CK ZKJ, namreč, da so bila lani in letos zaustavljena negativna gibanja v našem gospodarstvu, predvsem da je zaustavljena inflacija in da se cene gibljejo v dogovorjenih mejah. Pripravljanje ozimnice (Karikatura: Požeški list) Kot poroča zvezni zavod za statistiko, so se septembrske cene na drobno povečale za 0,6 odstotka v primerjavi s predhodnim mesecem. Največ so k temu pripomogle cene industrijskih izdelkov, ki so se povečale za 0,8 odst, značilno pa je, da so se živila pocenila za 0,5 odst. Prav hrana je namreč v prejšnjih mesecih najbolj povečevala življenjske stroške. Septembrske cene so bile za 10,6 odstotka višje, kot je bilo lansko povprečje. Ta Poti nazaj ni, čeprav je edinstvena in pri nekaterih še vedno vzbuja pomisleke. Kmetijci, skromni kakor so (skromnost in delo sta odlika tako rekoč vseh, ki v resnici živijo od zemlje), so sklenili, da ne bodo več čakali na družbo, temveč raje sami segli v žepe za dograditev Pomota, lahko pa bi bilo tudi neznanje: od neprimernega škropiva požgana trta ljubljanske biotehniške fakultete, katere del že desetletje stoji nedograjen pod Rožnikom. Za to so se odločili, četudi še nobena naša visoka šola ni bila zgrajena na tak način. Izobraževalna skupnost Slovenije je za dograditev fakultete zagotovila 8 milijonov dinarjev, vendar ta denar še zdaleč ne zadošča. Da bi dokončali vse delo, bi potrebovali 30 milijonov, od tega bi dograditev glavnega objekta zahtevala 14 milijonov. K zagotovljenim 8 milijonov prištejemo še 2,85 milijona dinarjev posojila raziskovalne skupnosti Slovenije, in to jc ves družbeni denar, na katerega lahko graditelji računajo. Razliko nameravajo zbrati z darilnimi boni slovenskih kmetov in delavcev v kmetijstvu ter živilski industriji. MORDA ŠE PRED -1980. LETOM? Krška občina si je v srednjeročnem razvojnem načrtu naložila med drugim tudi nalogo posodobiti več kot 80 kilometrov lokalnih in občinskih cest. Če sodimo samo po tem, kar so prekrili z asfaltom od občinskega praznika do danes, potem bi tak tempo zagotovil uresničitev končnega načrta še pred zadnjim rokom. Seštevek posodobljenih cest v tem času znaša 19.100 metrov. V krajevni skupnosti Veliki Trn je 4.800 m novega asfalta, v senovski 3.800, v rožno-presladolski 2.000, v lesko vški 3.300, kostanje viški 1.400 in v Dolenji vasi 800 metrov. V pripravi je še asfaltiranje ceste iz Brestanice v Anže (2 kilometra), med Gorico in Hrastjem (1.100 m), kakor tudi prekritje poti v naselju Veniše (850 m); obetajo tudi pričetek del na povezavi med Krškim, Kremenom in Bučerco. Vsega tega seveda ne bi bilo brez večje pomoči občanov s prostovoljnim delom in prispevkom v denarju. Povedali so nam, da so letos občani podprli uresničitev „cestnih načrtov z okoli milijoni starih dinarjev. 80 Ž. S. BELOKRANJSKI PRVOBORCI - Prijateljstvo, ki se je kalilo že v predvojnem revolucionarnem gibanju v Beli krajini in v najtežjih dneh od začetka do konca vojne, ne bo nikoli prešlo. Belokranjski spomeničaiji žele, da bi bilo takih srečanj več, saj se nekateri niso videli že od zadnjega pred sedmimi leti. (Foto: A. Bartelj) Borcem še več priznanj Srečanje belokranjskih prvoborcev v Semiču V GRADU ZNOVA NOV „STANOVALEC" Minuli praznik kostarijeviške krajevne skupnosti je znamenitemu cistercijanskemu samostanu oziroma gradu dal novega „stanovalca“. Doktor Drago Komelj je svoje dolgoletno delo pri obnovi tega arhitektonskega objekta, predvsem njegove cerkve, „zbral“ v treh na novo urejenih prostorih „Lapida-rija“. To je hkrati vez med zgornjim nadstropjem vzhodnega knla poslopja in cerkvijo, napolnjena z najlepšimi primerki kamnoseških in kiparskih izdelkov tja od 13. stoletja naprej. Dopolnjeni s slikovnim gradivom kažejo zgodovino samostanske cerkve, njeno usodo, obnovo pa tudi kultumo-zgodovinski pomen. Okolje, v katerem stoje številni kapiteli, deli vencev, podzidkov, detajli polkrožnih oken, različne oblike reber in tako naprej, so uredili po načrtu rojaka iz Leskovca pri Krškem ing. arcli. Franca Vardjana, vse skupaj pa predstavlja eno najbolj bogatih zbirk takega okrasa na Slovenskem, in hkrati pomembno dopolnilo vsega, kar je doslej grad ponujal številnim rednim in izrednim obiskovalcem. Ž. ŠEBEK Nad trideset belokranjskih prvoborcev se je v petek, 29. oktobra, zbralo v hotelu Smuk v Semiču na srečanju, ki sta ga pripravili obe belokranjski občini, metliška in črnomaljska. V imenu obeh občin je nosilce spomenice 1941 pozdravil inž. Martin Janžekovič in poudaril velike zasluge prvoborcev že v predvojnem revolucionarnem gibanju v Beli krajini, zlasti pa med NOB in v povojni socialistični graditvi „Če-prav borci v naši družbi niso bili nikoli zapostavljeni, menim, da zaslužijo fe večje priznanje, saj je njihov delež v borbi za osvoboditev neprecenljiv," je dejal Janžekovič in se zavzel, da bi taka srečanja prirejali bolj pogosto. Belokranjski prvoborci so z minuto molka počastili spomin svojih padlih tovarišev in po vojni umrlih borcev, tistim, ki na to srečanje niso mogli priti zaradi bolezni, pa so zaželeli čim prejšnje okrevanje. V imenu zbranih prvoborcev se je organizatorjem zahvalil Franc Košir. „Veseli smo, ko vidimo, da mladi rod, ki je danes na vodilnih položajih v Beli krajini, nadaljuje delo, ki smo ga mi zastavili, pa ga nismo mogli in ne moremo do konca opraviti Se naprej negujte revolucionarne tradicije in delajte za boljši jutri našega dobrega belokranjskega človeka. Dokler lahko hodimo in trezno razmišljamo, je prav, da si tudi mi borci še naprej prizadevamo za napredek Bele krajine. Zlasti pa je naša naloga, da si prizadevamo za pravično ureditev vprašanja priznavalnin borcem. Ni prav, da v bogatejših občinah, kjer im^jo manj borcev, le-ti dobivajo višje priznavalnine kot na primer belokranjski, kjer je borcev veliko, občini pa sta nerazviti," je dejal Košir. Srečanje belokranjskih spomeni-čarjev se je nadaljevalo v prisrčnem vzdušju prijateljstva in tovarištva, skovanega v najtejih dneh. A. B. Za dobro kupca Novoteks: posvetovanje inšpektorjev za tekstil V novi sejni dvorani v Novoteksu so imeli od 27. do 29. oktobra posvet republiški tržni inšpektorji za tekstil. Na prvem posvetu v Bijelem polju so bili zbrani predstavniki Crne gore, na novomeškem so bili inšpektorji iz Slovenije, Hrvaške in Bosne ter Hercegovine, na tretjem v Leskovcu - pa bodo zbrani delegati iz Srbije, Makedonije ter obeh pokrajin. 64 tržnih inšpektorjev za tekstil je 3 dni sledilo predavanjem, ki jih je organiziral zvezni tržni inšpektorat z namenom, da bi se usposobila inšpektorska služba ter delo posameznih inšpektorjev. Glavni poudarek je bil na zakonodaji, cenah, maloprodaji ter kvaliteti izdelkov. V praktičnem delu seminarja pa so se slušatelji seznanili še s kontrolo najrazličnejših tekstilnih izdelkov. Predavatelji na tem zanimivem in koristnem posvetu so bili: zvezna tržna inšpektorja Stanko Finci in Stanko Dragovič, v.d. glavnega tržnega inšpektorja SRS inž. Jaka Krek ter republiški tržni inšpektor inž. Miroslav Stojanovič. V drugi polovici novembra bo republiški inšpektorat organiziral posvetovanje za posamezne veje tekstilne industrije, ki bo bolj specializirano. Glavni namen tega posveta pa bo izpopolnjevanje inšpektorskih služb za kontrolo kvalitete in cen proizvodov, da bi dosegli čim boljšo zaščito končnega potrošnika. MIHA GOŠNIK PRISPEVKI ZA TOLMINSKO Do preteklega tedna so kočevski delovni ljudje oin občani zbrali in odvedli za kraje, ki sta jih letos prizadejala potresa, 558.720,60 din, medtem ko znaša obveznost enako kot v prvem krogu zbiranja pomoči 981.463 din. V prvem krogu so v kočevski občini zbrali 132,39 odstotka predvidene vsote ali približno tretjino več, kot je bilo v načrtu. Filmski odbor pri ZKPO Novo mesto je na svoji zadnji seji, ki je bila 26. oktobra v Novem mestu, ocenil svoje dosedanje delo ter v splošnih Zdrave oči - največje bogastvo Kaj dosežemo s posegom laserskega žarka v človeško oko? Vsa pota v Beograd in drugam bi odpadla, pomoč bi pacientom v pokrajini približali na dosegljaj roke — Laserski fotokoagulator (40.000 dolarjev): nepreplačljiv pripomoček za 2000 sladkorno bolnih z našega območja Prejšnji četrtek smo v sestavku „Bolnišnici: zame, zate, za vse..opisali namen novega medobčinskega sklada za nabavo dragih medicinskih instrumentov pri občinskem odboru Rdečega križa v Novem mestu, iz katerega naj bi kupili laser za zdravljenje očesnih bolezni, aparaturo za hitro zmrzovanje tkiva, adaptirali in modernizirali šok sobo ter sodobno opremili laboratorij v novomeški pokrajinski bolnišnici. Danes se seznanimo z enim takih dragih medicinskih aparatov, z laserskim fotokoagulatorjem. Dr. Vesna Morela, ki vodi očesni oddelek v novomeški bolnišnici, nam je o tem povedala naslednje: „Leta 1950 je začel dr. Meyer Schwickerath, profesor okulistike uporabljati fotokoagulacijo pri boleznih mrežnice, ki je bila dotlej nedosegljiva za terapijo. Kot izbor svetlobe je uporabljal Xenovo luč. Leta 1969 so izumili Argon-Laser koagulator, ki ima mnogo prednosti pred Zeisovim fotokoagulatorjem. Aparat je mnogo manjši, z njim je laže ravnati, pacientu pomagamo v sedečem položaju, očesa pa med posegom ni treba omrtviti S tem aparatom zdravnik tudi laže označi mesto, kjer mora koaguliratl Valovno dolžino, ki jo ima novi aparat, najbolje absorbira hemoglobin in pigmentni epitel. Morda bi prav po domače glede novega aparata lahko rekli tole: z laserskim žarkom, ki s sila zgoščeno svetlobo vpliva na izredno majhen delček tkiva, dosežemo spremembo v tkivu. Ce gre za okvaro mrežnice v očesu, nam postopek zakrkne del celic in pritrdi odlepljene dele mrežnice nazaj na podlago. Ce gre za krvavitev globoko v notranjosti oz. ozadju očesa, nam laserski žarek ustavi krvavitev. To pa je predragocena pomoč, saj je znano, da je mrežnica najbolj občutljiv in za krvavi operativni poseg pravzaprav nedotakljiv del očesa. Poseg v pacientovo oko se opravi v ambulanti in bolnik v večini primerov lahko takoj po koagulaciji zapusti ustanovo. Kontroliramo ga še nekaj dni po posegu in dodajamo fotokoagulacijo, če je to potrebno. Novi aparat in posodobljenje zdravljenja mrežnice je hkrati prava odrešitev za sladkorne bolnike: izkazalo se je namreč, da je sladkorna bolezen s spremembami na mrežnici glavno indikacijsko področje. Vedno znova poudarjamo, da je važno koagulirati (zdraviti) prve znake sladkorne bolezni na mrežnici, kajti le tako ne bo v kratkem času orišlo do naihuifth Laserski fotokoagulator TLP 3000: upanje za vse, ki iščejo pomoč pri zdravnicu za očesne bolezni DOLENJSKI LIST komplikacij, kot so krvavitve v oko, zabrazgotinjene steklovine in pod., ki so posledica sladkorne bolezni. Marsikateri sladkorni bolnik lahko oslepi k° je sicer telesno še dobro pri močeh. To velja predvsem za mlajše moške paciente, glede na to, da nastopa pri ženskah diabetična retinopatija večinoma šele po menopavzi Na našem območju je registriranih pribL 2000 diabetikov. Po statističnih podatkih drugih evropskih držav ima 50 odst sladkorno bolnih retinopatijo. - Naše zavarovance s to okvaro v očesu pošiljamo za zdaj na fotokoagulacijo v Beograd. Mnogo jih potovanje tja odloži bodisi zaradi let, neznanja jezika, dolgega potovanja in pod. Ponovne pomoči si pacienti, ko se vrnejo iz Beograda, dostikrat spet ne privoščijo, čeprav bi bila nujno potrebna, ker so preveč oddaljeni od sedanjega aparata. Stroški za enkratno koagu-lacijo v Beogradu znašajo 960 din, potni stroški pa 1.250 din, skupno tedaj nekaj nad 200 starih tisočakov; če je potreben spremljevalec, je stroškov še enkrat več. To vse med drugim potrjuje, kako potreben nam je tak moderen aparat za zadrževanje bolezni mrežnice in za hitro ukrepanje. Seveda pa ne gre le za sladkorno bolne. Tu so še žilna obolenja mrežnico, degenerativne spremembe mrežnice, za začetne odstope z majhnimi raztrganinami in pod. Pomoči so potrebni vsi srednje in močno kratkovidni pacienti, saj jim zdaj lahko pomagamo tudi pri odpravljanju sprememb v skrajnem ozadju mrežnice. Fotokoagulacija kot terapevtski pripomoček se čedalje bolj širi v zdravniški znanosti. O tem tuja stiokovna literatura sproti veliko poroča. Z montiranjem takega Argon-laserja v naši bolnišnici bi prihranili mnogo poti in denarja, predvsem pa bi pacientu, dokler še vidi in niti ne sluti, da je v nevarnosti njegov vid, pravočasno pomagali. Ohranili bi mu vid in s tem omogočili normalno življenje ter delo." Povejmo še: laserski fotokoagulator stanc pribl 40.000 dolarjev (brez carine). Specialisti očesnega oddelka v bolnišnici so že usposobljeni za delo s tem dragocenim pripomočkom. NHV V sezono brez sprememb Februarja ponovno teden slovenskega filma v Novem mestu - KaKO zabeležiti na filmski trak utrip sprememb _________________mesta in okoliških krajev?_________________ okvirih začrtal program dela za sezono 1976/77. Kot prejšnja leta je tudi za letos pregledal programe abonmajskih filmskih predstav za osnovne in srednje šole. Programe je potrdil kot sprejemljive, seznanil pa se je tudi z dejstvom, da v nekaterih primerih voditelji filmske vzgoje na šolah niso mogli izpeljati programov v celoti, ker filmov, ki jih predvideva učni načrt, ni bilo mogoče dobiti. Lani je teden slovenskega filma, ki ga je pripravil filmski odbor, dobro uspel, zato pripravljajo podobno prireditev tudi za mesec februar prihodnjega leta. V novomeškem tednu slovenskega filma naj bi se predstavilo občinstvu nekaj znanih filmskih delavcev in igralcev. Na seji so se člani filmskega odbora odločili, da bodo denarno podprli kandidata za študij na novoustanovljenem oddelku dopisne šole, na katerem si bodo pridobivali strokovno znanje filmski in televizijski mentorji. S tem naj bi odbor vsaj malo pripomogel k reševanju kritične kadrovske zasedbe na tem področju. Še vedno pa je ostalo nerešeno vprašanje, v kakšni obliki organizirati filmsko dokumentarno dejavnost v naši občini Dogodki ki temeljito spreminjajo dosedanjo podobo naše ožje domovine, v večini beže mimo. S poživitvijo dela foto-kino kluba bi morda lahko zastavili prvi korak k reševanju tega. KOMEMORACIJA NA MIRNI Kot v mnogih drugih krajih, je bila tudi na Mirni na dan mrtvih žalna slovesnost pri spomeniku padlih borcev NOB in to na Rojah. Med drugim se je je udeležil tudi inž. Marko Bulc, vodja slovenske delegacije v zvezni skupščini. V kulturnem sporedu je sodelovala godba na pihala iz Trebnjega, moški pevski zbor z Mirne, šolska mladina in taborniki ki so z Roj ponesli šopke cvetja tudi k drugim spominskim obeležjem NOB v krajevni skupnosti Mirna. 300 STARŠEV NA SESTANKU V novomeškem domu Majde Šilc je bil pred kratkim zanimiv roditeljski sestanek, ki se gaje udeležilo kar okoli 300 staršev. Vse navzoče je pozdravil dr. Marjan Lapajne, ki je staršem povedal marsikaj zanimivega o rasti in razvoju njihovih mladostnikov. Ravnatelj doma, tovariš Zaman, je starše seznanil 7. življenjem mladih v domu in z njihovimi dejavnostmi nato pa so starši „izdali“ vzgojiteljem lastnosti svojih otrok. Po sestanku so si skupno ogledali kmetijsko razstavo na Grmu, pripravljeno ob 90-lctnici te ustanove, zatem pa so starše povabili še na skupno kosilo. Po tako uspelem dnevu so bili vsi starši mnenja, da je potrebno organizirati čimveč takih sestankov, kajti to je edina možnost, da vzgojitelji in starši izmenjajo svej*. izkušnje pri vzgoji otrok. M. TRATAR Franc Šetinc: Potuha neustvarjalnim komunistom Še vedno je prisotna miselnost, da lahko odgovornost komunistov in vseh delovnih ljudi krepimo z nekakšnimi administrativnimi predpisi ali sankcijami. To pa je le potuha komunistom, ki morajo biti veliko bolj ustvarjalni, pripravljeni nenehno spreminjati sprejeta načela v prakso. Torej, vsakodnevni boj za stalno preobrazbo, uresničevanje sprejetih stališč, če je potrebno v stalni konfrontaciji, le to pomeni odgovornost in hkrati tudi več konkretnih rezultatov v našem vsakdanjiku. S tem se predvsem srečujemo na naši samoupravni poti, ki mora pomeniti iskanje novih rešitev in pošteno soočanje z vsakodnevnimi problemi. Zavedati se moramo, da pri samoupravnem sporazumevanju še ne dosegamo tistih pravih rezultatov. Toda družbenopolitične organizacije in organi ne smejo biti le kritiki, ampak predvsem ustvarjalni in odgovorni organizatoiji. (Sekretar izvršnega komiteja predsedstva C ZKS na seminarju za sekretarje ZK) Moti jih naša revolucionarna pot „Žalostno je, da sodelujejo v gonji proti naši manjšini na Koroškem tudi tisti avstrijski krogi, ki se sicer razglašajo za velike branilce demokracije in svobode. Zelo nevarno je nasilje, kakršno že dolgo duši pravice Slovencev in Hrvatov v Avstriji. Nevarno je, pa čeprav sije nadelo drugačna imena -od asimilacijskih, protikomunističnih in neoinformbirojev-skih. Moti jih naše prizadevanje, da bo naš delovni človek subjekt gospodarjenja in samostojni načrtovalec svoje prihodnosti in prihodnosti svojih otrok. Moti jih, ker smo se podali na pot, po kateri pogumno odstranjujemo ostanke razredne narave, ko so eni samo upravljali, drugi vodili in tretji samo izvrševali.11 (Sekretar IK predsedstva CK ZSK na sobotni slovesnosti na Bučki) 14. novembra se ne bomo zapisali za Slovence! Izbrali bomo eno Izmed naslednjih možnosti bojkota: Zapisali bomo drug jezik Glasovali bomo neveljavno Oddali bomo prazno glasovnico Oddali bomo prazno kuverto Ostali bomo sploh doma POZIV NA BOJKOT: iz zadnje številke Slovenskega vestnika, ki izhaja v Celovcu Jože Hartman: Preštevanje - vnaprej propadlo Preštevanje je že danes v bistvu propadla stvar, saj je kompromitirano od vsega začetka z nasprotovanjem same manjšine kot tudi tistih demokratičnih sil v avstrijski družbi, ki vidijo v raznarodovalni politiki avstrijske oblasti in v njenem povezovanju ter komplotiranju z neonacizmom grožnjo svoji lastni demokraciji. Diferenciacijo, ki se poglablja znotraj avstrijske družbe, spremljajo danes novi pojavi, saj nacionalizem potiska demokratične sile daleč čez okvire samega preštevanja. Avstrijce ti nacionalšovinisti prepričujejo, da 14. novembra ne bo šlo za odločitve o materinem jeziku, ampak za ponovni plebiscit: ali si za avstrijsko ali jugoslovansko Koroško! Pri tem opozarjajo, da gre za demokratično Avstrijo in komunistično Jugoslavijo. Tako demokracijo motijo le Slovenci na Koroškem, zato: čim manj Slovencev, tem bolj vame bodo meje! Besede najodgovornejših avstrijskih politikov o tem, da je jezikovno popisovanje popolnoma svobodno in prostovoljno, so v popolnem nasprotju z vzdušjem pritiska in grožnjami na terenu. (Iz analize dogajanja na Koroškem, ki jo je na zadnji seji republiške konference SZDL obrazložil predsednik komisije za manjšinska in izseljenska vprašanja) Emil Rojc: Kakšna naj bo sodobna osnovna šola Za uveljavitev novega ustavnega odnosa med TOZD in krajevno skupnostjo je prav uresničevanje samoupravnega koncepta kulturne politike ena prvih preizkušenj. Prepričani smo lahko, da ima naš delavec zadostno razumevanje za ustvarjanje potrebnih materialnih pogojev za kulturne dejavnosti v kolikor se bodo razširjale tudi njegove možnosti vplivanja na smotrno uporabo sredstev združenega dela za kulturo, vplivanja na programe kulturnih dejavnosti in na politiko kulturnega razvoja v svoji krajevni sredini, v občini ter širšem nacionalnem prostoru. V prizadevanjih za bogatitev in razširitev kulturne vzgoje naše mladine velja posvetiti še posebno pozornost pedagoškemu, družbenemu in političnemu konceptu celodnevne osnovne šole h kateri težimo v procesu sedanje reforme našega šolstva. Mnogi še nočejo pravilno razumeti bistvenih 'eženj v graditvi take šole, ki so prav v tem, da mora sodobna osnovna šola prerasti naravo zaprte izobraževalne ustanove in tako s svojo notranjo raznovrstno interesno dejavnostjo kot s tesno vpetostjo v življenje svojega okolja, postati odprt družbeni kulturni center sleherne krajevne skupnosti. Seveda takšnega koncepta celodnevne osnovne šole ne morejo uresničiti učitelji sami, ampak le s sodelovanjem vseh nosilcev kulturne ustvarjalnosti, katerih prav v vaši občini ne manjka. (Iz govora člana IK predsedstva CK ZKS na zaključni slovesnosti ob tednu Komunista v krški občini) J Št. 45* (1424). - 4. novembra 1976 To stran ste napisali sami!— To stran ste napisali sami!— To stran ste napisali sami! Glas prizadetega Odgovor na pismo ,,Namer-no nagajanje sovaščanom? V Dolenjskem listu, kije izšel 21. 10. 1976, me je anonimni pisec, skrit pod imenom vaščanov Gor. Lenarta, obdolžil, da sem prekopal občinsko pot. Ta pot pa ne pelje čez moje dvorišče, saj je dvorišče že 28 let ograjeno in bo tako ostalo tudi vnaprej. Glede občinske poti bi piscu predlagal, naj se prepriča v zemljiški knjigi, da je parcelna številka občinske poti 804. Ta vodi od mojega .in sosednjih dvorišč na pot (pare. št. 805/1), ta pa se po občinski poti (pare. št. 794/1) priključi na glavno cesto proti Brežicam. Da sem izkopal na dvorišču vodovodni in kanalizacijski jarek, je moja osebna zadeva, ki jo lahko rešim sam. Glede skakanja prek jarka in padanja vanj, pa si ni potrebno delati preglavic, ker je zunaj dvoriščne ograje, okrog 35 m vstran, več kot sto let stara javna peš pot, ki jo uporabljajo pešci, kolesarji in mopedisti iz Gor. Lenarta in drugih vasi. Prizadevanje pisca, da bi vsilil občinsko poz čez moje dvorišče, ne bo uspešno, čeprav o svoji nameri seznanja bralce Dolenjskega lista. Občani imamo po ustavi SFRJ pravico do ekonomske, socialne in osebne varnosti. VLADO CERJAK, Gor. Lenart 24 Mesto, ki še vas ni „Je Regerča vas sestavni del mesta le na papirju? " -Tako vprašuje bralec, ki redno z veseljem prebira naš list __ hJl SKRB ZA SPOMENIKE NOB — Organizacija ZB iz Šentjerneja skrbi za osem spominskih obeležij narodnoosvobodilnega boja. Pred dnevom mrtvih so mladinci iz Iskre na njeno pobudo očistili okolico spomenikov in položili vence v spomin na padle partizane in aktiviste OF. Na sliki: urejanje spomenika na šentjernejskem pokopališču. (Foto: Polde Miklič) To pismo za stalno stran ,,To stran ste napisali sami“, ki je ena najbolj branih v Dolenjskem listu, sem sklenil napisati ne zato, ker bi se čutil osebno prizadetega, ampak zato, ker menim, da mora nekdo nekaj napisati tudi o stvareh, za katere ne moremo reči, ne da bodejo v oči ne da so neopazne. Gre za predel Novega mesta Regerčo vas. Vsi napisi in table opozarjajo, da gre za sestavni del mesta ter je naziv „vas“ le nekakšen ostanek nekdanjega stanja. Vendar moram takoj pristaviti, da bolj lažejo table in uradni položaj Spomin na priljubljeno tovarišico Partizanska učiteljica Tilka Pejnovič je bila svetel vzor vsem med vojno in po njej ZADNJI LETOŠNJI IZLET Ribniški upokojenci bodo letošnja poučno-zabavna popotovanja zaključili v soboto, 13. novembra, z izletom v Gorico, Doberdob in Trst. Lepa jesen nam nudi še zadnjo možnost za izlet Vsi veterani prve svetovne vojne imajo priložnost, da obiščejo doberdobsko planoto, kjer so divjali v prvi svetovni vojni najhujši boji naših fantov. Odhod iz Ribnice bo 13. novembra ob 5. uri. Potujemo samo z osebnimi potnimi listi. Za prehrano skibi vsak sam. Prevoz stane 110 din in se vplača pri prijavi. Prijave sprejemamo kot običajno vsak ponedeljek in vsako sredo od 9. do 11. ure v društveni pisarni in sicer do vključno 10. novembra do 11. ure. VLADIMIR PREZELJ Ob dnevu mrtvih so se prebivalci Dragarske doline še posebno spomnili svoje priljubljene učiteljice Tilke Pejnovič, ki so jo spremili na zadnji poti na pokopališče v Dragi komaj pred dvema dobrima mesecema. Tilka Pejnovič se je rodila leta 1904 v Loškem potoku, učiteljišče je končala leta 1924, njeno prvo službeno mesto pa je bilo na Travi v Tilka Pejnovič je bila ena izmed najbolj priljubljenih učiteljic Dragarske doline. Dragarski dolini. Pred vojno je službovala še na Gorenjskem, toda ob začetku vojne se je spet umaknila na Travo, kjer je bil njen mož med organizatorji vstaje in so ga zato Italijani ustrelili kot talca. Tilka je izgubila tudi otroka-dvoj-čka, ki sta se ji rodila v italijanskem zaporu v Čabru. Po kapitulaciji Italije je učila na partizanski šoli v Podpreski. Bila je organizatorica mitingov in proslav. Delala je v vseh organizacijah. Vodila je pevski zbor, igralsko družino, tamburaše, gospodinjske tečaje in bila med organizatorji gasilskega društva Podpreska. Po vojni je službovala še v Podpreski in nato v Ribnici, kjer je bila upokojena in kjer je 27. julija letos tudi umrla. Zadnjič so se od priljubljene tovarišice poslovili njeni nekdanji učenci, znanci, prijatelji in prebivalci Dragarske doline v gasilskem domu v Podpreski in a pokopališču v Dragi. Tilka Pejnovič je bila za svoje neumorno delo za napredek>domo-vine tudi večkrat odlikovana. Njeno NOVO če se ne morete odločiti za nakup VAM IMV NUDI V NAJEM svoja gospodarska in specialna vozila DIESEL MOTOR MERCEDES BENZ 220D BENZINSKI MOTOR RENAULT 16 ! k jSggi IMV 2200 D MINIBUS IMV 1600 BR SANITET IMV 2200 D KAMIONET IMV 2200 D FURGON — Dan vaše odločitve — dan prevzema vozila — Zagotovljena uporaba brez zastojev IZKORISTITE NOVO OBLIKO STORITEV IMV preko poslovalnic: — Ljubljana, Titova 172-a tel.: 343—485, 343-471 — Novo mesto, Zagrebška 10 tel.: 23-311 II1DUSTRIJR mOTORniH VOZIL novo mESTO delo je lepo opisal v poslovilnem govoru tudi njen nekdanji učenec iz partizanske šole Herman Janež, ki je med drugim dejal: ..Decembra 1943 nas je v partizanski šoli učila priljubljena Tilka Pejnovič. Odeta je bila v črnino, ker je izgubila moža in dva otroka. Učila nas ni le brati in pisati, ampak tudi ljubiti domovino, sočloveka, tovariše, pa tudi prenašati trpljenje in se upirati okupatorju. Govorila nam je o pravičnosti NOB in nam v pravi luči prikazala zločine okupatorja. Ko ji je nekoč sorodnica prinesla hleb črnega kruha in nekaj masla, je vse to razdelila na enake dele innam dala, čeprav je bila hrana takrat nekaj najbolj dragocenega. Tilka Pejnovič nam mora biti svetel vzor še zdaj, ko je ni več med nami Našo družbo gradimo namreč na vzorih NOB.“ Dolenjski list se skuša s tem prispevkom, čeprav nekoliko pozno, oddolžiti spominu na priljubljeno tovarišico. J. PRIMC naselja, kakor pa laže staro ime. V resnici ne gre za mestno naselje, saj nima skoraj nobene značilnosti mesta. V Regerčo vas se pride po hudo luknjasti, slabo vzdrževani makadamski poti, ki je na nekaterih mestih zelo nevarna voznikom in pešcem, tako dajo prekaša preneka-tera vaška pot. Ponoči je pešec v tistem delu Novega mesta, ki se mu reče Regerča vas, povsem izgubljen, saj je vse naselje zagrnjeno v blagodejno temo. Javne razsvetljave v tem koncu ni Regerčani morajo biti hudo iznajdljivi ljudje, da se znebijo nekoristnih spremljevalcev sodobnega življenja - smeti, saj ne poznajo za mestna naselja značilnega odvažanja smeti. Tudi kanalizacija je samo predrzen sen Regerča-nov. Na to, da so res meščani, jih ob tem, da imajo le kakih 5 minut do lokalne avtobusne postaje, spominja le prispevek na uporabo mestnega zemljišča. „JANEZ TRDINA" POHOD NAURŠNASELA Predzadnjo nedeljo v oktobru smo priredili člani I. VDV brigade pohod na Uršna sela. Zbrali smo se na zbornem mestu v Dolenjskih Toplicah in kljub dežju krenili na pot. Vendar se je vreme kmalu izboljšalo in nam ni delalo težav. Hodili smo po cesti proti Dol. Sušicam, kasneje pa po bližnjici proti Dobindolu in Uršnim selom. Tam so nas sprejeli tamkajšnji mladinci ter nas pogostili Imeli smo tudi sestanek, ki ga je vodila tov. Branka Bukovec. Na tem sestanku smo formirali čete I. VDV brigade ter se dogovorili o enodnevnem pohodu na Rog, ki bo 6. novembra. Ogledali smo si tudi diapozitive z mladinske delovne akcije na Brkinih. LJUBICA STRUNA OŠ DoL Toplice Varujmo okolje! Napredek nas je potegnil za seboj, ni nam več mar ne za čist zrak, ne ptice in rože, ne za naš jutrišnji dan. Kam potujemo? V svet železa in betona, v svet brez zelenja, gozda, ptic in cvetlic, v svet, zavit v umazan zrak. Namesto rastlin kraljuje železo-beton. Človek pač mora nekje živeti. Namesto rož po tratah cvetijo odpadli papirčki, iz tovarn se vali dušeč, čm dim, ki ga ni konca. Umazane reke se kot črne niti turobno vlečejo po dolinah. Igrivih ribic ni več v njih. Tudi te so postale žrtve atomskega veka. Kam to vodi? Počasi si kopljemo jamo, v katero nas bo zasul naš lastni razum. Storimo že kaj! Ali bomo res dopustili, da nam pogine še tisto, kar nujno potrebujemo, česar nam ne more nihče nadomestiti? Bomo nosili plinske maske? Vprašanja se vrstijo kot na tekočem traku,- toda odgovora ni Bo nekega dne le spregovoril razum? Rešitev moramo najti! Zato varujmo svoje okolje, kajti atomska doba nam ga ne sme vzeti in uničiti! Če se bo to zgodilo, potem ne bo rešitve ne za okolje ne za nas same. DARJA ZUPANČIČ PADLI PARTIZANI NISO POZABLJENI Tudi učenci osnovne šole „Milka Šobar-Nataša“ smo po svojih močeh počastili dan mrtvih. Na šmihelskem pokopališču smo očistili grobove padlih partizanov, grob Primčeve Julije in grob mladinskega pesnika Janka Lebana, po katerem se imenuje naša ulica. Učenci nižjih razredov so nesli sveže rože k spomeniku NOB pri Sv. Roku. Ob plapolanju plamenčkov sveč, prižganih v spomin na partizane, ki so darovali življenje za našo svobodo, so priredili krajši kulturni program. ANDREJA LEGAN, 6. a, OS „Milka Šobar-Nataša“, Šmihel DEMONSTRACIJA ORODJA S#? \ OSNOVA KLIP KLAP ORODJA JE VRTALNI STROJ, NA KATEREGA LAHKO ENOSTAVNO IN HITRO PRITRDIMO RAZLIČNE PRIKLJUČKE: KROŽNO ZAGO, POVRATNO ZAGO, VIBRACIJSKI BRUSILNIK, VRTNE ŠKARJE IN BRUSILNIK. ORODJE LAHKO UPORABLJAMO ROČNO ALI PRITRJENO NA VERTIKALNEM STOJALU, MIZI ZA ŽAGANJE, HORIZONTALNEM DRŽAJU ALI LESNI STRUŽNICI 8jF S TEM ORODJEM BOSTE MNOGO OPRAVIL V HIŠI, STANOVANJU, NA VRTU IN AVTU OPRAVILI SAMI. KLIP KLAP ORODJE IN PRIBOR DOBITE V GARNITURAH ALI POSAMEZNO NOVOTEHNA VABIMO VAS NA DEMONSTRACIJE IN PRAKTIČNO UPORABO KLIP KLAP ORODJA, KI BODO V PRODAJALNI NOVOTEHNE V NOVEM MESTU NA GLAVNEM TRGU 11 11. IN 12. NOVEMBRA OD 10. DO 12. URE IN OD 14. DO 16. URE POSEBNA UGODNOST! NOVOTEHNA NUDI V TEDNU DEMONSTRACIJ 10% POPUSTA ZA KOMBI GARNITURE BC 1 14 IN BC 117! I 1 v s ■■■■■■■■■■■■■ i'l* fi I ij»( H 5 & ■f Ivan Haler Sredi Artič stoji že dve leti spomenik (delo Petra Jovanoviča), posvečen kmečkim puntom v šestnajstem stoletju. Spomenik v kratkih črtah prikazuje življenje tukajšnjih prednikov, ki so se dolgo bojevali za napredek in boljše življenje. Prav v šestnajstem stoletju so kmetje artiškega območja prvič pokazali odločno voljo bojevati se za gospodarsko osvoboditev. Leta 1515 so množično sodelovali v vseslovenskem uporu. Kmete je razjarilo početje hrvaškega viteza Marka Klisa, ki so ga kranjski plemiči ob uporu poslali po vojaško pomoč k hrvaškemu banu. Na potovanju skozi Dolenjsko in Posavje je ugrabil 500 žena in otrok upornih kmetov in jih prodal za sužnje. 