itav. 151 ¥ Ti—i, ¥ ttrtafc^ dnm 1 hrtUi W4 Letnik XXXIX tehafa vsak dan, tudi ob nedeljah ta ob * ^utrtj, ob ponedeljkih o* * * Url Ličili lHulv FraMbU« AaA^*.^ dopM Mj M h> - Tite*« Niretniai »•»*• m trt — c<«c« . Z« nedeljsko tfdftj« za poi leta • . . . . „K edinosti jt močr Posamezne Številke .Edinosti" se prodajajo po 6 vinarjev zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širok osti ene kolone Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po lOvtn. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst. . .......K 5— vsaka nadaljna vrsta.............2"— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti". Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se Izključno le upravi .Edinosti". — Plača in toii se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega št 20. — PoStnohranilnični račun št 841.652. BiH i - ^ ^ / ftv; ' % -i ' " " * A '-v ' J, feSSIV »■v SI bsedno stanje proglašeno la ¥ Odredbe za današnje pogrebne svečanosti v Trstu. Protlsrbske demonstracij« v monarhiji so nadaljujejo. - Vidovdanski dan in sarajevska tragedija, iz^ovedbe atentatorja Prinčipa. - Demonstracije povodom obletnice srbsko - bolgarske vojne - Važna f Sofiji. današnjim pogrebnim slavnostim. Prihod uGjnih ladij. ike »ločeno, da prispe es-ice s krstama presto-rode Frana Ferdinande. vojvodinje Sonje t danes v prvih jutra-ih dispozicij pa je pri-ržaško pristanišče že :večer zasidrala zunaj iskadro tvore sledeče loughti »Viribns Lni-nabajate krsti s trupli dvojice, »Tegetthof« iopnici »Nadvojvoda i iZrinvic, križarka orpedni lovci Lian . " ;st visoko-veljuje vr-;e, admiral -o prispel na ^trener« ter FcL-oHri uU\ n. I K vojne morm ►enem z eskadr rnarice »Lacromat. Na jahti »spel v Trst tudi^ pulski pri-nik podadiniral Chmelarz. ra rrispela pred tržaško prizdravilo zemske ostanke niške dvojice zvonenje zvo-ških cerkva. Pozdrava s to-i ni bilo. ajate. kakor znano, na dre-ribus Lnitis«, na krovu, kjer nalašč za to priliko postav-okrašena z vojnimi zasta-adje, kjer se nahajate krsti, azsvetljen. Mesto v žalosti. tti \ Na s u županovega oklica na meščan-je začelo včeraj popoldne mesto ' žalne znake. Ni je bilo proti ve-skoraj hiše, na kateri ne bi bile črne zastave ali drugačni žalni ruštva, med njimi tudi naša na-uštva, imajo izvešene društvene 5 črno tenčico, ali na pol droga, 3 tudi vsa zastopstva vnanjih dr-skem konzulatu v Carduccijevi uli-i je srbska državna zastava izvešena na pol droga, poleg nje pa črna zastava. Na \ ^eh v pristanišču se nahajajočih ladjah so zastave dvignjene na pol droga. na Kolodvoru Južne železnice. Ve-tibil kolodvora južne železnice na-rravlja s svojo žalno opremo na Človeka v resnici globok vtis: pogled na celokup-nost te opreme vzbuja nekak čut veli-častja in žalosti obenem. 2e zunaj, pred kolodvorom, je razvrščeno razno zelenje: zimzelen, mala lovorjeva drevesca v obliki cipres in tu pa tam kaka palma. In to zelenje se rasteza od enega do drugega obeh malih vrtičev, ki se nahajata na straneh glavnega pročelja kolodvora in tvori z istima uprav ukusno skupino. Srednji zunanji vestibil je pa zastrt s črrim baržunom, a na vrhnjem zastoru jc pripet avstrijski dvoglavi orel. Notranjost vestibila je istotako, brez nepotrebnega kopičenja in res harmonična opremljena. Vsi stebri so, od kapitelj-iv . doli po\ iti v črnino. Istotako vise ob ste wi:i preko pol metra široke, simetrič-i razpoložene proge Crnine iz ravno iste v.- e pa do tal, a na zadnji steni se po V ' širini razvija nekoliko ožja proga - ran ji portali, ki služijo za izhod iz ve 'a na peron, so vsi zastrti s črnimi, ume! rtj prirejenimi zastori, a zastori, s kateri;-.i je zastrt srednji portal, so iz Istotako je opremljen obok, pod kateri::; se prehaja v restavracijo. Tudi v vestibilu je vse polno zelenja, ki je simetrično razpostavljeno okoli stebrov in na raznih vogalih. Kakor zunaj, pred kolodvorom, tako so tudi v vestibilu vse svetiljke opremljene s florom. Z nad kolodvorskega poslopja pa visi devet dolgih črnih zastav. Izpred kolodvora, po stopnjicah in preko vsega vestibila se pa skozi glavni portal razteza črna preproga po srednjem tro-toarju na kolodvoru tja do onega mesta, kjer bo nameščen železniški voz, v katerega polože obe krsti. Kakor zunaj pred kolodvorom in kakor v vestibilu, tako so tudi na kolodvoru samem vse svetiljke opremljene s florom. Ko se bo vršil prenos krst z vojne ladje »Viribus Unitis- na kolodvor, bodo, kakor j povsod, koder bo šel izprevod, tudi na kolodvoru vse svetiljke gorele. Žalno opremo kolodvora je oskrbelo pogrebno podjetje Zimolo, a zelenje je dal na razpolago cvetličar Terčon. U.;repl gietie pogrebnih svečanosti. Z ozirom na to. da je vojna eskadra s trupli prestolonaslednika in njegove soproge prispela prej v Trst. nego je bilo prvotno določeno in tudi z ozirom na druge okoliščine, se je nekoliko izpremenil prvotni načrt za pogrebni izprevod na tržaških tleh. Kakor smo že poročali, se izkrcate krsti z vojne ladje »Viribus L nitis« okrog 8. ure in ju polože na mrtvaški oder pred ljudskim vrtom na Velikem trgu in to na morski strani. .Med grško pravoslavno cerkvijo in Lloydovo palačo bo stal bataljon vojaštva, ki bo sestavljen iz po ene stotnije 32. pešpolka, bosenskega pešpolka, 97. pešpolka in mornarice, nameščene v Trstu. Izventržaškega vojaštva ne bo pri pogrebnih svečanostih v Trstu. Vojaške godbe ne bodo sodelovale, temveč samo bobnarji. Razporeaba zastopnikov civilnih in vojaških oblasti ob mrtvaškem odru se je tudi nekoliko izpremenila in sicer tako, da bo, gledaje proti morju, prostor za občinski svet na levi strani, kjer bodo stali tudi zastopniki drugih avtonomnih in političnih oblasti. Na desni strani bo stalo čast-ništvo, pred mrtvaškim odrom pa namestnik s spremstvom pokraj škofa mnsgr. dr. Karlina, ki bo ob asistenci vse tržaške katoliške duhovščine