900 razjaijenih kmetov je Klisa in ostalo grajsko gospodo potolklo v brežiškem gradu. Delo puntarskih očetov so nadaljevali njihovi sinovi in vnuki. Februarja 1573 jih je vodil Ilija Gregorič proti Krškemu in prek Planine proti Stubici. V bližini današnje Bistrice ob Sotli jih je doletela tragična usoda. Številne upornike so zaprli, veliko so jih pobili, preživeli pa so morali graditi cesto od Brežic proti Zgornji Pohanci. Zgradili so 6 km ravne ceste, ki je po svojih graditeljih dobila ime puntarska. Od tod tudi naslov zapisu s tokratnega uredništva v gosteh v Artičah. ARTIČE Po nekajmesečnem premoru nadaljujemo z uredništvi v gosteh. Novinarja Milan Markelj in Ivan Zoran sva tokrat (19. oktobra) obiskala Artiče. Naj takoj poveva, da sva v artiškem prosvetnem domu zapisovala predvsem take izjave, v katerih je bilo manj tožb in več ponosa ter veselja nad doseženim. Morda je prav zavoljo tega predstavitev krajevne skupnosti Artiče še najbolj primeren uvod v novo „serijo“ naših obiskov v kraje, kamor novinar ne pride vsak dan. Na obrobje Kozjanskega, kjer leži vseh sedem vasi te krajevne skupnosti (Artiče, Spodnja Pohanca, Dečno selo, Glogov brod, Trebež, Zgornji Obrež in Arnovo selo z delom Dolenje vasi in Zgornjega Lenarta), vodijo urejene asfaltne ceste. Skozi to območje drži tudi znana puntarska pot, ld so jo morali pred stoletji zgraditi tlačani. - Iskra upora je tlela v prebivalcih teh krajev vse od zatrtih kmečkih puntov do zgodovinske prelomnice v življenju slovenskega naroda, ko se je razplamenela v ogenj. Drugi svetovni vojni je moralo dati to območje precejšen davek. Veliko družin je bilo izseljenih, mnogo pa se jih je odzvalo tudi klicu domovine k oboroženemu odporu okupatorju. Po končanem vojnem požaru so morah vsi življenje začeti znova, tudi tisti, ki so se vrnili iz pregnanstva. Začela se je trda šola življenja in dela. Lahko zapiševa, da so ljudje to preizkušnjo uspešno prestali. Cas po vojni je precej spremenil socialno sestavo prebivalstva v teh vaseh. Nekdanji kmetovalci so postali delavci v bližnjih industrijskih obratih. V vaseh je kmalu zasvetila elektrika. Leta 1958 je pritekla zdrava pitna voda po novem vodovodu v Artiče, kjer je pred tem prav zaradi pomanjkanja zdrave vode razsajal tifus. Leto kasneje so dobile vodo tudi druge vasi. Hkrati, ko so rasle nove hiše, so krajani urejali tudi ceste, javno razsvetljavo in opravljali druga javna dela. Pri vsem tem so se prebivalci artiške krajevne skupnosti morali zanesti predvsem nase - na svoje roke in sredstva. Zato ne preseneča, da je bil prvi posavski referendum za krajevni samoprispevek izglasovan prav v teh krajih. Vaščani so rekli „da“ za zidavo prosvetnega doma v Artičah. Dom je takoj postal srce družabnega in kulturnega življenja. Ni bilo redko, da so poleg takih akcij odpirali denarnice tudi za posamezna dodatna dela manjšega obsega. Ce je bilo treba, denimo, popraviti gasilski dom, dokupiti gasilsko opremo, popraviti šolo, urediti otroški vrtec ali športno igrišče v Artičah, Spodnji Pohanci ali katerikoli drugi vasi te krajevne skupnosti, so ljudje prispevali, kolikor so zmogli v denarju ali prostovoljnem delu. Ob tem pa velja poudariti, da je artiška krajevna skupnost ena tistih redkih v Sloveniji, kjer so bila dela ne le do konca izpeljana, ampak ni šla po zlu niti ena skupna akcija javnega pomena. Kajpak je bilo to možno samo zato, ker so prebivalci teh krajev složni in delavni, kar pomeni, da imajo izostren čut za skupnost. Vse doseženo pa je najlepše potrdilo, da so korak zastavili na pravi poti - na poti, ki vodi lahko samo k napredku. Složnost gotovo ne pride sama od sebe, vedno je plod organiziranega dela. Krajevne družbenopolitične organizacije so med seboj vselej sodelovale, znale so najti skupen jezik pri ugotavljanju potreb krajevne skupnosti, prav tako pa tudi organizacijske poti. Čvrsta povezanost njihovega dela se je brez dvoma pokazala tudi v složnosti vseh prebivalcev. V krajevni skupnosti Artiče je vedno kaj novega, pa naj gre za dogajanje v samem središču, v Artičah ali v katerikoli vasi. Novosti niso samo v delu, ampak tudi v družabnem in kulturnem življenju krajanov. V primerjavi z drugimi vaškimi krajevnimi skupnostmi je kulturno življenje v artiški izredno razgibano, po mnenju mnogih celo najbolj v vsem Spodnjem Posavju. To dokazuje med drugim tudi cela vrsta prireditev, med katerimi je srečanje pihalnih godb samo ena od velikih manifestacij. Na vseh dosedanjih uredništvih v gosteh smo poslušali žalostne pripovedi o propadanju kmetij, o tem, kako mladina zapušča zemljo, da samo stari ostajajo na kmetih. Tudi v tem je artiška,krajevna skupnost drugačna. Delež kmečkega prebivalstva se je ustalil, opazno pa je, da vse več mladine mika, da se v življenju posveti kmetovanju. In kar je še bolj razveseljivo, mladi hočejo biti šolani kmetovalci. Šolske statistike kažejo, da se vse več učencev po končani osemletki vpisuje v srednje kmetijske šole. Gotovo so tudi ti mladi eden od čvrstih temeljev, na katerih sloni bodočnost krajevne skupnosti Artiče. Petina krajanov je zaposlenih. Kruh si služijo v domači brežiški in sosednji krški občini. Zaposlovanje pa prebivalstva ne izseljuje iz vasi v mesta, ker imajo zaposleni urejen prevoz do delovnih mest. Ob vsem tem je treba pribiti, da sloni prihodnost predvsem na odločitvah, zmožnostih in volji samih krajanov, česar pa se prav dobro zavedajo. TONE ARNŠEK iz Arnovega sela, delavec v krški Celulozi: „Po številu prebivalstva je naša vas največja v krajevni skupnosti. V večini smo kmetje, ostali pa so zaposleni. Vas je imela v preteklih letih nekaj komunalnih akcij, s katerimi smo uredili poti, da so prevozne, napeljali smo vaški vodovod, prav zdaj pa delamo za napeljavo telefona. Vaščani smo složni, zato vsaka akcija uspe. Tudi drugače se stanje v vasi izboljšuje. Kmetije so preusmerjene, mehanizacije imamo dovolj, zato upamo, da bo vse več mladih ostalo doma na kmetijah. Naša velika želja je, da bi končno le dobili asfaltno prevleko na občinsko cesto iz jSpodnje Pohance do Zgornje. V programu pa imamo tudi javno razsvetljavo." JOŽE MOLAN, kmetovalec iz Arnovega sela, poveljnik gasilskega društva Spodnja Pohanca: „Gasilski dom, katerega smo obnovili pred nekaj leti, je središče dogajanja v vasi. Mladina uporablja njegove prostore, kadar pač niso zasedeni, za namizni tenis, ples in drugo. Po članstvu je naše gasilsko društvo zelo močno: imamo dve pionirski desetini, eno mladinsko, eno žensko ter desetino pomožnih in rednih članov. Naši mladinci so celo republiški prvaki. Nimamo večjih težav razen te, da bi res potrebovali kakšen večji prostor, kjer bi se zbirali.11 IVAN ŠTRITOF iz Spodnje Pohance, delavec v Celulozi: „Kot član krajevne organizacije ZB moram povedati, da borci sodelujemo s krajani v vseh njihovih akcijah, čeprav smo že starejši. Naša skrb niso samo spomeniki, obiski partizanskih mamic in komemoracije, ampak tudi da mladino seznanjamo z borbo ter nanje prenašamo vse svetle tradicije NOB. Življenjski pogoji borcev so pri nas urejeni. Kot lovec pa bi povedal, da nam z divjadjo slabo kaže. Divjad odmira, z njo pa je zamrl tudi lovski turizem. Lovci smo poskušali odmirajočega zajca, fazana in jerebico vložiti, vendar se vložena divjad ni dobro obnesla.44 IVAN GERJEVIČ, papirničar iz Zgornjega Obreža: „Po 4.000 dinarjev je dala vsaka od 35 hiš v našem kraj j za posodobitev 1,5 km ceste skozi vas. Mnoga dela smo končali in pri tem opravili nad 1.000 prostovoljnih delovnih ur. Cesta je pripravljena za asfaltiranje. Pri tem je tudi ostalo, saj zaradi pomanjkanja denarja ne moremo naprej. Naslovih smo nekaj prošenj za pomoč, a nismo bili uslišani. Prepričani smo, da nam bosta z denarjem pomagali krška tovarna celuloze in papirja, v kateri je zaposlenih precej ljudi iz naše krajev- ne skupnosti, in krajevna skupnost Dolenja vas, kije tudi v krški občini.44 FRANC GLOGOVŠEK, pismonoša, predsednik KO SZDL Artiče: „Vse dejavnosti so pri nas zelo razgibane. Posebej bi poudaril, da je to posledica složnega delovanja vseh organizacij in društev v krajevni skupnosti. Kulturnih prireditev je veliko. Lahko rečem, da so tudi te prireditve utrjevale take odnose med občani, da ni bilo težko uresničiti nobenega dela, za katerega smo se dogovorili. Del skupnega in javnega pomena smo dokončali nešteto. Napredek je očiten na vseh področjih. Vključili smo se tudi v humane in solidarnostne akcije. Za prizadete na poplavljenih in potresnih območjih (Kozjansko, Posočje) smo v krajevni skupnosti zbrali nad 20.000 dinarjev, približno tak znesek pa šmd vpisali tudi za cestno posojilo.44 STANKO CERJAK, komercialni referent v Agrarii: „Naša krajevna skupnost je predvsem kmetijska. Osnovna kmetijska dejavnost je živinoreja. Tu je doma krompir, dobro uspeva tudi sadje in jagodičevje. Pridelovalci pogodbeno sodelujejo z brežiško Agrario v vseh dejavnostih, samo v vinogradništvu ne. V Dečnih selih uspešno deluje kmečka skupnost proizvajalcev mleka, ki je prva v občini uredila zbiralni prostor s hladilnim bazenom. Zbiralnice mleka bodo dobili še Zgornji Obrež, Arnovo selo in Pohanca. Agraria si prizadeva oblikovati najrazličnejše kmečke skupnosti: sadjarske, mlekarske, strojne in druge. V Dečnem selu že deluje strojna skupnost, v kateri je 13 gospodarjev.44 ANTON ČANČER, ravnatelj OŠ Artiče: „V šoli je stiska, za pouk 274 otrok v dvanajstih oddelkih premoremo le šest učilnic. Imamo tudi dve prirejeni učilnici, da smo lahko pouk organizirali v dveh izmenah, sicer bi imeli tri. Med letom ni dopolnilnega in dodatnega pouka. Dejavnost v krožkih je pestra, žal pa se je ne morejo udeleževati vozači. Po ukinitvi podružnic v Sromljah in Pečicah vozimo otroke s šolskim kombijem in avtobusom v Artiče. Novo šolo naj bi dobili do konca tega desetletja. To bi omogočilo sodoben enoizmenski pouk, v stavbi pa bi bil tudi vrtec. Računamo, da nas bodo SIS pri tem podprle.44 MARIJA GLOGOVŠEK, gospodinja iz Zgornjega Obreža: „Nekaj besed bi povedala o farmi Dubravica, kjer redijo pujske. Farma že nekaj časa uspešno pogodbeno sodeluje z rejci iz občin Šmarje, Klanjec, Zaprešič in Brežice. Trenutno še ne dosega plana, zato si želi novih kooperantov, vsaj toliko, da bi delala rentabilno, to pa pomeni, da bi imeli lep vir dohodka tudi kooperanti. Sama imam polletne izkušnje in vem, da so odkupne cene v farmi boljše kot na brežiškem sejmu.44 IVAN HALER, predsednik Prosvetnega društva Oton Župančič iz Artič: „Naše društvo je edino kulturno društvo v krajevni skupnosti. Ima že dolgoletno tradicijo, njegovi člani pa so iz vseh slojev prebivalstva. Ukvarjamo se z uprizarjanjem iger, imamo pevski zbor, tamburaški orkester in folklorno skupino. Tamburaši in plesalci so lani prenehali delovati, ker nimajo vodje, a upajo, da bodo kmalu spet začeli z rednim delom. Srečo imamo, ker je prosvetni dom dobro ohranjen, saj potekajo v njem skoraj vse prireditve. Naše društvo pomaga pri urejanju doma; sami vzdržujemo oder. Prav zdaj prirejamo prostore pod odrom za slačilnice in garderobe. Denar dobimo delno od občinske ZKPO, delno pa od iztržka z veselic, katere občasno prirejamo. Nekaj prisluži tudi naš pevski zbor. Menim, da je kulturno življenje v naši krajevni skupnosti na dostojni višini.44 ANKA ZORKO, tajnica Društva prijateljev mladine je doma iz Artič in kot učiteljica poučuje na artiški osemletki: „Precej številno je naše društvo, saj šteje kar 727 članov. Tesno sodelujemo s šolo, prav tako pa tudi z drugimi organizacijami. Pomagamo pri vseh akcijah v krajevni skupnosti. Letovanje otrok, šolske malice, obdarovanje otrok, vse to je tudi naša skrb. DeQarja je malo, zato smo dostikrat vezani na prostovoljne prispevke vaščanov. Ljudje so zelo razumevajoči in radi pomagajo. Nisem še naletela na človeka, ki bi nam ne hotel po svojih močeh priskočiti na pomoč. Zato je naše društvo na občinskih in republiških tekmovanjih doseglo lepa mesta. Naj omenim, da smo bili štirikrat prvi v občini in enkrat v republiki ter da smo prejeli srebrno priznanje OF.“ Franc Glogovšek Stanko Cerjak Anton Čančer puntarski poti Marija Glogovšek Anka Zorko Tone Ainšek ‘■j Jože Molan Ivan Štritof Vasi ob kultura in izobra- ževanje METLIKA NE BO VEČ IZJEMA! Metliška občina je v slovenski javnosti, še posebno pa med bibliotekarji, dolga leta „slove-la“ po tem, da nima matične knjižnice. V preglednicah, ki so prikazovale število knjižnic in rast njihovih dejavnosti, je imela Metlika same črtice. Že prihodnje leto pa naj bi „mnenje“ o Metliki spremenila tudi statistika. Pred kratkim so namreč odločili, da bodo knjižnico v tem kraju spet odprli, da bi knjige, ki so bile toliko časa pod ključem, prišle ponovno do bralcev. Tudi nove knjige so že začeli nabavljati za knjižnico. V prihodnje naj bi knjižnica dobila vsaj tri prostore. Trdinovi nagrajenci za leto 1976 so: Rudi Mraz, Nada Gostič in Anton Plut OPRAVLJATI IZPIT, POSVEČATI POZORNOST (NE: POLAGATI) Posledica večstoletnega nemškega gospostva nad Slovenci je tudi ta, da še danes v vsakdanji govorici pogosto uporabljamo nekatere nemške popačenke, čeprav imamo zanje prav lepe in povsem ustrezne domače besede: žajfa (milo), stelaža (polica), modroc (blazina) in druge. Nemški vpliv je bil močan zlasti v tako imenovanem uradnem jeziku, od koder se je zanesel tudi v knjige in časopisje, kjer je delno občuten še danes. Nič čudnega: Slovenci nismo imeli prav do konca prve svetovne vojne ne visokih šol ne svojega gledališča, v srednjih šolah in uradih pa je vladala nemščina. Stanje se je začelo naglo izboljševati, ko smo po prvi svetovni vojni dobili svojo državo, še posebno pa po osvoboditvi, ko smo Slovenci dejansko dobili možnosti, da razvijemo prav vse panoge javnega življenja, ki so potrebne kulturnemu narodu. Med takimi, po nemškem vzorcu posnetimi tvorbami, ki so še danes dokaj pogostne v našem pisanju, je tudi napačna raba glagola položiti (polagati) v takihle zvezali: Izpit je položilo 60 odstotkov vozniških kandidatov. -Polaganje izpita bo v novembru. - Občina je polagala veliko pozornost cestam, vodovodu, poštnim in telefonskim zvezam. Glagol položiti je sicer slovenski in dovoljen v takili zvezali: Položili so nove deske. - Polagali bodo parket. -Položil ga je na tla v drugi rundi. - To se pravi, daje glagol položiti upravičeno rabljen takrat, kadar pomeni postaviti kuj dol, na kakšno stvar, v vodoravno lego. Nikakor pa ga ne smemo rabiti v pomenu opraviti, narediti, končati. Zato bi bilo treba prej omenjene stavke zapisati takole: Izpit je opravilo (naredilo) 60 odst. kandidatov. - Izpit bo v novembru. - Občina je posvečala pozornost (skrb) cestam, vodovodu itd. Torej: izpit opravljamo, pozornost posvečamo, važnost pripisujemo čemu. B-r. V knjigo zaslužnih v. novomeški občini so vpisali tri nove Trdinove nagrajence. To so: Rudi Mraz in Nada Gostič iz Novega mesta in Anton Plut iz Šentjerneja — prvi kulturni, druga dva prosvetna delavca. Trdinove nagrade za leto 1976 so jim podelili na slavnosti 29. oktobra v novomeški športni dvorani. Čeprav smo o letošnjih nagrajencih že v minulih letih nekajkrat pisali in jih tudi bralci Dolenjskega lista že poznajo, naj na kratko še enkrat opišemo njihovo življenjsko pot in ustvarjalni prispevek, ki so ga dali skupnosti vsak na svojem delovnem področju. Rudi Mraz se je že kot dijak vključil v „Slogo“, prosvetno društvo železničarjev, med katerimi je bil tudi njegov oče. S petjem je nadaljeval kot partizan. Po osvoboditvi je bil eden izmed prvih, ki so v Novem mestu snovali današnji moški pevski zbor „Dušan Jereb". Zboru je Mraz zvest od ustanovitve. V utemeljitvi za podelitev nagrade so zapisali, da je „edcn izmed tistih stebrov, na katerih so jerebovci gradili množičnost, kvaliteto in ime". Kajpak je Rudi Mraz vlekel voziček amaterizma tudi kot organizator in funkcionar. NOVI PREDSEDNIK Zaradi prezaposlenosti profesorja Miloša Humeka, dosedanjega predsednika izvršnega odbora kulturne skupnosti občine Kočevje, so na nedavni skupščini kulturne skupnosti izvolili za novega predsednika I ranca Merharja, direktorja tozd „lveral“ LIK Kočevje-Slovenijales. !•’. B. Nadi Gostičevi krasi Trdinova nagrada več kot 3(Metno pedagoško, ljudskoprosvetno in družbenopolitično delo, ki ga je opravljala na Dolenjskem in v Beli krajini Leta 1942 je kot mlada učiteljica začela delati za OF, po kapitulaciji Italije pa je poučevala mladino v Adleši-čih. V Belo krajino se je vrnila tudi po končani višji pedagoški šoli Po združitvi novomeških osnovnih šol je prevzela vodstvo ene izmed največjih osnovnih šol v Sloveniji. Razen v šolstvu je bila delavna tudi na drugih področjih. Nekaj časa je vodila svet Svobod in prosvetnih društev. V Beli krajini rojeni Anton Plut kot predmetni učitelj že sedemnajst let vodi osnovno šolo v Šentjerneju. Pod njegovim ravnateljevanjem seje šola uspešno vključila v samouprav- Nada Gostič no organizirano vzgojnoizobraževal-no delo. Sodi med tiste slovenske učitelje, ki so v pedagoški poklic stopili še pred koncem vojne in si ustrezno pedagoško izobrazbo pridobili potem, ko so bili že znani prosvetni in družbenopolitični delavci BEOGRAJSKI KNJIŽNI SEJEM — 100.000 del iz 35 držav je razstavljenih na letošnjem mednarodnem knjižnem sejmu, ki so ga nedavno odprli v Beogradu. Jugoslovanski prispevek je med največjimi, saj se s svojo dejavnostjo predstavlja 135 založniških hiš iz vseh republik. Na sejmu je opaznih nekaj akcij, ki jim mnogi pripisujejo značaj redkega podviga. Tako je doživela posebno priznanje Državna založba Slovenije, ki je v kratkem času izdala zbrana dela nobelovca Iva Andriča v šestnajstih knjigah. Največ priznanj in nagrad je prejela Mladinska knjiga iz Ljubljane, zlasti za tematsko usmeritev izdanih del in za likovno obdelavo knjig. NOV ŠOLSKI KOLEDAR -Republiški komite za vzgojo in izobraževanje je pred kratkim sprejel nov pravilnik o šolskem koledarju za osnovne in srednje šole. Z njim Rudi Mraz Antftn Plut GRUMOVI ROKOPISI VSK MIRAN JARC Novomeška Studijska knjižnica Mirana Jarca je dobila nedavno v hrambo sveženj rokopisov pisatelja in dramatika Slavka Gruma, avtorja znamenite drame ..Dogodek v mestu Gogi“, za katero je dobil navdih in snov med bivanjem v Novem mestu. S tem je ta ustanova obogatila tudi svojo rokopisno zbirko. Slikar Boris Kobe pa je novomeški študijski knjižnici podaril svoje izvirne ilustracije, s katerimi je opremil izdajo Jurčičevega ..Desetega brata". JEDRO POGOVORA JE MUZEJ - Bodan Osolnik, Miroslav Vute in inž. Peter Ivanetič, ki imajo v odboru za gradnjo novega novomeškega muzeja odgovorne naloge, večkrat stoje rešijo kakšno vprašanje. Grafika in risba Od jutri dalje v Dolenjski galeriji v Novem mestu V Dolenjski galeriji bodo jutri ob 18. uri - po recitalu socialne lirike, ki ga bodo izvedli novomeški gimnazijci - odprli razstavo grafik in risb 24 slovenskih umetnikov pod naslovom „Soci-alnokritična umetnost". Razstava, za katero je gradivo posodil Muzej ljudske revolucije v Ljubljani, je posvečena prazniku novomeške občine in bo odprta do 20. novembra. Stane Kumar: RAZMIŠLJANJE BREZPOSELNEGA, 1939 Skupaj bo razstavljenih 67 del, nastalih med obema vojnama kot odmev na socialno stisko našega človeka, ki sta ga pestila popolno brezpravje in brezposelnost Risbe in grafike, ki jih bomo videli, pa so hkrati že tudi napoved za preobrat, ki mora takemu stanju nujno slediti. Povsem razumljivo je, da se bomo srečali le z izborom in ne z dediščino slovenske socialno-kritične likovne tvornosti v celoti Razstava obsega likovne kritike medvojnega obdobja, kakor bi lahko poimenovali te grafike in risbe, ki so jih ustvarili: Ivan Čargo, Zoran Didek, Franjo Golob, Tine Gorjup, Božidar Jakac, Karel Jakob, Boris Kobe, Ivan Kos, Tone Kralj, Stane Kumar, Vladimir Lamut, Lajči Pandur, Slavko Pengov, Veno Pilon, Nikolaj Pirnat, Ljubo Ravnikar, Evgen Sajovic, Maksim Sedej, Hinko Smrekar, Lojze Sušmelj, Ante Trstenjak, Drago Vidmar, Nande Vidmar in Klavdij Zornik. I. Z. „Zlati oktober” razgrnjen V Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici razstavlja štirinajst slovenskih slikarjev dela, nastala pred enim letom v Kostanjevici in okolici — XXI. dolenjski kulturni festival končan Pionirji amaterizma in šolstva uvaja več novosti. Med drugim je novo to, da se bodo zimske počitnice podaljšale od enega na dva tedna (v tem šolskem letu se bo tako prvo polletje končalo 21. januarja, drugo pa se bo začelo 7. februarja). Začetek šolskega leta bo poslej za osnovne in srednje šole skupen, in sicer 1. septembra, pouk pa se bo končal različno: za osnovnošolce 25. junija, za srednješolce pa že 20. junija. Skrajšalo sc bo tudi število prostih dni (bo manj praznikov), izjemoma pa bo zaradi izgubljenih delovn-h dni pouk tudi na soboto. PO KOCEVJiJ SE ŠKOFJA LOKA - V Loškem muzeju v Škofji Loki so 29. oktobra odprli retrospektivno razstavo del slikarke Jele Trnkoczy, ki jo je pripravil XXI. dolenjski kulturni festival iz Kostanjevice. Razstava je bila medtem tudi že v Kočevju. Odlitek mitreja v Belokranjskem muzeju. 7 ŽIVITA IN DELATA NA DOLENJSKEM IN V POSAVJU: akademska slikarja Miroslav Kugler (Brežice) in Martina Koritnik (Podbočje). Posnetka ju kažeta med slikanjem na „Zlatem oktobru" minulo jesen. Novomeški muzej NOB in ljudske revolucije naj bi odprli v letu 1978 — Glavna skrb: zbiranje sredstev Muzej NOB in ljudske revolucije v Novem mestu naj bi začeli graditi 27. aprila 1977, odprt pa naj bi bil leto kasneje za novomeški občinski praznik. Tako so sklenili 28. oktobra v Dolenjski galeriji na skupni seji širšega odbora za izgradnjo in odbora aktivistov OF novomeškega okrožja, ki jo je vodil Bogdan Osolnik. Na seji je inž. arh. Mirko Kajzelj razgrnil idejni projekt, po katerem bodo gradili muzej, ter pojasnil, kako je upošteval pripombe in predloge iz javne razprave. Navzoči so ugotovili, da je projektant svojo nalogo opravil celo pred rokom. Glede na nastalo stanje pri zbiranju denarja so predlagali, naj bi muzej gradili v dveh fazah. Izračunali so, da bo treba zagotoviti 19 milijonov dinarjev, od tega pričakujejo 8 milijonov iz delovnih organizacij, 6 milijonov od republiške kulturne skupnosti, 3 milijone bi kot posojilo prispevala Ljubljanska banka, 2 milijona pa naj bi dali prostovoljni prispevki in oglasi. V razpravi o tem, ali lahko pričakujejo predvideni znesek od republiške kulturne skupnosti že prihodnje leto, je Miloš Poljanšek kot predsednik skupščine te skupnosti pojasnil, da ne more še nič povedati, saj je potreb po naložbah znatno več od možnosti. Clan IK predsedstva CK ZKS Franc Sali je menil, da financiranje jtako pomembnega objekta ne bi smelo biti problematično, saj bi morali glede na to, da bo muzej ne samo kulturna, ampak tudi vzgojno-izo-braževalna ustanova, združiti moči več različnih samoupravnih interesnih skupnosti. Na seji so menili, da je zbiranje denarja sicer prva naloga, da pa je nujno že zdaj misliti tudi na vsebino muzeja, saj se ne sme zgoditi, da bi izročali namenu prazno hišo. Prva naloga s tega področja je nedvomno priprava scenarijev, po katerih bodo vsebinsko in oblikovno urejene zbirke. I. ZORAN Prejšnji torek so v Kostanjevici prižgali plamenico za zadnjo prireditev XXI. dolenjskega kulturnega festivala - za slikarsko razstavo „Zlati oktober“ v Lamutovem likovnem salonu, ki jo je po krajšem koncertu Šentjemejskega okteta in uvodni besedi Janeza Mesesnela odprl dr. Jože Brilej, predsednik republiškega ustavnega sodišča in častni član Dolenjskega kulturnega festivala. Razstava obsega več kot sto ..žlahtnih pogledov na starožit-ne dolenjske Benetke in okoliške vasi“ (Lado Smrekar v katalogu, op.p.), ki jih je na svoja platna v olju in drugih materialih „razpelo“ štirinajst slovenskih slikaijev, ki so tokrat vsi delali kot krajinarji. Naj jih naštejemo tako, kakor so pred- stavljeni v katalogu: Lucijan Bratuš iz Vipave, Jože Centa iz Ljubljane, France Godec iz Ljubljane, Gabrijel Humek iz Stične, Božidar Jakac iz Ljubljane, Boris Kobe iz Ljubljane, Martina Koritnik iz Podbočja, Janez Kovačič iz Ljubljane, Miroslav Kugler iz Brežic, Nikolaj Omersa iz Ljubljane, Lojze Perko iz Nove vasi pri Cerknici, Marijan Pliberšek iz Ljubljane, Viktor Povše iz Celja in France Slana iz Ljubljane. Začetek bo 27. aprila Razstava je plod kulturne akcije lanskoletnega »Zlatega oktobra11, na kateri so omenjeni umetniki slikali Kostanjevico in okolišne kraje. Dosežki so nastali svobodno in z željo ohraniti to krajino za prihodnost. In še nekaj: dela, ki si jih bodo obiskovalci lahko ogledovali do 30. novembra (nekaj je razstavljenih tudi v dvorani restavracije Pod Gorjanci), niso nastala izključno zato, da bi obogatila fonde številnih kostanjeviških umetniških zbirk, ampak so prav tako namenjena zasebnim ljubiteljem umetnosti, da jih kupijo in z njimi okrasijo svoja stanovanja. I. Z. POTA in s rn? & Dežurni poročajo SNEL IN ODŠEL - 29. oktobra zvečer je Franc Švajger iz [.očke ceste v Črnomlju ugotovil, da mu je ta dan nekdo izmaknil z obešalnika v predsobi lovsko puško dvocevko z daljnogledom in pas z naboji. Švajger je oškodovan za 6.000 dinarjev. IZBIRČNI VLOMILEC - V noči na 30. oktober je bilo vlomljeno v osebni avto Jožeta Okorna, kije stal pred Putnikom v Trebnjem. Vlomilce je odtrgal kljuko z vrat in vzel iz avta dežnik, kavbojke in bluzo. Čeprav so bili na razpolago še drugi vredni predmeti, jih je pustil. KRIČALA IN RAZBIJALA - 30. oktobra popoldne so črnomaljski miličniki odpeljali iz gostilne Skubic Mustafo llašiča in Hasima Mujanoviča, oba iz okolice VeL Kladuše. Ta dan sta se opila in nato razgrajala, razbijala kozarce ter kričala, dokler ju niso odpeljali na iztreznitev. NA OHLADITEV - 30. oktobra zvečer so tudi novomeški miličniki pridržali do iztreznitve Azima Ima-moviča in Elkarja Karadžiča, ki delata pri podjetju Gradis, doma pa a. Ze sta iz okolice Sanskega mosta, ze vinjena sta prišla v hotel Kandija in zahtevala pijačo. Ker jima niso hoteli postreči, sta začela razgrajati in razbijati. Odpeljali so ju na iztreznitev. ŽALIL GOSTE IN OSEBJE -Alojz Senica s Sel pri Toplicah je 31. oktobra popoldne delal nered v bifeju Zdravilišča v Dol. Toplicah. Žalil je goste in strežno osebje, dokler ga niso odpeljali na prisilno iztreznitev. GROZIL JE — Pijača je 1. novembra preveč stopila v glavo tudi Ignacu Kovačiču iz Male Loke. Prišel je v gostilno Režek na Vel. Loki in že vinjen zahteval še pijače. Ker mu niso ustregli, je grozil in razgrajal, dokler ga niso miličniki odpeljali na iztreznitev. KOLO JE IZGINILO - 1. novembra dopoldne je nekdo ukradel kolo z motorjem, vredno 4.000 din. Kolo, last Jožeta Puclja iz Partizanske ceste, je stalo doma na hodniku. Medtem ko ni bilo nikogar, je prišel tat. POTA Ii\ STUf POPRAVEK Ivan Lečnik, priučeni pek. Je odgovarjal za vrsto vlomov v Novem mestu, med drugim za večkraten obisk kioska Deia in znani vlom v kapiteljsko cerkev 10. avgusta okrog 13. ure je gostilničar Ivan Kos zalotil v spalnici peka, ki ga je vzel na stanovanje, sicer na senik. Pek je bežal, vendar so ga kmalu izsledili, odkrilo pa se je, da je ravno on na debelo vlamljal po vsem mestu. Okrožno sodišče v Novem mestu je nedavno poklicalo na zagovor 30-letnega Ivana Lečnika, začasno zaposlenega v novomeški pekariji, bivajočega pri Kosu. Z gospodaijem sta se zmenila, da mu bo dajal hrano in stanovanje, on pa bo pomagal pri težjih opravilih. Lečniku kratkotrajno bivanje v Novem mestu ni pomenilo le vir rednega zaslužka, ampak še bolj priliko za nočne pohode, na katerih si je prisvajal razne stvari. Dokazno je, da je 26. junija ponoči vlomil v Košakovo gostilno skozi straniščno okno, vlomil še v predal točilne mize in pobral ves drobiž (200 din) ter več zavitkov cigaret. Samo eno noč si je privoščil spanja, nakar je 28. junija spet kolovratil po vlomilskih poslih. Vlomil je v kiosk Dela, kjer sije prisvojil 40 din, v noči na 3. julij pa je spet obiskal isti objekt. Tokrat je spravil iz lege jeziček od ključavnice, odprl vrata in odnesel 51 značk, cigarete, razne predmete in nekaj denarja, da je bilo za 1.000 din škode. HUD TRK PRI DRNOVEM 28. oktobra malo pred 20. uro je bila na magistrali pri Drnovem spet ena večjih nesreč, ki je povzročila hudo poškodbo in za 80.000 dinarjev gmotne škode. Tovornjak s prikolico, ki ga je vozil grški državljan, je zapeljal od bencinske črpalke na cesto, ni pa se prepričal, če je pot prosta. Tako se je vanj zaletel Josip Kotarski iz Samobora, ki je z osebnim avtom pripeljal iz ljubljanske smeri. Ko je trčil v prikolico tovornjaka, ga je odbilo, in ko je vozilo spet priletelo na cesto, je prišlo do novega trčenja: takrat je iz zagrebškega konca pripeljal z avtom Alojz Ješelnik iz Kočevja in je tudi karamboliral, ko je vanj trčil že razbiti avto Kotarskega. Pri nesreči je bil hudo poškodovan voznik Kotarski; prepeljali so ga v zagrebško bolnišnico. V noči na 11.julij sije izbral za vlom vrtnarijo v Ločni, a je našel le 27 din in 3 koledarje. Kaže, da mu je bil kiosk Dela izredno všeč, ker je 30. julija spet poizkušal srečo v njem. Tedaj je s kamnom razbil šipo, vendar je zaropotalo in je bil prepoden. Zbežal je proti Kapitlju. Brez uspeha se mu ni dalo domov, zato je po odtočnem žlebu splezal kakih 20 metrov visoko do strehe, se skozi lino splazil na podstrešje in prišel od tam v zakristijo. Brskal je za denarjem, našel pa je le 20 din. Z izvijačem in škarjami je nato nasilno odprl tudi tabernakelj in z monštran-ce odlomil križ, spil nekaj vina, odnesel pa je še ženske rokavice, torbico in nož. Nato je odrinil zapah na notranji strani cerkvenih vrat in brez težav zapustil cerkev. Napravil je za 5.000 din škode. Vlom na Kapitlju možaku očitno ni bil dovolj: vrnil se je h kiosku, kjer je že prej naredil luknjo, in od tam odnesel za 456 din raznih boljših cigaret. Da se je rad vračal na že preizkušene kraje, kaže to, daje v noči na 10. avgust še enkrat obiskal vrtnarijo. Tokrat mu je bila sreča bolj mila kot prvič: dobil je 63 din, dežnik in svinčnik. Četrtič je hotel priti v kiosk Dela v noči na 5. julij, a so se mu škarje, ki jih je uporabljal kot orodje, odlomile, nato pa je nekaj dni zatem skušal okrasti še gospodarja, kjer je stanoval, a je bil prepoden. Vse to je obtoženi Lečnik brez pridržkov priznal, v zagovor pa je navedel, da ni imel urejenega življenja ipd., da seje včasih iz obupa napil, potem pa počel „oslarije“. Lečniku je tekla že pogojna kazen, izrečena pred mariborskim sodiščem, tako so mu v Novem mestu izrekli enotno kazen: dve leti Kam naj bi šli opasači? Sodišče ni verjelo, da je bila zamenjava Nedavno tega je novomeško okrožno sodišče obsodilo na 5 mesecev zapora, pogojno za dve leti, Vidoja Floriča iz okolice Kladova, PREHITRO V OVINEK 26. oktobra zjutraj sta si v nepreglednem ovinku pri Dol. Leskovcu pripeljala naproti avtomobilist Alojz Žibert iz Leskovca in kolesar z motorjem Zdravko Smole iz Reštanja. Ker je slednji prehitro pripeljal v ovinek, se je zaletel v avto in se hudo poškodoval. Odpeljali so p v bolnišnico, gmotno škodo pa cenijo na 7.000 dinarjev. ker je 28. oktobra 1974 kot vojak v Novem mestu zagrešil tatvino. Dokazano je, da je fant to noč stražil, proti jutru pa je iz zaklenjenega skladišča skoz okno, ki je imelo raztrgano mrežo, z gasilsko kljuko izvlekel 8 opasačev in jih skril. Odkrili so ga še isti dan in je vse priznal, vse vrnil. Bivši vojak je trdil pred sodiščem, da je hotel svoj vojaški pas zamenjati za boljšega in da je vzel več primerkov, da bi imel kaj izbirati. Na opasačih pa so bili še oprtniki, ki jih je odvrgel. Sodišče mu ni verjelo, da je to storil le zaradi zamenjave, saj je ukradeno blago skril, upoštevali pa so fantovo mladost in nekaznovanost. Sodba še ni pravnomočna. V enem od sestavkov smo že pisali o kazenski odgovornosti storilca, če si je z uporabo alkohola sam povzročil začasno duševno motnjo, čeprav se je zavedal ali pa bi se moral in mogel zavedati, da lahko v takem stanju stori kaznivo dejanje. Današnji sestavek pa je namenjen razmišljanju o