opravljal mrtvaške obrede- Društva in dijaštvo bo imelo svoj prostor ob ljudskem vrtu na morski strani. Glede na udeležbo društev je ukreaiia varnostna oblast, da se udeleže vsa ostala društva pogrebnih svečanosti brez zastav, in le veteranska društva z zastavami Razni ukrepi. Trgovinska in obrtna zbornica naznanja, da bo danes dopoldne ustavljeH blagovni trgovinski promet. Trgovine ostanejo zaprte za časa pogrebnih svečanosti. Odpro se zopet ob 1.30 popoldne. Ribja tržnica se odpre danes ob 10 dopoldne. TdK časnikarji v Trsti. Tekom včerajšnjega dneva je dospela v Trst cela armada tuzemskega in inozemskega časnikarstva. Zastopani so vsi veliki angleški, francoski, nemški in italijanski listi. Posebno iz Italije je dospelo izredno veliko število poročevalcev. CeremonUel pogreba nadvojvode na Dunaja, DUNAJ 1. (Kor.) Najvišji dvorni mar-šalski urad objavlja detajlirane določbe o ceremonijah pogrebnih svečanosti za nadvojvodo Franca Ferdinanda in njegove soproge vojvodinje Hohenburg. V četrtek ob 10, zvečer pridejo na južni Icalo-dvor najvišji dvorni maršal knez Monte-nuovo in službeni komorniki s spremstvom. Podčastniki, komorni služabniki in dvorna straža dvignejo krsti z vagona in jih nesejo v kraj, ki je provizorlčao določen za pokop. Po blagoslovljeni«! potom dvornih duhovnikov prenesejo krsti na mrtvaški voz, v katerega bo vpreženih šest žrebcev, nakar gre mrtvaški sprevod po staro-španskem ceremonijelu, spremljan od ambulantnega špalirja tra-bantov, telesne garde in ambulantnega vojaškega špalirja, k zunanjim dvornim vratam. Pri prehodu teh izkažejo straže častni pozdrav. Krsti se prenesejo v dvorno župno cerkev, nakar se cerkev zapre po blagoslov ljenju na mrtvaški oder postavljenih krst in izročitvi ključev krst. V petek ob 8 zjutraj more priti občinstvo po zopetnem blagosiovljeuju v dvorno župno cerkev k v zaprtih krstah razstavljenim truplom. Od 8—12 se darujejo na vseh oltarjih zadušnice in ob 12 se zaključi javni pristop v cerkev. Od 12 do 1 zvone iz vseh cerkva. Ob 4 popoldne blagoslovijo trupli svečanostno v dvorni župni cerkvi in ob 10 ju prepeljejo «ia zahodni kolodvor in od tam v posebnem viaku v Artstetten. Eskadra s trupli pokojne prestolonasled- niške dvojice v Splitu. SPLIT 30. (Kor.) Ob 8.45 se je peljala eskadra s trupli prestolonasledniške dvojice tik mimo splitskega pristanišča. V sredi je vozil dreadrought »Viribus Uni-tis«, ki ima na krova rakvi, obkoljevale pa so ga ostale bojne ladje in torpedovke. Na obrežju so prisostvovali temu mimohodu zastopniki vseh oblasti, duhovščina, mestni zastop in večtisočglava množica. Sprevod je napravil na vse silno globok vtisk. Otroci prestolonaslednika na Dunaju. DUNAJ 1. (Kor.) K pogrebu pripeljejo tudi nesrečne otroke pokojne prestolonasledniške dvojice. Včeraj dopoldne sta se odpeljali po nje nadvojvodinja Marija Terezija in Marija Annunziata, ki jih bosta spremljali na Dunaj in ostali ves čas pri njh. Cesar Viljem in princ Henrik na Dunaju. DUNAJ 1. (Kor.) Nemški cesar Viljem in princ Henrik prideta na Dunaj v petek ob 11.30 dop. Izstopila bosta v dvornem gradu, prisostvovala bosta samo blago-slovljenju trupel in se odpeljeta že ob 5.3U zopet v Berolin. Zastopnik italijanskega kralja pri pogrebu. RIM 1. (Kor.) »Agenzia Štefani« poroča, da bo zastopal italijanskega kralja pri pogrebu turinski grof, ki se odpelje danes na Dunaj. Oporoka pokojnega nadvojvode Franca Ferdinanda. DUNAJ 1. (Kor.) Včeraj popoldne so odprli v navzočnosti cesarja, nadvojvode Karla Franca Josipa m najvišjega dvornega mojstra kneza Montenuovo oporoko prestolonaslednika nadvojvode Franca Ferdinanda. Oporoka je bUa napravljena že pred delj časa in določa, da dobe po njem vse premično in nepremično premoženje njegovi otroci. Za vojvodinjo Ho-henberško je določeno uživanje dohodkov tega premoženja. Ofldjoznl komunike. DUNAJ 1. (Kor.) Današnji »Fremden-blatt« piše: Globoko užaloščeni vsled nesreče, ki je zadela našo domovirro, čutimo tolažbo v brezprimernem soglasju, v katerem izreka ves kulturni svet svoje sočustvovanje na nesreči. Iz Združenih držav prihaja kondolenca predsednika \Vil-sona in naroda Unije. V Evropi tekmujejo vsi suvereni in vsi ljudski zastopi v izražanju prisrčnih simpatij in čeprav je sin-fonija velikega solidaritetnega čustva izzvana po bolestnem dogodku teh dni, jo vendar zaznamujemo s hvaležnostjo. S prisrčnim zadoščenjem pa je treba tudi konstatirati, da je v splošni bolesti politični boj v vsej Avstriji popolnoma prenehal in da se vsi narodi trdneje, kakor ke-daj preje, oklepajo cesarjevega prestola. V vseh manifestacijah sočustvovanja, ki smo jih bili deležni v zadnjih dnevih v tako obili meri, zrcali se brezmejno spoštovanje, ki ga uživa cesar Franc Jožef po vsem svetu. Častivredna in vzvišena oseba monarha, ki je že toliko izkusila in ki mora v blagor svojih narodov obstati, zasluži povsodi hvaležno priznanje za večne zasluge, ki se jih je cesar zaslužil v nevarni dobi, ki še nikakor ni končana, za vzdrževanje evropskega miru. List konča: Od Njegovega Veličanstva poklican na odgovorno mesto nadzornika vse oborožene sile, je smatral nadvojvoda Franc Ferdinand za svojo živijensko nalogo, da dvigne armado na kolikor mogoče visoko stopnjo in da izvede izpopolnitev mornarice. To delo je izvršil in monarhija mu bo zato vedno hvaležna in njegovo ime bo vklesano v zgodovini armade z neminljivimi črkami. Nepojmljiva usoda je hotela, da je bil nadvojvoda predčasno v cvetu let odpoklican od torišča svojega delovanja, ali monarhija ohrani njegov spomin vedno v časti. Oissetfno stanje v vsej Bosni. DUNAJ 1. (Izv.