alkoholizmu kot kriminogenem faktorju, o tem, ali obstoji zveza med alkoholizmom in kriminaliteto. Kriminalna dejanja so odsev posameznikovega obnašanja, do katerega je moglo priti iz več nosti zavedati se pomena svojih dejanj, je vloga te substance zelo pomembna. V našem primeru je to alkohol z vplivom na delin-kventno posameznikovo obnašanje. Alkoholizem je kot problem znan od najstarejših primitivnih skupnosti dalje in je bil kot tak predmet zanimanja vseh družb do danes; žal pa so majhne možnosti za zboljšanje v prihod- nosti, kljub ugotovitvam, da je 'tiski alkoholizem socialno-mcdicinsk problem, ki nastaja zaradi vse večje uporabe alkoholnih pijač. ti občutki trajajo le, dokler alkohol učinkuje, nakar sc javljajo spet stari problemi, nezadovoljstva in nerešeni kontlikti, tako da se postopoma poraja vse večja želja po novi dozi alkohola, ki bo človeka ponovno privedla v predhodno stanje lažnih, začasnih občutkov olajšanja in zadovoljstva. Sčasoma postane človek popolnoma odvisen od alkohola. Pri takih osebah upada sposobnost koncentracije pri delu in sploh delovna sposobnost. Obenem sc zmanjšuje zmožnost razlogov. Brez dvoma je to obnašanje najprej odvisno od psihičnih lastnosti osebe in njene sposobnosti za pravilno reagiranje na razne, morda včasih tudi provokativne zunanje dražljaje. Ce pa določena substanca, ki jo človek vnaša v svoj organizem, kvari njegovo telesno in duševno zdravje, moti psihične funkcije (kot npr. pazljivost, spomin, mišljenje, posebno pa odločanje, sklepanje) in privede do zmanjšane ali omejene zmož-. Uporaba alkohola dosega taksno stopnjo, da posamezniki, ki so mu zapadli, vse pogosteje ogrožajo svoje zdravje, svoj mir in mir najbližje okolice. Povedano je že bilo, da alkoholne pijače v človekovem organizmu izzovejo velike spremembe v telesnem in duševnem pogledu. Najprej sc javljajo prijetni občutki, zmanjšuje se notranja napetost, prihaja do pozabljanj mnogih osebnih skrbi in olajšnaja raznih težav. Toda vsi kritične presoje, ker so tudi miselni procesi bistveno oslabljeni. Taki ljudje neadekvatno reagirajo na zunanje dražljaje, zato so vse pogosteje v konfliktih z. okolico. Zvezo med alkoholiziranostjo in storitvijo delikta ali prestopka sploh je torej treba iskati v značilnem učinku alkohola na normalno delovanje človekovega živčnega sistema na tok psihičnih procesov. JANI Z KRAMARIČ (Nadaljevanje sledi) zapora. Večino ukradenih stvari so dobili še pri njem na seniku, kjer je spal, tako da povzročena škoda ni bila ravno velika. Do pravnomočnosti sodbe, ki jo je izrekel senat pod predsedstvom Janeza Kramariča, pa mu je bil pripor podaljšan. Za vsak pri- V predzadnji številki našega lista smo na strani „Pota in stranpota" v sestavku o smrtni nesreči v LIK Kočevje zapisali napačni priimek ponesrečenca, ki se je pisal Alojz Koncilja in ne Alojz Košmrlj. Do pomote je prišlo pri prepisovanju imen in se prizadetim opravičujemo. Ta popravek je bil pripravljen že za prejšnjo številko našega lista, a seje nekje v tiskarni izgubil. mer! EDEN JE UMRL Pisali smo, da se je pri eksploziji v tovarni zdravil Krka 14. oktobra hudo poškodoval Ljubo Bon in da so ga še z enim sodelavcem vred prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Ljubo Bon, ki je bil tudi sicer rahlega zdravja, je 31. oktobra umrl. ŠE IN ŠE SE JE VRAČAL — Kiosk na Cesti komandanta Staneta je bil za Levičnika izredno privlačna točka, saj ga je nekajkrat ponoči ,,obiskal". Tako je bil vztrajen, da so ga prepodili, pa je spet prišel zraven. Na odgovor zaradi otrok K sodniku za prekrške je bilo klicanih 32 staršev romskih otrok, ker ne hodijo k pouku „Kaže, da je bil ukrep uspešen, ker so bili naslednji dan skoro vsi romski otroci v šoli," so ugotavljali v Bršlinu. Prejšnji teden so klicali k sodniku za prekrške 32 mater in očetov, ker njihovi šoloobvezni otroci niso prihajali k pouku. Kot so dejali starši, so otroci sicer odhajali zdoma in se vrač ah, ampak medtem niso bili v šob, marveč kje na potepu. Take „sestanke“ po uradni dolžnosti bodo poslej prirejah vsake tri mesece, ker je nujno romske otroke FANTIČEK JE V BOLNIŠNICI spraviti v šolo in jih ne le izobraževati, temveč tudi vzgajati, da glede poštenosti in navad ne bodo posnemali staršev ali sorodnikov. Doslej je sodnik za prekrške izrekel že več Romom denarne kazni, pa tudi v zapor je že kateri šel zaradi tega, pa ne zaleže dovolj. Prevzgoja Romov je sicer potrebna, prav tako so potrebni ukrepi, vendar se glede denarnih kazni ravno pri njih velja vprašati: kako bodo plačali, če nimajo najpotrebnejšega za življenje? Sicer Romi pogosto plačajo kazen bolj točno kot marsikdo drug, vendar se nam spet kar vsili vprašanje: od kod denar? Zakaj take izmišljotine? Kmalu zatem, ko sta prejšnji teden v prometni nesreči pri Lešnici tragično preminila dva mlada človeka, ko je Novo-meščan Bogdan Koščak zapeljal s fičkom kar naravnost, podrl znake in se prevrnil v potok, je bilo slišati čudne komentarje. Govorili so, da so fantje v fičku bežali pred miličniki, ki so jih z avtom zasledovali Koliko resnice je na teh govoricah, smo skušali preveriti v UJV Novo mesto. Načelnik Niko Bricelj je v zvezi s tem izjavil; „Gre za povsem izmišljene govorice! Ugotavljamo, da se niso pojavile prvič po prometnih nesrečah, in menimo, da nastajajo zlonamerno. Mi smo preverjali dogodke ob tej nesreči in po njej ter ugotovili: 1. miličniški patruljni avto je vozil po magistrah, medtem ko je Koščak vozil po vzporedni stari asfaltni cesti od Otočca proti mestu; 2. takoj po nesreči je bil na kraju najprej občan iz najbližje hiše, ki je tudi telefonično obvestil milico; 3. naši miličniki iz patruljnega avta so bili kmalu na kraju dogodka, ker so videh luči avta, ki je zletel s ceste. Ugotovljeno je tudi, da je pokojni Koščak vozil pod vplivom alkohola. Menim, da naši prometni organi pač ne zaslužijo, da jih posamezniki z neodgovornimi in izmišljenimi izjavami postavljajo v čudno luč, posebno ne spričo tega, kar so v zadnjem času s prizadevnostjo naredili za večjo varnost v prometu." Ob tem primeru in podobnih pa morda ne gre prezreti tudi sicer osebno izraženih mnenj druge plati: če bi jih miličniki tudi zašle do vali - je to kaj slabega? Zato vendar so, da lovijo kršilce cestnoprometnih predpisov, posebno pa vinjene voznike. 29. oktobra popoldne seje 9-letni Branko Pavlin iz Mačkovca na kolesu peljal proti mestu. Vozil je za avtobusom, ko pa je ta med potjo zmanjšal hitrost, je Branko s kolesom zapeljal mimo. Takrat se je znašel pred nasproti vozečim osebnim avtom, s katerim se je pripeljal Crnomaljčan Vinko Hrovat. Avto je otroka zadel in zbil, nakar so ga hudo poškodovanega odpeljali v bolnišnico. PRIDRVEL NA PREHOD STRAŽA: TRČENJE PRI ZADRUGI - Franc Kocjan iz Dol. Straže je 26. oktobra popoldne vozil osebni avto proti Gor. Straži, pri poslopju zadruge pa je z leve nasproti pripeljal na cesto tovornjak Marjan Muhič iz Gor. Lakovnice. Vozili sta trčili, škode je za 7.000 dinarjev. zadnji del prikolice, tako da je škode za 15.000 din. NOVO MESTO: PADLA NA POKROV - Štefanija Pavhn iz Stranske vasi je 28. oktobra zjutraj na Karlovški cesti stekla čez cesto, tedaj pa je iz Gotne vasi pripeljal ‘ iz Crmo- 29. oktobra je Dušan Pavlič iz Novega mesta z avtom vozil po Cesti komandanta Staneta. Pri gostilni Pcr je začel prihitevati več avtomobilov in je pridrvel na prehod za pešce pred študijsko knjižnico ravno takrat, ko je cesto prečkal 20-letni Franc Saksida z Dolža. Pavlič je pešca zadel in ga odbil kakih 20 metrov daleč. Po nesreči so hudo poškodovanega Saksido odpeljali v bolnišnico. ZBURE: NI MOGEL USTAVITI - Anton Cvelbar iz Dol. Lakovnic je 26. oktobra popoldne vozil tovornjak proti Zburam, v ovinku pred seboj pa je opazil avtobus in tovornjak, ki sta sc srečevala. Cvelbar ni mogel pravi čas ustaviti, zaradi hitrega zaviranja pa je zapeljal na kup gramoza, nakar se je avto prevrnil na streho in obstal na travniku. Škodo cenijo na 7.000 dinarjev. avtomobilist Anton Golob i šnjic in Pavlinovo zadeL Padla je na pokrov motorja, nato pa zdrknila na tla. Pri nesreči se je hudo ranila in so jo odpeljali v bolnišnico. Gmotne škode je za 4.000 dinarjev. ZAHRESCALOIN ZAŠKRIPALO... 1. novembra okrog 19.30 je Franc Markovič z Dolge njive pri Vel. Loki vodil vprego brez luči od Štefana proti Vel. Loki Pri križišču za Račje selo je za njim pripeljal osebni avto Zdravko Jan iz Trebnjega. Vprego je v megli in terni prepozno opazil, zato sc je zaletel v voz. Zahrščalo je, voz sc je prepolovil, avto pa je obstal prevrnjen na boku. Franc Markovič in Marjan Grmovšek iz Vel. Vidma, ki sta bila na vozu, sta bila poškodovana in zatem prepeljana v bolnišnico. Gmotno škodo cenijo na 30.000 dinarjev. GOMILA: MOTORIST JE BIL RANJEN - Vladimir Petrovac z Mirne je 26. oktobra zvečer vozil osebni avto od Trebnjega proti Mirni. V ostrem ovinku je vozil po levi, naproti je pripeljal motorist Jože Pate z Rodin. Sledilo je trčenje. Motorista so ranjenega prepeljali v bolnišnico. Gmotne škode je za 3.000 dinarjev. BROD: PREMALO PREVID- NOSTI - Novomeščan Miroslav Vavžik je 28. oktobra dopoldne vozil osebni avto skozi Brod in zavijal na levo v Irčo vas, naproti pa je pripeljal drug avto. Vavžik je ustavil, takrat pa je vanj trčila Martina Primc iz Gor. Straže, ki je vozila v prekratki varnostni razdalji. Škodo cenijo na 8.000 dinarjev. ODRGA: ZAVIRANJE NA MOKRI TESTI - 27. oktobra zjultaj je Peter Slavulj iz Siska vozil osebni avlo proti Ljubljani. Ker je pri Odrgi tovornjak pred njim zavrl, je zavrl tudi Slavulj, vendar ga je na mokri cesti zaneslo v levo. Ravno takrat je iz nasprotne smeri pripeljal tovornjak Jožef Hočevar iz Ajdov- CRNOMELJ: PODRL DVA KAMNA IN ZADEL HIŠO -Crnomaljčan Mersad Culah je 28. oktobra popoldne vozil z avtom po Ulici Lojzeta Fabjana, v ovinku pa ga je zaneslo. Podrl je dva obcestna katnna, nato pa trčil še v hišo. Naredil je za 5.000 dinarjev škode. čine in prišlo je do trčenja, pri katerem je nastalo za 15.000 din NI BIL TISTI škode. Na željo prizadetega Boža Stojanoviča, starejšega vodnika iz. Novega mesta, sporočamo, da on ni imel nič opraviti s kršitvijo predpisov, o čemer smo pisali v začetku oktobra. Zagrešil |ili je namreč občan z istim imenom. POLJANE: TRČIL V ZADNJI DEL Atuej Dremelj iz Leskovca pri Višnji gori je 27. oktobra zvečer vozil osebni avto od Ljubljane proti Novemu mestu in dohitel tovornjak s prikolico, ki ga jcN vozil Marjan Mak iz Brežic. Dremelj je trčil v PODLEGLA POŠKODBAM V prejšnji številki našega lista smo poročali o prometni nesreči v Libni, kjer se je avtomobilist Franc Pribov-šek silovito zaletel v neosvetljen vprežni voz. Voznikova žena Stanka je bila hudo ranjena in so jo prepeljali v bolnišnico, kjer pa je 26. oktobra podlegla hudim poškodbam. k-#’** •« K ♦ * t V • * Hi ?t *• t. 2 Za prihodnost V Trebnjem je odbojka že dolgo let najbolj priljubljen šport, vendar sc odbojkarsko društvo že vsa leta srečuje s podobnimi težavami. O delu in načrtih trebanjskih športnikov je trener pionirske vrste Nace Sila povedal: „Pustimo tisto dolgovezno o denarnih težavah vnemar. Ce še tako tarnamo, obtožujemo, prosimo, ne bo v naši blagajni prav nič več denarja, kot ga jc bilo, upamo pa, da bo po novem tekmovalnem sistemu le drugače. V nasprotnem primeru bo šport, kije v naši občini najbolj priljubljen pa tudi kvaliteten, pričel še močneje stagnirati, kot je do sedaj." Sila je že precej časa „z dušo in telesom" navezan na domače odbojkarsko društvo. Že v gimnazijskih letih je nastopal za takrat močno vrsto, v študijskih letih pa se je na ljubljanski visoki šoli za telesno kulturo povsem posvetil odbojki. Tako je majhno mesto razen dobrega igralca dobilo še strokovnjaka, ki se bo, kot sam pravi, povsem posvetil delu s pionirji. ,,V preteklih letih je imelo naše društvo veliko mladih in nadarjenih, a žal hudo lenih fantov. Prepozno so se zapisali odbojki in raje so zahajali v gostilne. Tudi danes imamo precej dobrih mladincev, ki pa jih žoga ni toliko očarala, da bi namesto v gostinski lokal zavili v telovadnico. Zavoljo tega sem se odločil, da bom začel delati z mlajšimi pionirji in že po dobrem letu sem močno zadovoljen. Pionirčki so vse boljši, veliko jih je in v prihodnjih letih bo Trebnje, če bo šlo vse po zastavljenih načrtih, med najboljšimi v republiki. Ce bomo nadaljevali s takim delom seveda, drugače namreč ne more biti Upam le, da bodo moje in prizadevanje odbojkarskih delavcev odgovorni znali dobro podpreti." J. PEZKLJ Start odbojkarjev V nedeljo se je začelo tekmovanje v regionalnih (medobčinskih) odbojkarskih ligah, ki so nadomestile dve prejšnji drugi slovenski ligi. V dolenjski regionalni ligi nastopajo štiri moštva: Črnomelj, Mokronog. TRIMO (Trebnje) in Žužemberk; Kočevje, ki sc je znova vključilo v tekmovanje, pa sodeluje - zaradi boljših prometnih zvez - v ljubljanski ligi. Razen tega ima Dolenjska še zastopnika v prvi slovenski ligi in to Novo mesto, ki je lansko sezono končalo na odličnem četrtem mestu, po letošnjih precej slabših propravah sodeč pa bo tak uspeh verjetno neponovljiv. Tekmovanje v prvi ligi sc bo začelo 20. novembra. In še rezultati nedeljskih srečanj: Žužemberk je na domačem terenu s precejšnjo težavo odpravil novinca - Črnomelj, ki je pokazal obetajočo igro, z rezultatom 3:1. Pri ekipi Črnomlja nastopa z dovoljenjem odbojkarske zveze Slovenije tudi Bojan Vernig, vodja in trener Črnomaljcev, ki je tudi sicer eden najboljših igralcev prvega moštva Novega mesta. V drugi tekmi sta se v Trebnjem pomerila TRIMO in Mokronog. Domačini so po 27 minutah igre zlahka zmagali s 3:0. V regionalni ligi bodo tekmovali po dvokrožnem sistemu. V soboto se je začelo tekmovanje tudi v slovenski mladinski ligi. Mladinci iz Žužemberka, ki edini iz Dolenjske sodelujejo v tej ligi, so prepričljivo premagali Jamo (Brezovica pri Ljubljani) s 3:0. Neodpustljivo jc, da prvoligaš Novo mesto nima mladinske ekipe. ^ ^ LESKOVEC: SEJE NI BILO Ker šesta seja izvršnega odbora leskovškega Partizana ni uspela, so se člani dogovorili za novo, in sicer 8. oktobra. Žal pa sta na sejo, na kateri naj bi razpravljali o važnih problemih, prišla samo predsednik in tajnik društva. Pred kratkim je bil sklican tudi sestanek, na katerem naj bi se zbrali člani rokometne vrste, trener in predsednik društva. Pogovarjali so se o težavah, za katere bi morali vedeti tudi člani izvršnega odbora. Na vprašanje, kdaj naj bi sklicali sejo 10, je predsednik društva Marjan Pirc dejal, da ni potrebna in da ni čas zanjo, ker mnogi člani ne utegnejo! Potemtakem, za nekatere navzlic nevzdržnim razmeram v klubu ni potrebno reševati rokometne ekipe. Kako delamo v Leskovcu, dokazujejo tudi rezultati, ki so vse prej kot obetajoči. L_ gR[BAR l JESENSKE PRVAKINJE - Novomeške igralke rokometa, novinke v najkvalitetnejši republiški ligi, so s svojimi dobrimi igrami presenetile vse. Pred prvenstvom so Štrukljeve varovanke pričakovale, da bodo po jesenskem delu prvenstva pristale okoli petega ali šestega mesta, osvojeno prvo mesto pa jim daje veliko možnosti, da naredijo tisto, kar je dosedaj uspelo le malokateri ekipi: da v prvem letu nastopanja zmagajo v slovenski ligi. (Foto: Mi an Gorenc ml.) Krka v jesenskem delu brez poraza Oba zvezna ligaša v devetem kolu brez točke — Inles sedmi, Sevnica dvanajsta Neodločen rezultat novomeške Krke — Novomeščanke štiri točke prednosti Rokometaši v drugi zvezni in slovenski ligi bodo šli v jesenskem delu na igrišče še dvakrat, dekleta pa so odšla po tekmah v minulem tednu na počitek. V devetem kolu sta obe dekliški vrsti dosegli tesno zmago, Inles, Sevnica in Brežice so izgubili, novomeška Krka pa je v Piranu igrala neodločeno in je s petimi točkami še vedno na predzadnjem mestu. SLATINA - INLES 16:15 (8:8) Polčas prvenstvene tekme druge zvezne lige sta ekipi končali z neodločenim rezultatom, v drugem delu igre pa so gostje igrali preccj bolje in kmalu povedli z dvema zadetkoma. Kazalo je, da bo Inleso-va vrsta, čeravno oslabljena, osvojila še dve točki, vendar so imeli domači igralci veliko sreče, sodnika sta jim spregledala nekaj očitnih napak in Ribničani imajo po devetem kolu še vedno osem točk. Inles: Kersnič, Ponikvar, Ilc 3, Radič 6, Žuk, Šilc 1, Andoljšek 2, l*ucer, Gabrijelčič, Putre 2, Lajba-clier. SEVNICA - SLOVAN 16:26 (5:11) Rezultat kaže, da so favoriti v ligi brez težav odpravili Sevničane, V Slovenski ligi - MKZ Dolenjska Košarkarsko reprezentanco Dolenjske bodo sestavljali igralci iz Metlike, Novega mesta in klubov dolenjske košarkarske lige — Za enkrat 21 kandidatov Medtem ko so rokometaši v slovenskih in drugih ligah tik pred koncem prvega prvenstvenega dela, bodo slovenski košarkaiji v najkvalitetnejši republiški ligi prvo kolo novega prvenstva odigrali v soboto zvečer. Zavoljo novega tekmovalnega sistema se precej časa ni vedelo, katera ekipa bo v letošnjem tekmovanju zastopala Dolenjsko. Po minuli izredni skupščini medobčinske košarkarske zveze za Dolenjsko -na njej so sprejeli vrsto ukrepov, s katerimi naj bi poživili delo v Žužemberk zmagal Minuli teden je košarkarski klub z Mirne v telovadnici osnovne šole pripravil turnir najboljših treh pionirskih ekip iz dolenjske oziroma belokranjske pionirske lige. V zaključno tekmovanje - organizatorji so ga pripravili zelo dobro - so prišle vrste iz Žužemberka, Dragatuša in z Mirne. Favoriti turnirja so bili Žužemberčani, vendar so domači igralci upali, da jih bodo na domačem igrišču premagali in se jim tako oddolžili za poraza v minulem tekmovanju. Tudi na koncu košarkarske sezone so bili Puclje- vi varovanci boljši in so zasluženo premagali oba tekmeca. Rezultati. Mirna - Dragatuš 77:51 (37:25); Dragatuš - Žužemberk 36:62 (18:33) in Mirna -Žužemberk 36:61 (19:35). Za zmagovalno vrsto so nastopili: Kumar, Cerkovnik, Pečar, Jarc, Krakar, T. Pečar, Plut, Kolarič, Brulc in Vovk. TEČAJ ZA KOSARKARSKE SODNIKE Medobčinska košarkarska zveza Dolenjske bo v soboto pripravila seminar za sodnike pripravnke. Začel se bo ob 9. uri v novomeški športni dvorani. Organiza-torji bodo zaradi kvalitete seminar pripravili v treh delih. Vabljeni so vsi zainteresirani, tudi dekleta. košarkarskih klubih - pa je jasno, da v ligi ne bosta igrala ne Novotcks ne Beti, pač pa reprezentanca MKZ Dolenjske. Na skupščini, ki so sc je razen ■zastopnikov Vavte vasi in Dragatuša udeležili vsi predstavniki ekip iz dolenjske košarkarske lige, metliške Beti, novomeškega Novoteksa in predsednik strokovnega sveta pri košarkarski zvezi Slovenije Mirko Sok, so največ besed namenili novi sezoni v slovenski ligi. Vsi so zagovarjali predlog, da bi v novem košarkarskem prvenstvu Slovenije nastopila reprezentanca Dolenjske, sestavljena iz najboljših igralcev obeh lanskih ligašev in nekaterih najbolj obetavnih košarkarjev iz močne dolenjske lige. Predstavniki klubov so zvedeli, da sta se Beti in Novotcks že pogovarjala o morebitnem sodelovanju in združitvi, baje pa se je zataknilo pri - trenerju. Novomcščani so želeli dolgoletnega Novoteksovcga košarkarja Jožeta Splicliala, Metličani pa bi raje na trenerskem ,,stolčku" videli tovariša Orcščanina. Skupščina je problem rešila v korist košarke, kajti poslej bosta vrsto MKZ Dolenjske vodila oba trenerja. Ustanovili so tudi strokovni svet trenerjev pri MKZ, sestavljajo pa ga trenerji dolenjskih košarkarskih klubov. Svet ima dokaj zahtevno nalogo, saj bo moral poslej pomagati pri izbiranju kandidatov za reprezentanco MKZ in nato prvo moštvo tudi sestaviti. Zaenkrat jc opravil le prvi del naloge, in v poštev za najboljšo vrsto z Dolenjskega so prišli: Svinger, Vcrgot, Kremcscc, Mcdek, Jezerinac, Kamnikar, Nemanič (vsi Beti), Žare Kovačevič, Slavko Kovačevič, Ivančič, Medvešček, Župevc, Slavko in Peter Scničar, Bajt, Plantan, Beg, Les in Janežič (vsi Novotcks), Ljubo Munih (Obutev) in Vodovnik (Podbočje). Sodeč po kvaliteti igralcev bo imel strokovni svet, preden bo sestavil prvo ekipo, težko delo, bržkone pa bo v soboto zvečer proti izredno močni vrsti Krasa na igrišče pritekla najmočnejša postava, ki sc bo v prihodnjih tekmah za letošnji naslov republiškega prvaka pomerila še z Vrhniko, Jcžico, Jcsenicami, I ructalom, Elektro, Branikom, Pomurjem, Rudarjem, Domžalami in vrsto Trnovega. J. PEZELJ vendar je bilo na igrišču precej drugače. Domači, podpiralo jih je okoli 350 gledalcev, so bili ves čas enakovredni gostom, popustili pa so slabih deset minut pred koncem tekme. Takrat so Slovanovi igralci dosegli nekaj zaporednih zadetkov in dosegli visoko zmago. SEVNICA: Možic, Krištofič, Gane 7, Barič 7, Jazbec, Guček 4, Svažič 5, Koprivnik, Štojs, Lovšak, Sirk. BREŽICE - MINERVA 17:21 (9:9) V devetem kolu so Brcžičani zamudili lepo priložnost, da se z zmago nad Minervo uvrstijo tik pod vrh prvenstvene tabele. Medtem ko so bili v prvem polčasu ves čas enakovreden nasprotnik gostom, so v nadaljevanju prvenstvenega srečanja popustili in ostali brez točk. Brežicc: Jurkas, Bršec 2, Buzan-čič 6, Vervega 3, Verstovšek, Zagode 1 Ribnikar, Zavadlav 5, Rožman. PIRAN - KRKA 15:15 (6:7) V Piranu so Dolenjci zamudili lepe priložnost za urugo zmago v letošnjem prvenstvu. Ves čas so bili boljša ekipa, k odmoru so odšli z zadetkom prednosti, pa jim vseeno ni uspelo zmagati. Nekaj krivde za ŠPORTNI KOMENTAR [Zakaj v leto1945? Novomeška športna cfvorana ne služi namenu Nič kolikokrat je od lanskega novomeškega občinskega praznika stekla beseda o novi športni dvorani. Da je velika pridobitev za občino, radi pritrdijo vsi, prav tako dejstvu, da smo jo zgradili bržkone za vse drugo prej kot za razstave malih živali, gostovanja najrazličnejših ansamblov ali pa morebiti zavoljo tega, da bi kot mogočen spomenik pod Marofom znance spominjala, da smo jo postavili v času, ko zanjo še ni bil - pravi čas. Pri tem imam v mislih novomeške srednješolce, ki so pri gradnji pomagali s prostovoljnim delom, pa sedaj v njej nimajo prostora. Oktobrsko sonce je bilo kaj skopo s toplimi žarki in dijaki so navzlic temu ure telesne vzgoje preživeli na igriščih na Loki November ne bo tako prijazen in med tem, ko bo „novomeška lepotica" v dopoldanskih urah samevala, bo 1822 šolarjev (razen gimnazijcev in dijakov kmetijske šole na Grmu) podobno kot v povojnih letih telovadilo v -razredih, in zakaj se, malce karikirano povedano, vračamo v tisoč devetsto petinštirideseto? Dasiravno se je aktiv ravnateljev srednješolskih zavodov z vsemi močmi prizadeval dobiti v novi dvorani (bojda so pred gradnjo vsi opozarjali in se obenem sklicevali na pereče vprašanje srednjih šol, ki vsa povojna leta niso imele svojih telovadnic in je bila zato športna dejavnost močno okrnjena) prostor za gojence, mu še do danes ni uspelo. Za finančno pomoč je prosil tudi republiško izobraževalno skupnost, ponudil „dvorani“ ves denar, namenjen za telesno vzgojo, skušal problem rešiti še drugače - vse zaman. Kot kaže, zaenkrat ni nikogar, ki bi pomagal razrešiti nevzdržno stanje in ravno zato je doceala nerazumljivo, da je dvorana v času, ko bi lahko od srednjih šol dobila vsaj tisti denar, ki ga imajo namenjenega za telesno vzgojo, še naprej prazna. J. PEZEIJ to nosi tudi sodnik Šparcmblek, saj sam ni bil kos dokaj težki tekmi. Krka: Cotič, Grabrijan 1, Petan-čič 2, Ristič, Šprajcar 2, Jaklič 1, Hudelja I, Osmokrovič 1, Pungerčič 6, Kopač, Adlešič, Marn. KAMNIK - BREŽICE 14:15 (8:7) Brežičanke so v zadnjem kolu jesenskega dela prvenstva gostovale pri Kamniku in svoje želje predvsem z dobro igro v obrambi in napadu tudi uresničile. K odmoru sta ekipi odšli pri rezultatu: 8:7 za domače igralke, v nadaljevanju pa so Dolenjke najprej izenačile in po boljši igri zasluženo zmagale. KRKA-ŠMARTNO 17:16 (9:9) Novinke v ligi so bile v derbiju kola in lige pred dvema težkima nalogama in pred srečanjem so si zastavile, da bodo opravile obe: premagale izredno močne nasprotnice in tako neporažene kot novinke (kar doslej v republiški ligi ni uspelo nobeni vrsti) osvojile prvi del prvenstva. Novomeščankam pa seje poznala neizkušenost Igrale so s srcem, toda prav zavoljo prevelike želje po zmagi so naredile preveč napak in če ne bi v vratih tisti čas stala odlična Štrukljeva, bi gostje polčas dobile. Po odmoru jc Krka oC obilni pomoči gledalcev tesno zmagala, za novi točki pa so zaslužne vse igralke pa tudi 300 navijačev, ki so sc na tem srečanju izkazali z bodrcnjem. Krka: Hribar, Kastelic 5, Šere-met, Hodnik 3, Brajcr 2, Vencel, Svažič 1, Grili, Kostanjšek 1, Kobe, Mršnik 5, Štrukelj. J. PEZELJ LESKOVCANI med NAJBOLJŠIMI Desetega republiškega prvenstva v orientacijskem pohodu seje udeležila tudi članska ekipa leskovškega Partizana. Pri članih je nastopilo kar 86 ekip, Lcskovčani pa so navzlic težkemu terenu uspešno prešli vse ovire, našli kontrole in sc uvrstili med prvih dvajset. Ekipo so sestavljali Roman Pirc ter Edo in Rado Šribar. L. S. ŠENTJERNEJ -RIBNICA 7:3 V minulem kolu dolenjske nogometne lige sta sc v Šentjerneju pomerila enajsterica Ribnice in domače moštvo. Po odlični igri so Šcntjemcjčani zasluženo zmagali in dokazali, da so pred tekmo z novomeškim Elanom v dobri formi Zadetke sta dosegla Lešnik (5) in Luzar (2). IVANČNA GORICA-ELAN 1:2 Novomcščani so v gosteh nastopili nekoliko oslabljeni, navzlic temu pa so se domačinom dobro upirali. Po zadetku domačih napadalccv so gostje s Prudičevim zadetkom izenačili, pet minut pred koncem pa je Macele dosegel zmagoviti zadetek. Sodnik jc izključil dva igralca, in sicer domačina Avblja in Novome-ščana Jermana. M. GORENC NA XI. KROSU TUDI LESKOVCANI Letošnjega jesenskega krosa sc jc udeležila tudi ekipa iz Krškega, v kateri je bilo večje število članov leskovškega Partizana. Nastopili so Slavko Petrič, Jože Todorovič, Rajko K ulji, l rida Oštir, Anica Nara-glav, Jože Rostohar in Lojze Šribar. Izkazala sc je Naraglavova, ki je osvojila petnajsto mesto. L. Š. 11 i 11 Gre košarka rakovo pot? Najboljša slovenska košarkarska moštva bodo v letošnjem prvenstvu nastopila po novem tekmovalnem sistemu, o katerem je tajnik medobčinske košarkarske zveze za Dolenjsko Andrej Švent povedal: „ Republiška liga je sestavljena iz reprezentanc oziroma nosilcev selekcij medobčinskih košarkarskih zvez. Ustanovljene so bile, da bi dobili vsi kvalitetni košarkarji možnost nastopanja v najboljši republiški ligi, zaradi številnih zahtevnih tekem pa bi mladi igralci pridobili izkušnje in seveda ob stalnem in resnem delu s trenerji tudi napredovali. Po novem se bo košarka v pokrajinah prenesla na šole, kjer bodo šolarji igrali po ligaških sistemih, se učili, napredovali, reprezentance v republiški ligi pa naj bi črpale dobre igralce ravno iz teh osnovnošolskih in srednješolskih košarkarskih lig. V novomeški občini je zavoljo tega že ustanovljena osnovnošolska in srednješolska šestčlanska liga, v njej pa bodo prvo leto nastopile najboljše vrste. Ostala moštva bodo igrala na štirih turnirjih, najboljše pa bo prišlo v figo namesto najslabšega. Zaenkrat v ligaški sistem nismo zajeli vseh šol zato, ker za tekmovanje, sodnike, trenerje in pa obupno drago športno dvorano priman-kuje denarja. Vseeno se bojimo, da bo košarka na Dolenjskem med tistimi športi, ki gredo rakovo pot. Pa ne zaradi slabe kvalitete igralcev in trenj v ekipi, pač pa zaradi pomanjkanja denarja. Zato vsi, ki imamo radi ta najatraktivnejši šport upamo, da bodo odgovorni namenili košarki toliko denarja, da ne bo stagnirala, se pravi toliko, kolikor si ga zasluži in potrebuje. Kaj, kje, kdo? V desetem kolu druge zvezne rokometne lige - sever Ribničani in Sevničani igrajo doma. Inlcsovi igralci se bodo pomerili z Jelovico in nedvomno bi morali ..lesarski" derbi dobiti domači igralci Precej težje delo se obeta Sevničanom, saj se bodo na domačem igrišču pomerili z Varteksovo vrsto, ki igra v letošnjem prvenstvu zelo dobro. Slovenskima ligašema, Brežicam in novomeški Krki, se obeta trd boj. Prvim zavoljo tega, ker gredo k Slovenj Gradcu, ki je v minulem kolu izgubil in prvo mesto na tabeli prepustil Jadranu, Novomeščanom pa zato, ker k njim pridejo Ajdovci Mlinotestu podobno kot Dolenjcem grozi izpad, in le ekipa, ki bo v tem srečanju dobila, bo imela nekoliko več možnosti, da ostane v družbi najboljših. Dekleta so po devetih kolih odšla na zaslužen počitek, vseeno pa ne bi bilo napak, ko bi v današnjem zapisu opozorili na pare prvega spomladanskega kola. Novomeščanke se bodo doma pomerile s Kamnikom, ki so ga v jesenskem delu premagale s 14:11, Brežičankp pa bi morale doma v boju z Velenjčankam zmagati in se tako oddolžiti za jesenski poraz (11:13). V soboto zvečer bodo zaživele tudi košarkarske dvorane. V bojih za letošnjega prvaka se bo pomerilo dvanajst ekip, med njimi pa bo tudi reprezentanca Dolenjske, ki ji košarkarski strokovnjaki obetajo eno izmed najboljših mest. Medtem ko sta bili v minulem prvenstvu vrsti Beti in Novoteksa pri dnu slovenske košarke, bo sestavljena ekipa, okrepljena z nekaterimi igralci iz dolenjske košarkarske lige, poslej svoje privržence razveseljevala. Dolcnjci so namreč pred prvenstovm odigrali precej tekem z moštvi, ki nastopajo v najkvalitetnejši ligi in pripravljalno obdobje so končali brez poraza. V soboto zvečer se bo MKZ Dolenjska pomerila v novi športni dvorani v Novem mestu s favoriti letošnjega prvenstva, s Krasom. D SMRDEČA REZERVACIJA - Dave Levy je imel stalno težave, ker ni v podzemeljski železnici nikoli dobil sedeža in so ga povrhu vsega še noge bolele zaradi razširjenih ven. Domislil se je učinkovitega sredstva: v metro je s seboj začel nositi skunka, grozovito smrdečo živalco. Brez skrbi se je vozil v napol praznem oddelku, saj so le redki zdržali v bližini moža s skunkom. Potem pa je prišla policija in sodišče je obsodilo Dava na denarno kazen, za vsak primer pa je še prepovedalo nositi s seboj živali v metro. Kdo ve, če ne bi drugače Levy prihodnjič vzel v metro krokodila! APLAVZ — Takole je gledališki kritik zapisal v nekem angleškem časopisu: „Prvi aplavz je avtor. požel šele na koncu drame, ko je stopil pred zaveso, se priklonil in so mu počile hlače.“ ŠAMPION - Ko se združita strast po kajenju in želja po slavi, pride do novega rekorda, kakršnega je postavil Scott Casea iz Los Angelesa. Mož je pokadil naenkrat 110 cigaret, nakar je padel v nezavest. Vendar ne od sreče nad osvojenim rekordom, ampak zaradi zastrupitve z nikotinom. SOPROGI ŽE VEDO -Raziskovanja so pokazala, da od vseh kuhinjskih opravkov možje še najraje lupijo krompir. Vse doslej so bili deležni hude kritike svojih žena, češ da so olupki predebeli in da pri lupljenju uničijo preveč krompirja. Najnovejša odkritja so pokazala, da je tako lupljenje dobro, ker tako v jed ne pride nič kemikalij, ki jih uporabljajo za zaščito krompirja pred kaljenjem. NAPREDEK - Zelo jedrnato je pojem napredka opredelil Italijan Ugo Longini, ko je zapisal, da je napredek hrup, plus rak, plus onesnaževanje okolja in vse skupaj pomnoženo z inflacijo. DRAGI REMBRANDT - Na dražbi so pred kratkim prodali sliko slavnega slikarja Rembrandta za 3,25 milijona dolarjev. Slika, nazvana „Juno“, je tako postala najdražja Rembrandtova slika, kar so jih doslej prodali. SVETU OKOLI Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice. NA GUGALNICI - Andrej Vire iz Novega mesta ima v našem predalu, kjer zbiramo fotografije za našo rubriko, kar zajeten kupček svojih del. Čeravno njegove fotografije niso vpadljive, jih večkrat vzamemo v roke, ko se odločamo za fotografijo tedna. Tako je v tem tednu prišel v samo konico izbora s fotografijo, ki jo je naslovil „Na gugalnici11. Fotografija dečka, ki z gugalnice strmi v zabrisani svet, je narejena z vso potrebno skrbnostjo. Andrej je s primemo dolžino osvetlitvenega časa in z gibanjem kamere ujel lik dečka tako, daje otrok na sliki oster, ozadje pa je zabrisano, s čimer je dosegel občutek nihanja gugalnice. Mehka svetloba, noge brez čeveljčkov, vse to je tisto, kar daje sliki nekaj milega, očarljivega. Zaradi tega zasluži, da njegovo fotografijo v tem tednu objavimo. Za vse pa velja tako kot doslej: sodelujte z nami! (PolenHM !»