> Danes je bilo proklamirano za vso Bosno obsedno stanje. Dosedanji protisrbski izgredi so zavzeli že tako velike dimenzije, da so oblasti, ki so prvotno gledale čisto mirno, kako gotovi elementi izrabljajo nesrečno dejstvo dveh zločincev proti vsemu srbskemu narodu, prišle do prepričanja, da se z ognjem ni igrati in da nikakor ne kaže izpostavljati srbskega prebivalstva v Bosni, ki je najmočnejše po številu v deželi, preganjanju in izgredom brezvestnih špekulantov, ki skriti za patrijotično masko, zasledujejo čisto druge namene. V Sarajevu samem je vladal danes popoln mir. Vse senzacijonalne vesti o aretacijah uglednih srbskih politikov in rodoljubov so se izkazale sedaj kot popolnoma neresnične. Tem številnejše pa so zato aretacije raznih sodrugov prvega atentatorja Čabrinovića, ki je pred približno enim letom razširjal v socijalistični organizaciji razne anarhstične teorije, pozneje pa zopet prišel v ostro nasprotje s socijalisti. Včeraj je bil aretiran srbski črkosta-vec Savić, ki je baje tiskal razne vele-izdajalske pozive. Dosedanja preiskava proti obema atentatorjema še ni dognala nobenih konkretnih dejstev, k! bi potrjevala trditve avstrijskega nemškega časopisja, da bi obstojala proti prestolonasledniški dvojici kaka zarota, s katero sta bila v zvezi oba atentatorja. Celo oficijozna »\V:ener Allgemeine Zeitung« priznava, da dosedaj tozadevno še niso dognane nobene pozitivne činjenice. V dunajskih političnih krogih se je danes mnogo govorilo o predstojećem koraku avstrijske vlade v Belgradu. Avstrijski poslanik v Belgradu naj bi po tem zahteval od srbske vlade, da uvede strogo preiskavo proti eventualnim belgraj-skim zarotnikom. Sicer pa bi ta korak avstrijske vlade prišel tako prepozno, kajti kakor se poroča uradno iz Belgrada, je srbska vlada že sama storila vse, da izroči eventualne sokrivce pri zločinu rokam pravice. Dalje je srbska vlada iz varstvenih ozirov danes tudi prepovedala shod srbske dijaške omladine, ki je nameravala protestirati proti protisrbskim izgredom v Bosni. Sploh je belgrajska policija odredila obširno preiskavo, da do-žene, ali je res, da je obstojala v Srbiji kaka zarota, ki je bila naperjena proti interesom Avstrije. Izpoved atentatorja Principa. BUDIMPEŠTA 1. (Kor.) »Az Est« prinaša iz Sarajeva poročilo o priznanju a-tentatorja Prinčipa. To poročilo je posneto iz avtentičnega protokola, ki je bil sestavljen pri zaslišanju atentatorja. Prin-čip je jasno in določno izjavil: Sem kriv. Prišel sem semkaj, da izvršim atentat. 2e kot gimnazijec v četrtem razredu sem bral več anarhističnih knjig in anarhizem ml je prešel takorekoč v kri. To anarhistično strast, ki se je pojavila v moji duši sem sedaj končno le potolažil. Ko sem namreč prebiral anarhistične knjige in liste sem prišel do prepričanja, da v sedanjih razmerah ne more biti nič lepšega na svetu kot izvršiti kak atentat. Ze takrat sem napravil trden sklep, da podrem en steber monarhije in to se mi je sedaj res posrečilo. Koncem meseca majnika sem čul odnosno čital v Belgradu, da pride koncem junija v Sarajevo prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand. In takrat sem sklenil, da porabim to lepo priliko za izvršitev svojega sklepa. Prišel sem v Sarajevo meseca junija in sem se nastanil pri nekem bivšem učitelju. Samokres in naboje sem dobil v Belgradu. V Sarajevem sem občeval z več osebami. Gledal pa sem, da sem se gibal vedno le v krogih, ki niso bili nikdar osumljeni. Na dan atentata sem mnogo razmišljal. Po tem razmišljanju pa sem ostal trden v svojem sklepu. — Atentat sem hotel izvršiti že med vožnjo prestolonaslednika na magistrat. Ko sem pa zvedel, da je izvršil nekdo že pred menoj bombni atentat, sem si premislil in sem obenem sklenil, da izvršim svojo namero na poti nadvojvode iz magistrata. Ko se je pokazal avtomobil nadvojvode na poti od magistrata proti bolnišnici sem zagledal, da sedi ob strani nadvojvode neka dama. V prvem hipu sem hotel opustiti atentat z ozirom na damo, toda takoj nato sem se spomnil svojega trdnega sklepa, ki sem ga napravil po dolgem razmišljanju. Hotel sem izvršiti svoj naklep, tudi če pade pri tem ženska, dasi tega nisem hotel. Ko je zavil avtomobil iz obrežja — sem začel streljati. Će so moje kroglje zadele, tega nisem videl. Od vseh strani so planili okoli stoječi na me in so me pobili. — Svojega dejanja ne obžalujem. Nasprotno zadovoljen sem, da se mi je posrečilo izvršiti mojo že davno sklenjeno namero. Z bombnim atentatom nisem prav nič v zvezi. Ko sem slišal eksplozijo in zvedel, da je vrgel nekdo proti nadvojvodi bombo sem si mislil: Glej, glej, saj so vendar le še tudi drugi ljudje, ki tako mislijo kot jaz. In to me je še bolj utrdilo v mojem sklepu. Aretacije o znamenju prekeša soda. SARAJEVO 1. (Izv.) Tekom včerajšnjega dne so bile aretirane tri osebe radi zločinov, vsled katerih pridejo pred preki sod, ki določa smrtno kazen. Aretiranci so obdolženi hujskanja proti Avstriji. Imeni dveh ste znani: eden se piše Nikolič, drugi Radovanovič. SARAJEVO 1. (Izv.) Danes je bil aretiran glavni urednik »Srpske Rječi*. Pride pred preki sod. OldovdanskI dan In sarajevska tragedija. BUDIMPEŠTA 11. (Izv.) »Budapesti Hirlap« prinaša interwie\v z nadškofom Stadlerjem, ki je izjavil: Žalostni atentat na prestolonasledniško dvojico v Sarajevu je posledica historičnega razvoja. Ni slučaj, da se je izvršil sarajevski atentat na Vidovdanski dan. Vsi srbski atentati, ki so se izvršili v Avstriji, so se zgodili na ta historični srbski dan. Sarajevo je bilo ta dan polno srbskih zarotnikov, ki so bili vsi pripravljeni, spraviti avstrijsko prestolonasledniško dvojico s pota. Isti list prinaša tudi razgovor z muslimanskim predsednikom bosenskega sabora, Baša-gičem, ki je izjavil: Zarotniki so se zakleli, da morajo umoriti avstrijsko prestolonasledniško dvojico. Nadvojvoda in njegova soproga sta bila obsojena na smrt. Ce bi se tudi drugi atentat ponesrečil, je stal 10 korakov naprej tretji atentator z bombo, 20 korakov dalje zopet nov neznan atentator s samokresom in tako naprej. Pre-stolonasledniška dvojica na noben način ne bi mogla uiti smrti. Stran II. »EDINOST« št. 151. V Trstu, dne 2. julija 1914. Vmui o tretjem atentatorju. SARAJEVO I. (Izv.) Sarajevski katoliški nadškof Stadler odločno zatrjuje, da je bil poleg Principa, na drugi strani ceste, še neki atentator, ki je streljal istočasno kakor Princip.'Ta atentator pa se je pravočasno poizgubil med množico in se ga dosedaj še ni posrečilo izslediti. Po drugih vesteh sta Cabrinovič in Prinčjp baje tudi že pripoznala. da obstoji tudi še tretji atentator in sicer v osebi Triska Orabeža. sina srbskega duhovnika v Pali. Oče je sicer izjavil, da je šel njegov sin v nedeljo v Budimpešto, toda policija tega ne veruje. ZtiMka centralo v Belgrada. DUNAJ 1. (Izv.) Neka tukajšnja korespondenca zatrjuje: V Belgradu obstoja srbski centralni zarotniški urad, ki je za atentat na avstrijsko prestolonasledniško dvojico najel 60 oseb, med njimi tudi več žen in deklet. \si so dobili mnogo denarja in odšli s srbskimi potnimi listi v Sarajevo, kjer so se nastanili po raznih hotelih. Po posrečenem atentatu so vsi zopet takoj izginili v Srbijo. Hove bombe? DUNAJ 1. (Izv.) »Neue Freie Presse« konstatira, da so našli v salonu, kjer je bilo servirano za dejeuner po povratku prestolonasledniške dvojice iz rotovža. pod mizo dve bombi, ki ste bili baje naviti na uro. Tudi v dimniku so našli eno bombo, pri neki ženski v Ilidži pa kar sedem? Karel Franc Jožef. DUNAJ 1. (Izv.) Cesar se je odločil, da razpusti vojaško pisarno nadvojvode Franca Ferdinanda. Danes je zopet vspre-jel v avdijenci novega prestolonaslednika Karla Franca Jožefa. Zatrjuje se, da mu je svetoval, naj se za par let sedaj popolnoma posveti državnim in političnim študijam, vsled česar novi prestolonaslednik najbrže opusti dosedanjo vojaško službo. Protisrbske demonstracijevBosni. trgovin in sta- Opustošenje srbskih hiš, novanj. SARAJEVO I. (Kor.) Mesto ima normalno lice. Skoraj vse trgovine so odprte. Vlada po polen mir. V Koniici (Hercegovina) so bile včeraj patriotične demonstracije mohamedancev in katolikov ter protisrbske demonstracije: pobili so šipe po mnogih srbskih hišah. Straža je raz-gnala kalilce miru. V Livnem so bile patriotične manifestacije: srbske trgovine in srbsko šolo so demolirali. Orožništvo je naredilo zopet mir. Tudi v Stolacu so razbili mohan.edanci in katoliki, razburjeni vsled sporočila o atentatu, šipe na srbskih hišah, razbili pohištvo v gostilnah in trgovinah. Vojaštvo je naredilo zopet red. V vasi Opličič so napadli katoliški in mohamedanski kmetje srbsko cerkev in šolo. V Zenici je uprizorilo 600 katoliških in mohamedanski h delavcev žalni izpre-vod in protisrbske demonstracije: poškodovali so srbska poslopja. V Bosanskem Brodu so uprizorili katoliki in mohame-dau?: patriotični obhod in psovali Srbe. V Tesariu so uprizorili mladi ljudje ekscese. Razbili so šipe na srbskih hišah. Red je zopet upostavljen. V Banjaluki je bila velika žalna svečanost, ki so se je udeležila srbska narodna društva. V Zavidoviču se |e nabrala velika množica mohamedancev in katolikov pred srbsko čitalnico. Skozi okno so videli na steni sliko kralja Petra. Udrli so v hišo in razbili pohištvo. Orožniki so razkropili množico. Protisrbske demonstracije v Zagrebu. ZAGREB 1. (Kor.) Snoči so se ponovile protisrbske demonstracije v mestu. Velika množica ljudi je pohajala po trgih in cestah. Spredaj so nosili veliko sliko nadvojvode Franca Ferdinanda in več črno ovitih narodnih trobojnic. Klicali so: »Doli s Srbi! Proč ž njimi! Proč s kraljem Petrom« itd. Pred narodno kavarno so trčili demonstranti z obiskovalci kavarne. Vdrli so v kavarno in razbili mnogo oprave. Napadli so kavarno tudi s kamenjem in so razbili več šip. Poseči je morala vmes policija, ki je s silo razgnala nasilne demonstrante. Aretirala je 10 demonstrantov. ZAGREB 1. (Izv.) Včerajšnje protisrbske demonstracije so se nadaljevale do zgodnjih ur. 20 oseb je bilo aretiranih. Frankovci so, čim se je pokazala policija. pričeli peti cesarsko pesem. Danes so pričeli z divjo gonjo proti zagrebškemu županu Holjacu, ki mu očitajo, da je v svoiem sožalnem govoru, ki ga je imel v občinskem svetu, pokazal, da stoji pod vplivom Srbov. ZAGREB I. (Izv.) Ekscendenti so ponoči opustošili tudi hišo župana Holjaca. Razbili so vse šipe in pomazali fasado, ker župan ni hotel ugoditi zahtevam frankov-cev, da mora vrniti kralju Petru red belega orla. Protisrbske demostroclle na Dunaju. DUNAJ 30. (Kor.) »Korrespondenz Wil-helm« poroča: Večje število dijakov je priredilo snoči demonstracijo pred srbskim poslaništvom. Policiji se je posrečilo, da je demonstrante na miren način odpravila. Dijaki so se zbrali v kavarnah in v gostilnah v okolišu poslaništva in so korakali nato proti poslaništvu. Peli so avstrijsko himno, med tem pa so kričali: •Doli s Srbijo!« Na poslopju niso napravili nobene škode. Aretiran ni bil nobeden. DUNAJ 1. (Izv.) Snočnji demonstrant je so odšli tudi pred srbsko poslaništvo in kričali: »Doli s Srbijo! Smrt morilcem!