«< PTgtfZPIgf/ ) Manjšina zavira večino NEŠTETOKRAT SMO ŽE slišali na raznih sejah in sestankih, da je nemogoče izpeljati sklep o krajevnem samoprispevku za to ali ono komunalno delo. Zakon o ljudskih odborih sicer pravi, da je tak sklep obvezen za vse, če ga sprejme večina volilcev na zboru, marsikje pa trdijo, da ukrepov proti neizpolnjevanju teh obvez, čeprav jih je večina sprejela, ni mogoče izvajati, če se prizadeti pritoži, ker manjka za to temeljni zakon. Okrog tega problema se vrte razprave na vseh občinah. Marsikje ne popravljajo vaških potov samo zato, ker nekaj ljudi noče delati, čeprav je večina za to, kajti večina ne more prisiliti manjšine -večkrat celo samo posameznike — na določen prispevek v delu ali vožnji. ČETRTIČ JE Novo mesto proslavljalo svoj občinski praznik. V zastavah, zelenju in slikah je pozdravljalo mesto svoj dan, v ponedeljek zjutraj pa je budnica mestne godbe naznanila, da slavimo spomin na naše prve borce in vstajo, ki je že v prvem letu revolucije dvignila naše mesto v vrsto najborbenejših krajev domovine. RESNICA JE, da je Kočevsko državna zemlja, zanjo bi skrbele različne družbene organizacije, kmetijska posestva itd. Toda resnica je tudi, da na Kočevskem deset let po osvoboditvi še ni pravega reda. Premalo skrbimo za gospodarsko rast in smotrno izkoriščanje Kočevske. (Iz DOLENJSKEGA LISTA 25. oktobra in 1. novembra 1956) Vina več, prodaja še ne živi (Vinska prodaja) se letos ni še nič kaj oživela, dasiravno je vina letos več od lani. Tergatev se je bila vsled neugodnega vremena zakasnila, in z njo tudi prodaja. Dobrota vina letos vsekakor ne bo toliko dobra, kakor lani, kdor je pri tergatvi gnjilo grozdje odbiral in se tako trudil za dobro blago, je seveda s trgatvijo več stroškov imel, toda vino bo pa tudi primerno mnogo boljše, stanovitnejše in več vredno. (Ali prezgodaj) ali prepozno? Prinesel nam je neki dijak živega majnikovega hrošča, tudi g. lekar Bergman jih je že našel na vrtu poleg češpljevih korenin. Vsekako je to redka prikazen. Naravoslovci bi vedeli povedati, ali so to prezgodnji ali prekasni hrošči, ali bodo čakali v hroščevi obleki prihodnjega majnika ali bodo kot taki v zemlji poginili. (L u k e ž e v s e j m) v Novem mestu je bil dobro obiskan, vendar ne tako, kakor druga leta; vzrok temu je bilo dobro vreme, kterega je naš kmet na polju porabil. Ko se je kupčija razvila, je pa tudi dež vmes posegel skoro za dve uri. Živine je bilo dosti, posebno pa še prašičev. (Z volišč) prihajajo grozna poročila. Volišča, so prava bojišča. Kandidati se predstav-' ljajo. Med strankami nastane prepir. In orožniki na povelje uradnikov z golo sabljo udarjajo in streljajo uboge kmete Jjudske stranke", češ da so rogovileži, da se drugače ne da napraviti mir. (Dolenjski Sokol) imel je 19. mino-lega meseca občni zbor. Glavni namen mu je bil, v društvo zopet več življenja spraviti, in videti je, da se bo to tudi posrečilo, kajti pristopilo je mnogo novih članov, ki hočejo z vso vnemo telovadbo pravilno gojiti. Ustanovili so tudi tainburaški zbor. (Iz DOLENJSKIH NOVIC 1. novembra 1896) \ Večne preizkušnje Odkar obstoji človeški rod, meri svoje moči Kadar se pomeri med sabo deca, pravimo, da je le igra, akoravno ostanejo po tepežu praske, buške in krvavi nosovi Ako se pomerijo fantje in možje, takrat gre zares, pa naj gre za pretep v krčmi ali na veselici Kajpak je od vseh najhujši tisti, ki mu pravimo vojna, kjer se bojujejo na življenje in smrt. Mi, ki smo že velikokrat skusili, kako kruto je bojevanje in kakšne so njegove posledice, si vojn ne želimo. Kljub temu smo pripravljeni na najhujše, da nas kdo ne preseneti in bi pomehkuženi prav gotovo trpeli Vendar se nam ni bati, kajti naši fantje so se na vojaških vajah prav dobro odrezali Druga vrsta preizkušnje je v pomoči drugim, kjer imamo prav lepe uspehe, saj smo že nič kolikokrat darovali žrtvam potresov in poplav, pa tudi ljudem v nerazvitih krajih, kakor zdaj imenujemo revščino. Tudi meščani v Ljubljani si mora- jo pomagati med sabo, da bodo imeli dovolj šol, vrtcev, zdravstvenih domov in domov za ostarele. Vsepovsod beremo o preizkušnjah v tekih čez hrib in dol in celo v televiziji kažejo slike, kako naj se razmigajo stari ljudje. Tudi sam se po gibanju na zraku dobro počutim, ako pa zgolj sedim v izbi, se polenim in nisem lep čas za rabo. Zadnja preizkušnja je prišla iznenada, vendar smo jo pričakovali Tudi kmečkim izdelkom so povišali ceno, zato je spet kruh dražji. Vsak da težko nekaj novcev več iz rok, pa vendar ve, da tako mora biti Zadnjo preizkušnjo vidimo te dni na kočevski cesti pod Turjakom. Nekdo je pustil popolnoma nov avto ob cesti, ki ga neznanci počasi skubejo. Najprej kolesa, nato luči, in preden boste brali te vrstice, ga bo že konec. Pa recite, če ni to preizkušnja poštenosti!? MARTIN KRPAN J % fc—asm « Astronavt drži v rokah napihnjen balon, s pomočjo katerega se bodo rešili bodoči vesoljski potniki, če bodo imeli smolo s poletom. Reševalni čolni za v vesolje Astronavti, ki so prvi pogledali v brezdanji prostor vesolja, so bili trenirani, posebno odporni ljudje. Take sta tudi zahtevala negostoljubni prostor okoli Zemlje in tehnična nepopolnost. Toda prvim korakom so sledili vse bolj drzni in bolj gotovi skoki v vesolje, tako da misel o potovanju neizvežba-nih potnikov v vesoljske postaje ni bila samo domišljija, ampak že kar potreba, saj astronavti ne zmorejo opraviti stvari, ki jih obvladajo strokovnjaki. "Američani imajo 'v načrtu prvi polet vesoljskega taksija za leto 1979. Ta naj bi odprl vesolje vsakemu, ne za astronavta izvežbanemu človeku. Vozilo so že javno pokazali, tudi napisanega je bilo veliko o njegovih prednostih. Manj pa je znano, da ob vsej tehnični dovršenosti konstruktorji le .mislijo tudi na morebitne neljube prigode. Za primer, da bi vesoljski taksi obstal z okvaro v vesolju, so za popotnike, ki seveda ne bodo nosili astronavtskih skafandrov, izdelali poseben reševalni balon, s pomočjo katerega bo reševalna ladja pobrala potnike iz pokvarjenega vesoljskega plovila. V primeru okvare se bodo potniki z zadrgo zapeli v neprodušen balon iz plastičnih snovi, ki se bo samodejno napihnil s čistim kisikom do polne veličine. Vesoljski brodolomci bodo v balonu skrčeni, kar je precej neudobno, vendar vami za nekaj ur, ko bo že prišla pomoč. iz monografije f dvanajste brigade L brigada brani belo krajino piše: lado ambrožič- Ko ne bo več glavobolov S hrano do migrene Migrena muči kar lepo število ljudi na svetu, zato ni pravi nič presenetljivega, da so ob zdravilih proti tej vrsti glavobola poskušali tudi odkriti, kaj ponavljajočo se bolezen povzroča. Med zanimive zaključke sodi gotovo ugotovitev, da je lahko povzročitelj migrene vsakodnevna hrana. Na povezanost migrene in hrane je opozoril v svoji znanstveni študiji že leta 1784 ugledni britanski zdravnik, kije po večletnem raziskovanju odkril, da njegovi pacienti dobe migreno, kadar jedo nekatere vrste sira. * Šele leta 1967 je znanstvenikom uspelo odkriti, zakaj sir povzroča migreno. Ugotovili so, C Rešitev prejšnje križanke ^ 1 .... K - :• ", 4 M |$9 1 A K — C L i T A A T A M t R. t K I K A H ITT" F A K i M a L l A N A. |L ANA (■, P. F t Z. «« 'V' 1 M g A_ _B A 0 as. “ RIO v P s 1 K p A L v* 1 L J_ D A E N A 0 A Kip c 1 R i A M M o_ V T\ tur A r> S K A X A A T A, ss Alo o K A N “ c A 11 UlllllITTj prgišče misli Da storiš resnico verjetnejšo, jne gre drugače, kot da ji primešaš laži. VF. M. DOSTOJEVSKI, 1821 - 1881) Če si dajemo prenizko ceno, prav tako grešimo, kakor če si dajemo previsoko. (MONTESQUIEU, 1689- 1755) FR. FILM iGRAirn 30RISCE IAŠPISA-, DL SEV. AM. DIHUR JAP. GL. MESTO AVSTRAL. NOJ BILKA' > OKRASNA RASTLINA RIBJE JAJCECE POD- PORNIK !5!TO mm m ODBOR RDEČI KRI 7 HAVAJSKA KITARA NIKELJ SODNA ODLOČBA IND. HRAST lEST.DEL ILOVESKE GA TELESA KNAP mm OKONČINA ROMUNSKE mm 2.IME ZAIMEK DL BAT FrioF teLAVAR MOSTOV2 FIGURA PRI ČETVORKI TANČICA msm ra mm KANON JUD. KRALJ KALCIJ DL Glavobol — neprijetni spremljevalec mnogih ljudi da snov tiramin, katere je najti dovolj v nekaterih vrstah sira in v čokoladi, predstavlja pravo nevarnost za pogoste napadan migrene pri ljudeh, ki so tudi sicer podvrženi glavobolu. Najnovejša odkritja skupine londonskih znanstvenikov so vsa dosedanja početja potrdila. Iz tiramina so izločili tisto sestavino, ki povzroča napade migrene, če jo zaužijemo. To sestavino so dajali prostovoljcem s sladkornimi kapsulami. V veliki večini primerov je zaužitju sladkorja sledil. napad migrene. Nadaljnje raziskave šo pokazale, da feniletilamin (snov, ki povzroča migrene) v človekovem telesu sprošča snovi, ki izzovejo krčenje ven in arterij, kar je neposredni spremljevalec glavobola. Delovanje feniletila-mina preprečuje poseben encim. Pri ljudeh, ki imajo poškodovan sistem tvorbe tega encima, je migrena neizbežna^^ takoj ko pride v telo s hrant^^ feniletilamin. Ko bodo znanstveniki spoznali, na kakšen način encim uničuje pri zdravih ljudeh snov, ki povzroča migrene, bo človeštvo na pragu dobe brez glavobolov. Miki Muster Janez Trnove Skrivnost pogrešanih kosti Najdragocenejša antropološka najdba na Kitajskem je v začetku vojne skrivnostno izginila — Ali ostanke pekinškega človeka skriva marinčeva vdova ali so jih, zmlete v prah, kot spolno dražilo popili ostareli playboyi? Pekinškega človeka, kakor poljudno imenujemo človečnjaka (Sinanthropousa pekinensis), pozna vsak šolar in ve, da so fosilne ostanke našega davnega prednika, ki je živel pred okrog 500 tisoč leti, izkopali kitajski in ameriški znanstveniki leta 1927 v bližini Pekinga. V letih, ki so sledila, so odkrili fosilna okostja 40 ljudi, in po nekaterih znakih sodeč, so davni predniki že poznali ogenj ter nosili oblačila. Na mestu najdbe so Kitajci postavili muzej, v katerem je še danes mnogo dragocenih predmetov, vendar najdragocenejšega ni — fosilni ostanki okostij so skrivnostno izginili že v začetku II. svetovne vojne. Kje so ti svetovno znani ostanki, ne ve nihče povedati. Saga o kosteh pekinškega človeka se je začela nekaj pred tem, ko so Američani napovedali Japoncem vojno. Japonci so bili že prej okupirali Mandžurijo in Severno Kitajsko; kot osvajalci so imeli v načrtu tudi, da Kitajcem odvzamejo največjo dragocenost - kosti pekinškega človeka. Takrat je ostanke še čuval antropolog dr. Franz Weidenreich. Ko je iz ZDA prišel ukaz, naj se ameriški državljani izselijo iz Kitajske, je VVeidenreich poskušal spraviti na varno dragocene antropološke dokumente. Dal je zapakirati fosilne kosti pekinškega človeka v posebne zaboje. Toda ko jih je poskušal spraviti iz ogrožene Kitajske v ZDA po diplomatski poti, saj bi dragocenost le tako prišla v Ameriko mimo pristanišč, ki so bila že v rokah Japoncev, je ameriški veleposlanik zavrnil Weidenreichovo željo. Brez dovoljenja pekinške vlade kosti ni mogel odpeljati. Weidenreich je končno zapakirane kosti prepustil njihovi usodi in zapustil vroča kitajska tla. Zaboji z dragocenimi okostji so ostali v Pekingu. S KOSTMI V UJETNIŠTVO Zgodaj v novembru so se iz Kitajske morale umakniti še čete marincev. Kitajska vlada, takrat že v Čunkingu, je uradno zaprosila, naj Američani fosilne ostanke odpeljejo na varno v ZDA. Toda takrat je bilo že prepozno. Weidenreichova tajnica je kosti, zapakirane v zabojih iz rdečega lesa, izročila polkovniku Williamu W. Ashurstu, ki je bil poveljnik zadnjih marincev na Kitajskem. Le-ta naj bi zaboje prenesel skozi japonske bojne linije. Dva dni pred odhodom marincev iz pristanišča Cinvangtao so japonski vojaki zajeli tako marince kot vse, kar so imeli. Tako so zaboji s kostmi pekinškega človeka odšli v japonsko ujetništvo v barake v Tiencinu. V taborišču je dragocena najdba neznano kam izginila. Vsi napori japonske tajne policije, da bi izsledili, kje so zaboji s fosilnimi ostanki, so bili zaman. MEDSEBOJNE OBTOŽBE Po končani II. svetovni vojni so Kitajci obtoževali Američane, da so odnesene kosti pekinškega človeka zatajili ter da jih hranijo v enem od muzejev v ZDA. Nasprotno pa so Američani trdili, da so kosti ostale v Kitajski. Polkovnik Ashurst, ki je umrl leta 1952, je v enem svojih zadnjih intervjuvov zatrjeval, da so zaboje s fosili našli japonski vojaki, a da so kosti vrgli proč, ker so jih imeli za manjvredno robo. FBI je tudi posegel vmes. Natančno izpraševanje ameriških marincev, ki so bili v barakah Tiencina, ni dalo nobene oprijemljive sledi za izginulimi antropološkimi dragocenostmi SKRIVNOSTNA ZENSKA Zadnje čase je po svetu krožila novica, da dragocenih okostij ne bo videl nihče več, ker so jih najditelji zmleli v prah, ki so ga potem po fantastičnih cenah prodajali kot prvovrsten afrodiziak. Christopher Januš, ostareli milijonar, pa meni drugače. Prepričan je, da so fosilne kosti nekje v Združenih državah. Ponudil je nagrado 150.000 dolarjev tistemu, ki bi pokazal pravo pot k rešitvi zagonetnega vprašanja, kaj je s kostmi pekinškega človeka. Dobil je že več namigov, med drugim tudi ponudbo neznane ženske, ki mu je zatrdila, da ima kosti. Kot vdova ameriškega vojaka v Severni Kitajski naj bi po možu dobila v last dragocene zaboje. Zanje zahteva pol milijona dolarjev. Stiki s skrivnostno žensko so propadli, ker je mislila, da jo hočejo ogoljufati Pustila je le fotografijo fosilnih kosti, za katere so strokovnjaki prepričani da niso od pekinškega človeka. Edino lobanja je po mnenju mnogih res prava. Naj bo kakorkoli, samo 20 let so bile starodavne kosti razstavljene zvedavim očem Zemljanov. Prej so pol milijona let čakalne v temi pod zemljo. In vse to je le malenkost v primerjavi s tisočletji, ki prihajajo. V takih zabojih naj bi bile zapakirane fosilne kosti pekinškega človeka. Slika je delo slikarja. ZA OČETOM 83 91 Tri dni nato je Bojan, ki je stal na prednji strani pred šotorom, nenadoma zaslišal močno šumenje. Uganil je takoj, da šumi padajoča voda. Ozrl se je navzdol po reki in opazil, da se gladina nekaj sto metrov dalje končuje. Tam morajo biti slapovi. Brž je poklical Zorana, ki je dremal pod šotorom in ga poučil o nevarnosti, ki jima grozi, Če brž ne dosežeta brega 92 Reka je bila tu pregloboka, da bi si mogla pomagati z drogovi. Morala sta poizkusiti z veslanjem, a drogova sta bila kaj slabi vesli, zlasti še, ker je brzina toka naraščala od trenutka do trenutka. V smrtnem strahu sta se dečka trudila, da bi dosegla kopno, preden ju voda zanese do slapov. Uspeh sta dosegala le zelo počasi, vendar sta že pričela upati na rešitev 93 šumenje se je spreminjalo v bučanje in razdalja med splavom in slapovi se je grozeče krčila. Dečkoma je lil pot po vsem telesu. Kuni je vznemirjen tekal sem in tja in cvilil. Bojan se je med veslanjem ozrl naprej. Bližali so se slapu, vendar že tako pri bregu, da vse upanje še ni bilo izgubljeno. Tam blizu brega je molela iz vode velika skala. Da bi dosegli vsaj to! Brusnice NOVO Zajčji vrh Težka voda Lakovnice Ponovni napad novomeške posadke na Dvanajsto brigado 11. septembra 1944 Ko se je začelo daniti, je bila glavna sovražna skupina že na Zajčjem vrhu in seje neopažena razdelila v tri kolone, kakor je bilo predvideno. Zavarovalne patrulje 1. bataljona sovražnika niso odkrile, čeprav so bile v bližini. Stab bataljona sije razlagal s tem, da je sovražnik namenoma pustil partizanske patrulje vnemar, da bi tako ostal prikrit. Štab 1. bataljona pa je 'zaslutil nevarnost, zato je poslal posebno patruljo na ogled. Sovražnik jo je hotel uloviti, kar pa mu ni uspelo. Bil je odkrit. Zato je takoj začel jurišati v vas Cerovec. V vasi je bila četa, nad Cerovcem pa vod. Obe enoti sta se morali umakniti pred premočjo Na Stražo. Boj 1. bataljona je opozoril 2. bataljon in štab brigade, da se je začel sovražni napad. Poučen z izkušnjami iz prejšnjega napada je zapustil vasi, v katerih je bival in hitro zasedel položaje na gozdnatem pobočju Gorjancev jugovzhodno od vasi Konec, od koder je imel lep pregled nad okolico Podgrada in Vinje vasi, pred seboj pa čistino. Ko je sovražni val prihrumel do Vinje vasi in na področje Konca, je bataljon poslal četo in vod v juriš na sovražnika, ki se je umaknil. Skoraj istočasno je s Straže napadel del 1. bataljona v smeri ob cesti. Boj je trajal do 10. ure, ko je sovražnik zapustil položaje in se umaknil po cesti proti Novemu mestu. Zakaj seje sovražnik umaknil z Gorjancev? Povedali smo že, da bi morala sodelovati pri obkoljevanju področja okoli Podgrada tudi druga sovražna kolona, ki je odhitela iz Novega mesta in seje v jutranjem svitu razdelila pri Ruperč vrhu v dve koloni. Leva je severovzhodno od vasi Lakovnice, kjer je bil nastanjen 3. bataljon, naletela na bojno skupino 12. brigade in seje po spopadu morala umakniti. Iz Lakovnic se je pravočasno umaknil 3. bataljon in se spustil v boj z jugozahodno sovražnikovo kolono. Ta ga je poskušala premagati z jurišem, toda bataljon seje krepko držal na položajih in je odbil tri sovražne napade. Ti boji so zadržali pomožno bojno skupino za toliko časa, daje bilo za poseg na področje Podgrada že prepozno. Ta bojna skupina je zato zahodno od Podgrada in severno od vasi Mihovec po gorjanski cesti sledila glavni koloni in se umaknila v Novo mesto. Ves čas bojev je artilerija podpirala svoje bojne skupine in zelo ovirala Dvanajsto. Ob pol desetih je bil boj na vseh odsekih končan. Sovražnik je imel po partizanskih poročilih 14 mrtvih in 20 ranjenih, partizani pa 7 mrtvih, 4 ranjene in 17 pogrešanih. • Čeprav se je ta sovražnikova akcija končala tako, daje Dvanajsta spet imela velike izgube, je bilo vendar opaziti pri bojnem obnašanju brigade velik napredek. V prvi vrsti ni dovolila presenečenja. Po vnaprej pripravljenem načrtu se je 2. bataljon pravočasno umaknil na položaje, ki so bili izvrstni in zelo vami pred napadi izza hrbta. Tudi 1. bataljon seje umaknil Na Stražo in čeprav je bil deloma razbit, je imel še toliko moči, da je izvedel protinapad. Tretji bataljon je z uporno obrambo zadržal pomožno sovražnikovo bojno skupino, da ni mogla po načrtu sodelovati v borbi okoli Podgrada. Tudi štab brigade je bolj odločno vplival na akcije bataljonov in jih bolje držal v rokah kot v prvem boju. Ta boj kljub velikim izgubam za Dvanajsto ni bil poraz. Ocenili bi ga za neodločenega. Gotovo so tudi sovražnikove čete imele precejšnje izgube. S podatki o tem, žal, ne razpolagamo. Razume se, da je ta boj zelo dvignil moralo pri Dvanajsti. Pokazalo se je, kako je treba ukrepati, da se porazi sovražnika. Partizani in poveljniki so si pridobili veliko samozaupanja, spoznali pa so tudi obrambne prednosti položajev okoli Podgrada. Navajam še podatke o izgubah po bataljonih. V boju čete v vasi Veliki Cerovec so imeli partizani na umiku 2 mrtva, težko ranjen pa je bil pomočnik političnega komisarja bataljona, ki se je sam ustrelil na grebenu nad Vinjo vasjo. Dva partizana iz posebne patrulje sta padla pod vasjo Veliki Cerovec. Tako je imel 1. bataljon skupaj 5 mrtvih in 3 ranjene. Izgubil je težko bredo in puškomitraljez. Drugi bataljon je imel 2 lahko ranjena, sovražnik pa je v boju s tem bataljonom imel 9 mrtvih in več ranjenih. Tretji bataljon je imel 1 težko in 5 lažje ranjenih. Sovražnik je imel v boju s tem bataljonom 5 mrtvih in večje število ranjenih. To so podatki iz poročila štaba Dvanajste, ki je bilo napisano neposredno po bitki. Podatki seveda niso točni, ker štab še ni prejel vseh podatkov o izgubah, vendarle nekako prikazujejo ostrino bojev pri posameznih bataljonih. Zanimivo je, da Dvanajsta ne omenja izredno velikega števila pogrešanih. To so bili po večini ujeti partizani, morda so med pogrešane prišteli kasneje tudi kakega dezerterja. Seveda je imela brigada po boju manj borcev v bojnih vrstah. EETRTKBV INTERVJU Lahko bi bilo lepše... Varstvo okolja postaja pereče, marsikaj pa bi lahko izboljšali brez prevelikih stroškov Novomeščana Tuga Lebiča tokrat ne bomo predstavili z dveh plati, po katerih je med ljudmi znan: ne kot gradbenega referenta na oddelku za urbanizem pri občinski skupščini ne kot slikarja amaterja, ki ima precejšen krog občudovalcev. Tovariš Lebič bo tokrat sobesednik kot tajnik komisije za varstvo okolja, dejavnosti, s katero si šele utiramo pot. - Kaj vas kot esteta po naravi in kot tajnika komisije za varstvo okolja v našem mestu najbolj moti? „Če pustimo ob strani zadeve, katerih urejanje zahteva mnogo denarja, bi omenil malenkosti, ki bodejo v oči, na primer: imamo le nekaj zelenic, a še te niso dobro urejene in vzdrževane. Živa meja od železniške postaje do mesta divje raste in je zato odlagališče za odpadke, namesto da bi bila lep okras. Ni dobro poskrbljeno za čiščenje odpadkov in nimamo srečne roke pri izbiri posod za smeti Če bi imeli živo obarvane posode za odpadke in bi jih lepo vzdrževali, potem okolica blokov in hiš ne bi dajala vtisa slabih, nemarnih gospodarjev. “ - Verjetno gre tudi na nevzgojenost ljudi Kako bi morali po vašem vplivati nanje, da bi postali drugačni? „Začeti bi morali pri otrocih v šoli Več skrbi bi morali posvetiti pouku, pri katerem bi se otrok naučil spoštovati zemljo in skupne dobrine. Morda pa bi kazalo ob zelenicah postaviti tudi lične in majhne napisne table: „Tudi lastnina je tvoja, zato je ne uničuj!“ ali kaj podobnega. To sem videl drugod po svetu, in po urejenosti krajev sodeč, se to obnese Epa izmed spodbud za prizadevanje k lepšemu videzu in čistoči krajev pa je nagradno tekmovanje, ki ga je naša komisija letos razpisala v vseh krajevnih skupnostih. “ - Katere pa so zahtevnejše naloge, ki se jih je lotila vaša komisija? „Najprej bomo uredili novo smetišče, ki naj bi začelo delati že v letu 1977: Projekt je v izdelavi in predviden ograjen prostor v opuščenem peskolomu v Leskovcu, kamor bi vsak dan s kamioni odvažali odpadke in jih sproti zagrebli v zemljo. Tako bo zloglasni in sramotni Žabjek opuščen. Tudi glede urejanja brežin Krke bomo poskrbeli za več reda. Imamo občinski odlok, ki sicer zahteva čiščenje brežin, vendar ga nihče ni izvajal, nihče kontroliral Ker ugotavljamo, da je ravno to ena večjih akcij, ki se zataknejo pri denarju, je v načrtu ustanovitev interesne skupnosti. Ta bo povezovala večje delovne organizacije, da bodo prispevale sredstva za dokončno ureditev čistilnih naprav v Ločni “ „Kakšno pa je ozračje v Novem mestu? Ste glede onesnaženosti zraka tudi predvideli ukrepe? „Ugotovljeno je, da pri nas nasičenost zraka s strupenimi plini sploh ni kritična. Glede tega smo lahko še mirni, pač pa se pojavlja smrad. Ni sicer škodljiv, a je neprijeten. Nastaja okrog lakirnice IMV, medtem ko drug neprijeten vonj občutijo v Ločni zaradi biološkega gnitja, ki iz tovarne zdravil prihaja do čistilnih naprav. To bo prihodnje leto urejeno, ker bo čistilna naprava dograjena. Dobra stvar je, da ima Novoteks sodobno napravo za čiščenje, žal pa ni priključena na kanal Izpe-Ijanbo vse do čistilne naprave v Ločni, je pa za zdaj dograjen le do gostišča na Loki Če bi vsaj ta del kanala uporabili, bi lahko imeli Krko čisto do kopališča in ne bi ležali milijoni brez haska v zemlji - Menite, da je vaša komisija dovolj zavzeta za delo? „ Člani komisije s predsednikom inž. Kržanom so pripravljeni delati, so zavzeti, vendar naletimo na težave finančnega značaja, pri katerih smo pri zdajšnji organiziranosti brez moči Nova SIS naj bi to uredila. “ RIA BAČ ER \ ZA ZAČETEK VSI ZBRANI - Ob slavnostni otvoritvi novega zdravstvenega doma in lekarne v Ločni je bilo zbrano tudi vse osebje, ki je 2. novembra začelo delati v več ambulantah. Dobro počutje in veliko uspehov - je želja krajanov, ki bodo v tej ustanovi iskali pomoči. (Foto: R. Bačer) Šele vsak sedmi je v vrtcu V Novem mestu smo za občinski praznik pridobili 90 mest v vrtcu, žal pa samo v soseski Ragovska več kot 120 otrok čaka na sprejem 28. oktobra opoldne je bil v okviru slovesnosti za letošnji krajevni in občin&i praznik Novega mesta svečano odprt prizidek vrtca na Ragovski cesti. Čeravno tehnično objekt še ni bil prevzet in so še potrebna manjša dela, predvsem pa oprema, je novi del vrtca z 90 mesti ena največjih pridobitev za občane. Upoštevaje zmogljivosti novega objekta, ki bodo zasedene enkrat sredi novembra, bo v otroško varstvo naše občine zajetih okrog 1.000 predšolskih otrok od skupnega števila 7.000. Samo v Novem mestu dela 37 oddelkov za predšolske otroke, 2 oddelka sta v Straži, 4 v Šentjerneju. Ti so pod skupno upravo vzgojnovarstvenih zavodov, medtem ko pri šolah delajo še 4 oddelki za predšolske otroke, in sicer 2 v Žužemberku, po 1 pa v DoL Toplicah in v Škocjanu. Hkrati s prizidkom je bila otvoritev igrišča, ki ob slovesnosti prav tako še ni bilo povsem izgotovljeno, pa kljub temu pomeni prvi korak naprej, saj se bo za_ stotine malčkov iz Naselja Majde Šilc in ragovskih blokov igralni prostor s ceste prenesel na varno in urejeno igrišče. Kakor so poudarjali govorniki iz krajevne skupnosti, vrtca in predsednik občinske skupščine Jakob Be-rič, gre pri obeh pridobitvah posebej pohvaliti krajane in njihovo prizadevnost, kije lahko drugim za zgled. Občani sami so s sodelovanjem krajevne skupnosti, interesnih skupnosti in s pomočjo nekaterih delovnih organizacij postavili urejeno igrišče, prvo v našem mestu. Kot je predel Ragovske lahko za zgled pri igriščih, je pri reševanju perečega stanja v otroškem varstvu v delovnih organizacijah lahko zgled Novoteks. Tu so kljub lastnim težavam našli denar, prostor in vse drugo, da so v nekaj letih uredili varstvo za 100 otrok svojih zaposlenih. NOVOSADČANI SO NAVDUŠILI Na slavnostni akademiji, v počastitev 29. oktobra, občinskega praznika Novega mesta, so v športni dvorani kot gostje nastopili člani Kulturno-umctniškega društva „Maksim Gorki" iz Novega Sada, ki je pobrateno z našimi jerebovci. Gostje so nastopili z odličnim pevskim zborom, še bolj pa je gledalec navdušila njihova folklorna skupina z izvedbo slovenskih plesov. Ploskanja je bilo toliko, da so morali nekaj točk ponavljati. Zlasti simpatičen je bil nastop njihove napovedovalke, ki se je potrudila govoriti tudi v slovenščini Kajpak ne gre pozabiti domačih nastopajočih: moškega zbora „Dušan Jereb" in Staše Vovkove ter solista dr. Mira Vodnika, kijih je občinstvo že tradicionalno lepo sprejelo. Na slovesnosti, kjer se je zbralo veliko gostov, so malčki iz vrtca priredili kratek spored. In poslušalci so vzeli za dobro in simpatično odkritost enega od nastopajočih, ko je po drugi odpeti pesmici na glas vprašal: „Tršica, kdaj bo značka? “ Otroci so sami za vse goste naredili lične značke in obljubljene so bile tudi nastopajočim... Nadejamo se, da bo v štirih novih igralnicah v vedrem in sproščenem okolju zraslo še veliko otrok z dobrimi lastnostmi in da bo tudi čakajočih na sprejem v vrtec ob letu osorej - veliko manj. r. r. Letos še dvajset stanovanj Na prednostni listi za solidarnostna stanovanja je 298 Novomeščanov in 77 občanov drugih krajev Solidarnostni sklad bo letos kupil in razdelil še 20 stanovanj za potrebe občanov iz novomeške občine, medtem pa bo okrog 90 solidarnostnih stanovanj naročenih in bodo dograjena v letu 1977. OBVESTILO O DERATIZACIJI (zastrupljanju podgan in miši) V OBČINI NOVO MESTO Po odloku o obvezni splošni deratizaciji v večjih naseljih občine Novo mesto (Ur. vestnik Dolenjske št. 4/64 in Skupščinski Dolenjski list št. 7/70) bo Zavod za socialno medicino in higieno Novo mesto opravil obvezno deratizacijo (nastavljanje zastrupljenih vab) na območju naselij Žužemberk, Dolenjske Toplice, Gor. Straža in Šentjernej v dneh od 11. XI.- 15. XI. 1976, v samem Novem mestu z obrobnimi naselji pa v dneh od 16. XI.