« i Zažgali so tudi srbsko zastavo. Pozneje I jih ie policija razgnala, sicer pa so bili i detnonstrantje tako sami nezreli mladeniči. Demonstracije v Kninu. ŠIBENIK 1. (Izv.) V Kninu je prišlo do velikih protisrbskih izgredov. Policija in orožniki so morali nastopati jako radikalno. Pariški listi o protisrbskih izgredih. PARIZ 1. (Izv.) Listi obširno poročajo o protisrbskih izgredih, ki jili odločno obsojajo kot neprimerni odgovor na žalostne dogodke. >Temps« ceni škodo, ki so jo utrpeli Srbi, nad 2 milijona kron in obžaluje, da so se oblasti udale maščevanja želnim klicem gotovih klik. Srbski Slasool. BELGRAD 30. (Kor.) Mladoradikalno glasilo »Odjek« piše: Včeraj je prišla sredi med narodno svečanostjo, ko strela z jasnega neba, vest o atentatu na avstro -ogrskega prestolonaslednika. Prva misel je morala veljati težkemu položaju našega naroda v revni Bosni in Hercegovini, kjer bo po tem nesrečnem dogodku pritisk še silnejši in neznosnejši. Na srbstvu v monarhiji leži anathema in Srbija bo ko navadno obrekovana. Ker za vsa zla, ki glodajo črvojedno monarhijo, že davno ne iščejo več na Dunaju vzrokov. Kakor pri vseh prejšnjih nesrečnih slučajih, iščejo tudi sedaj vzroke mesto v režimu pritiskanja in izzivanja, v revolucionarnem boju. Mar je bilo državno modro, da so ljudje, ki vodijo monarhijo, svetovali nadvojvodu Franc Ferdinandu, da praznuje slavo tujega orožja zmagovalca v Sarajevu isti dan, na katerem praznuje srbstvo vsepovsod svoj najsvetejši narodni praznik. Ali je moral biti ravno Franc Ferdinand, ki je iskal ovacije v Sarajevu? Ce bi bilo količkaj več takta in razsodnosti, bi se dogodek ne izvrSil. Ta nepremagljiv vzbruh strasti, nepremišljenosti in obupanosti naroda, ki mora občutiti na dan svojega vstajenja ponižanje, to pač ne more nikogar navdati s škodoželjnostjo, kakor se to trenotno misli in piše. Nam v Srbiji je izbruh toliko bolj neprijeten, ker želimo svojim somišljenikom na vseh poljih miru in v razmerju s sosedno monarhijo kolikor mogoče dolgo dobo miru in zaupanja, kar je potrebno po težkih dnevih vojne tako monarhiji, ko tudi nam. »Politika« pravi: Atentat te vrste pri javnih svečanostih in pri udeležbi številnih ljudskih mas, so vedno delo posameznih in naj se še toliko trudimo zaslediti zaroto in aretirati sokrivce. »P i e m o nt« pravi: Usoda je hotela, da je ubil prestolonaslednika Hercegovec, pioti kateremu so bili naperjeni vojaški manevri. »Tribuna« piše: Kljub prepričanju, da je bil prestolonaslednik sovražnik Srbov, je vendar globoko učinkoval krvavi sarajevski atentat na Belgrajčane. List »Pravda® zaznamuje razne vesti, ki so nastale po prvih sporočilih o atentatu. Najprvo so govorili, da je bil pognan železniški vlak, s katerim se je peljal prestolonaslednik s svojo soprogo z minami v zrak. Potem se je razširila govorica, da je storil atentat Črnogorec z besedami: »To za Sfcader! Vredno cesarske glave!« Pozneje se je slišala tudi verzija, da je bil atentator Italijan. Dalje se je govorilo, da je bil izvršen atentat od anarhista, ki da je bil najet od najvode Karla Štefana, ki da je bil sprt s prestolonaslednikom. Dogodek so občutili v Belgradu zelo neprijetno, ker bo, ko pri vseh dosedanjih atentatih, zopet obdolžena Srbija, čeprav je jasno, da je to delo mladega revolucionarnega moža. List poroča končno, da so bili v pretečeni noči dirigirani na srbsko melo Številni avstro - ogrski vojaki iz Sirmije in da je Zemun prenapolnjen vojakov in da se v kratkem vpokličejo rezervisti. »Mali Žurnal« poroča iz Berlina, da so tam mnenja, da je s smrtjo nadvojvode Franc Ferdinanda končana izzivajoča politika Avstro - Ogrske, ki so jo Nemci si t L Drugače pa se ne more opaziti nobene posebne žalosti po prestolonasledniku. Lojalno postopanje Srbije. - Orodna izjava srbske vlade. BELORAD 1. (Kor.) Srbski tiskovni urad je priobčil, pooblaščen od srbske vlade, sledečo izjavo: Srbija se zgraža enako, kot ves ostali kulturni svet nad atentatom in nad atentatorjema. Čudimo se, kako je mogoče, da zlorabljajo nekateri nemški, avstrijski in ogrski listi to nekvalificirano dejanje dveh zmedenih, duševno bolnih ljudi za obdolžitve in napade na Srbijo. Ravno v zadnjem času si je prizadevala Srbija na vse načine in ni ničesar opustila, da bi dosegla zopet boljše in prijaznejše odnošaje med Srbijo in Avstrijo. Srbska vlada je mnenja, da ji nalagajo ti žalostni dogodki v Sarajevu nalogo, da posveti Še večjo pozornost kot do sedaj spletkam sumljivih elementov, in da odredi proti njim, če so na srbskem ozemlju, najstrožje varnostne odredbe, da prepreči njihovo delovanje, da onemogoči udejstvitev njihovih ukrepov v kolikor ie to mogoče pri nenormalnih eksaltiranih ljudeh. Srbski vladi, ki stremi, da bi se odnošaji med Avstrijo in Srbijo kolikor mogoče zboljšali, so ti dogodki, ki so se pripetili v Sarajevu, ravno tako neljubi, kot avstrijski vladi. Srbska vlada bo napela vse sile, ki so ji na razpolago, da pomiri dubove ia da zaradi tak dogodkov, za katere se ne sme nikakor dottiti Srbije in srbske vlada, ae bodo prtlrpi mični odnošaii med Avstrijo In Srbtt* Sožtffle Opatije. OPATIJA 1. (Kor.) Župan Volosko -Opatije odvetnik dr. Andrej Stanger je izdal v hrvatskem jeziku na domače prebivalstvo ta oklic: Meščani! Naš prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand in njegova soproga vojvodinja Zofija Hohenberg sta bila v nedeljo v Sarajevu umorjena! Ta grozen zločin je globoko pretresel srca vseh narodov monarhije in ni besed, ki bi zadostno obsodile strahovito hudodelstvo. Narodi monarhije so stavili velike nade na pokojnega prestolonaslednika. vse te so uničene z enim mahom. Našega častitljivega cesarja in kralja je zopet zadel najhujši udarec usode in skoraj bi mislili, da je usojeno našemu ljubemu vladarju, da spije kupo gorja do dna. V znak našega ogorčenja nad strahovitim zločinom in v dokaz, da tudi mi čutimo z vsemi narodi monarhije najglobokejšo bol presvitlega vladarja in najvišje cesarske hiše, vas vabim vse, da razobesite črne zastave in da se udeležite polnoštevilno črne maše, ki bo darovana za presvitle žrtve. Danes dopoldne se je vršila v mestni hiši Voloske izredna seja občinskega sveta v prisotnosti okrajnega glavarja barona Schmidt Zabierow, v kateri se je spominjal župan v pretresujočih besedah pokojnika in pri kateri se je sklenilo, da se javi namestniku princu Hohenlohe -Schillingsfiirst najprisrčnejše sočustvovanje in neomajno zvestobo do Njegovega Veličanstva. — V Opatiji je skoraj vsaka hiša črno okrašena in z žalostjo se spominja vsakdo časov, ko je bival ranjki prestolonaslednik in njegova soproga v Opatiji. Razno so2a!ja. MONAKOVO 30. (Kor.) Mestni