- 15. XII. 1976. Točna navodila in opozorila bodo objavljena na vidnih mestih v krajih, kjer bomo opravljali deratizacijo. Zavod za socialno medicino in higieno Novo mesto Mej vrti 5, tel. 21—253 Interesente za boljša ali nova stanovanja bo zanimalo, da je bila letos sprejeta dokončna prednostna lista za dodelitev solidarnostnih stanovanj, na kateri je 298 upravičencev iz Novega mesta in 77 iz ostalih krajev v občini. Družbeno usmerjena gradnja stanovanj že kaže, da so ji začrtali novo smer: da bo več blokov in vrstnih hiš, manj pa gradenj zasebnih stanovanjskih hiš na območju mesta. Trenutno opravljajo zadnja dela na 134 stanovanjih v blokih na Drski, gradijo 14-stanovanjski blok v Šentjerneju in 13-stano-vanjski blok v Žužemberku. Predvidevajo, da bo od teh še pred iztekom letošnjega leta vseljivih 130 stanovanj. Mimo tega tečejo priprave za nadaljnjo gradnjo 100 družbenih stanovanj in 43 vrstnih hiš v predelu Drske, prav tako pa so v teku pripravljalna dela za začetek gradnje družbeno najemnih stanovanj v Straži in v Dol. Toplicah. Čestitke vsem nagrajencem! Na petkovi slavnostni seji občinske skupščine Novo mesto so slovesno podelili letošnja priznanja in nagrade za občinski praznik. V navzočnosti prvoborcev, herojev, nekaterih voditeljev NOB, predstavnikov zveznih in republiških organov, častnih občanov, predstavnikov pobratenih mest in sosednjih občin ter predstavnikov celotnega družbenopolitičnega življenja domače občine je potekala slavnost v novi športni dvorani Najvišje priznanje - častno občanstvo je bilo podeljeno Francu Leskošku-Luki, plaketo Novega mesta pa so prejeli: Kmetijski šolski center Grm, Gasilsko društvo Novo mesto in Delavske športne igre. Prav tako je izvršni svet občinske skupščine že drugič podelil nagrade občine Novo mesto in Trdinove nagrade. Kot je v obrazložitvi obeh priznanj uvodoma dejal Avgust Avbar, predsednik izvršnega sveta, je imelo odločujoč pomen pri končnem izboru nagrajencev dolgoletno in vsestransko uspešno delo kandidata na določenem področju ter njegova napredna idejna naravnanost skozi vse življenje. „žaradi omejenega števila priznanj," je dejal predsednik Avbar, „pa ni bilo mogoče upoštevati vseh utemeljenih predlogov, zato so evidentirani za prihodnje obdobje." Za tem je slovesno izročil trem nagrajencem tradicionalne Trdinove nagrade, ki so jih prejeli: Nada Gostič in Rudi Mraz iz Novega mesta in Anton Plut iz Šentjerneja. Nagrada Novega mesta je bila letos podeljena 11 občanom. Mirko Jakše, podpredsednik Gospodarske zbornice SRS in pomočnik glavnega direktorja tovarne zdravil Krka, ima veliko zaslug za naš ekonomski razvoj in razvijanje stikov s tujino; bil je dolga leta diplomat in nazad--nje veleposlanik v Siriji Za uspehe na inovacijskem področju sta prejela nagrado dr. inž. Miha Japelj iz tovarne zdravil in Karel Željko iz Iskre. Franc Plantan je bil nagrajen za dolgoletno družbeno delo v SGP Pionir in v krajevni skupnosti Birčna vas, Franc Sever pa za zasluge, ki jih ima zlasti pri razvoju tovarne IMV. Nagrade za dolgoletno in požrtvovalno družbenopolitično delo na več področjih in za uspešno vodenje delovne organizacije pa so prejeli: Milan Blatnik, Jože Cvitkovič, Jože Gosenca, Rudi Hrvatin, Kristina Plut in Miroslav Vute. Novomefika kronika Veliko manj čakanja pri zdravniku Novi zdravstveni dom z lekarno, odprt za občinski praznik v Ločni, je za občane in zaposlene tega dela mesta ena največjih pridobitev povojnih let — Obratovanje se je začelo 2. novembra Na ploščadi med novim zdravstvenim domom in upravno stavbo tovarne zdravil je v petek, 29. oktobra, več sto krajanov, zaposlenih in množica gostov prisostvovalo slavnostni otvoritvi s programom. Govornici sta bili domačinka Dragica Rome in Anica Kuhar, članica predsedstva SRS. zobni ambulanti, ginekološka ambulanta in ambulanta medicine dela, rentgen, laboratoriji. Ves objekt je znotraj sodobno urejen. Ne le da ima sodobno medicinsko in lekarniško opremo, tudi na pogled je veiiko bolj prijazen, domač in neobičajen, tako da se bodo v njem zaposleni in bolniki dobro počutili. Gradnja je veljala malo manj kot 8 milijonov dinarjev, pri čemer ni vštet prispevek tovarne Krka, ki je brezplačno odstopila zemljišče, dala je tehnični nadzor in poskrbela za pripravo vse dokumentacije in zemljišča. Izračunali so, da je veljal meter uporabne površine 9.720 din, kar je glede na današnje cene pri gradnji tovrstnih objektov družbeno opravičljivo. Kot je v uvodnem govoru poudarila Dragica Rome, predsednica gradbenega odbora, je bil novi zdravstveni dom zgrajen z velikim delovnim zanosom in v kratkem Nova zdravstvena in lekarniška postaja ima 807 m2 površine, v njej bosta delali po dve splošni in dve V SMARJETI 2IVAHNO Kot je že vrsto let v navadi, bodo v počastitev občinskega in krajevnega praznika na šmarješki osnovni šoli „29. oktober" v soboto, 6. novembra, dopoldne pripravili proslavo, ki ima že tradicionalni naziv ..Srečanje borcev in pionirjev". Solarje bo letos obiskal borec Stefan Suhy, med povabljenimi pa so družbenopolitični delavci iz krajevne skupnosti Smarieta, Bela cerkev in Novo mesto. Kulturni program so pripravili učenci šmarješke šole v sodelovanju z učenci prijateljske osnovne Šole iz Rimskih Toplic. Ob tej priložnosti bodo svečano odprli tudi asfaltirano športno igrišče. času. Začelo se je 26. maja 1974, ko je bil ob 50-letnici tovarne Labod podpisan samoupravni sporazum, za katerega so dali pobudo delavci iz Laboda in Krke, podpisali pa so ga razen teh dveh delovnih organizacij še Zdravstveni dom Novo mesto kot investitor, Lekarna ter krajevni skupnosti Novo mesto in Otočec. Gradbena dela je opravilo SGP Pionir, in sicer v kratkem času. Začeli so 17. novembra lani, septembra letos pa so bili gotovi Tehnični prevzem je potekal brez večjih pripomb. Slavnost na ploščadi sc je odvijala ob nastopu pevskega zbora Krke, novomeške godbe, nato pa je bil novi zdravstveni dom na ogled za vse prisotne in krajane. Vse popoldne so prihajali ljudje, in čeravno je znano, da smo bolj skopi s pohvalami je bilo tokrat drugače. V NEDELJO PA ŽUŽEMBERK V okviru praznovanj za letošnji občinski praznik bodo v nedeljo, 7. novembra dopoldne v Žužemberku odprli novo poslopje otroškovarstve-nc ustanove. Zanjo so se krajani vneto potegovali. TABORNIKI ZA OBČINSKI PRAZNIK Nad 150 tabornikov in tabornic, članov Odreda gorjanskih taborni kov, je v petek, 29. oktobra, ob tabornem ognju v Ragovem logu počastilo občinski praznik Novega mesta. Spomnili so se svojih vzornikov - prvih partizanov in njihovega deleža za svobodo, počastili pa so tudi spomin na vse žrtve, ki so postavile temelje nove države in srečne mladosti mladega rodu. Čebelice in medvedki ter skupina mlajših tabornikov in tabornic je nato ob ognju slovesno obljubila, da bodo doma, v šoli in v taborniških vrstah zgledno in prizadevno izpolnjevali svoje dolžnosti S prijetno zabavo, skeči z recitacijami in s petjem jim je nato ob ognju potekla koristna urica - prvi zbor odreda, odkar je steklo novo jesensko obdobje dela. Zbora so sc udeležili tudi novi člani odreda, člani čete s šmihclske osnovne šole, ki so začeli delati z novim šolskim letom. T. G. LETOS VEC IZBIRE - Pred dnevom mrtvili so letos na več krajih mesta postavili zasilne stojnice in prodajali cvetje, ponekod tudi sveče. Na trgu je bilo te stvari dobiti že ves teden. Milijoni so se tudi letos spremenili v krizanteme in nageljne, ljudje z estetskim čutom pa so ugotavljali, da je poplave kiča — plastičnih rož — iz leta v leto več. PRAZNA GARDE-ROBA ... Nova športna dvorana ima sicer garderobo za plašče, toda v obeh prazničnih dneh, ko je bila prizorišče največjih prireditev, je večina gostov obdržala plašč na sebi Gretje je ena slabih točk tega objekta. TRIJE DECK1 IN DVE DEKLICI - Pretekli teden smo pridobili pet najmlajših občanov. Rodile so: Terezija Jovič iz ulice Na tratah 14 - Tatjano; Slavica Hes iz Ulice Ivana Roba 37 - Igorja; Zdravka Rostočil iz Kristanove 22 - Aleksandra; Nada Bojane iz ulice V Brezov log 17 - dečka in Anica Jordan iz ulice Na Lazu 8 -Martino. BILO JE 68 KRVODAJALCEV - Iz 6 delovnih organizacij je pretekli teden prišlo organizirano oddat kri 48 zaposlenih, medtem ko je bilo še 20 ostalih. Prostovoljno so darovali kri na novomeški transfuzijski postaji: 18 delavcev tovarne Novoteks, 10 iz Krke, 7 iz Novolesa, 5 iz IMV, 4 iz Ele, 4 iz Iskre. -Hvala! TRŽNICA ŽE PREJ - V pone- deljek, ko je navadno trg v Novem ajbolj V pon Nove mestu največji in najbolj založen, tokrat ni bilo prometa zaradi praznika, pač pa se je gnetlo kupcev in prodajalcev ves petek in deloma še v soboto. Izbira je bila slabša kot običajno, čeravno so ljudje pričakovali narobe. Bilo je dovolj radiča po 18 do 20 din, endivije po 13 do 15 din, karfijolc po 18 din, zelja po 4 oz. 6 din, jabolk po 8 do 15 din, grozdja in še drugega sadja na stojnicah. Največ pa je bilo prodajalcev cvetja. Ena gospa je rekla, da se dobro držimo tradicije ob večjih praznikih tudi z druge plati: objekte v gradnji poprej „pacajo“, kot da se nikamor ne mudi, zadnje dni pa še pri luči na hitro končujejo dela. Tak primer je bil spet v vrtcu na Ragovski... Kmetovanje je edini vir zaslužka le za 2289 gospodarstev v občini Posestva so majhna, saj ima 2580 gospodarstev do 1 ha zemlje, 2730 gospodarstev od 1 do 3,5 ha, 637 kmetij od 3,5 do 6 ha, 507 kmetij od 6 do 10 ha in 5 kmetij nad 10 ha površine. V lasti zasebnega sektoija je v brežiški občini 12.700 ha ali 91 odst. obdelovalnih površin ter 79 odst. vseh kmetijskih površin. Kmetje se usmerjajo pred- dela (sejalnice, trosilnike se usmerjajo vsem na živinorejo, v vinorodnih predelih pa na vinogradništvo. Za vinogradništvo imajo pospeševalno službo pri Slovi-% nu, medtem ko vse druge panoge usmerja tozd Kooperacija pri Agrarii. Obdelovalne površine so zelo razdrobljene in le dve tretjini je primernih za strojno obdelavo. Da bi pocenili stroške, se kmetje združujejo pri nakupu večjih in dražjih strojev. Sami nabavljajo predvsem stroje za dnevno rabo (traktorje, pluge, kosilnice), stroje za sezonska 'j , u.. • za gnoj, kombajne itd.) pa mnogi nabavljajo v skupnostih. Skupinska nabava je vez, ki spodbuja k združevanju na vasi, saj vsakdo ne zmore bremen, ki si jih ob sedanjih dohodkih nalaga s stroji. Zato vsako leto nastajajo nove skupnosti in od maja 1973 do lanske jeseni je bilo v občini ustanovljenih ter registriranih 39 raznih kmečkih skupnosti, v katerih sodeluje 656 kmetov. Strojnih skupnosti je 24, vinogradniška 1, skupnosti za pridobivanje mleka 12, za pridelova- V** ' "$■ • % ^ V • f % PEŠAČENJU spet veljavo -V nedeljo so Brežičani organizirali dve trim akciji, hojo od spomenika revolucije v Brežicah do spomenikov v Pišecah in na Bizeljskem, od tam pa spet pešačenje nazaj do Brežic. Na strelišču tovarne avtomobilskih prikolic IMV so se isto dopoldne pomerili tekmovalci v streljanju z zračno puško. Obe prireditvi sodita v okvir praznovanja občinskega praznika. ZAČETEK SPOMLADI - Pod streho novega doma upokojencev. ki ga bodo v Brežicah začeli graditi prihodnje leto, bo prostora za 58 stanovalcev. Predvidene so sobe z eno in dvema posteljama ter bolniški oddelek za onemogle in bolne. V domu bo tudi prostor za zdravniško ordinacijo, v katero se bodo lahko zatekali po pomoč ne le stanovalci doma, ampak tudi drugi upokojenci, da jim ne bo treba čakati v nje jagodičja ena in za vzrejo pitancev prav tako ena. Zaščitenih je okrog 700 kmetij. Vsaka od njih mora imeti vsaj 6 ha obdelovalnih površin ali vsaj tri ha intenzivnih nasadov. Biti mora primerno opremljena s stroji, da dohodki ne zaostajajo za družbenim sektorjem. Pri naložbah v preusmeritev in modernizacijo vsi kmetje lahko uživajo olajšave, te pa so predvidene tudi za obnovo stanovanjskih in gospodarskih poslopij. Preko sklada za pospeševanje kmetijstva so kmetje deležni tudi raznih premij, če pokažejo zavzetost za sodobnejše gospodarjenje. PO GLADKI CESTI HITREJE — Anton Požar, predsednik krajevne skupnosti Kapele, je 28. oktobra v Župelevcu s ponosom prerezal vrvico na cesti Župelevec-Kapele-Dobova in zaželel vsem srečno pot brez nezgod. Za vodovodom je cesta največja pridobitev zadnjih desetletij. Novo v Brežicah prenapolnjenih splošnih ambulantah zdravstvenega doma. ZA POSOČJE - Pomoč za prizadete kraje še vedno doteka iz najrazličnejših virov, iz skladov delovnih organizacij, iz prispevkov zaposlenih, iz sindikalnih blagajn na račun odpovedanih izletov in od posameznikov. Med njimi so obrtniki, upokojenci in drugi, katerih imena navajamo: gostilničarka Anica Rezelj je prispevala 350 din, Marjana Dvoršak, delavka v gostilni, 150 din, frizer Darko Srpčič 150 din, Cvetka Miloš 1000 din, gostilničar Andrej Pavlin 300 din, delavki v gostilni Erpič Mira Lazanski 115 din in Mira Martini 96 din, obrtnik Rado Berstovšek 250 din, upokojenka Minka Mišič 50 din, upokojenec Miko Martinovič 200 din, 250 din, upokojenka Minka Mišič 50 din, upokojenec Miko Martinovič 200 din, fotograf Miroslav Baškovič 500 din. Zakaj ne še hitreje? S petletnim zbiranjem samoprispevka občanov, s prispevki delovnih kolektivov in sredstvi iz drugih virov bodo v brežiški občini modernizirali 132 km občinskih cest. Delo opravlja po programu občinska cestna služba, odgovornost za uresničevanje pa je prevzel izvršni svet občinske skupščine. Program posodabljanja vsebuje samo občinske ceste, občani pa želijo asfaltirati tudi krajevne poti. Porajajo se številne pobude in želje za pomoč cestne službe pri strokovnih delih, ki jih ne zmorejo sami. Da ne bi zavrli pripravljenosti ljudi v krajevnih skupnostih, je predsedstvo občinske skupščine dalo delegatom v razpravo predlog, po katerem naj bi cestna služba pod posebnimi pogoji vendarle pomagala krajanom. Ti naj bi zagotovili finančna sredstva in opravili vsa pripravljalna dela za asfaltiranje poti. Vrstni red bi vsako leto sproti določal zbor krajevnih skupnosti. Seveda pa prgram asfaltiranja občinskih cest zaradi tega ne bi smel biti okrnjen. Delegati so glasovali za predlog predsedstva skupščine, čeravno je izvršni svet menil, da ni prostih zmogljivosti in da zaradi tega ne sprejema nase nove odgovornosti. Optimistična odločitev delegatov spodbuja iniciativo ljudi v krajevnih skupnostih in odpira vrata možnostim za še hitrejše izboljševanje poti in cest v občini. Zakaj ne bi poskusili. če so ljudje voljni! Zakaj bi sc togo držali plota in omejevali pripravljenost občanov? J.T. Po dva, po trije zmorejo več kot posameznik — To velja zlasti za nabavo strojev Šola Raka: zdaj ali nikoli Samoprispevek je ključ za dograditev — Občani se bodo odločali zanj v nedeljo, 7. novembra , PRAZNIK JE MIMO, ZADOVOLJSTVO JE OSTALO — Kapele so bile tokrat središče praznovanja. Prebivalci te krajevne skupnosti so gostoljubno sprejeli vse, ki so prišli na svečano sejo občinske skupščine v gasilskem domu. Med njimi so bili predstavniki bratske občine Velike Piane, predstavniki JLA in gostje iz sosednjih občin. Kapele so za letošnji občinski praznik dobile razen ceste še urejen trg in obnovljeno šolo. Šolarji so gostom pripravili kulturni program, a dobrodošlico jim je zaigrala domača godba na pihala. (Foto: Jožica Teppey) V skupnostih nad 600 kmetov „Ne sme se ponoviti zgodba z zadružnim domom,“ zatrjujejo Račani, ki so v prvih povojnih letih obstali na pol poti, zadružnega doma pa še danes nimajo. Niti ure več nočejo zamuditi. Na vrsti so za dograditev šole. Tokrat bodo akcijo izpeljali dosledno, prav do konca. Pogoj 7 a dodatne šolske prostore, za zdravstveno postajo, prostore krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij je samoprispevek občanov, o katerem bodo odločali na referendumu v nedeljo, 7. novembra. Plačevali naj bi ga pet let, od januarja 1977 dalje, šola pa bo povečana že do prihodnje jeseni. Odločili so se za montažno gradnjo. Pridobili bodo 1600 kvadratnih metrov prostora, med drugim pet učilnic za višje razrede, opremljenih za kabinetni pouk. Tako bodo končno lahko vpeljali samo dopoldansko izmeno. V novem traktu bo tudi večnamenski prostor, kuhinja, prostor za malo šolo in otroški vrtec in telovadnica z odrom, ki jo bodo po potrebi spremenili v dvorano za šolske in druge prireditve. Pod novo streho bo zdravstvena postaja z ordinacijama za splošnega zdravnika in zobozdravnika ter čakalnica. Štiri prostore so namenili družbenopolitičnim organizacijam in KS. V petih letih bodo zbrali okoli 1,7 milijona dinarjev, to je petnajstino potrebne vsote. Znesek res ni velik, je pa edini ključ do novih prostorov. O uspehu referenduma nihče ne dvomi, saj se v krajevni skupnosti prav vsi zavedajo, da je dograditev šole v rokah občanov. Preberite, kaj menijo o tem: MARTIN LEŠNJAK, ravnatelj šole: „Po razširitvi šole bomo tudi na Raki lahko imeli pouk samo v dopoldanski izmeni, vpeljali celoletno malo šolo in varstvo za predšolske otroke. S celoletno malo šolo bomo izenačili vzgojne možnosti z drugimi kraji, kjer e zdavnaj ni prostorske stiske. Iz naše krajevne skupnosti se vozi na delo vedno več ljudi in z malimi otroki se manj ukvarjajo kot prej, ko so delali samo doma na kmetiji. Posledice odsotnosti in prezaposlenosti staršev se najbolj kažejo V NEDELJO NA VOLIŠČA! Pred nami je pomemben dan, ko se bomo na referendumu odločali o dograditvi šole, telovadnice, prostorov za družbene organizacije, otroško varstvo in zdravstveno postajo, s čemer naj bi uresničili desetletja dolgo željo naše krajevne skupnosti. Za vse to bomo potrebo, vali veliko denarja, zato računamo tudi na vaš delež, na vaš glas ZA samoprispevek. Z njim si ne boste naložili pretežkega finančnega bremena, le omogočili boste, da bomo tudi na Raki deležni napredka, ki si ga vsi želimo. Udeležite se glasovanja in dokažite, da niste brezbrižni, kadar odločate o tako pomembni stvari! KRAJ EVNA KONFERENCA SZDL RAKA ob prihodu otrok v šolo. Z malo šolo skozi vse leto želimo odpraviti te razlike. Naša šola ni le šola. ampak tudi prostor za sestajanje občanov, za delo krajevnih organizacij, za predstave potujočega kina, za proslave in druge prireditve. Mlademu rodu bomo ustregli predvsem s telovadnico, pa ne samo šolarjem, ampak tudi mladini, ki je že odrasla šolskim klopem in ki sedaj nima na voljo drugega prostora kot gostilno. Odstopili smo jim že razred nad krajevnim uradom za plesne vaje. Po 70 se jih zbere tam ob večerih, zato si lahko mislite, da je razred za toliko ljudi mnogo pretesen." SLAVKO BAJC, predsednik KS: „Na Raki smo zaradi pomanjkanja šolskih in drugih prostorov že leta prikrajšani. Včasih je prihajal zdravnik k nam dvakrat na teden, zdaj le enkrat. Radi bi imeli tudi zobozdravnika, pa ga nimamo kam dati. V novem objektu smo zato predvideli prostor tudi zanj. Dovolj dela bo imel, saj je samo šolarjev nad 200. Tudi krajevna skupnost, SZDL, Zveza borcev, mladinska organizacija in upokojenci komaj čakajo, da bodo dobili kotiček, kjer se bodo lahko shajali in opravili kako administrativno delo. Zdaj se nam ponuja priložnost, da ljudem omogočimo nekaj več, da jim napravimo bivanje v domačem kraju bolj prijetno in jih tako čimveč zadržimo tukaj." Krške DO APRILA - Verjetno se je že marsikdo vprašal, zakaj pred kratkim niso odprli novega dela ..Galeri-je Jakac“ v kostanjeviškem gradu, kjer naj bi za stalno razstavili umetnine iz pleterske samostanske zbirke slik. Izvedeli smo, da so otvoritev prestavili na konec aprila prihodnje leto, dotlej pa bo zbirka v varnih trezorjih. Do otvoritve bodo uredili tudi zunanjost tistega dela junega grajskega krila, ki bo hranilo novo darilo ..Galeriji Jakac". PROTI CILJU - V krški občini naj bi v okviru Rdečega križa usposobili v vseh krajevnih skupnostih kar II3 ekip civilne zaščite, to se pravi, da bodo morali vključiti v najmanj 20-ume tečaje iz prve pomoči skoraj 700 občanov. Temu končnemu cilju se postopno približujejo tudi z dvema tečajema za novince na Raki in na Senovem ter s ..ponovitvenim" v Krškem. Hkrati so začeli pripravljati 36-člansko občinsko ekipo civilne zaščite. TRI PRIZNANJA - Delavci krškega „Turist hotela Sremič" so na nedavnem, že 24. slovenskem turistično-gostinskem zboru dosegli pomembne uspehe. Med kuharskimi I W> \ l. MILKA KRANJC, zdravstvena delavka: patronažna služba na terenu je urejena, za kurativo pa moramo bolje poskrbeti. Sedanji prostori za ambulanto ne ustrezajo. Čakalnica dolgo ni bila ogrevana, ker ni dimnika. Za nekaj časa sem celo posodila svojo električno peč; zdaj imamo že drugo, vendar je to premalo. Prepričana sem, da bodo občani brez oklevanja glasovali za samoprispevek, saj si z njim izboljšujejo tudi možnosti za zdravstveno varstvo." MARJAN MOLAN, predsednik KO SZDL: „Po odzivu in razpravah na zborih volivcev sodim, da nas izid referenduma ne bo razočaral. Ljudje želijo še več kot šolo, predvsem bi radi, da bi na Raki čimprej dobili kak obrat, da bi imeli možnost za zaposlitev doma. Veseli so, da na nove prostore ne bo treba čakati dlje kot leto dni, zatorej odločitev ne bo teka." JANEZ GORENC iz Zalok: „Pri nas so vsi za to, da izpeljemo akcijo s samoprispevkom. Nergačev ni in ljudje pozdravljajo možnost, ki se nam ponuja za napredek krajevne skupnosti. Trideset let razen vodovoda in cest nismo veliko pridobili. Povsod gradijo, tu pa se ni nič premaknilo, zato se čutimo zapostavljene. Prepričan sem, da obremenitev s samoprispevkom ne bo za nikogar prevelika. Enkrat moramo začeti, če hočemo stopati v korak z drugi- u mi. novice ..dobrotami" je izdelek Štefke Colarič, z imenom ,.Trgatev v Gorjancih", dobil srebrno kolajno. Franc Jeler je osvojil kar dvoje nagrad: v spretnostnem tekmovanju natakarjev je zasedel prvo mesto, za pogrinek v narodnem slogu pa mu je strokovna komisija prisodila bronasto kolajno. VABILO K SODELOVANJU -8. in 9. novembra bodo mladi člani organizacije Rdečega križa ponovno zbirali odpadni papir. Akcija bo potekala v Krškem, Brestanici, na Senovem, v Koprivnici, Kostanjevici in Leskovcu. Uspela bo le, če bodo v njej sodelovali vsi občani, ki naj bi zbiralcem papir že pripravili pred vrata njihovih prebivališč. PIONIRJEM - NAGRADE -Krška podružnica Ljubljanske banke je minuli petek ob svetovnem dnevu varčevanja pripravila v Kostanjevici srečanje s predstavniki pionirskih hranilnic po osnovnih šolah. Ob tej priložnosti so si ogledali tamkajšnje kulturno-zgodovinske znamenitosti, v restavraciji „Pod Gorjanci" pa so objavili rezultate in podelili nagrade udeležencem natečaja za najboljše likovne in literarne prispevke na temo varčevanja. BREŽIŠKE VESTI Komunala ne zdrži ob starih cenah Izguba pri vodovodu, službi čistoče in kanalizaciji — Komunalno stanovanjsko podjetje predlaga višje cene, ki še vedno ne bodo krile vsega Za vpogled v stanje je podjetje dalo na mizo številne podatke o tem, kako je doma in kako v drugih slovenskih občinah. Ubadajo se tudi z vprašanjem notranjih rezerv, v glavnem pa naj bi se o komunalni dejavnosti, ki v sedanji organiziranosti plačuje vse družbene obveznosti kot ostale gospodarske dejavnosti, resno zamislili predvsem v Sevnici. Da ne bi kdo iskal razlog za položaj v prehodu od fakturirane na plačano realizacijo, podajajo podatke po fakturirani realizaciji. Pri vodovodu je bilo tako v prvem polletju 146.304,75 dudinarjev izgube, pri kanalizaciji 14.991 dinarjev in pri službi čistoče (odvoz smeti) 68.360,91 dinarjev. Položaj je bil v zadnjem trimeseč- PRIZNANJA SEVNIŠKE OBČINE Na jutrišnji seji občinske skupščine bodo delegati sprejemali predlog komisije za odlikovanja pri skupščini za podelitev treh letoš njih občinskih priznanj, ki so poimenovane po narodnem heroju Dušanu Kvedru-To-mažu. Predsedstvo občinske konference ZSMS je predlagalo za letošnje priznanje taborniški odred Treh smrek iz Sevnice, ki je letos slavil 25-letnico obstoja. Že v prvih letih obstoja je bila družina med najupsešnejšimi v Sloveniji. Kljub raznim težavam odred tudi danes prizadevno nadaljuje taborniško tradicijo v občini. Komisija za odlikovanja je potrdila predlog KS Primož, da se podeli priznanje kmetu Leopoldu Krncu iz Gornjih Impolj, dolgoletnemu družbenopolitičnemu delavcu, ki tudi kot kmet-kooperant kljub majhnosti svoje kmetije stopa v korak z napredkom. Osnovna organizacija sindikata krmeljske Metalne je za letošnje priznanje predlagala Vlada Senčarja, direktorja tega tozda in prizadevnega družbenopolitičnega delavca v Krmelju in občini. ju še slabši. Komunalno podjetje predlaga nove cene za vodo: za gospodinjstva 3,10 din za kubik (stara cena 2,30), za ustanove 5,50 (prej 4,60) in gospodarstvo 8,20 (prej 6,90). ZADOVOLJNI Z VPISOM POSOJILA ZA CESTE Načrt predvidene obveze vpjsa posojila za ceste v sevniški občini je po podatkih do 25. oktobra presežen za 22,10 odst Ker je bil sorazmerno slab vpis nekaterih tozdov (le 57,07 odst obveze) in so nekateri po vsej verjetnosti skušali zadnje dni oktobra zamujeno nadoknaditi, bo končna slika še ugodnejša. Posebno pohvalno je, da je vseh 11 krajevnih skupnosti znatno preseglo obvezo. Da so dosegli tak uspeh, je bilo treba veliko prizadevnosti aktivistov v KS, vse skupaj pa kaže tudi veliko zavest občanov in delovnih ljudi. ZAMUJENA PRILIKA Sevniški gasilci so želeli v tednu požarne varnosti imeti poseben razgovor z direktorji tozdov in ozdov v kraju o stanju požarne varnosti v gospodarstvu in ukrepih za še večjo varnost. Dogovarjali so se, da bi vabila za razgovor razposlal medobčinski požarni inšpektor. Vabil žal ni bilo, zato seveda tudi ne koristnega razgovora. VIŠJE CENE DECEMBRA Izvršni svet občinske skupščine je na seji minuli četrtek potrdil zahtevo komunalnega stanovanjskega podjetja za višje cene vode (kanalščina bo znašala še naprej 20 odst. vodarine in ne 30, kot je predlagalo podjetje), ter predložene nove tarife za odvoz smeti. Spremembo prispevka za priključek na vodovod in kanalizacijo so odložili, ker bo to uredil novi zakon. Višje cene za vodo in odvoz smeti naj bi stopile v veljavo 1. decembra letos. TO ZIMO POD STREHO - Največja gospodarska pridobitev -namenu bo izročena ob sevniškem občinskem prazniku v petek, 12. novembra — je nova proizvodna dvorana krmeljske Metalne. Poleg nekaj nove opreme pomeni to za kolektiv predvsem izboljšanje delovnih pogojev. (Foto: Železnik) Sevniški paberki POGLED NE BI ŠKODIL - V Komunalno stanovanjskem podjetju opažajo, da imajo s pobiranjem vodarine in računov za odvoz smeti marsikje večje stroške, kot je vse skupaj sploh vredno. Nekateri pa se po drugi strani jezijo nad visokimi računi za vodo. Seveda niso pravi čas postali pozorni na to, da jim iz cevi v hišnem omrežju krepko curi, števec pa se vrti. Pogled nanj je potem kajpada piepozen. KAKO SE KDO GREJE -Kotlovnica poslovno-stanovanjske stavbe greje več objektov, med drugimi tudi bloke številka 16, 17, 19, 20. Ko bo zgrajen blok št. 21, bo tudi tega. Sedaj so vgradili kalorimetre, tako da bo kmalu jasno, kako se kje grejejo. NOVI ZNAKI - Sevnica je pred kratkim dobila nekaj novih prometnih znakov. Tako je na križišču pri Stillesu cesta za motorna vozila na leseni most označena kot slepa ulica. Poslej tudi nimajo več prednosti tisti, ki pripeljejo ali zapeljejo na železniški prehod pri TVD Partizan, ker je postala prednostna cesta vzdolž rokometnega igrišča in dvo- K vodarini se po starem prišteva 20 odst. za kanalščino, predlagajo pa 30. Smeti odvažajo iz gospodinjstev po 0,14 dinarjev od kvadratnega metra stanovanjske površine (predlog je 0,30) in za gospodarske organizacije in ustanove po 0,45 dinarjev, kar še vedno ne bo krilo stroškov. Podjetje bo moralo še naprej kriti razliko z dejavnostjo v obrti, kljub predlagani podražitvi, ker skušajo z njo ostati v resolucijskih mejah. Na zagato opozarjajo že lep čas. Po zakonodaji je določeno, da mora tisti, ki komunali ne dovoli višjih cen, če stare ne krijejo stroškov, plačati ceho. O tem je minuli četrtek razpravljal občinski izvršni svet. A. ŽELEZNIK Želijo svoj dom Mladi z Ledine za gradnjo doma družbenih organizacij Na vprašanje, katera osnovna mladinska organizacija v občini je trenutno me d najbolj delovnimi na občinskem vodstvu ZSMS v Sevnici te dni, je mogoče dobiti odgovor, da je to na Ledini. Vas in razni zaselki so raztreseni po Zajčji gori med Sevnico in Lisco. Pravzaprav se potrjuje stara resnica, da so za aktivnost ponavadi najbolj zagreti tam, kjer so možnosti za delo manjše. Predsednik osnovne organizacije ZSMS Ledina, sicer pa Stane Hlastan: „Mladi so za gradnjo!" mizar v Stillesu Stane Hlastan, je povedal, da se lahko sestajajo le v Jazbinškovi izbi, kjer so doma štiije mladinci „V kraju ni šole niti krajevnega urada, kjer bi lahko našli prostor, pravi Stane, a jih je vseeno okrog 40. Organizacijo so ustanovili šele 5. septembra. Brž so se ogreli za zamisel, da bi na prostoru, kjer je bilo nekdaj že govor, da naj bi se zgradila šoia, postavili dom. „Kot je dostikrat govor med kmeti, bi prišel prav prostor, kjer bi bilo lahko nekakšno skladišče za umetna gnojila, večja soba za sestanke in mladinska soba. Skupaj s še enim mizarjem bi bila pripravljena prevzeti skrb za stavbno pohištvo. Z lastnim delom bi lahko storili še marsikaj." Da beseda mladih ni prazna, je dokaz na drugem koncu občine obnova prosvetnega doma v Šentjanžu, kjer dela jo pretežno mladi Kar devet mladih iz Ledine si je na pohodu po stopinjah herojev Majcna in Mevžlja 24. in 25. oktobra v Šentjanžu ogledalo to gradbišče. S šentjanško mladino želijo še sodelovati. Na Ledini seveda ne manjka nezaupanja starejših. Objekt bi s pridom lahko služil vsem, v slogi pa se tudi da marsikaj narediti Za začetek si mladi na tem hribu niso zadali lahke niti hitro rešljive naloge. A. Ž. ZA PRAZNIK OBČINE SEVNICA Ob prazniku sevniške občine 12. novembru, v spomin junaške osvoboditve zapornikov iz sevniških sodnijskih zaporov v akciji heroja Dušana Kvedra-Tomaža in tovarišev se od minule sobote vrsti mnogo prireditev večinoma športnega značaja in prikazi dejavnosti raznih društev ter specializiranih organizacij. Jutri bo v galeriji na sevniškem gradu ob 17. uri otvoritev II. občinske lovske razstave, v lovski sobi bo razstava ptic v organizaciji celjskega društva. Ob 19. uri bo v Lutrovi kleti koncert okteta Gallus. V nedeljo ob 9. uri bo pri stolpnici pri zdravstvenem domu prikaz reševanja z drsalnim prtom in mokra gasilska vaja. m PRIDOBITEV ZA MLEKARSTVO - Splošno gradbeno podjetje Grosuplje je pričelo v Trebnjem poleg trgovine z reprodukcijskim materialom trebanjske Kmetijske zadruge graditi sodobno zbiralnico mleka. Investitor so Ljubljanske mlekarne. Zbiralnica naj bi bila nared do prihodnjega maja. (Foto: Železnik) V vsaki vasi o kmetijski petletki Do konca leta po vseh krajevnih skupnostih še čas za razpravo o srednjeročnem razvoju kmetijstva do leta 1980 - Večjo družbeno proizvodnjo Uspehi razvoja kmetijstva v trebanjski občini, posebno kooperacije z zasebnimi kmeti v minulem obdobju so nesporni. Samo po tržnih presežkih krompirja so vodilni ne le na Dolenjskem, temveč tudi v republiki. Vseeno so delegati po razpravi v sredinah, kjer živijo in delajo, na seji občinske skupščine 27. oktobra imeli tudi nekaj tehtnih pripomb k pripravljenemu gradivu o srednjeročnem razvoju kmetijstva v občini. V zadnjih dokumentih ZKS ne posvečena posebna pozor- je ob pomenu proizvodnje hra- nost družbeni proizvodnji, v trebanjski občini je razen v Kmetijskem gospodarstvu Dob pravzaprav ni. Lastno proizvodnjo je pred leti tranjska Kmetijska zadruga opustila zaradi takrat za zadrugo skoraj že usodne nerentabilnosti. Drugo pomembno vprašanje je vprašanje samoupravne organiziranosti. V krajevnih skupnostih, kjer se v poletnem času niso uspešno vključili v razpravo o osnutku zakona o združenem delu, bi imeli priliko sedaj. Ko je govor o srednjeročnem načrtu razvoja kmetijstva, bi moral biti govor tudi o gozdarstvu. Žal o tem, kot je poudarila predsednica občinske konference SZDL Ivanka Pavlin, ni niti kakšnega osnutka. Vedno zadnji? Kmet Franc Jevnikar iz Dola je znan po klenih besedah o kmetijstvu. Tudi v skupščinski razpravi o njegovem srednjeročnem razvoju si ni mogel kaj, da ne bi povedal nekaj resnic. „Je že tako, da je menda lažje marsikaj pridelati kot prodati. Pri postavljanju cen od zgoraj navzdol vsak pristavlja svoj lonček, kar pa ostane na kraju, je proizvajalčevo! Dogovarjati bi se morali drugače, tako da bi vsak zaslužil pošteno. Tudi če si prizadevamo za stabilizacijo, jo mora na svojih plečih čutiti vsak. Tako pa se dogaja, da kmečki pridelek za delavce na drugem koncu te verige „niti ni poceni, čeprav kmet svojega truda nima primemo plačanega. “ . tega izobraževanja morala skrbeti občinska izobraževalna skupnost kot nosilec vsega izobraževanja v občini. Na seji skupščine je bila sicer takoj izstavljena puščica nazaj, češ ali je bila izobraževalna skupnost povabljena k pripravi tega izobraževanja. V tem tednu se bodo v krajevnih organizacijah začele javne razprave o srednjeročnem razvoju kmetijstva. Prilike zanje ne bi smeli zamuditi nikjer. ALFRED ŽELEZNIK V preteklem petletnem obdobju je bilo v kmetijstvo vloženih 120 milijonov dinarjev. Za izobraževanje naj bi bilo porabljenega le 190.000 dinarjev. V bodoče ne gre podcenjevati mnenja iz delegatske razprave, da bi tudi za financiranje Lovci za Posočje Člani LD Veliki Gaber dva dni v Sužitu Pregovor pravi, da prijatelja najbolje spoznaš v sili. Naši ljudje v Posočju jih imajo veliko, to se še prav posebno vidi v težkih dneh po potresih. Člani lovske družine Veliki Gaber so se odločili, da bodo pomagali eni od zakotnih vasi v soboto in nedeljo, 24. in 25. oktobra. Predsednik in še en član sta se že pred akcijo odpeljala k štabu v Tolmin, od tam pa še v Sužit, manjšo, pretežno kmečko vas v soteski Soče, da bi na kraju samem lahko ocenila, kaj bi ljudje najbolj potrebovali. Predzadnjo soboto je ob peti uri izpred gostilne Jerlah v Velikem Gabru krenilo 42 članov s šolskim avtobusom osnovne šole Veliki Gaber, dvema tovornjakoma, naloženima ravno tako z dvema nakladalcema, in še nekaj osebnimi vozili, ker za vse v avtobusu ni bilo prostora. Kot je o akciji povedal Dane Strempfelj, šofer v trebanjskem zdravstvenem domu, so imeli v skupini člane, vešče raznih poklicev: poleg avtoprevoznikov in bage-ristov troje mizarjev, štiri zidarje, električarje, krovce. Tudi za hrano so skrbeli sami. Za lovske speciali- tete so poskrbele štiri žene lovcev. Ko so na sobotni taborni ogenj povabili se vaščane Sužita, je bil stik še pristnejši. To je bilo tudi edino, kar je tam dišalo po lovstvu. V dveh dneh - vračali so se šele pozno v nedeljo - so opravili dosti dela: tovornjaki so prepeljali nad 100 kubikov gramoza od Loder, Kobarida in Sužita. Ker je bilo v Sužitu v glavnem vse porušeno od potresa, so za eno hišo pozidali temelje do prve plošče. Opravili so štiri izkope za hiše, za eno hišo so uredili priključek vodovoda. Eno barako so usposobili za bivanje, da so v njej lahko spali; po odhodu so v njej namestili štiri ostarele vaščane. Na eni hiši so namestili novo ostrešje in & pokrili, pomagali so pri selitvi ljudi in številnih drobnih delih. Šofer Dane si je zapomnil tudi besede članov osrednjega štaba v Tolminu: „Pomoč že, da pa bi jo tako uspešno nudilo kakšno društvo kot tile lovci, pa še ne!“ A. ŽELEZNIK Z dobro besedo Anton Hren med najstarejšimi poštarji Trebanjski pismonoša Anton Hren opravlja svoj posel že 27 let. Najstarejši ni le med pismonošami, temveč tudi v trebanjski godbi, kjer že od mladih nog udaija na velike bobne. Sedaj skrbi za takoimenovano lokalno dostavo, ta pa gre od Pristave do Golice. Ob tem, kot pravi, ne gre za kilometre, temveč bolj za število stanovanj in nadstropij in vrat v trebanjskih blokih. Zmotno je namreč misliti, da pismonoša opravi z vsem že pri vratih v pritličju in predalih. Pisma s povratnico, naročnina časopisov, izplačila pokojnin in podobno so stvari, zaradi katerih se mora potruditi do vsake strahke. Antonu na teh obhodih očitno ne manjka dobrodušnosti. „Z ljudmi sem zadovoljen, ni da bi kaj rekel, skratka, dobri so. Z vsakim izmenjam besedo, dve. Sedaj, ko gre za novo akcijo, zastavim besedo tudi na .Dolenjca'. ,Ti ga nimaš,1 rečem, kjer niso naročniki, ,dam vam ga zastonj.' In tako sem zadnje dni pridobil že 11 naročnikov, enega, še preden se je akcija sploh pričela." Po toliko letih službe pozna Anton vsakogar na svoji dostavi in tudi prenekatere spremembe, ki jih pri tem ali onem navrže življenje. Ob vsem tem meni, da najbolje shaja z dobro besedo, kar ima za eno najpomembnejših modrosti Iz kraja v kraj KRATEK STIK PRI ELEKTRIKI - V Velikem Gabru bi že radi vedeli, kdaj bo mogoče graditi na predvidenih skupinskih stavbiščih. Težko pričakovanega zazidalnega načrta namreč še vedno ni. Vse bi bilo že urejeno, če bi bilo jasno, kako bo z elektriko. Na občmi so prepričani, da bo tudi to vprašanje kmalu urejeno. KOLINE DA ALI NE - Nova zakonodaja ne pozna šale glede domačega klanja. Zvezni zakon npr. prepoveduje klanje prašičev na domu. Kazni so velike. Lani je veterinarski inšpektor opravil na domu 155 pregledov; higiena je bila večinoma dobra. Kako je s tem po novem, bo veterinarski inšpektor pripravil pismeno navodilo, ki bo v kratkem razdeljeno na vseh odkupnih mestih za mleko. NIC NOVIH - V Šentrupertu, Dolnji Nemški vasi in še kje niso navdušeni nad nadaljnjim oskrbovanjem nekaterih vaških cest, češ da so vsaj občinskega značaja, zato naj bi imel roko nad njimi kumunalni sklad. Le-temu sc ne godi najbolje, saj zmore v glavnem komaj za odplačila posojil. Odgovorni pravijo, da do ustanovitve komunalne skupnosti nobena vaška cesta ne more biti ..povišana" v občinsko, ker je že s temi, ki jih imajo sedaj, preveč sitnosti. Dane Strempfelj: „Za akcijo v Posočju smo se domenili na hhro.“ TREBANJSKE NOVICE Vsak peti občan v društvu V register društev je v črnomaljski občini vpisanih 64 društev. V njihovem okviru delujejo še razne sekcije, oddelki, skupine. V vsa ta društva je včlanjenih okoli 3.500 delovnih ljudi in občanov, kar je petina vseh prebivalcev v občini. Le-ti s svojim delom v društvih usmerjajo določene dejavnosti in s tem vplivajo na širok krog ljudi. Zato je pomembna naloga izhaja, da v teli krajih prav širše družbene skupnosti, pred- društva dajejo kraju družben in vsem pa SZDL kot najširše frontne organizacije, povezovanje, združevanje in oblikovanje enotnih političnih pogledov ter podpiranje društev v njihovem prizadevanju na idejnem, moralnem in materialnem področju. Razna društva delujejo po vsej občini. V manjših krajih so celo bolj aktivna kot na primer v večjih krajevnih ali občinskem središču. Iz te ugotovitve KOMEMORACIJA NA GORNJIH LAZAH Okoli ISO mladink in mladincev iz črnomaljske občine sc je v soboto, 30. oktobra, udeležilo ko-memorativne svečanosti na Gornjih Lazah, kjer je pred 35 leti padla večina borcev komaj ustanovljene Prve belokranjske čete. Mladinci so se zbrali na semiški železniški postaji, od kjer so krenili na 10 kilometrov dolg pohod do Gornjih Laz, kjer so sprejeli 55 mladink in mladincev v enote teritorialne obrambe. Na svečanosti je govoril namestnik sekretarja OK ZKS Črnomelj Janez Dragoš, kulturni program pa so pripravili godba na pihala, črnomaljski ženski pevski zbor, recitatorji iz COŠ Semič in pohodniki. političen utrip življenja. Zato je treba še posebej skrbeti in si prizadevati, da bodo samoupravni organi društev čim prej začeli delovati res na delegatski podlagi in dokončno zavrgli stari odborniški način, ki se ga še marsikje ne morejo znebiti. Zaradi velikega števila članov se vedno bolj resno zastavlja vprašanje kadrovanja na vodilne funkcije v društvih. Čedalje manj je ljudi, ki bi bili pripravljeni na teh položajih delati brezplačno. Kjer pa društva nimajo zagotovljenih vsaj najnujnejših pogojev za delo, je to še bolj očitno; tam tudi zagnanost članov usiha. Potrebno bo zagotoviti dolgoročno kadrovsko politiko, tako glede profesionalnih kot amaterskih kadrov in še posebej paziti na moralno-politične in druge kvalitete vodilnih članov. Socialistična zveza si bo morala še posebej prizadevati, da bo kar se da kmalu rešen eden najbolj perečih problemov pri delovanju društev — financiranje. Ugotavljajo, da bi se morala nekatera društva bolj * POUK PRI SPOMENIKU - Učenci 5., razreda črnomaljske osnovne šole so pred dnevom mrtvih počastili spomin na padle borce in žrtve fašizma pri osrednjem belokranjskem spomeniku NOB na Gričku, kjer so imeli uro srbohrvaščine. Pri spomeniku so prižgali svečke in recitirali pesmi Desanke Maksimovič. Asfalt v dveh tednih Vaščani Tuševega dola so zbrali 200.000 dinarjev in opravili vsa zemeljska dela za asfaltiranje 1.200 metrov dolge ceste do konca vasi Vaščani Tuševega dola so bili vedno slabe volje zaradi ceste, ki se proti njihovi vasi odcepi od ceste Črnomelj - Stražnji, vrh. Vas je pod hribom in ob malo večjem dežju jim je cesto oziroma pot, saj cesti res ni bila podobna, kar odneslo. Tudi zadnje jesensko deževje njihovi poti ni prizaneslo. Vaščani so se dogovorili, da jo bodo popravili. Ze so nadrobili gramoz, ko je padla beseda, da je tega dovolj, da si tudi oni zaslužijo boljšo cesto. »Asfalt bomo imeli, pa je!“ so se odločili pred dobrimi .štirinajstimi dnevi. In že ta teden ga bodo res imeli. V vasi je dvajset hiš in vsaka je prispevala deset tisočakov. Z občino so se dogovorili, da bodo sami opravili vsa zemeljska dela, skratka da bodo 1.200 metrov dolgo cesto od odcepa do konca vasi popolnoma pripravili za asfaltiranje, kar bo » črnomaljski drobir 2IVO NA POKOPALIŠČIH -Pred dnevom mrtvih so bila pokopališča najbolj obljudeni kraji. Sorodniki in prijatelji umrlih so urejali grobove, jih krasili z rožami in prižigali sveče. Šolska mladina je po vsej občini poskrbela za partizanske spomenike, ki so tudi sicer, zahvaljujoč prav mladim, skozi vse leto lepo urejeni in vzdrževani. POČASI SKOZI MESTO - Na začetku mesta Črnomlja so prometni znaki, ki omejujejo hitrost vključevati v sistem financiranja preko samoupravnih interesnih skupnosti. Tu čaka precej dela tudi sama društva, ki morajo izdelati svoje programe, jih med seboj usklajati, povezovati svoje delo, sodelovati, kjer se le da. Še posebno skrb pa morajo društva posvetiti krepitvi socialističnih vrednot in obujanju revolucionarne preteklosti, kar je zlasti pomembno pri vzgoji mladine. A. B. prispevala občina. Cesto so speljali po stari trasi, vendar so jo razširili in posekali ovinke. ,.Geometri smo bili kar sami,“ pravijo, „in nič nismo gledali, če gre cesta čez njive." Delati so začeli v soboto, 23. oktobra. „Delamo vsi, izjeme ni. Kdor je v službi, je vzel dopust, plačan ali izreden. Na cesti smo od zgodnjega jutra do noči," se pohvalijo, eden pa hudomušno doda: „Norma je osem ur na dan, delamo pa šestnajst" Njihova vnema je prešla tudi na avtoprevoznike in vsak od njih bo vsaj eno vožnjo opravil zastonj. Da je delo tako hitro napredovalo, je zaslužen tudi lastnik stroja za izkop in nakladanje zemlje Slavko Čarman, ki ni nikoli gledal na uro. ,,V letošnjem letu je naša vas tako napredovala, kot prej v desetih ne: spomladi smo dobili vodovod, sedaj bomo imeli pa še asfalt. Čeprav smo sami veliko prispevali, smo hvaležni občini, ki sc je res zavzela za nas," pravijo Tuševdolcl A. B. Za povratnike tudi zapor Na mizi črnomaljske sodnice za prekrške Nevenke Ipavec (pravzaprav bi bilo treba reči edine belokranjske, saj dela trikrat na teden v Črnomlju, dvakrat pa v Metliki) so najbolj pogosto predlogi za kaznovanje zaradi prometnih prekrškov. „Prometni prekrški so pri nas daleč pred drugimi; med temi pa je največ voženj brez vozniškega dovoljenja," pravi sodnica. „Tudi varstveni ukrep prepovedi izdaje vozniškega dovoljenja za čas od enega do treh let nima takega učinka, kot smo pričakovali." Za primerjavo: 1974 je bilo zaradi vožnje brez dovoljenja kaznovanih 190 oseb, lani pa 187; kaznovanih zaradi ogrožanja javnega reda in miru je bilo lani 120, zaradi prometnih prekrškov pa kar 360 ljudi. „Pri mladoletnikih obravnavam skoraj izključno le prekrške zaradi vožnje brez izpita. Tu gre pač za mladeniško objestnost in željo po vožnji in prav zato večkrat zaleže že pogovor ali lažji vzgojni ukrep. Pri nas mladina še ni tako pokvarjena in vsega preobjedena kot v večjih mestih. Pri starejših pa gre večkrat za povratnike in proti takim bomo strožje ukrepali: izrekala bom tudi zaporne kazni. Več je tudi kaznovanih vinjenih voznikov, kar pa je zasluga poostrene kontrole miličnikov na cestah. Pri teh je manj povratnikov, kajti kazni so stroge: najmanj 500 dinarjev in odvzem vozniškega dovoljenja za najmanj tri mesece." Med tako imenovanimi družbeno aktualnimi prekrški pa je največ gozdnih, zlasti sekanja na črno in prodaja ter nakup lesa mimo gozdnega gospodarstva. ,;To zelo preganjamo in v hujših primerih' izrekam tudi varstveni ukrep odvzem lesa, ki je predmet prekrška. Še posebej pazimo na nepoboljšljive prekupčevalce z lesom." A. BARTELJ motornih vozil na 40 kilometrov na uro, skoraj nepotrebni. Cesta skozi mesto je namreč tako valovita, da vozi hitreje le tisti, ki hoče avto čim prej uničiti Takih pa pri sedanjih cenah avtomobilov ni NOV URNIK ZA KINO - OU 1. oktobra so predstave v črnomaljskem kinu spet ob torkih in četrtkih ob 17. in 20. uri, namesto ob sredah in petkih, kot je veljalo za poletje. Nedeljske predstave ostanejo nespremenjene. IZVIR SREDI CESTE - Pod Ulico 21. oktobra je speljan vodovod železniškega podjetja „Vleka“ iz Novega mesta, ki ga uporabljajo za napajanje parnih lokomotiv. Že pred meseci je ravno pod cesto počila cev, voda je začela spodjedati cesto in v asfaltu so zazijale luknje. Kadar črpajo vodo, iz lukenj vre voda s tako močjo, da je jašek ne more požirati, in poplavi cesto. Kljub večkratnim opozorilom se nihče ne zgane. Pred časom so ta del ceste „zaplankali“ in postavili znak, da je hitrost omejena na 30 kilometrov. Bolje bi bilo, ko bi postavili znak; poplava na cesti. V DRUGEM KROGU: PRUSOVA IN MEŽNARŠIČ Metliški občinski odbor Rdečega križa se je pospešeno vključil v akcijo za čim hitrejšo odpravo posledic potresnih sunkov v Posočju. Upokojenci in kmetje so se v prvi akciji izkazali, kot kaže, pa se bodo udeležili tudi drugega kroga zbiranja pomoči. Med prvimi sta se izkazala Helena Prus (medtem ko je prvič podarila 100 din, je pred kratkim za Posočje dala 600 din) in Žarko Mežnaršič, ki je dvakrat nakazal po 100 din. i 1 I AVTOBUSNI CIRKUS - Metliška avtobusna postaja je veijetno na najbolj neugodni lokaciji v mestu. Da je to res, dokazuje tudi današnji posnetek. Zavoljo tega ne bi bilo napak, ko bi odgovorni od besed prešli k dejanjem, kajti s tako postajo, kjer čakajočim vedno grozi nevarnost, se ne more pohvaliti nobeno drugo slovensko mesto. V korak s sodobno vzgojo Edino celodnevno šolo v metliški občini in eno redkih na Dolenjskem sploh imajo v štirirazredni suhorski podružnici metliške osnovne šole. Ta celodnevna šola deluje letos že drugo leto. Začetne težave, nezaupanje staršev, uvajanje učiteljev in učencev v novi način dela, vse to je mimo in na šoli se že lahko pohvalijo z uspehi in izkušnjami, ki so vredne posnemanja. „Letos je v štirih razredih Lani pred začetkom celo-vpisanih 66 učencev/1 je pove- dnevne šole so bili starši otrok dala vodja enote, učiteljica Tončka Radkovič. „Teži nas le to, da imamo že tretje leto kombinirano delo v tretjem in četrtem razredu. Po normah za celodnevno šolo bi morali za štiri razrede imeti šest učiteljev, nas pa je le pet, kar ustreza zaa tri oddelke. To bi radi čimprej uredili in upamo, da bomo lahko v polletju 3. in 4. razred že razdružili.“ S kulturo v tovarne Na zboru delegatov je bila prejšnji petek za predsednico novoustanovljene Zveze kulturnih organizacij metliške občine izvoljena dosedanja predsednica ZKPO Cveta Jagodič, sicer uslužbenka „Kometa“. „Za kulturno dejavnost pri nas sta značilna prostorska stiska in pa pomanjkanje denarja," pravi Jagodičeva. ..Amaterskih društev je precej, samo vaditi nimajo kje; morali smo narediti umik za amatersko dejavnost v mladinskem klubu." Metliška ZKO zaenkrat združuje okoli petnajst društev, v kratkem pa nameravajo vključiti še kulturna društva iz krajevnih skupnosti „Scdaj, ko smo izvolili vse organe - 9-čIanski izvršni in 3-članski nadzorni odbor - ko je potrjen naš statut, bo delo steklo bolj organizirano. Na podlagi programov dela društev, ki jih združuje naša organizacija, bomo izdelali naš program." Delo v bivši ZKPO je bilo bolj kampanjsko. „Delali smo, ko je bilo potrebno, ni pa naše delo temeljilo na samoupravni delegatski podlagi Sedaj je to urejeno." Prej drugače tudi ni moglo biti, saj je bil en človek za vse: Jagodičeva je bila pri ZKPO predsednik, blagajnik in tajnik. Metliški Zveza že dalj časa aktivno sodeluje z društvi ob-kolpskih občin v Zvezi bratstva in enotnosti Najbolj aktivna sta metliška godba na pihala in folklorna skupina. Lani se je v Zvezo vključil mladinski klub, v okviru katerega delujejo tambu-raški orkester (ZKPO jim je dal 10.000 dinarjev za nove inštrumente) recitatorska in folklorna' skupina ter kinoklub 1'okus. ,,Prej nismo točko vedeli, kaj je nalop Kulturne skupnosti in kaj naša; ti odnosi so sedaj s statutom urejeni. Zelo nas tare pomanjkanje denarja, saj je jasno, da tudi amaterska društva ne morejo delovati brez denarja. V bližnji bodočnosti bo potrebno urediti kulturni dom in adaptirati knjižnico. Nova ZKO se mora tudi takoj lotiti oživljanja amaterske kulturne dejavnosti v delovnih organizacijah. S kulturnimi prireditvami moramo k delavcem v podjetja," pravi predsednica. A. B zelo nezaupljivi do te „novo-tarije“; po sestanku, katerega so se poleg staršev in učiteljev udeležili tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij in pedagoška svetovalka, pa se je 90 odst. staršev odločilo za celodnevno šolo. Kljub temu je bilo še slišati pripombe, da bo težko plačevati prehrano, da otroci ne bodo imeli delovnih navad; eden je celo rekel: „Če jih boste imeli cel dan, pa kupite še postelje in naj še spijo v šoli!“ Letos takih pripomb ni več slišati. Starši hvalijo celodnevno šolo, želijo si, da bi jo uvedli tudi v Metliki, kamo r se njihovi otroci vozijo v višje razrede. Celodnevna šola še zlasti razbremeni starše, saj jim popoldne ni treba več skrbeti, če se je otrok naučil za naslednji dan in če je naredil naloge. Vse to opravijo že v šoli. Čeprav ima petčlanski kolektiv suhorske šole — štiri učiteljice in en učitelj — več dela in odgovornosti, mu to ni odveč. Uspehi, ki so jih dosegli, zlasti pa nov, bolj prisrčen odnos med učiteljem in učencem, ki ga prinaša celodnevna šola, odtehtajo vse. „Marsikdaj jim nismo samo učitelji, marveč tudi zaupniki, prijatelji,“ pravijo učitelji. „Zaupajo nam svoje težave in stiske, pridejo po nasvete.41 Učiteljico, ki se na Suhor vsako jutro pripelje z avtobusom, učenci počakajo na postaji. Neka učenka pa, ko so v razredu sporočili, da ta dan tovarišice ne bo, ker je bolna, kar ni mogla veijeti, da je to res, saj njej »tovarišica ni nič povedala". »Prednost celodnevne šole je tudi ta, da se lahko slabšim učencem bolj posvetimo. Poleg tega je način dela tak, da učenci pri učenju in nalogah nočejo goljufati, marveč hočejo vse narediti sami. Zlasti opažamo, da so učenci, ki so bili prej doma brez nadzorstva, v celodnevni šoli močno napredovali,“ pravi Radkovičeva. Krožkov na šoli ni, pač pa se pouk prepleta z vzgojno-intere-snimi dejavnostmi: od tehnične preko dramatske, vezeninske do vrtnarske, ročnega dela in pevskega zbora. „Otrok si sam lahko izbira dejavnosti, sodelovati pa mora vsak; tako tudi deklice žagajo in med fanti jih je precej, ki jih zanima veze-nje.“ S programom suhorske celodnevne šole je bila zelo zadovoljna tudi komisija republiškega Zavoda za šolstvo. A. BARTEU ŽENSKE NA CESTI Konec novembra se bo končal tečaj iz cestnoprometnih izpitov, ki ga za bodoče voznike motornih vozil v Metliki organizira AMD Črnomelj. Od petintrideset kandidatov je kar dvajset žensk, kar kaže na veliko zanimanje nežnega spola za hitro, motorizirano življenje. Gotovo pa je vmes tudi kakšna taka, ki jo je za šoferko določil mož, da mu na nedeljskih izletih ne bo treba več žalostno gledati polnih kozarcev... TEDEN PRED KONCEM - 113 ODSTOTKOV Teden pred zaključkom vpisovanja posojila za ceste je bilo v metliški občini vpisanega 3,93 milijona dinarjev ali 113 odstotkov predvidene vsote. Upoštevajoč okoliščine, so z zbrano vsoto v Metliki kar zadovoljni. Ne smemo pozabiti, da je metliška občina po osebnih dohodkih na šestdesetem mestu v Sloveniji, poleg republiških solidarnostnih akcij pa so občani delali tudi za pomoč rudniku Kanižarica. Čeprav je v metliški občini prijavljenih okoli 80 avtoprevoznikov, ki bodo imeli od dobrih cest največ koristi, pa so se ravno ti do tedna pred zaključkom vpisovanja zelo slabo, izkazali Sprehod po . Metliki OB PRVEM NOVLMBRU je pokopališče pri Svetem Roku vsako leto polno cvetja in sveč, okrog grobov pa je posipan droben bel pesek. Metličani nasploh lepo vzdržujejo grobove, ki tudi preko leta niso zanemarjeni in zarasli v travo. V ponedeljek je pri skupni grobnici padlih partizanov gorelo veliko sveč, ki so jih prižgali učenci, a tudi odrasli. Večerna slika pokopališča je bila v svetlobi sveč žalostno svečana. PO DOLGI M CASU je bila končno obnovljena Zveza kulturnih organizacij, ki bo z nasveti in z denarjem pomagala delujočim amaterskim skupinam. Na ustanovnem sestanku je bila imenovana za predsednico Cveta Jagodič, za namestnico pa Sonja Omerzcl. Tovarišici bosta gotovo kos nalogam, saj delata na kulturnem področju že vrsto let. MANEKENKE IN MANEKENI tovarne Beti so postali že kar potujoči Prejšnji teden so s kolekci- jo pomlad-poletje 77 obiskali kupce v Mariboru in Slovenj Gradcu, naslednji teden pa jih čaka nekoliko daljša pot v Bosno. Izkazalo se je namreč, da so takšne revije zelo koristne in donosne. V MESTU JE VIDETI vse več klatežev, ki jim je edina skrb to, kako se ga bodo na lahek način nalili in potem nadlegovali mirne občane, utrujene od dela in skrbi. Domačinov ni med njimi Navadno sc pricijazijo z vlakom, bredejo po gostilnah, dokler jih kdo ne razkrinka in pošlje tja, kjer jc njihovo incsto. Pred njimi jc mir, toda kaj, ko pridejo sveži, s kondicijo za uničevanje alkohola. NEOKUSNE IN KIČASTE košarice z umetnimi rožami so bolščale v kupcc pred dnevom mrtvih iz izložbe samopostrežnice. Cc so že nekateri ljudje tako naivni, da kupujejo neokus, bi sc morali izkazati vsaj naročniki, da podobnega kiča ne bi nikoli posvetil sončni žarek, boreč se z metliško meglo. metliški tednik Zbira in ohranja narodne plese Starih običajev ne zavreči, ampak naj bodo osnova za razvoj pesmi in plesov — Kar nima dobrih korenin, se ne obdrži dolgo Poročali smo že, da Cveto Križ vodi folklorne skupine v Kočevju, zdaj pa je sprejel še vadbo nove v Dolenji vasi pri Ribnici. Na naše vprašanje, s kakšnimi težavami se ukvaija pri vadbi v Kočevju, je povedal: ,,Pri vadbi folklorne skupine osnovne šole je bilo v zadnjem času kar precej težav, ker smo začasno izgubili telovadnico stare osnovne šole (v njej je namreč gostoval vrtec, ker so prenavljali njegove prostore). Obljubili so nam, da bomo v začetku novembra spet dobili stare prostore. Začasno smo torej vadili v avli nove šole, kjer nismo bili nikoli sami, in drugod. Učenci osnovne šole tudi niso še preveč zreli in disciplinirani, zato je z njimi težje delati. Vaje jih obiskuje 20, prijavljajo pa se še novi. Seveda žele šolarji ne le vaditi, ampak tudi nastopati. Za to pa potrebujejo IMOVI KANDIDATI ZA POSEBNO DOBO Občinsko vodstvo ZZB Kočevje je prejelo po sprejetju novih predpisov 10 vlog za priznavanje posebne delovne dobe, računajo pa, da jih bodo v naslednjih dneh še več. Kandidatom za uveljavljanje so zdaj omogočili, da lahko dobe obvestila in navodila tudi ob sredah popoldne od 14. do 16. ure, seveda pa lahko pridejo v pisarno občinskega odbora ZZB tudi v rednih uradnih urah, kot so hodili doslej. narodne noše, ki jih bomo dobili predvidoma za bližnji Prešernov dan. Prošnje za denarne prispevke za narodne noše sem sam raznesel po kočevskih delovnih organizacijah." O delu folklorne skupine na gimnaziji v. Kočevju pa je povedal: „V tej skupini je 6 mladincev-delavcev, ostalih 21 pa je iz vrst dijakov in študentov. Ta skupina je zelo disciplinirana in bi se lahko veliko naučila, če bi imeli primerni prostor. Vaje imamo v razredu. Prestavljati moramo klopi. V tako majhnem' prostoru nas je preveč, zato morajo nekateri sedeti, da drugi lahko plešejo. V kratkem bo ta skupina nastopila z izposojenimi narodnimi nošami v eni izmed kočevskih delovnih organizacij. “ Ob zaključku nam je tovariš Cveto Križ povedal, da zbira in posnema narodne plese in pesmi, ki jih pojejo, oziroma so jih peli ob plesu. Plesne gibe, melodije in vsebino zve pri okoli 70 do 80 let starih ljudeh. Povedal je, da nekateri izmed plesov, ki jih je tako dobil, niso še nikjer zapisani ali prikazani, oziroma da vsaj on ne ve, da bi bilL Med temi je povedal za „Stol polko", ki so jo plesali v Tršču pri Čabru, se pravi na hrvaški strani Cabranke, kar je še posebno zanimivo zato, ker je polka doma v Invalidi vrnili obisk Koiicert Kočevcev navdušil Korošce Pred kratkim je Društvo invalidov Kočevje vrnilo obisk dravograjskim invalidom. Člani so si ogledali mučilnico borcev NOB, ki je bila ena najstrahotnejših vojnih mučilnic. V njej je izgubilo življenje nad 3.000 naprednih ljudi. Kočevski invalidi so se poklonili pred spomenikom z enominutnim molkom vsem, ki so darovali življenje. Nato so Kočevci priredili pevski kon- cert, na harmoniko pa jih je spremljal Cveto Križ. Zapeli so več partizanskih in koroških narodnih pesmi. Na koncert so prišli celo Korošci z onkraj meje, ki so dejali, da jih je zelo spodbudil pri njihovem boju za pravice Slovencev na Koroškem ter da se bodo zavzemali, da slovenska beseda pri njih ne bo nikoli izumrla. Posebno jih je navdušila pesem „Bratje s Koroške, za vas srce gori...“ J. P. NA KOROŠKO — Kočevski invalidi, ki jih vodi predsednik Mile Opačič, zelo uspešno delajo na različnih področjih. Na fotografiji so člani društva, ki so obiskali dravograjske tovariše. (Foto: Cveto Križ) Drobne iz Kočevja SPOZNAVALNI VEČER - Klub študentov Kočevje je priredil 29. oktobra spoznavalni večer v prostorih plavalnega bazena. Namenjen je bil predvsem spoznavanju novih študentov, se pravi brucov, s starimi. KIP PUŠČA - Kip „Dekle s piščalko", izdelek akademskega občan vprašuje { \/ (medved odgovarja — Koga se najbolj bojiš, ker te lahko najhitreje položi na dlako? - Lukenj na kočevskih pločnikih. K0CEUSKE NOVICE alpskih deželah, Tršče pa je v Gorskem Kotarju. J. PRIMC Veliko delo male porote Franc Kalič iz Lazca v krajevni skupnosti Draga, občina Kočevje, je znan družbenopolitični delavec. Med drugim je že 14 let, se pravi od ustanovitve, predsednik poravnalnega sveta. O delu tega sveta je tovariš Kalič povedal: - Poravnalni svet je uspešno delal, saj je poravnal vrsto sporov krajanov iz vseh vasi dragarske občine. Največ sporov je bilo zaradi žalitve časti, raznih škod, spornih prehodov in potov preko dvorišč in njiv ter zaradi mejnih sporov. Občinskemu sodišču smo prihranili precej dela, našim občanom pa veliko potov in stroškov.Tako so sodniki in naši občani lahko posvetili svoje moči pomembnejšim zadevam. Skupno smo uspešno rešili nad 50 primerov, neuspešno pa smo posredovali v šestih primerih. Nerešeni so ostali predvsem spori, kjer bi morali zasliševati priče, za kar pa poravnalni svet ni pristojen. Krajani postajajo zaradi uspešnega poravnalnega sveta v preteklih letih vse zahtevnejši. Tako menijo, naj bi zasliševali priče in hodiU na teren raziskovat ter razsojat mejne spore. Za to seveda svet ni pristojen. Nekateri se žele pred poravnalnim svetom le dobro skregati, nato pa posamezne člane sveta uporabiti kot priče pri rednem sodišču, vendar tako pričanje odklanja- Franc Kalič je med tistimi občani, ki so za koristi skupnosti opravili veliko brezplačnega dela. Ob zaključku naj poudarim, da je poravnalni svet pristojen le za poravnavo sporov na prostovoljni osnovi in da ne odloča o krivdi Postopek za poravnavo je za vse stranke brezplačen in poteka lahko samo v prostorih krajevnega urada Draga. Opozorim pa naj tudi, da bi krajevna skupnost morala za delo poravnalnega sveta zagotoviti nekaj denarja. Do zdaj namreč člani sveta nismo dobili povrnjenih niti stroškov za avtobus, ko smo se vozili na obravnave. kiparja Staneta Jarma, ki stoji na ploščadi, je začel puščati vodo. ..Dekletu" je nastala luknja na nogi in iz nje teče voda, ki bi sicer morala teči le skozi piščalko. Napako bo treba popraviti, da ne bo škoda še večja. ZADNJI SPREHODI - Vodstvo kočevskega vrtca izkorišča zadnje lepe dneve za sprehode varovancev po mestu. Malčki sc drže za vrv in korakajo za vzgojiteljico kot piščančki za kokljo. LUKNJE PO MESTU - Pločniki po mestu so potrebni obnove ali vsaj krpanja lukenj. Luknje so večje in manjfc, v njih sc nabira voda in ponekod zelo ovira prehod pešcev. Tako „ozko grlo" nastaja posebno ob dežju pri mostu, ki vodi z Ljubljanske ceste v mesto. V SPOMIN PADLIM - Žalni svečanosti v spomin padlim sta bili 1. novembra pri spomeniku na novem pokopališču in na Roški cesti Na njej so nastopili pevci, mladina in delavska godba, vojaki pa so izstrelili častno salvo. Iz Kolpske doline PRIDELKI SPRAVLJENI - Prebivalci Kolpske doline smo le zagodli divjadi Pospravili smo poljske, še ostale in od toče in divjadi prizadete, pridelke. Koruza, jabolka in zelje so že v shrambah in prav ti pridelki so bili travna tarča teh nočnih tatov. Tako so medvedi in divji prašiči ostali na cedilu. V shrambe menda ne bodo vdrli KORISTNA PREDAVANJA Predavanja o civilni zaščiti in požarni varnosti, spremljana s filmi, ki so bila v dvorani šole v Kužlju tri sobote zapored, so končana. Bila so zelo koristna in kar dobro obiskana. Poslušalci smo z zanimanjem spremljali vsako besedo predavatelja. Kaj podobnega si še želimo, saj je vse to v korist nam in družbi. Manj bo nesreč, boljo bo za vse, saj ne bo nepotrebnih stroškov. Hvaležni smo predavateljem kočevske Delavske univerze in organizatorjem predavanj. ZOBOZDRAVNIK PRIHAJA -Zdravstvo je sedaj pri nas urejeno. Zelo smo zadovoljni s ponovnim prihajanjem zobozdravnika iz Kočevja v našo zobozdravstveno ordinacijo v Vasi-1'ari. Zobozdravnik, ki prihaja ob četrtkih, je zelo prijazen in vsi smo z njim zadovoljni Strah pa nas je, da bi zopet nehal prihajati, saj imamo za vožnje z avtobusi k zobozdravniku v Kočevje bolj malo denarja, posebno sedaj, ko se je zopet podražila hrana, zaslužek pa je tu bolj slab. jože KRIŽ KUŽELJ USTANOVILI FOLKLORNO SKUPINO Mladinski aktiv iz Dolenje vasi je pri svojem delu dosegel že vrsto uspehov. Pred kratkim pa sc mladi aktivisti slavili še eno pomembno delovno zmago: ustanovili so svojo folklorno skupino. Mladi folkloristi bodo v svojem repertoarju prikazali tako slovenske plese, kot tudi plese drugih republik in pokrajin. Skupino vodi Cveto Križ iz Kočevja, svoj prvi nastop pa bodo imeli ob dnevu republike v dvorani DC—16 v Dolenji vasi. Do sedaj je v skupini 24 članov, po prvem javnem nastopu pa nameravajo število še povečati. V SLOGI JE MOC — Prav gotovo so se člani delovnega kolektiva Eurotrans spomnili tega pregovora, ko so odločali o združitvi v sozd Alpetour. Z novo obliko delovanja bodo skušali najti primernejše poti pri iskanju kvalitetnejših storitev za svoje stranke. (Foto: Budja) Eurotrans v okrilje Alpetoura Edino ribniško transportno podjetje se bo z novim letom združilo v sozd Alpetour Na nenačrten razvoj cestnega transporta v Sloveniji je bilo zadnje čase naslovljeno nemalo pripomb in kritik. Prav zaradi takšnega stanja je bUa pri vseh vidna vedno večja želja po enotnem in skupnem nastopanju na trgu. Tako smo v zadnjih letih opazili vrsto primerov združitve transportnih podjetij širom po Sloveniji, največkrat v regionalnih okvirih. Zato nas ni prav nič presenetila vest o združitvi ribniškega Eurotransa v sozd Alpetour iz Kranja. Prvi koraki na tej poti so že bili storjeni. Razgovori družbenopolitičnih organizacij obeh občin, sestanek delavskih svetov obeh organizacij in še vrsta drugih sestankov pa so potrdili nujnost takšnega povezovanja. Sicer pa nam je nekaj več o tem povedal direktor ribniškega Eurotransa tov. Čuk. »Transportne organizacije v Sloveniji so bile še do nedavnega sila razdrobljene, konkurenčnost je bila velika, zato smo vsi pričeli razmišljati o morebitnih združevanjih teh organizacij. Takšno zahtevo nam je narekovala tudi potreba po strokovnem specialističnem delu in večji usposobljenosti kadrov. Zadnje čase je, vsaj po mojem mnenju, posvečena prevelika Lončarije v berlinski muzej „Že leta 1492 je cesar Fride-ricli III. osvobodil izdelovalce suhe robe na območju Ribnice in Kočevja vsakršnih davkov in tako omogočil nadaljnji razvoj suhorobarstva. Tako se je že v takratnih časih marsikje v svetu slišalo za ribniško suho robo, ki je še dandanes po svetu zelo v čislih." S temi besedami je Franjo Matoh, ki že 15 let prodaja spominke v Ribnici, spregovoril o suhorobarstvu, dejavnosti, ki mu že toliko let reže kruh. „Dancs je izdelovanje suhe robe dejavnost, ki počasi, a vztrajno propada. Po vaseh ostajajo le stari ljudje, mladina, ki bi morala nadaljevati tradicijo svojih očetov in starih očetov, pa odhaja v mesta. Največ izdelovalcev je trenutno na območju Sodražice in severne Ribnice, drugod pa delo počasi izumira. Nič boljše ni stanje med izdelovalci lončenih izdelkov: od sedemdesetih, ki so se pred vojno ukvarjali z izdelovanjem tovrstnih predmetov, sta danes ostali le še dve družini (Nosanova iz Prigorice in Bajčeva iz Dolenje vasi). Po njihove izdelke hodijo k nam celo predstavniki berlinskega državnega muzeja." Matoh, ki mu lončarstvo in suha roba pomenita skoraj vse v življenju, je z grenkobo v glasu dodal, da pri reševanju teh težav ni izhoda. Mladina išče zaslužka drugod in ne kaže skorajda nobenega zanimanja za delo, ki predstavija