svet je sklenil v žalni seji, da pošlje sožaljne brzojavke cesarju in mestu Dunaju, bavarsko poslaništvo na Dunaju bo položilo na krsto prestolonaslednika venec, posebna deputacija magistrata pa bo izrazila osebno na< avstro-ogrskem poslaništvu sožalje. DUNAJ 30. (Kor.) Predsedstvo nižje-avstrijske inženirske zbornice je poslalo kabinetni pisarni brzojavno sožaljko. DRAČ 30. (Kor.) Knez Viljem se je zglasil danes na avstro-ogrskem poslaništvu in je izrekel poslaniku vitezu Louen-thalu globoko sožalje. LONDON 30. (Kor.) Spodnja zbornica je sprejela soglasno sklep, da se pošlje kralju posebna adresa, v kateri se izraža globoka ogorčenost nad atentatom s prošnjo, da kralj obvesti o tem avstrijsko vlado in cesarja. DUNAJ 30. (Kor.) »Korrespondenz Wil-helm« poroča: Tekom dneva so dobili trije osiroteli otroci prestolonasledniške dvojice in sestra vojvočKnje grofica Henrieta Cliotek več sto sožalnih brzojavk, med temi so bile brzojavke skoro od vseh članov cesarske rodbine. Nemški cesar in cesarica sta poslala Sofiji Hohenberški, naj-staršemu otroku prestolonasledniške dvojice sledečo brzojavko: »Skoro ne moremo najti besed, da bi vam otrokom izrazili, kako krvave naša srca pri spominu na vašo strahovito nesrečo, posebno ko smo še pred štirinajstimi dnevi preživeli v družbi z Vami in Vašimi starši tako lepe ure in ko Vas vidimo sedaj v tako brezmejni žalosti. Bog naj Vam stoji ob strani in naj Vam da moč, da prenesete ta strahovit udarec usode. Pomnite, da blagoslov staršev ostane tudi preko groba.« DUNAJ 1. (Kor.) Takoj ko je prišla iz Sarajeva žalostna vest o atentatu, je brzojavi! apostolski nuncij msg. Conte Sca-pinelli generalnemu adjutantu grofu Paaru, da naj sporoči v njegovem imenu cesarju njegovo najgloblje sožalje. Nuncij se je zglasil tudi pri zunanjem ministru grofu Berchtoldu. Obletnico srbsko-Mtfrske volne. BUKAREŠT 1. (Izv.) Tukajšnji listi poročajo iz Sofije: Povodom včerajšnje obletnice izbruha srbsko-bolgarske vojne, je prišlo v Sofiji do velikanskih protidinastič-nih in protivladnih demonstracij. Oblečene v žalno obleko, so šle velike množice pod vodstvom opozicijonalnih poslancev pred sobranje, kjer so vpile: »Doli s sedanjo vlado! Proč s Ferdinandom!« Množica je udrla nato tudi pred kraljevsko palačo, ki pa je bila kroginkrog obdana od vojaštva. Vzlic temu se je neki skupim posrečilo priti pred dvorno palačo, kjer je vpila: »Ven s kraljem Ferdinandom! Ven z uničevalcem bolgarskega naroda!« Moralo je priti vojaštvo, ki je rabilo orožje in po kratkem času potem razgnalo množico. BELGRAD 1. (Kor.) Vsi listi se spominjajo danes prve obletnice, ko so napadle ponoči ob reki Bregalnici bolgarske čete srbske postojanke. Temu napadu je sledila potem, kakor znano, krvava bratomorna vojna med Bolgarijo in Srbijo. Zvestoboiomno početje Bolgarov je bilo v tej vojni sicer kruto, toda pravično kaz- DRAČ 30. Rad. tel. (Kor.) Glasom brzojavnih poročil, katere so pa do danes prikrivali, je dospel Prenk Bib Doda že v nedeljo do Malkucija. Tu se je vnel boj z vstaši. Toda še predno se je boj popolnoma razvil, se je Prenk Bib Doda umaknil z vsemi svojimi četami proti Išmi. Prostovoljci topničarji so spravili topove na varno. Beg Prenka Bib Dode je popolnoma neutemeljen. Nekateri pravijo odkrito, da je Prenk Bib Doda to napravil nalašč in sporazumljen z vstaši. Drugi, ki hočejo prikriti njegovo izdajstvo, pa trde, da se Prenk Bib Doda res ni mogel spustiti v resen boj z vstaši, ker je imel premalo čet. Večina njegovega moštva je bila namreč razkropljena po okolici in je ropala in po-žigala. Ta vest je povzročila v Draču silno presenečenje. Vsi so edini v tem, da je Prenk Bib Doda izdajalec. — Danes popoldne ali jutri zjutraj pričakujejo napad vstašev na mesto. O Prenku Bib Dodi pa se je izvedelo, da sc je umaknil z ostanki svojih čet proti severu. Vstaši bodo sedaj vse čete katere so postavili proti Prenku Bib Dodi poslali sedaj, ko so pridobili tega zase, proti Draču. 2e danes se je videlo na vstaških postojankah, v smeri proti Kavaji in Rasbulu živahno premikanje čet. Drač je v veliki nevarnosti, ker napad vstašev se lahko izvrši vsak čas. Z občnega zbora tržaške ženske podružnice CMD. (6. junija 1914.) Poročilo tajnice. Zadnji občni zbor se je vršil 3. maj-nika 1. 1. V odbor so bile izvoljene: Karla Ponikvar, predsednica; Ema Bartelj, namestnica; Pavla Hočevar, tajnica; Malica Hartman, namestnica; Irma btrekelj, blagajnica; Draga Trnovec, namestnica; Milka Mankoč in Marica Bartol, pregle-dovalki računov. — Poverjenice: Maša Grom, Mira Engelman, Roza Gole, Mary Gulič, Jožica Saksida, Mara Pfeifer, Ve-koslava Lisec, Mira Costaperaria, Ivka Mihelič. Podružnica je priredila 4., 5. in 6. julija 1. 1. svoj II. cvetlični dan, ki je prinesel društveni blagajni 1260 K. Meseca avgusta je sodelovala pri kongresu strokovnih organizacij v Ljubljani. Na tamkajšnji veselici so prodajale v tržaškem šotoru g.a in gdč. Ponikvarjeva ter g.a in gdč. Pfei-ferjeva. Dne 14. decembra je bil odbor zastopan pri slavju 251etnega obstanka šentjakobske CM šole. — Za božičnico se je letos nabralo 3001 K; kupili smo revnim otrokom 471 parov čevljev, 280 oblek in nekaj jestvin. V ta namen se je tudi z dobrim uspehom uprizorila E. Adamičeva spevoigra »Naprej zastava Slave«. Sodelovali so otroci CM šole pri Sv. Jakobu. Članice so sodelovale pri velikem CM plesu in podružnica je zopet dobila svoj običajni delež. Dne 8. marca je uprizoril dramatični odsek vrdelskega »Sokola« Meškovo žaloigro »Mati« v korist naši podružnici; takrat je dobila blagajna 118 K, ki so se tudi porabile za božičnico. Kar se tiče ožjega kulturnega dela, se je moral odbor omejiti v tem poslovnem letu Ie na dve predavanji, namreč »Žena v XX. svoletju« (predaval F. L. Turna) in »Vpliv umetnosti na ženo« (predavala gca. Černagojeva). Prvo se je vršilo po