edinstven primer v svetu. Tako sc bo kaj kmalu zgodilo, da bo povpraševanje kupcev, tudi tistih iz tujine, kmalu preseglo zaloge ribniških suhorobarjev in lončarjev. M. GLAVONJlC a skrb železnici, medtem ko je cestni transportni promet ostal ob strani. Tako smo zašli v situacijo, da smo opravljali pač tisto, kar je delala železnica. S tem pa smo sami sebi ustvarjali konkurenco. Z novo obliko delovanja naj bi se takšne težave odpravile.14 Z navedeno združitvijo se področje dela v Eurotransu ne bo spremenilo: mednarodni prevozi in špedicije bodo še naprej poglavitne dejavnosti, podjetja, ki je v svojem delovanju doseglo že vrsto lepih rezultatov. Uradni datum združitve v sozd Alpetour je 1.] januar prihodnjega leta. Oh koncu naj še enkrat ponovimo glavni namen združevanja: iskanje možnosti za kvalitetnejše usluge strankam. B. BUDJA Gradnja bazena Gradisu Ribničani so se odločili, da bodo zaupali gradnjo novega bazena in športne dvorane Gradisu Po dolgotrajnih ugibanjih o tem, kdo bo graditelj nove športne dvorane in bazena, so se Ribničani odločili za ljubljanski Gradis. Zemljišče za gradnjo je še očiščeno in zravnano, tako da lahko Gradis že prične s prvimi deli. Kot smo opazili, je v Ribnici za navedeni objekt veliko zanimanja. Po predračunskih vrednostih bo veljal 18.000.000 din, ki jih je že zagotovilo 10 soinvestitorjev. Kot smo že zapisali, bo športna dvorana imela šolsko telovadnico, ki jo bodo lahko preuredili v tri manjše dvorane z vsemi potrebnimi rekviziti. Po dosedanjih izračunih bo tribuna lahko sprejela okoli 1.200 gledalcev, pod tribunami pa bodo garderobe in sanitarni prostori. Vzporedno z dvorano se bo gradil še bazen z bifejem in savna. Bazen bo imel 5 plavalnih stez, za neplavalce pa je v načrtu gradnja manjšega bazena. Če bodo vsa dela stekla tako, kot je predvideno, bo objekt do 29. novembra že pokrit. Ob koncu še omenimo, da bo v vseh prostorih centralno gretje, ki bo napeljano iz kletnih prostorov OŠ France Prešeren iz Ribnice. M. GLAVONJIC Ribniški zobotrebci PREHITRO ZMANJKA MALICE - Vse več je delavcev in uslužbencev, ki se odločajo za dopoldansko malico v hotelu Jelka, le da so mnogokrat prepozni Toplih obrokov zmanjka največkrat žc med deseto in enajsto uro, tako da se morajo zamudniki največkrat zadovoljiti le s sendvičem. Mogoče bi kazalo pripraviti več dnevnih obrokov, ki bi, o tem smo prepričani, prav tako pošli. TEŽKO JIH JE NAJTI - Ribniške občinske može je res težko najti. Največkrat so na raznih sejah in sestankih v Ljubljani, kajti gospodarski in družbeni razvoj Ribnice je v mnogočem vezan na naše glavno mesto. Tudi v srednjeročnem planu razvoja občine je mnogo skupnih točk. EN RADAR JE PREMALO - Na magistralni cesti od Kočevja prek R|bnicc do Ljubljane je vsak dan veliko avtomobilskih nesreč. Ribniški miličniki, ki razpolagajo le z enim radarjem, ne morejo uspešno slediti vsem prekoračitvam dovoljene hitrosti (posebej v naseljih). Zato bi bilo prav, tla bi jim omogočili nakup še kakšnega radarja, kajti preventivne akcije so za sedaj edino uspešno sredstvo za zmanjšanje nesreč na naših cestah. ZNAKI SO POSTAVLJENI -Nismo zaman pred nekaj tedni pisali o tem, da je novi čevljarski most v Ribnici še vedno neoznačen in da se marsikateri tujec znajde v zagati, ko ne ve, kam ga vodi nova pot. No, Ribničani so ludi to pomanjkljivost hitro odpravili. Prometni znaki in tudi smerokazi so dovolj jasni za vsakega. VELIK OBISK - Turistični dom na Grmadi nad Ortnekom je imel letos lep obisk. Največ izletnikov je prišlo v začetku oktobra, ko je bilo vreme zelo lepo, saj je bilo v * posameznih dneh celo bolj vroče kot spomladi in poleti Dom na Grmadi je odprt v sezoni redno vsako soboto in nedeljo, po naročilu pa tudi druge dni Letos bo odprt, dokler bo 4 km dolga cesta, ki pelje do njega, prevozna, se pravi dokler ne bo zapadel sneg. Dom je na nadmorski višini 1883 m. Z njega je lep razgled ne le na bližnjo okolico^ ampak vse do Gorenjske. DELO NAPREDUJE - Gasilsko društvo Ribnica že precej časa nima strehe nad glavo, ker gasilski dom obnavljajo, oziroma razširjajo Dela potekajo uspešno. Zaradi pomanjkanja prostorov, torej iz opravičljivili razlogov, je bilo ostalo delo društvi nekoliko zapostavljeno. Zdaj nameravajo ustanoviti požarno skupnost in delo izboljšati — Si slišal, da v ribniški glasbeni šoli nimajo na razpolago dovolj instrumentov za vad* bo otrok? — Kaj bi to. Današnja moderna glasba sploh ni zahtevna. Dve pokrovki, nekaj steklenic* mogoče še kakšen sod, in instrumenti so tu. RESET0 REŠETO REŠETO REŠETO REŠETB REŠETB REŠETO Kot smo na kratko že poročali, je po večmesečnih pripravah in negotovosti le prišlo do združenja obrtnikov iz ribniškega območja. Ustanovne skupščine se je od 170 registriranih obrtnikov udeležilo 52, kar je za začetek dobra spodbuda. Poleg njih so podpisu ustanovnih aktov prisostvovali še predstavniki družbenopolitičnih organizacij občine in člani Obrtniki pod eno streho Z delom v novem obrtniškem združenju bo treba začeti ^ čimprej — Povečati število članov zveznega združenja obrtnikov, ki so posebej poudarili nujnost povezave med združenjem in družbenopolitičnimi organizacijami. Obrtniki so sestavili izvršni odbor združenja, ki ga bo vodil Anton Medved, podpredsednik pa je Ludvik Zajc. Nadalje\so izvolili tudi tajnika, Antona Henigmana; kreditni odbor, ki mu bo predsedoval Rudi Lovšin, disciplinsko komisijo, ki jo bo vodil Janez Arko in ob koncu še komisijo za športno in kulturno dejavnost z Vinkom Lovšinom na čelu. In kakšne so naloge tega združenja? V prvi vrsti bo potrebno vse obrtnike seznaniti s samoupravnimi akti organizacije, obrtniškim zakonom in občinskim odlokom o davkih in prispevkih občanov. Ena glavnih nalog združenja bo tudi vzpostaviti tesnejše stike s samoupravno stanovanjsko skupnostjo, ki bo morala pri dodeljevanju stanovanj upoštevati tudi zaposlene pri obrtnikih. Nadalje bo treba zagotoviti prostore, kjer se bodo obrtniki sestajali in nenazadnje še povečati dosedanje število članov. Tako bodo vsem obrtnikom, ki še niso podpisali pristopne izjave za članstvo, poslali vabila, da to store čimprej. Ribniški obrtniki so na ta način dobili možnost, da se povsem enakopravno „kosajo“ s svojimi tovariši iz ostalih krajev. Seveda pa bo do tega, da bo delo v združenju steklo normalno, minilo še nekaj časa. Upajmo, da ne toliko, kot gaje do ustanovitve. FRANCI ŽELEZNIK MARTINOVANJE V JELKI Martinovo, naš največji „vinski“ praznik, se bliža z velikimi koraki. V ribniškem hotelu „Jelka“ so ob tem dogodku pripravili v soboto, 13. novembra, večer, posvečen martinovanju s pričetkom ob 20. uri. Organizatorji bodo nudili številna vina in domače jedi. Goste bo zabaval ansambel Franca Miheliča, priznani humoristi. Cena, v katero sta všteti tudi večerja in pijača, je 150 din. M. G. BOLJŠI REZULTATI KOT LANI Delavci tozda Jelenov žleb iz Ribnice so pri sečnji in pospravljanju/ lesa dosegi boljše rezultate, kot 1^. v enakem obdobju lani. Tako so do sedaj posekali že 2.046 kubičnih metrov lesa več kot prejšnje leto. Naj večji problem njihovega dela pa predstavlja pospravljanje nasekanega lesa. Dosedanji rezultati kažejo, da bodo letos vendarle uspešno prebrodili tudi to težavo in dosegli začrtani plan. Se več. Po nekaterih pokazateljih bodo naloge, zastavljene ob pričetku leta, celo presegli TAKO JE MNOGO BOLJE - Delavci ljubljanskega Vodnega gospodarstva so z deli pri urejanju obrežja ribniške Bistrice že pri kraju. Na obeh bregovih reke so uredili lepe kamnite ploščadi, ki dajejo neprimerno boljši videz od prejšnjega obrežja. Še kakšna klop in prav prijetno bo sedeti (poleti seveda) ob bregovih Bistrice. (Foto: Budja) Iz „cvekarja” odličnjak Z velikimi obeti so mnoge delovne organizacije zakoračile v zadnje četrtletje svojih planskih predvidevanj. Razumljivo, kajti to je zadnja priložnost, da se začrtani poslovni uspeh tudi izpolni Je te tako, da večina delovnih organizacij posluje v prvem polletju, mogoče celo do meseca septembra, z izgubo, nato kot šolar pred zaključkom Šolskega leta pritisne z vso močjo in doseže pričakovane rezultate. Vsaj v Ribnici je tako. Čemu? Največje delovne organizacije, kot so Inles, Riko, Donit, ITPP in še nekatere, so prvo polovico leta marsikje zaključile z izgubo, sedaj pa kaže, da bodo vendarle dosegle začrtani plan poslovnega uspeha. V Inlesu govore, da je temu krivo preveliko povpraševanje. Le-temu so prilagodili načrte, kasneje pa je nastal zastoj pri nabavi repromaterialov in surovin na tržiščih. Do tega je prišlo zaradi omejenega uvoza, cene na svetovnem tržišču pa so „poskočile“ kar za 80 odstotkov. V Riku so za slab poslovni uspeh v prvem polletju krivi novi predpisi v plačevanju, Donit je imel po prvih šestih mesecih preveč nakopičenih zalog, čutiti je bilo pomanjkanje obratnih sredstev, in enako kot v Inlesu, pomanjkanje surovin. Vsi navedeni primeri, ki opravičujejo slabe poslovne uspehe v prvem polletju, so dovolj zgovorni Toda ravno ti ob istih pogojih dela dosegajo v drugem polletju neprimerno boljše rezultate. Konec koncev je poglavitno to, da so planirani rezultati doseženi, čeprav na ne najboljši način. Dolgoletne izkušnje (ti primeri se kažejo že precej časa) pa še vedno nikogar ne izuče. Zelo verjetno je, da bi delovne organizacije z boljšimi dolgoročnimi predvidevanji in z upoštevanjem prejšnjih let poslovale bolje tudi v prvem polletju. Kaj lahko se zgodi, da bo komu ob koncu spodrsnilo. BOJAN BUDJA > DA BO SPOMLADI BOLJE OBRODILA — Kmetje, ki so v veliki večini že pospravili sadove svojega enoletnega dela, ne poznajo oddiha. „Tudi zemlja potrebuje .dostojen* zimski počitek, da si bo do spomladi ponovno opomogla za nove napore,“ pravijo Lovšinovi iz Slatnika, kijih vidimo na posnetku pri gnojenju njive. (Foto: Budja) Črno polletje je pozabljeno Izgube v poslovnih (ne)uspehih ribniških delovnih organizacij so se od polletja precej zmanjšale — Zakon o združenem delu dobiva zaključno obliko v samoupravnih aktih — ______________________Akcija za Posočje dobro poteka Posvet predsednikov osnovnih organizacij sindikatov v ribniški občini, ki je bil prejšnji teden, je v mnogočem pripomogel, da smo dobili jasnejšo sliko o delu in rezultatih delovnih organizacij na tem območju. Pregled uresničenih sklepov, sprejetih na razširjeni konferenci sindikatov, je dal zadovoljive rezultate, četudi marsikje še precej manjka do končne izpeljave postavljenih nalog. Udeleženci posveta so zatem obravnavali uspeh prt javnr razpravi o osnutku zakona o združenem delu in se dogovorili tudi za zaključno akcijo — „preselitev“ zakona v samoupravne akte. V ta namen se bodo sestali politični aktivi v delovnih in drugih organizacijah in tudi komisije za vodenje razprave ter pripravili podrobnejša navodila za nadaljevanje akcije. Pri pregledu poslovnega uspeha delovnih organizacij ribniške občine ob koncu tretjeta četrt- „VOJASKI" BLOK JE NARED Novi blok na Prijateljevem trgu, ki ga je gradilo gradbeno podjetje iz Grosuplja, je končno nared. Te dni so priključili tudi centralno ogrevanje in nova stavba, namenjena uslužbencem v JLA, že sprejema prve stanovalce. Kot zanimivost naj zapišemo, da so novi stanovalci bivali prej v starem bloku v Majnikovi ulici, ki bo sedaj izpraznjen. JUNIJA OTVORITEV GASILSKEGA DOMA Dela pri graditvi novega gasilskega doma v Ribnici tečejo po predvidevanjih. V kratkem bo stavba dobila streho, tako da bo prezimila „na suhem". Gasilci so mnenja, da bo novi dom dokončno nared nekje do junija prihodnje leto, ko pripravljajo svečano otvoritev. Siccr pa gasilci tudi drugod ne mirujejo. Tako so v Sušju in Žlebičih že končali z obnovitvijo domov, sedaj pa obnavljajo še gasilski dom na Sv. Gregorju. M. G. letja so številke pokazale neprimerno boljše rezultate kot v prvem polletju. To velja predvsem za delovne organizacije Inles, Riko, ITPP in še nekatere. Nadalje je bil govor tudi o izpeljavi javne razprave o LE ČEMU SLUŽI? - Krajani Ortneka so bili sprva sila veseli, ko so dobili tudi na avtobusnem postajališču streho nad glavo. Toda čas prinese svoje. Baraka s klopmi, ki bi morala služiti čakajočim potnikom, je postala mnogim voznikom in tudi mimoidočim dobro zatočišče za opravljanje tistih nujnih potreb, ki prinašajo smrad. In nič čudnega ni, če potniki raje čakajo avtobus na dežju. (Foto: Budja) skupni porabi za leto 1977. Akcijo bodo vodili sindikati, sleherni delavec pa naj bo obveščen o načrtovani porabi denarja za samoupravne interesne skupnosti. Predsedniki sindikatov so se tudi dogovorili o pripravljanju redne letne-' skupščine sindikalnih organizacij, ki bo predvidoma januarja ali februarja prihodnje leto. Osnutek občinskega samoupravnega sporazuma, ki govori tudi o pogojih za zaposlovanje, so udeleženci posveta temeljito obdelali in ga dali v javno razpravo. Sporazum naj bi še pred koncem leta podpisale OZD in samoupravne interesne skupnosti. Prav tako je bila dana v javno razpravo še sindikalna lista za prihodnje leto in o kateri bodo razpravljale vse delovne organizacije. Ob zaključku posveta je bila posredovana ocena o zbiranju pomoči za prizadete ob potresu v Posočju. Ugotovljeno je bilo, da je bil prvi del zbiranja pomoči izredno uspešen, saj so krepko presegli predvideno vsoto denarja in sredstev. Ob tem je bila izražena želja, da bi tudi drugi del zbiranja pomoči, ki so ga nekatere delovne organizacije že uspešno zaključile, dal rezultate, ki bodo boljši od predvidenih. B. BUDJA Alkohol je oče nesreč Nič kaj prijetno ni poslušati take podatke. Tudi Ivan Gradič, komandir postaje ljudske milice Ribnica, nam jih je povedal z grenkobo v glasu. »Podatki o številu prometnih nesreč, kaznivih dejanj, primerih vinjenosti za volanom so res zaskrbljujoči. V devetih mesecih letošnjega leta je bilo na območju Ribnice kar 79 prometnih nesreč, dve pa sta se končali s smrtjo. Največ primerov takšnih nesreč je na magistralni cesti, ki pelje od Kočevja do Škofljice, saj je na njej navzlic mnogim nevarnim ovinkom dovoljena hitrost do 100 kilometrov na uro. Še bolj žalostni pa so podatki, da se število tistih, ki sedajo vinjeni za volan, iz dneva v dan veča. Letos smo zabeležili že 110 takih primerov, lani pa jih je bilo v celem letu 134. Brez dvoma bo to število letos preseženo, saj je pred nami še precej .pivskih* praznikov (Martinovo)." Ivan Gradič nam je nadalje povedal, da so do sedaj zabeležili žc 117 kaznivih dejanj na območju občine, skupaj z dogodki, ki so jih obravnavali Vse več vinjenih za volanom „Tudi kriminalnih primerov je letos nekaj več kot lani, vendar v lažji obliki. Imeli smo dva težja ropa, vendar smo ju h:.tro raziskali in storilce tudi kaznovali. Vidimo, da ljudje navzlic številnim ukrepom in preventivnim akcijam še nadalje stopajo na stranpota, kar opozarja, da bo morala tudi družba krepko stopiti na našo stran, če hočemo, da vsaj nekoliko popravimo zgornje številke." B. B. MATURANTSKI PLES V STAREM DOMU JLA Maturanti kočevske gimnazije so pred kratkim priredili v prostorih starega doma JLA v Ribnici plesni večer, ki je privabil veliko gostov. Za dobro in kvalitetno glasbo je poskrbel vojni ansambel „SMB“. Mladi gimnazijci so se izkazali kot dobri organizatorji. Napravili so le majhno napako: za dovoljenje za uporabo prostorov niso vprašali stanovanjsko skupnost, marveč so si ključ od prostorov kar „sposodili“ pri članih ribniške godbe na pihala, ki je občasni gost tega doma. Raje barako kot stanovanje Vključevanje Romov v novo okolje ima vrsto problemov — Kaj bo Anton Bajt naredil s konji in vozom, če se bo vselil v novo stanovanje? Tudi v Ribnici je postalo romsko vprašanje v zadnjem času sila pereče. Gre za primer Inlesa, ki je svojemu delavcu Antonu Bajtu dodelil stanovanje v novi stavbi, ki bo vseljiva ob koncu tega leta. Korak Inlesa, da delavcu, ki je že 10 let član kolektiva v obratu žaga, plača 420.000 din za stanovanje, ki ima 59 kvadratnih metrov površine, je nedvomno pravilen. Anton Bajt, ki ima ženo in 4 občini, otroke, pa se bo, kot sam pravi, dobili PAZI NA GLAVO! - Tale posnetek je bil narejen na cesti proti Sodražici. Kmet, ki je obesil pridelek koruze kar na krov svoje hiše, ki visi na cesto, je prav gotovo malo mislil na varnost mimoidočih in tudi avtomobilov. Teža koruze ni tako majhna in prav lahko se zgodi, da se bo ves pridelek znašel na glavi kakega mimoidočega ali na krovu avtomobila. (Foto: Budja) zelo težko vključil v novo okolje. Njegova bojazen je upravičena. Kaj bo naredil z vozom, ki ga ima; konji? Kako se bodo njegovi otroci vživeli novo okolje, kje bo dobil denar za opremo stanovanja in plačevanje stanarine? Vse to so vprašanja, ki jih ne bo moč rešiti čez noč. Bajt bi mnogo raje, da bi mu podjetje dodelilo prostor, kjer bi si lahko postavil barako zase in za svojo družino ter seveda za konje. Ne smemo trditi, da Bajt ni hvaležen družbi /.a dodeljeno stanovanje, treba pa je razumeti tudi njegove težave. Ob tem moramo zapisati, da je ta primer zadnji v ribniški saj so ostali Romi že družbena stanovanja. Tako živi ena družina v stanovanjski hiši, druga ima stanovanje Inlesa\ tretji spet od ITPP, in povsem razumljiva je želja Inlesa, da tudi ta, zadnji primer reši na najbolj human način. Ob Bajtovem primeru pa se postavlja še vprašanje odnosa ostalih stanovalcev do njegove družine. Sam pravi, da so njegovi otroci že sedaj večkrat kamenjani na ulici in tarča posmeha. Kako bo torej, ko se bodo vselili v blok, kjer bodo imeli mnogo svojih vrstnikov? Kaj lahko se zgodi, da se bo moral Bajt z družino prav zaradi takšnih odnosov celo izseliti iz stanovanja, seveda če bo vanj sploh šel. Vse, kar smo napisali, so le naše domneve, do katerih pa smo prišli na podlagi sedanjega stanja. Vsekakor je potrebno že sedaj razmišljati o morebitnih posledicah, kajti Inles namerava potem, če se bo B?it vselil v novo stanovanje, njegovo barako podreti. F. ŽELEZNIK PRIJAVA SEČNJE ZA PRIHODNJE LETO Kočevski ZKGP je pred kratkim objavil razpis za priglasitev sečnje v prihodnjem letu. Vsi interesenti naj narede prijave do 15. novembra in jih oddajo gozdarjem ali na upravah tozdov. V priglasnici mora biti posebej navedeno, ali gre za posek listavcev ali iglavcev in ali bo posekani les predviden za prodajo ali za domačo uporabo. Šilili mmzm tedensk6le sss Četrtek, 4. novembra.- Karel Pet ek ^ 5. novembra - Sabina Sobota, 6. novembra - Lenart Nedelja, 7. novembra - Okt. soc. revol Ponedeljek, 8. novembra - Bogdan Torek, 9. novembra - Teodor Sreda, 10. novembra - Leon Četrtek, 11. novembra - Martin LUNINE MENE 7. novembra ob 0.14 uri KOSTANJEVICA: 7. 11. italijan-sko-jugoslovanski film Prehod hudi- čevega klanca. KRŠKO: 6. in 7. 11. ameriški film Sodnik za obešanje. 10. 11. če.ški film Gospod, vi ste vdova. NOVO MESTO - KINO KRKA: 4. 11. francoski barvni film Kazen na gori Eiger. 8. in 9. 11. madžarski barvni film Dobrodošel, bratec. 10. in 11. 11. domači barvni film Razumeš, stari. RIBNICA: 6. in 7. 11. ameriški barvni film James Bond - živi in pusti umreti. SEVNICA: 6. in 7. 11. ameriški film Krvavi jastrebi Aljaske. 10. 11. angleški film Prišel bo moj dan. ŠENTJERNEJ: 6. in 7. 11. film Zdaj ga vidiš, zdaj ga ne vidiš. TREBNJE: 6. in 7. 11. barvni film Kavboji. SLUŽBO DOBI SPREJMEM dekle, ki bi želelo nadaljevati šolo, tečaj, izučiti sc poklica ali se zaposliti v Ljubljani. Kaplan, Galjevica 14, Ljubljana. FRIZERSKO pomočnico sprejme frizerski salon Milena Pureber, Žabja vas 12, Novo mesto, telefon 22-978. ZAPOSLIM 2 KV mizarja. Možnost nadurnega dela, samsko stanovanje zagotovljeno. Bojan Ger-den, mizarstvo, Ivančna gorica 92, telefon 783-042. STANOVANJA OGREVANO SOBO oddam eni ali dvema osebama, ki bi v dopoldanskem času pazila na dva otroka. Informacije po telefonu (068) 23-204 v popoldanskem času. NUJNO potrebujem sobo s souporabo kopalnice (v bližnji okolici Novega mesta). Naslov v upravi lista (3203/76). Motorna vozila PRODAM lado, letnik 1974. Tomazin, Trdinova 20, Novo mesto, telefon 21-508. UGODNO prodam fiat 850. Ogled vsak dan popoldne. Jože Gorišek, Ostrog 21, 68310 Šentjernej. PRODAM PRODAM kombi ške, z motorji). Ivan Krajnc, Kuman 24, Sevnica. PRODAM vikend (sončna lega) in 8 arov vinograda. Cena ugodna. Naslov v upravi lista (3198/76). PO UGODNI ceni prodam pri vasi Orehovica 0,35 a travnika, 0,15 arov njive, 0,14 arov košenic in gozd nad Gor. Suhadolom. Naslov v upravi lista (3199/76). PRODAM travnik na Golem v velikosti 35 arov. Janez Hudoklin, Dobravica 25, Šentjernej. RAZNO POROČNI PRSTANI! - Darilo po najnovejši modi Vam izdela zlatar na Gosposki 5 v Ljubljani (poleg univerze). - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta! V NAJEM vzamem garažo. Plačam do 200 din mesečno. Vinko Križ-mančič, Kristanova 4, Novo mesto. ^OBVESTILA I HITRO in solidno vam vgradim rolete vseh vrst in žaluzije. Roletarstvo Medle, Žabja vas 47, telefon 23-673. CENJENE stranke obveščamo, da bodo brivsko-frizerski saloni odprti ob sobotah od 6. do 13. ure, ob ponedeljkih pa od 7. do 13. ure. Delovni čas ostalih dni ostane nespremenjen. Za obisk se priporočamo! Frizerski saloni: Jurij Pestner, Jože Kovačič, Zlata Kastelic in Ciril Pucelj, Novo mesto. ogar; zastava 430 K. Tone Peterlin, Cadraže 4, Šmarješke Toplice. SEDAJ je čas za saditev! Prodam sadike za živo mejo liguster in rdeče magnolije. Telefon 23-172. PRODAM šest mesecev starega nemškega bokserja z rodovnikom. Informacije po telefonu 22-632. PRODAM glasbilo Harmono, primerno za učence klavirja. Informacije po telefonu 22-632. PRODAM večjo količino dobrega hlevskega gnoja. Naslov v upravi lista (3208/76). PRODAM dve majhni mlatilnici-čistilki na 2 vreči, 4 nove smukarice, skoraj nov mlin za mletje žita (premer kamna 70 cm) in 4 posteljne na rešeto. Anton Hočevar, Cužnja vas, Mokronog. PO UGODNI ceni prodam stereo gramofon Iskrafon 2004 (2 x 3 W). Silvo Šercelj, Pot na Gorjance 3, Novo mesto. UGODNO prodam mlatilnico slamo-vezalko nemške znamke Hamus, malo rabljeno, v uporabnem stanju. Ogled možen vsako nedeljo dopoldne. Štefan Didovič, Nestoplja vas 10, 68333 Semič. KUPIM KUPIM stanovanjsko hišo modernejše gradnje v Brežicah. Ponudbe pošljite na upravo lista (3190/76). POSEST PRODAM njivo in gozd v Stavčni vasi. Informacije v soboto in nedeljo. Slavko Šinkovec, Žužemberk 28 a. PRODAM ah dam v najem 14 ha posestva. Lahko se strojno obdeluje, lasten vodovod, elektrika, cesta do hiše za vsako vozilo (lahko z inventarjem in preužit-kom). Prodam tudi traktor s špero in hidravliko, 18 KS, dvo-brazdni obračalni plug, avto Fiat 750 v odličnem stanju, ter mizarske skobelnc stroje (tovarni- NAŠEMU dragemu atu FRANCU HRASTARJU iz Šmihela želimo za njegov življenjski jubilej vse najboljše vsi njegovi: žena in otroci Marjan, Milena in Anica z družinami DRAGI babici FANIKI MEDLE veliko sreče za njen praznik. Vnučki Peter, Maja, Marko in Metka. LJUBI mami ZOFKI MUC za njen rojstni dan vse najboljše in še mnogo zdravih let želita hčerki Cvetka in Vilma z družinama Enake želje in pozdrave ljubi stari mami Ivanki Grili. DRAGI nečakinji in sestrični CVETKI KRAEMER iz Kirch-heima/Tcck v Zah. Nemčiji iskrene čestitke ob srečnem dogodku v družini želita družini Grili in Mali. Vsem ostalim domačim pa lep pozdrav. LJUBEMU možu in očku JOŽETU LISCU iz Zavratca vse najlepše za njegov osebni praznik želi žena Vida s sinovoma Andrejem in Jožkom. & Ob boleči izgubi naše drage žene, mame in stare mame HELENE B02IČ roj. Luzar iz Gabrja št. 98 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem ter sosedom za izrečeno sožalje ter pomoč, za poklonjene vence in cvetje ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala podjetju IMV Novo mesto in organizaciji ZB Gabrje za podarjene vcncc, društvu upokojencev za spremstvo s praporom in župniku za opravljeni cerkveni pogreb. Žalujoči: mož Janez, sinova Tone in Ivan, hčerki Kristina in Tončka z družinami ter drugo sorodstvo Gospodar življenja je v 71. letu starosti poklical k sebi našo sestro in teto JOŽEFO RODIČ Gor. Kronovo S Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki so sočustvovali z nami. Hvala sovaščanom, ki so nam pomagali in nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Posebno pa se zahvaljujemo Mariji Antončič in Anici Brulc za nesebično pomoč. Zahvalo smo dolžni tudi kaplanu za lep pogrebni obred. Žalujoči: brat Jože, sestri Tončka z možem in Marija, Slavko ter drugo sorodstvo Namesto cvetja na grob pokojnega nečaka Bogdana Koščaka iz Novega mesta poklanjata Adolf in Julka Koščak 500,00 din Zvezi slepih Novo mesto. Za poklonjeni znesek iskrena hvala! Zveza slepih Novo mesto E i I DOLENJSKI L JSTj m ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta in brata TONETA ANCLJA iz Semiča ki je mnogo prezgodaj zatisnil oči po mučni bolezni, se najiskreneje zahvaljujem dr. Kvasičevima, zdravnikom splošne bolnice in zdravstvenemu osebju iz Novega mesta, zlasti osebju pljučnega oddelka, dr. Kohnu iz Semiča, Zvezi borcev za podarjeni venec in govor, gasilcem iz Štrekljevca, Kota, Stranske vasi in -Semiča, ter govorniku. Hvala tovarni Iskra za podaijena venca in pomoč, godbi iz Črnomlja, župniku za opravljeni obred ter vsem drugim za podarjene vence in cvetje. Iskrena hvala sosedom za takojšnjo nesebično pomoč, zlasti Bezkovim, Bukovčevim, Razpotnikovim in vsem ostalim vaščanom, ki so pokojnika v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti in mu izkazali poslednjo čast. Njegovi neutolažljivi: žena Rozalija, sin Toni, hčerka Mihelca z možem, sestra Rozi, brat Ivan in brat Rudi z družinami Semič, San Francisco, Brežice, Ljubljana ZAHVALA Po dolgi in težki bolezni nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama in teta JOŽEFA JENlC rojena Brunskole iz Gor. Lakovnic Lepo se zahvaljujemo vsem, ki so jo obiskovali in ji tako lajšali trpljenje v času njene bolezni Zahvaljujemo se ZB Birčna vas za podarjeni venec ter govorniku ob odprtem grobu. Hvala tudi osnovni šoli Birčna vas. Lepa hvala pevskemu društvu Ruperč vrh in godbenikom iz Novega mesta. Hvala vaščanom za podarjeni venec in gasilskim društvom Gor. Lakovnice, Stranska vas in Šmihel. Zahvaljujemo se tudi RSNZ SRS Ljubljana za cvetje in udeležbo na pogrebu. Še enkrat hvala prav vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali, nam stali ob strani ter pokojnico tako številno spremljali na njeni zadnji poti. Žalujoči: hčerka Jožica z družino, sin Jože z družino in sin Štefan ter drugo sorodstvo Gorenje Lakovnice, Ljubljana, Zagreb, Ruperč vrh V SPOMIN 5. novembra je minilo leto dni, odkar smo ostali sami, otopeli od neizrekljive žalosti in resnice, da nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, sin in brat JANEZ BALKOVEC gostilničar iz Malega Nerajca pri Dragatušu Kruta smrt te je nenadoma ločila od nas, brez slovesa si odšel na pot, s katere ni vrnitve. Vedno si v naših mislih, dober, skrben in nasmejan. Vse si dal za nas, toda mnogo premalo si zahteval zase. Ne bomo te pozabili, z nami boš v naših srcih vedno živel tudi ti. Žena Ana, sin Andrej, hčerka Tatjana, oče, mama in sestri Kristina in Majda z družino V SPOMIN JOŽETU SOTELŠKU Preteklo je leto, odkar ne slišim tvojega glasu, Te ne vidim in ne slišim Tvojega prepevanja. Toda tvoj lik živi. Tvoje sorodstvo ni pozabilo nate, Tvoji prijatelji mislijo na Tebe, saj si jim rad pomagal in bil nesebičen, Tvoje društvo se Te spominja s pesmimi, ki si jih rad prepevd: Kje je moj mili dom, Kadar bom vendral, vandral poslednjič. Brez Tebe je pusto, Tvoj dom je tih in prazen. Žena Zofka ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše mame in stare mame MARIJE BARTOLJ iz Birčne vasi 17 pri Novem mestu se iskreno zahvaljujemo zdravstvenemu osebju Novo mesto za takojšnjo pomoč. Enaka hvala tudi vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za darovane vence in cvetje. Hvala župniku za tako lep obred. Iskrena hvala tudi vsem, ki so jo pospremili na zadnji poti in nam izrekli sožalje. Žalujoči: sin Lojze ter Mari in Jože z družino Hvala za vašo kri, ki rešuje življenja! V torek, 26. oktobra, so darovali kri na novomeškem transfuzijskem oddelku: Jože Šmajdck, Milena Bartolj, Martin Fink, Štefka Kulovec, Jožica Kocjan, Franc Franko, Ana Krapež, Marija Novak, Vinko Opalk, Drago Zupančič, Franc Jakelj, Emil Parkelj, Draga Pate, Slavko Štrbenc, Franci Šlajkovec, Ljubomir Jenko, Franc Rajer in Alojz Urbič, člani Novoteksa, Novo mesto; Franc Pezderšek, Rudi Udovč, Slavko Vidmar, Alojz Šifer, Janez Gornik, Ivo Moravec, Janez Redek, Peter Repovž, Mirko Zupančič in Marija Šivak, člani Krke, tovarne zdravil, Novo mesto; Martin Šašek, Jožefa Mrgole, Milan Tratar in Aleksander Bovhan, člani IMV Novo mesto; Anton Lukše, Franc Berkopec, Vinko Bašelj, Marjan Becelc, člani Ele, Novo mesto; Alojz Avbar, upokojenec iz Bršljina; Boris Šobar, član Laboda, Novo mesto; Alojz Primc, Jože Rifelj, Matevž Zupančič in Janez Vencelj, člani Iskre, Novo mesto; Franc Udovč, Alojz Peterlin in Marjan Bukovec, člani Pionirja, Novo mesto; Franc Aš, Jože Fabjan, Ciril Plevnik, Lado Pavlin, Metod Brus, Ivan Ivančič in Marija Ivančič, člani Novolesa, Straža; Ana Mikec, članica splošne bolnice Novo mesto; Alojz Mikec, član Petrola, Novo mesto; Janez Fabjan, Ivan Kopina in Ivan Golob, člani Gorjancev, Straža; Ivan Vizler, Peter Klobučar, Jože Simčič in Milan Rus, učenci šolskega centra za kovinsko stroko Novo mesto; Martin Stopar, član SOP Krško; Danijel Rifelj, član Kovinarja, Novo mesto; Marinka Pust, članica Beti, Mirna peč; Miha Rolih, član Novograda, Novo mesto; Marjan Goršek, član Belta, Črnomelj; Antonija Obrč, članica IMV Novo mesto; Jože Krakar, član Gorjancev, Straža. i DOLENJSKI LIST 1 DOLENJSKI LIST IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo mesto - USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Slavko Lubšina. UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Ivan Zoran (namestnik glavnega in odgovornega urednika), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Milan Markelj, Janez Pezclj, Jože Primc, Jožica Teppey in Alfred Želi Oblikovalec Priloge Peter Simič. IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 5 din - Letna naročnina 169 dinarjev, polletna naročnina 84,50 din, plačljiva v naprej - Za inozemstvo 340 din ali 20 ameriških dolarjev oz. 49 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - Devizni račun: 52100 620 107-32000-009-8-9 OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 89 din, 1 cm na določeni strani 119 din, 1 cm na prvi, srednji ali zadnji strani lista 178 din. Vsak mali oglas do 10 besed 39 din, vsaka nadaljnja beseda 3 din. Za vse druge oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik št. 8 od 15. 10. 1976. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa j)roi/vodov. TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu 52100-601-10558 - Naslov uredništva: 68001 Novo mesto, Ulica talcev 2, p.p. 33, telefon: (068) 23-606 - Naslov uprave: 68001 Novo mesto, Glavni trg 3, p.p. 33, telefon (068) 23-611. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni stavek, filmi in prelom: ČZP Dolenjski list, Novo mesto - Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. RADIO LJUBLJANA VSAK DAN: poročila ob 1.00, 2.00, 3.00, 4.00, 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 19.00, 22.00, 23.00 in 24.00. Nočni program RTV Ljubljana od 0.05 do . 5.00 (razen ob torkih); pisan glasbe-; ni spored od 5.00 do 8.00! ČETRTEK, 4. NOVEMBRA: ! 