zadnjem občnem zboru, drugo pa po letošnjem občnem zboru. Odbor je mislil prirediti nekaj umetniških večerov, ki so pa morali izostati vsled prireditev drugih društev. V podružnici se vrše priprave za letošnjo razstavo v Ljubljani pod imenom »Jugoslovanska žena«. Odbor izreka zahvalo listu »Edinost« za brezplačno priobčevanje društvenih objav, vodstvu CM šole za prepuščanje prostorov in vsem onim, ki so pomagali pri naših prireditvah, zlasti pa darovalcem, ki so blagohotno poklanjali darove v denarju, blagu in jestvinah, ali pa s šivanjem obleke. K sklepu svojega poročila je ponavljala poročevalka željo: pomagajte podružnici pri njen m narodnem in človekoljubnem delu, odzivajte se, kadar vas vabi na svoja zborovanja, pomagajte jej pa tudi takrat, kadar vas prosi, da jej kaj darujete, ali da pomagate zbirati darove. Saj kar daste Družbi, daste samim sebi, saj ni nihče drug nego vi sami tisti slovenski narod na Tržaškem, o katerem toliko govorite, za katerega toliko delate in trpite. Poročilo blagajnice. Račun za leto 1913. je naslednji: Dohodki: preostanek 1912 K 1981.64, veselice K 181—, darovi K 644.64, cvetlični dan K 1264.54, Ciril-Metodov ples K 400, posojilnica K 200.—, božičnica K 3001.90, obresti 1912 K 18.82, udnina K 233.—, skupaj K 7925.54! — Stroški: vrtec v Rocolu K 517.50, razni stroški K 182.o0, poštnina K 41.—, tiskovine K 31.—, 471 parov čevljev K 2413.62, 280 oblek K 795 poslali v Ljubljano K 2464.o4: skupaj K 6445.41. Preostaja koncem leta 1913. v blagajni K 1480.13. Blagajno so " - - v naj bi donašala svoji centralni družbi sv. Cirila in Metoda. Bog živi našo podružnico, Bog živi našo Ciril Metodovo Družbo! JuSoslouunsKfl politika naduojvode Frana Ferdinanda. Neki dopisnik »Aramer Tagblatta« je dobil od nekega jugoslovanskega politika, ki je bil v stikih s pokojnim prestolonaslednikom, važnih podatokv o jugoslovanski politiki pokojnika,.ki jih podajemo tu v glavnih potezah. Pokojni Fran Ferdinand je ccnil jugo-slovanstvo na premisi, da bo opora državi, kot avstrijsko jugoslovanstvo. V tej zvezi je prišla v razgovor beseda o »tria-lizmu«. Na podlagi osebnega poznavanja se mor ezatrditi, da formalno ni imel nadvojvoda nič skupnega s trialističnim programom, stvarno pa je bil za to, da jugoslovanstvo stopi v vrste glavnih akterjev politike monarhije. Ravno kot »veliko-avstrijec« je natančno izpoznal važnost južnih plemen za usodo monarhije. Glavni element jugoslovanske politike Frana Ferdinanda je bilo izpoznanje funkcije primorskih dežel v njih odvisnosti od razvoja naše sile na morju. To je realno politično utemelje vanje njegove jugoslovanske politike. Kot drug ifaktor se pridružuje, da je njegova sodba specijeJno o Hrvatski bila spremljana po močnem skepticizmu nasproti narodnostni politiki ogrske plemenitaške oligarhije. Nekako izenačenje vpliva med Nemci, severnimi Slovani in Jugoslovani monarhije: to je bil njegov avstrijski program. Krivično pa bi bilo, ako bi iz tega sklepali na kako nasprotstvo proti Nemcem. Njegov »srbski« program je bil: ohranite vobstoječega. Da je bil neeizprosen proti vsem velikosrbskim stremljenjem, je naravno. Na drugi strani pa je zopet res, da je bil nasprotnik vojne proti Srbiji tudi v najhujših časih in opetovano je pooblastil informatorja teh vrstci, da more zagotoviti to. To je v kričečem nasprotju s trditvami, ki so se tako rade ponavljale v monarhiji in v Srbiji, češ, da je bil pokojni Fran Ferdinan glavar neke vojne stranke. Slično se more reči tudi o albanski politiki nadvojvode. Hotel je, da se z Albanijo postopa analogno kakor z drugimi balkanskimi narodi, ki so se osam® svojili od Turčije. Ni bil za to, da se Albancem usili kak evropski knez in smatra! je za pravilneje, da bi kak moliatncdanec iz njih srede stopil na čelo dežele. Sedanja albanska politika ni bila po ukusu nadvojvode in ko se je nedavno govorilo o iz-premembi v ministrstvu za vnanje stvari, se je to utemeljevalo, sklicevaje se na nezadovoljstvo prestolonaslednika. Cc sc torej v izvestnem »pokatoličevalnem« načinu v traktiranju balkanskih vprašanj s pravico vidi element nezadovoljstva med pravoslavnimi na jugu monarhije in njihovimi soverniki v inozemstvu, potem zahteva pravičnost ravno sedaj, da sc nc smatra prestolonaslednika odgovornega za to, ampak druge, ki so bolj papežki, nego papež sam. Iz zaupnih krogov pokojnega nadvojvode vemo tudi, da je bil prijatelj sporazuniljenja z Rusijo. K ideji »osamosvojenja« našega avstrijskega ju-goslovanstva v okvirju in na korist monarhije se ti načrti prilegajo prav dobro. Je pa tudi vnanjih znakov za to, da te navedbe niso bajke, kake legende o prestolonasledniku, ampak resnica. Ti vnanji znaki so v nastopanju zaupnkov prestolo-naslednkovih v debatah v delegacijah in v gosposki zbornici o jugoslovanskem vprašanju, posebno pa v postopanju s Hrvati. Ti govori bi bili enostavno nemožni, če bi bil prestolonaslednik odobraval misli, ki so dovedle do politike preganjanja. Mnenju, ki jo je imel nadvojvoda napram Jugoslovanom, je odgovarjalo, da je ob sedanjem potovanju odklonil spremstvo ministra dra. Bilinskega: smatral je je za nepotrebno. Danes se glasi v slovanskih krogih na Dunaju, da bo imel čin v Serajevein neposredne posledice glede politike v novih deželah. Govorilo se je celo o posledicah za Jugoslovane sploh in govori se posebno o zasledovanju jugoslovanskih dijakov. Misliti sinemo, da gre tu le za po tacih državnih zločinih težko izogibna zasledovanja morebitnih sokrivcev. Ako bi bilo res in če se ima uvesti kak »nov kurz (čemur pa za sedaj ni prav verjeti), bi morali reči, da ne bi bilo to v smislu in duhu prestolonaslednika! narodov. Homnttle v Albaniji. novano. Listi pripominjajo pri tej priliki, pregledale 28. aprila i. 1914. in našle da upajo, da je prišel bolgarski narod po re(ju gdč. Mankoč in ga. Bartolova. teh