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Rad-: ijska šola za višjo stopnjo. 9.35 Slovenske ljudske v zborovskih in j solističnih izvedbah. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 i Turistični napotki za naše goste iz •tujine. 11.03 Uganite, p; i; zaigramo po želji. 12.10 Zvoki tujine. 11.03 Uganite, pa vam vam glasba pripoveduje. 14.25 20.00 Stop pops 20. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Jazz pred polnočjo. SOBOTA, 6. NOVEMBRA: 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Pionirski tednik. 9.35 Mladina poje. 10.15 Kdaj, ikam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Sedem dni na radiu. 12.10 Godala v ritmu. 12.30 Kmetijski nasveti - ing. Marjan Mrhar: Spravilo strojev po sezoni 12.40 Veseli domači napevi. 14.05 Kaj pogovori. 9.25 Zapojmo pesem. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Po svetu glasbe. 12.10 Lahka glasba za opoldne. 12.30 Kmetijski nasveti -ing. Tone Zafošnik: Mesto in vloga slovenskega vinogradništva v mednarodnem merilu. 12.40 Pihalne godbe. 14.05 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 Spomini in pisma. 16.00 „Loto vrtiljak". 18.05 Odskočna deska. 18.30 Iz zborovske popotne torbe. 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Silva Štingla. 20.00 Koncert iz našega studia. 21.00 Glasbena panorama. 22.20 S festivalov jazza. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe. : znanih melodij. 12.30 Kmetijski v-nasveti - ing. Milena Jazbec: Kako in zakaj analiziramo zemljo pred sajenjem. 12.40 Od vasi do vasi. ' 14.05 Kaj radi poslušajo. 14.40 ; Enajsta šola. 15.45 Jezikovni pogo-. vori. 16.00 „Vrtiljak". 18.05 Iz domačega opernega arhiva. 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Privška. 20.00 ' Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Literarni večer. ■ 21.40 Lepe melodije. 22.20 Slovenske skladbe v izvedbi Acija Bcrtonc-' lja in Tomaža Lorenza. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Popevke in ritmi PETEK, 5. NOVEMBRA: 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo. 9.30 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Po Talijinih poteh. 12.10 Revija orkestrov in solistov. 12.30 Kmetijski nasveti. 12.40 Pihalne godbe vam igrajo. 13.50 Človek in zdravje. 14.05 Glasbena pravljica. 14.18 Naši umetniki mladim poslušalcem. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 Naš gost. 16.00 ,.Vrtiljak". 17.00 Studio ob 17.00. 18.05 Veliki interpreti 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z Alpskim kvintetom. pesmijo in besedo po Jugoslaviji. 15.45 S knjižnega trga. 16.00 II V času od 21. do 27. oktobra so v novomeški porodnišnici rodile: Ivanka Brezar iz Starega trga -Mileno, Ljudmila Novak z Mirne -Majo, Marija Žabkar iz Ardra — Mojco, Martina Stezinski iz Bubnjar-cev - Jadranko, Alojzija Blažič z Male Cikave - Boštjana, Ivanka Golovec iz Krasinca - Antona, Marija Novak iz Velikega Lipja -Zvonka, Slavka Simonič iz Dolenje vasi - Aleša, Fanika Hudoklin iz Irče vasi - Simona, Ljuba Grahek iz Ljubljane - Andrejo, Zofija Tramte z "Brezovice - Vesno, Slavica Gašperin iz Male Bučne vasi - Roberta, Ranka Bjeloševič iz Soteske — Zorana, Fanika Grošelj iz Kostanjevice - Gregorja, Vlasta Bizjak iz Orehovice - Barbaro, Antonija Grobelšek s Senovega - Uro&, Stanka Rodič iz Drame - Jožico, Alojzija Radoš iz Radošev - dečka, Anica Weiss iz Radivlje - dečka, Ana Jalovec iz Zbur dečka in Karolina Janc iz Sevnice - iz Ravnac - deklico, Ana Jalovec iz Zbur dečka in Karolina Janc iz Sevnice - dečka. - ČESTITAMO! Josip Jurčič ,,Vrtiljak**. 18.05 Gremo v kino. 18.45 Zabaval vas bo ansambel Latinos. 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Mojmira Sepeta. 20.00 Radijski radar. 21.15 Za prijetno razvedrilo. 21.30 Oddaja za naše izseljence. 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden. NEDELJA, 7. NOVEMBRA: 8.07 Radijska igra za otroke. 8.49 Skladbe za mladino. 9.05 Še pomnite, tovariši. . . 10.05 Koncert iz naših krajev. 11.00 Pogovor s poslušalci. 11.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 14.05 Nedeljsko popoldne. 17.50 Radijska igra. 19.35 Lahko noč, otroci! - 19.45 Glasbene razglednice. 20.00 V nedeljo zvečer. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Plesna glasba za vas. PONEDELJEK, 8. NOVEMBRA: 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb. 9.20 Pet minut za novo pesmico in pozdravi za mlade risarje. 9.40 Vedre melodije. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Za vsakogar nekaj. 12.10 Veliki revijski orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti — prof. Edi Senegačnik: Izkušnje in bera letošnje čebelarske letine. 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru. 14.05 Amaterski zbori pred mikrofonom. 14.30 Naši poslusalci čestitajo in pozdravljajo. 16.00 „ Vrtiljak". 18.05 Iz tuje glasbene folklore. 18.25 Zvočni signali. 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Fantje treh dolin. 20.10 Operne aktualnosti 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiov. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Za ljubitelje jazza. TOREK, 9. NOVEMBRA: 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo. 9.30 Iz glasbenih šoL 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Promenadni koncert. 12.10 Danes smo izbrali. 12.30 Kmetijski nasveti - ing. Jože Čuden: Vrednost osnovnih sredstev in stroški amortizacije na kmetiji. 12.40 Po domače. 14.05 V korak z mladimi 15.45 Pota sodobne medicine. 16.00 ..Vrtiljak". 18.05 Obiski naših solistov. 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča. 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi. 20.30 Radijska igra. 21.08 Zvočne kaskade. 22.20 Pota jugoslovanske glasbe. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Popevke se vrstijo. SREDA, 10. NOVEMBRA: 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Nenavadni BREZ BESED a — Kar povejte, ko vas bo začelo boleti PETEK, 5. NOVEMBRA: 8.10 TV v šoli (Zg) - 10.00 TV v šoli (do 11.05) (Bg) - 14.10 TV v šoli -ponovitev (Zg) - 16.00 TV v šoli -ponovitev (do 16.35) (Bg) - 17.10 Križem kražem (Lj) - 17.20 Pisani svet (Lj) - 17.55 Obzornik (Lj) - 18.10 Zbori sveta, Nizozemska, barvna oddaja (Lj) - 18.40 Mozaik (Lj) - 18.45 Socialistično samoupravljanje: Družbenopolitične organizacije (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 Tedenski notranjepolitični komentar (Lj) - 20.00 Propagandna oddaja (Lj) -20.05 A. Popovič: Vzpon in padec Žike Proje (Lj) — 20.35 Propagandna oddaja (Lj) - 20.40 Italijanski fašizem, dokumentarna oddaja (Lj) - 21.30 Buldožer, barvni film (Lj) - 22.40 TV dnevnik (Lj) SOBOTA, 6. NOVEMBRA: 10.00 TV v šoli (Bg) - 11.05 TV v šoli (Zg) - 12.05 TV v šoli (do 12.35) (Sa) - 13.55 Nogomet Rijeka: Sarajevo - prenos (do 15.15) (Zg) V odmoru propagandna oddaja - 18.10 Obzornik (Lj) -18.25 T. Hughes: Šolanje Toma Browna, serijski barvni film (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) -19.50 Tedenski zunanjepolitični pregled (Lj) — 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 Poklici, barvna oddaja (Lj) - 20.35 Celovečerni film (Lj) — 22.00 Moda za vas (Lj) - 22.10 TV dnevnik (Lj) - 22.25 Propagandna oddaja (Lj) - 22.30 625 (Lj) NEDELJA, 7. NOVEMBRA: 8.35 Poročila (Lj) - 8.40 Za nedeljsko dobro jutro: Festival mladinskih pevskih zborov v Zagoiju - III. del (Lj) - 9.10 625 (Lj) - 9 .50 A. Diklič: Salaš v Malem ritu, barvna nadaljevanka (Lj) — 10.40 Otroška matineja: Odprava zelenega zmaja, Beli delfin, barvni oddaji (Lj) - 11.25 Mozaik (Lj) -11.30 Kmetijska oddaja (Sa) - 12.15 Poročila (do 12.20) (Lj) -Nedeljsko popoldne: Pisani svet, Srečanje oktetov 76, Okrogli svet, Poročila — 16.40 Košarka Jugoplastika: Bosna - prenos (Zg) v odmoru Propagandna oddaja (Lj) - 18.15 Moda za vas, barvna oddaja (Lj) - 18.25 Siva obala - barvna nadaljevanka (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20'Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.50 Tedenski gospodarski komentar (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 S. Matavulj: Beograjske povesti -barvna nadaljevanka (Lj) - 20.50 Propagandna oddaja (Lj) - 20.55 Mesta: Titovo Užice - barvna oddaja (Lj) - 21.25 TV dnevnik (Lj) - 21.35 Športni pregled (Sa) - 22.00 Reportaža z nogometne tekme CZ: Partizan (do 22.35) (Bg) PONEDELJEK, 8. NOVEMBRA: 8.10 TV v šoli (Zg) - 9.00 TV v šoli (do 10.05) (Bg) - 14.10 TV v šoli -ponovitev (do 15.00) (Zg) - 17.20 B. Čosič: Nori besednjak - barvna oddaja TV Beograd (Lj) - 17.35 Žuželke - barvni film (Lj) 18.00 Obzornik (Lj) - 18.15 Nega bolnika (Lj) - 18.30 Mozaik (Lj) - 18.35 Odločamo (Lj) - 18.45 Mladi za mlade (Tg) - 19.15 Risanka (Lj) -19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 V. Kerttula: Navadna zgodba - barvna TV drama (Lj) - 21.35 Kulturne 4M diagonela (Lj) - 22.15 Mozaik kratkega filma (Lj) -.... TV dnevnik (Lj) TOREK, 9. NOVEMBRA: 8.00 TV v šoli (Zg) - 10.05 TV v šoli (do 11.05) (Bg) - 14.00 TV v šoli -ponovitev (Zg) - 16.05 Šolska TV: Koroška v NOB (Lj) - 17.15 Zapojte z nami - Jakov Gotovac (Lj) - 17.35 Pavel v akciji — serijski barvni film (Lj) - 18.05 Obzornik (Lj) - 18.20 Ne prezrite (Lj) -18.45 Mozaik (Lj) - 18.50 Čez tri gore, čez tri vode: Iz slovenske glasbene zakladnice - I. del (Lj) - 19.55 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) -20.00 Diagonale (Lj) - 20.50 Barvna propagandna oddaja (Lj) - 20.55 I. Silone: Vino in kruh — barvna nadaljevanka (Lj) - 22.05 TV dnevnik SREDA, 10. NOVEMBRA: 8.10 TV v šoli (Zg) - 9.00 TV v šoli (do 10.05) (Bg) - 14.10 TV v šoli -ponovitev (do 15.00) (Zg) - 17.15 E. Peroci: Nina in Ivo - barvna oddaja (Lj) - 17.30 Italijanski muzeji - dokumentarna oddaja (Lj) - 17.55 Obzornik (Lj) - 18.10 Na sedmi stezi - športna oddaja (Lj) -18.40 Mozaik (Lj) - 18745 Od vsakega jutra raste dan: Koroška II. del barvne odd. (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) — 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 Film tedna: Sanjač - barvni film (Lj) - 21.30 Miniature: Plesni orkester RTV Ljubljana - II. del barvna oddaja (Lj ) - 21.45 TV dnevnik (Lj) ČETRTEK, 11. NOVEMBRA: 8.00 TV v šoli (Zg) - 9.00 TV v šoli (do 10.05) (Bg) - 14.00 TV v šoli -ponovitev (ZS - 15.00 Šolska TV: Koroška v NOB - ponovitev (Lj) — 16.30 Košarka Crvena zvezda: Cibona (Bg) - 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Beli delfin - serijski barvni film (Lj) - 18.45 Odprava zelenega zmaja - barvna nadaljevanka (Lj) -19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) -19.55 Propagandna oddaja (Lj) — 20.00 B. Iljevski: Pot v prihodnost - barvna nadaljevanka TV Skopje , (Lj) - 20.50 Kam in kako na oddih (Lj) - 21.00 Četrtkovi razgledi: Prastrah Avstrije - barvna oddaja (Lj) - 22.00 TV dnevnik (Lj) »Kako bosta to vedela? Samo zato ste me, ker sta dejala, da sem ju bil izdal. Pa jaz nisem nikogar izdajal, samo pokazat sem bil šel, kje spita. - Jaz ju prosim in prosim tako, kakor se Bog oče prosi, pa nič ni pomagalo. Ubila bi me bila na smrt, tako sta me tolkla, ko sta še svoj tobak pri meni našla. Moral sem jima ves skupiček iz žepa in mošnje dati in za tobak povedati, ki sem ga imel v vinogradu zakopanega. Kar po sreči pride tisti France - Bog mu daj dolgo živeti! — in samo on meje rešil. Glavo so mi res razbili in črepinjo ubili, da morda ne bom z lepo zdrav, pa bo že Bog popravil me in luknjo v glavi zamašil.“ ..Pameti so ti še tisto malo izbili, kar si je imel, kajne? “ pravi s smehom Golman. »Veste kaj, vi stric,“ zadira se Tekmec, „ko bi mi jo bila Hrvata res malo izbila, toliko bije še vedno imel ko vi, menite da ne? “ „Težko!“ odgovori ta. „Pa kje si videl graničaija Peča? Popred si dejal, da si bil zraven, ito so ga pobijali.” „1, kdaj sem to dejal? “ odgovori Tekmec. ,,Kako bom to dejal, da sem zraven bil, ker nisem bil.“ ,,Kaj nič ne veš o Peču? “ „0 pač, vem pa vem, saj sem bil zraven, saj sem ga potipal in sem čutil, da je mrzel kakor vsak mrllč.“ „Tako si bil vendar zraven? “ pravi Dlek. „To je da! Pobral sem se bil tam izza meje in sem jo nafclo brisal po brezju dol, rekši: ,Morda se Hrvata premislita in še enkrat prideta nadme.* Kar zagledam doli pri tisti široki vrzeli, da dve človeški čepeli iznad trnja visite. Pogledam, kar vidim, daje Peč. JCaj ležiš tukaj, grdež/ mislil sem in, namenjen prismoditi mu eno, grem bliže. Ko pa vidim, da je mrtev ko ustreljen vrabec, zato mu prizanesem.“ ..Zakaj bi ga bil pa udaril, ko bi bil še kaj živ? “ vpraša eden. „Zakaj? Zato, ker mi je obetal, da mi bo nekaj dal, če mu pokažem, kje je Štivmikov France in kontrabantagi. In ko sem mu res pokazal, kaj je storil kajon? Nlič mi ni dal, ne toliko, kar se v oči brez škode dene. In kaj je še naredil? Hrvata je tako slabo zaprl, da sta ušla in meni rebresa zdrobila. Jeminesta, kako me bole!“ „Veš kaj, Tekmec, ti si hudoben in malovreden človek,“ reče lesenonogi pivec. „Kdor pravi, da sem jaz hudoben, on je sam poreden," vpije Tekmec. „Le malo takih govori, sicer te nesem jaz pod kap,“ reče eden mlajših pivcev. „Kaj? !“ zahrešči mala podoba, kakor bi hotel z glasom vse v kozji rog ugnati. „Jaz sem enkrat v pridigi slišal, da človek ni nič vreden, ki mrtvih ne časti,“ pravi lesenonogi pivec. „Molil bi za njegovo dušo kak očenašec, ne pa takih govoril.“ „Molil? “ pravi Tekmec. „Vi boste mene moliti priganjali, vi, ki imate eno samo nogo? Jaz že molim, kadar zvon slišim, morda še bolj ki vi, boter z leseno nogo! Pa jaz molim zase, vi pa zase leblajtar naj pa zase, če noče iti v pekel. Če ste vi slišali svoje reči v pridigi, jaz sem pa zopet eno slišal od pametnih ljudi, ki znajo na bukve brati, da vsak človek zase, Bog pa za vse. Za leblajtaije jaz ne utegnem nebes prositi, še jih sebi samemu težko.“ „Beži, reva, beži, saj ne veš, kaj čenčaš!“ odgovori stari. „Kdo je reva? Kdo je reva? “ vpije Tekmec. Toda kmetje so se ga bili že naveličali in,ker je čedalje bolj prepirljiv in zabavljiv postajal, prime ga krčmar za podpazduho in pol s silo, pol s prošnjo ga odpelje v slamo spat. Moge so se še dolgo pomenkovali o Tekmecu in njegovi pripovedi, sklepali so le-to s svojimi mislimi in marsikaj uganili. Ko pa se je voznik na nebu nad hruško pokazal in naznanjal, da je noči že veliko preteklo, odpravili so se na dom. Medpotoma so na poslednji sklep ukrenili, da ne bo Štivmikov France nikoli pred gosposko varen, da bode hud tihotapec in gotovo še na vislicah visel ali vsaj „v čevljih umrl“. IX Kmečki možje so nekoliko prav ugibali. Devet let je preteklo in Štivmikovega Franceta ni bilo nič domov v očetovo hišo. Preganjan po gosposki se ni upal v domači kraj. Hodil je po kranjskih roticah od hrvaške do koroške meje in prodajal po hribskih hišah kmetom tobak, ki ga je skrivaj čez colno mej o nosil s Hrvaškega. V strahu pred graničarji, ki so ga vedno zalezovali, prenočeval je dostikrat pozimi in poleti v samotnih, zapuščenih gozdih. Od vedne hoje po soncu je bil v obraz zarjavel. Čeravno so ga povsod poznali in so radi kupovali od njega tobak v petju, vendar ga niso nikjer radi imeli, kajti njegova natuma srdoritost, temno, bleščeče oko in mrka sovražnost do vseh ljudi, ki je bila, kakor se je človeku zdevalo, na vsem njegovem vedenju in govoijenju videti: vse toje bilo vzrok, da so se ga ljudje povsod naveličali in da so najrajši videli, če se je kn)alu od hiše spravil. Kadar so se v daljni hribski vasi otroci na trati igrali in so od daleč zagledali tihotapca, kako je debelo, okovano palico v roki in rejeno culo na rami oprtano po stezi čez prelaz prikoračil s širokimi, trdnimi stopinjami, zbežali so v vežo k materi in plaho pravili: „Veliki France, kontrabantar, gre.“ Prvo vprašanje tihotapčevo je bilp pri vsaki hiši, kdaj so bili leblajtarji tukaj, kolikojihje bilo,kam so se obrnili. Kadar so se kmetje s prižganimi pipami o tobaku in tihotapstvu pogovaijali in je govorica prišla na znanega ..velikega Franceta4*, pravili so si čudovite reči o njem, kako je tam pa tam graničaija ali s silo in palico aU pa z zvijačo ugnal. V tihi vasici na Štivrnikovem domu seje bilo med tem dolgim časom že marsikaj predrugačilo. Stari oče Štivmik je od žalosti, da mu je sin na take pote zabredel in da je bil celo pobojnik, dobil naduho in je umrl leto potem, kar ni bilo Franceta več na dom. Pred smrtjo njegovo pak se mu je dala hči Rezka preprositi, da seje možila in vzela Godeževega Tončka, ki ji je bil že davno namenjen. Čas, ki nekatero srčno rano zaceli, utolažil je tudi njeno žalost, daje pozabila nekoliko nesrečnega brata. Bila je dobra gospodinja, mati dveh cvetočih otrok in srečna v zakonu s svojim možem. Vendar, čeje govorica na ljubljenega brata nanesla, utrnila je vselej solzo z očesa in med molitvicami, katerih je svoje male učila, bila je tudi ena za srečno smrt stričevo. Vseh preteklih devet let ni brata nobenkrat videla, čeravno so ji večkrat ljudje pripovedovali, daje bil s tobakom v kaki bližnji vasi. Tudi poročila niti pozdravljena ji ni nič poslal, samo enkrat, koje bil Frtnatek Tekmec, ki je zdaj kakor navaden berač z vrečo hodil od praga do praga, prinesel od njega dragoceno svilno ruto za za vrat. Kakor j oje milo ganilo to darilo tihotapčevo, vendar ga ni mogla z dobro vestjo nositi, ker je menila, da je s krivičnim denarjem kupljeno. Zato je jokaje zavila ruto in jo dela v skrinjo. Frtnatek Tekmec pak ji je moral tačas na dolgo in široko praviti, kje je Franceta dobil, kakov je, kaj dela in druge reči. Novoskovani berač je to vse po svoji navadni, častitemu bralcu znani šegi storil in je bil zato eno noč in en dan pri hiši in pri skledi. Eksplozija na Talčjem vrhu Pri gradnji gozdne ceste je buldožer zadel ob 400 kilogramov težko nemško bombo, predelano v protitankovsko mino — V okolici baje še celo minsko polje Pri gradnji gozdne ceste od Talčjega vrha proti Planini v črnomaljski občini je buldožer 19. oktobra popoldne zadel ob kovinski predmet. Prisebni buldozerist je takoj ustavil težki stroj in šel pogledat, kaj leži deset centimetrov pod površino. Izkazalo se je, da je bila 120 centimetrov velika in okoli 400 kilogramov težka nemška bomba, predelana v protitankovsko mino. „Po natančnem pregledu smo ugotovili, da je buldožer zadel mino le en centimeter nad vžigalnikom. Le malo je manjkalo, da ni prišlo do velike nesreče,“ je povedal Stane Movrin, šef odseka za ljudsko obrambo pri črnomaljski občini. Mina je bila zakopana le nekaj metrov od poslopja bivše šole na Talčjem vrhu. Med vojno je bila v tej hiši partizanska orožarska delavnica in partizani so se pred morebitnim napadom nemških tankov zavarovali tako, da so okoli hiše naredili nekakšno minsko polje. Domačini, ki so med vojno delali v tej delavnici, pravijo, daje tam okoli zakopanih še več min, med njimi tudi ena taka kot ta, ki jo je odkril buldožer. Zemeljska dela na cesti, ki jih izvajajo delavci in mehanizacija rudnika Kanižarica, so seveda takoj ustavili in zavarovali okolico z opozorilnimi tablami Naslednji dan je iz Novega mesta prišel pirotehnik. Bombo so odkopali, jo dvignili z nakladalnikom, navezali na debele žice in počasi odpeljali 500 metrov iz vasi v kotanjo. Tam je pirotehnik opravil vse potrebno za razstrelitev, vendar je vžigalna vrvica prvič zatajila. To se mu je zgodilo prvič, čeprav je samo letos razstrelil že 75 bomb in min. Ta je bila med vsemi tudi daleč najtežja. V drugem poskusu je razstrelitev uspela. Eksplozija je bila tako močna, da so v nekaterih hišah v vasi popokale šipe, razbilo pa je tudi nekaj strešne opeke. Zračni vzbuh je zamajal fička z družino v .njem, in to več kot dvesto metrov stran od eksplozije. Domačini vedo povedati, da so to bombo partizani prinesli na Talčji vrh iz Dragatuša. Nemci so Dragatuš bombardirali, ker je bil tam slovenski Glavni štab, vendar bomba takr at ni eksplodirala. Težko si je predstavljati, kaj bi bilo, če bi buldožer zadel na vžigalnik. Bomba je bila zakopana -t OTROCI ZAŽGALI V Črnem potoku pri Kočevju je pred kratkim pogorel senik, last Katarine Gorše iz Črnega potoka 2. V njem je bilo tudi 18.000 kg sena, last Alberta Vončine. Škode je za 50.000 din, senik pa je bil zavarovan le za 10.000 din. Poizvedbe so pokazale, da so senik zažgali otroci. okoli tri metre od hiše, v kateri živita dve družini, nekaj metrov stran je gasilski dom, vse skupaj pa je v vasi. Dan predtem so tri metre od bombe delavci minirali skale .. . Strokovnjak bo z iskalcem min, ki ga ie dala na razpolago črnomalj- ska garnizija, preiskal okolico bivše šole, pri tem pa mu bodo pomagali vaščani, saj se nekateri še spominjajo, kje naj bi bile zakopane ostale mine. A. B. DANES ELAN -OLIMPIJA Upravni odbor novomeškega nogometnega kluba je na redni seji razpravljal o tekočih težavah in obenem sklenil, da povabi v dolenjsko metropolo zveznega Ugaša Olimpijo. Tekma se bo pričela danes ob 14.45 na stadionu Bratstva in enotnosti, z njo pa bodo nogometaši počastili novomeški občinski praznik. Kot so obljubili Olimpijini predstavniki, bodo ljubljanski ^majčki" pritekli na igrišče v najmočnejši postavi, tako da se obeta ljubiteljem nogometa kvalitetna prireditev. M. GORENC DOBER DAN, BULDOZERIST: kaj, če bi eksplodirala? Pomoč v zadnjem hipu Leglo medvedov se je preselilo v Malo goro Velike Poljane — Lovci v skupinah na lov m Nedolgo tega smo v eni številki našega lista pisali, kako je razjarjena medvedka poškodovala lovca, a ga je na srečo rešil njegov pes. Da pa je sreča včasih tudi na strani lovcev, nam bo potrdil naslednji primer: Skupina treh lovcev iz LD Velike Poljane se je pred kratkim odpravila na lov. Med njimi je bil tudi Andrej Gregorič, ki se je naenkrat znašel v nemajhni zagati. Po stezici mu je naproti prilomastil majhen medved, za njim pa še njegova ,.varuhinja". Verjamemo, da lovcu ob takem doživetju ni bilo nič kaj lahko. Pa vendar je imel še toliko časa, da je nastavil puško in sprožil. Na njegovo nesrečo strel ni bil kaj preveč natančen, kar je bilo zaradi okoliščin povsem razumljivo. Ranjena medvedka je z vsem svojim besom planila še na drugega lovca, ki je svojemu tovarišu pritekel na pomoč. Toda kaj, ko je bil tudi njegov strel slabo odmerjen. Za oba lovca je v teh trenutkih kazalo sila slabo, vendar se je ob pravem času „pokazal“ še tretji član druščine in na srečo prvih dveh pravočasno pokončal medvedko. Verjamemo, da takšen primer ni osamljen v ribniških gozdovih, še posebej ne v okolici Male gore in Velikih Poljan. Tukaj je namreč veliko želoda, hruške in ostalo sadje je dobro obrodilo, medved pa za svoj obstoj ne potrebuje kaj več. Po besedah številnih lovcev je to območje postalo pravo pribežališče medvedov, zato morda ne bi bilo napak, če bi se vsi, ki hodijo na lov v te predele, združevali v skupine. Da takšna previdnost ni odveč, nam Spet srebro za film Filmskim ustvarjalcem iz Kočevja srebrna plaketa V okviru proslave 30-letnice Ljudske tehnike Jugoslavije (pod pokroviteljstvom predsednika SFRJ tovariša Tita), osvoboditve Sombora in 120-letnice rojstva Nikole Tesle, je taipkajšnji kino klub „Ernest Bošnjak" od 9. do 10. oktobra organiziral šestnajsti medklubski filmski festival in drugo revijo pionirskega filma Jugoslavije. Izmed 81 filmov v članski in 23 filmov v pionirski konkurenci je žirija, ki so jo sestavljali Miša Radivojevič, filmski režiser iz Beograda, Zagon Bertalan, predstavnik je pokazal zgornji dogodek. V nasprotnem bi se jesenski, lov za Andreja Gregoriča lahko končal kaj žalostno. B. B. TUDI CICIBANI NA GROBOVIH Dneve pred 1. novembrom so skorajda vsi mladi izkoristili za obiske grobov borcev, padlih med NOV. Skupina dijakov iz Doma Majde Šilc v Novem mestu je tako v četrtek obiskala Težko vodo, kjer je postavljen spomenik hrabri partizanki Majdi Šilc. Navzlic slabemu vremenu se je na tem kraju zbralo precej mladine, ki so skupaj s pionirji iz Stopič pripravili krajši kulturni program. Prijetno presenečenje pa je bilo zame tudi petkovo srečanje z otroki enega izmed novomeških vrtcev. Tovarišici sta malčkom pripovedovali o življenju in žrtvah iz NOV, zatem pa so cicibani prižgali svečke ob spominski plošči na grmski šoli M. TRATAR Obveščen Dolenjec bere [DOLmSKlU^ kino zveze Madžarske in Mirko Tasič, direktor Likovne jeseni Som-bor, dodelila foto-kino klubu osnovne šole Kočevje za film ,,Vlak“, srebrno plaketo. Razen tega je klub prejel še posebno diplomo za uspešno širjenje tehnične kulture med mladino. Ti visoki priznanji sta nov dokaz, da kočevski mladi filmski ustvarjalci uspešno delajo. Takih in podobnih priznanj so namreč dobili v zadnjih letih že veliko. FRANCE BRUS 8 TEDNOV NAŠE NOVE AKCIJE Do torka:246 novih! | Od 15. oktobra do 2. novembra zjutraj so nam naši požrtvovalni pismonoše iz 9 občin in nekateri drugi sodelavci pridobili 246 novih naročnikov, ki so razporejeni takole: občina BREŽICE: ........................ 13 občina ČRNOMELJ: ....................... 19 občina KOČEVJE: ........................ 15 občina KRŠKO:........................... 34 občina METLIKA:.......................... 4 občina NOVO MESTO: .................... 64 občina RIBNICA: ........................ 14 občina SEVNICA: ....................... 28 občina TREBNJE: ........................ 26 razne pošte v SRS in SFRJ: ............. 27 naročniki v inozemstvu: ................. 2 „Prirastek“ zadnjega tedna znaša 92 novih naročnikov. Med najuspešnejšimi pismonoši so bili do zadnje sobote: Maks Krevelj iz Sevnice - 16 naročnikov, Anton Hren iz Trebnjega - 10, Jože Jankovič s Senovega - 10, Anton Omerza, Dolenja vas - 8, Anton Šuštarič iz Semiča - 6, Pavel Kastelic iz Starega trga - 5, po 5 novih naročnikov pa so pridobili tudi: Marica Toplišek iz Koprivnice, Milan Škoberne s Senovega in Martin Kink iz Zabukovja; Ivan Voljčanšck iz Sremelj ima še vedno 4 nove naročnike, po 4 naročnike pa so pridobili tudi tovariši Franjo Bajo iz Kočevja, Jože Umek iz Stopič, Terezija Zgonc iz Šentruperta in Tatjana Hace iz Velike Loke, medtem ko se drugi za zdaj postavljajo tudi z manjšim številom novo pridobljenih naročnikov. Da ne bo zamere ali nesporazumov: hvaležni smo za slehernega novega naročnika! Dobro vemo, da so v posameznih krajih naši naročniki dokaj „na gosto posejani'4, ponekod pa tudi precej bolj na redko ... Tem krajem naj velja naša skrb, da bi ljudje spoznali domači tednik in ga povabili vsak četrtek v svojo hišo. - Zato Vas prosimo: povejte tudi vi drugim in v svoji okolici: do 31. decembra letos bodo vsi novi naročniki prejemali Dolenjski list brezplačno! Naročilnico za vas ima vaš pismonoša! Lepo Vas medtem pozdravlja vaše UREDNIŠTVO LISTA ZADNJI BRALEC STARIH ČASNIKOV Repič je v trenutkih oddiha rad listal po časopisih, saj so mu izpolnili puste repiške popoldneve in deževne večere. Imel pa je navado, ki jo je pogosto srečati med starejšimi ljudmi, da časopisov ni sežigal ali jih razmetaval naokoli, ampak so se mu nabirali v veliki stari omari, ki so jo žrli črvički v drvarnici. In kadar se mu je stožilo po preteklih časih, je koračil do omare, izvlekel iz velikega brezobličnega kupa sveženj časnikov ter se s posebno slovesnostjo lotil prebiranja. „ Dvora na za kulturne prireditve še letos! “ Požiral je pod tem naslovom objavljeni razgovor novi-naija J. D. z načelnikom za gospodarstvo pri občinski skupščini Repičeva draga, ki je s strokovno natančnostjo in preudarjenostjo trdil, da bo zrasla še letos v Repičevi dragi čudovita dvorana za kulturne prireditve, v kateri se bodo lahko odvijale tudi kino predstave. Časopis, iz katerega je bral Repič, je imel odtisnjen v desnem kotu datum: 11. januar 1953. Ponovno povečanje pozornosti je vzbudil v Repiču članek, ki se je razkokodakal o novi tržnici v Repičeyi dragi, o modemi avtobusni postaji in bencinski črpalki, o tem, kako vaščanom ne bo treba več vleči vode iz vodnjakov, ker bo v vsako hišo v najkrajšem času napeljan vodovod in bodo gospodinje samo odprle pipo in lonci bodo polni. Da, tako je pisalo v časopisu z dne 20. maja 1967, na novinarjeva vprašanja pa je odgovarjal tedanji repiški župan. Repič je premetaval časopise naprej. Tu in tam je zasledil kaj o Repičevi dragi, toda njegova pozornost je izgublja- 0 la energijo. Sveže misli so £ pričele izpodrivati prebrano. ^ Vendar: naj je še tako mučil J možgane, da bi mu pričarali ® podobo dvorane za kulturne 9 prireditve, tržnico, avtobusno £ postajo in bencinsko črpalko a kje v Repičevi dragi, mu to ni J uspelo. W Iz poročila dežurnega mili- 0 čnika je bilo moč razbrati, da A seje 29. oktobra 1976ob 18. uri razplamtel v drvarnici J Jožiča Repiča ogenj, ker se je W hotel s požigom znebiti odve- Q čnega časopisnega papirja. ^ TONI GAŠPERIČ J IN KONČNO ŠE - REDKEV VELIKANKA. Celi vrsti izjemnih darov narave, ki jih je dala letošnja jesen, se je pridružila še nenavadno velika in debela redkev. Zrasla je pri Grubičevih v Šmarju pri Šentjerneju. Tehtala je reci in piši 7 kilogramov in 10 dekagramov. Ne vemo, če je morala tudi miš na pomoč, ko so jo pulili, vemo le, da je povprečna dolenjska družina pripravljene v solati ne zdela v enem dnevu. (Foto: Polde Miklič) Delo in dohodek na pol ski počitek in letni dopust. Njun hlev v Ločah je edini te vrste v Sloveniji, zato imata veliko obiskovalcev. K njima prihajajo kooperanti in kmetijski strokovnjaki ne le iz Slovenije, ampak tudi iz drugih republik. S svojim zgledom bosta Žibert in Urek še marsikoga navdušila, tudi take, ki doslej niso imeli poguma, da bi prevzeli na svoje rame tolikšno investicijo. Za hlev sta dobila 320 tisoč din posojila, za opremo 470 tisoč. Vsak dinar, ki ga prigospodarita, . spet investirata v stroje, da bi si olajšala delo. Na ta račun se vrsto let odpovedujeta osebnemu udobju in naložbam v stanovanjski hiši. Oktobrska nagrada, ki jo je občinska skupščina Brežice letos podelila njuni kmečki skupnosti, ju utrjuje v prepričanju, da sta na pravi poti Postala sta zgled drugim kooperantom in sovaščanom. Osebno sta zelo skromna. Anton Žibert se veliko posveča delu v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah, sosed Ivan Urek pa je že od mladih nog zvest član godbe na pihala v Kapelah. Ob trdem vsakdanjem delu torej oba še najdeta čas za družbenopolitično in kulturno udejstvovanje. JOŽICA TEPPEY Trinajst let je tega, odkar se je Ivan Urek iz Jereslavca preselil v Loče in postal sosed Antona Žiberta. Našla sta se dva s posluhom za napredno kmetovanje. Kmalu sta začela skupaj kupovati stroje. Složnost in preudarnost je kooperanta pripeljala na novo zamisel. Prisluhnila sta pospeševalni službi tozda za kooperacijo pri brežiški Agrarii in se lotila gradnje skupnega hleva, trdno povezana v kmečko skupnost, katere člana sta še zdaj. 1973 sta zgradila hlev in aprila istega leta vselila vanj prvih 140 telet. Vsako leto priredita v njem večje količine prvovrstnega mesa za tržišče. Od 50.800 kg prireje v letu 1974 sta letos napredovala že na 85.000 kilogramov mesa prvovrstne kakovosti Delo in dohodek si soseda kooperanta delita na polovico. Medsebojne odnose sta uredila tako, da so njuni računi vedno čisti in da ne more priti do sporov. Seveda sta oba zelo delavna. Pretežen del krme pridelata na lastnih površinah. S tem zmanjšujeta stroške in povečujeta dohodek. V hlevu delata med tednom oba, ob nedeljah pa se menjavata, tako da sta vsako drugo nedeljo prosta. Uresničila sta željo mnogih kmetov in dokazala, da si tudi družina na vasi lahko privošči nedelj-