hudih izkušnjah končno ie do izpozna-1 Vkljub občni draginji in drugim za-nja, da je odvisna njihova rešitev edino le prekam moramo z veseljem konstatirati, od zedinjenja in sloge vseh balkanskih da na§a blagajna leto za letom napreduje, kar dokazuje, da se je odbor trudil in dosegel lepe uspehe. Pri udnim ostajamo vedno na svojem mestu, pač pa so pomnožili drugi dohodki. Prenk Bib Dodn — izdajalec. j Ker se niso mogli v »Edinosti« objaviti DRAC 30. (Ob 10.40 zveč. Kor.) Prenk vsi darovi za božičnico bjagajnicarka Bib Doda se je umaknil s svojimi četami naštela one proti Aleziji. Pred prhodom v Alezijo jelključila je svoje PO™lo z 1besedai^' večji del svojih čet odpustil. Kakor se I »Zahvaljujem se tudi jaz iskreno vsem kaže je Prenk Bib Doda končno uvidel, I prijateljem in prijateljicam naše Družbe, da se ne more kosati z vstaši in se je I1 ki so nam vedno pomagal pri našem de-umaknil tudi zaradi tega, da prepreči ro-1 lu. Želim naši podružnici tudi nadalje, da panje, požig in opustSenja. bi se širila in jačila, ter vedno večje svote Politični nnoderji. Vsi hrvatski listi, izvzemši seveda iran-kovske, naglašajo, da so na protisrbskih demonstracijah sodelovali le frankovci, v prvi vrsti pa nahujskana mladina. In vsi naglašajo, da so frankovci nesramno zlorabili ta svečano-žalostni moment le v svoje strankarske svrhe. Sklicujemo se posebno na »Agramer Tagblatt«, ki ni glasilo nobene stranke na Hrvatskem in mu zato moramo prisoditi objektivnost. Koliko vrednost prisoja ta list frankovskim demonstracijam priča dejstvo, da jih niti ne opisuje podrobno, marveč jih absolvira s par vrsticami. Da pa so ti elementi mogli vendar uprizoriti hrupa, je pripisovati dejstvu, da v dostojnih elementih prebivalstva pod silnim utisom strašne tragedije ni bilo razpoloženja, da bi reagirali in da bi se s tem morda izpostavili nevarnosti, da bi se njihov nastop po isti znani metodi še izrabljal za bog ve kake klevete. Glasilo Srbov v Hrvatski, »Srbobran«, ki nastopa sploh neoporečno korektno, ozna-ča uprizoritelje teh izgredov kot politične maroderje. Poznana nam je dobro — pravi — brezvestnost tiste klike, ki je vsik-dar prioravliena, da ob vsaki narodni ne- V Trstu« dne 2. Julija 1914 »EDINOST« it 151. Stran III. sreči iš^e koristi — za - se. Vendar pa njena drznost, nje odurni cinizem v sedanjem težkem momentu prekaša celo vse ono, kar smo mogli pričakovati od teh neljudi. Računali so pri tem, da je naša javnost klonila pod težkim momentom. Ta njihov račun zahteva, da nesreča bodi še veča, da bi došlo do narodnih katastrof. Ali naša javnost je takoj razumela to in v toliko se je njih račun izjalovil: niso dosegli s\oj cilj. Tu ne treba nikake posebne politične dalekoglednosti, da umemo, kar je tako očito: Ko bi bili maroderji vspeli v tem, kar žele, da bi namreč odgovornost za sarajevsko katastrofo vrgli na ves srbski narod in celo tudi na ogromno večino hrvatskega naroda, bi pomenjalo to, da padejo okovi na ves naš narod. Zato so po prvi vesti o atentatu, pod zaščito zastave žalosti in manifestacij lojalnosti začeli kampanjo proti Srbom in — koaliciji, proti legitimnim zastopnikom večine naroda v Hrvatski, da bi jih spravili v zvezo z atentatom. Takov torej naj bi bil odgovor na sarajevski atentat: da sami uničimo svoje politične stranke, kar bi pomenjalo politično uničenje vsega naroda za dolgo časa. Kaj tacega more le na srečo maloštevilna maroderska klika, ki ie nedavno obžalovala, da Srbi ne uprizarjajo atentatov. — »Drau« je videla v tem celo politično per-fidijo. Sedaj pa naj bodo naenkrat za sarajevski atentat odgovorni ne le vsi Srbi, ampak tudi tisti Hrvatje, ki nočejo, da se Srbi pokoljejo! Maroderji pa se motijo, če mislijo, da so na jugu monarhije milijoni pripravljeni za politični teror, za politiko bomb in revolverjev. Naša stvar je, da onemogočimo zlo, ki je pripravljajo na-šemu narodu. Naš narod pokaže tudi v tem težkem času potrebno politično zrelost, hladno razsodnost, da se ne bo puščal zavajati od zakonite poti, na katero ga vežejo njegovi interesi in njegova čast. Moralna moč in zdrava pamet naroda sta v garancijo, da ne bo niegova politika na uslugo političnim maroderjem. Že do sedaj. v umljivem razburjenju, v teh momentih boli, je javnost mirno in prezirno gledala na infamije maroderjev. Maroderji naj vedo to in če jim že duša dopušča, da svoj lastni narod radi svojih umazanih računov gonijo v nesrečo — naj bodo vsaj pametni! Dnevne vesti. K vprašanju reciprocitete zagrebškega vseučilišča je doznala »Sudslavische Rundschau* — kakor trdi — od dobro informirane strani, da so vse vesti o vsaj delnem rešenju tega vprašanja, ako ne drugega, vsaj preuranjene. V prvo je avstrijska vlada slej ko prej proti pripozna-nju študij, oziroma izpitom, ki jih avstrijski državljani polagajo na zagrebškem vseučilišču. Vlada se je sicer radi gotovih politično - parlamentaričnih okolnosti previdno udala zahtevi jugoslovanskih poslancev in je ukrenila neke korake, da bi našla modus, ki bi dovolil, da bi iuristični izpiti, položeni v Zagrebu, veljali tudi v Zagrebu. Predložila je hrvatski vladi, da bi se v izpraševalne komisije, pred katerimi bi avstrijski dijaki polagali praktične juristične izpite, pritegnili tudi avstrijski izpraševalni komisarji s polno pravico glasovanja. Ali ta predlog je bil stavljen v obliki, ki je bila v nasprotju z državno -pravnim položajem Hrvatske in ki bi z druge strani pomenja! tudi poniževanje zagrebškega vseučilišča. Avstrijska je namenoma stavila ta predlog v taki obliki, da je bila že v naprej gotova, da bo odklonjen. Vrhu tega naj bi prihajala reciprociteta le dijakom iz Dalmacije in /entuvelno iz Istre v prilog. Avstrijska vlada ni nikakor voljna odpirati pot v Zagreb jugoslovanskim visokošolcem iz vseh jugoslovanskih pokrajin, torej tudi Slovencem. Meni namreč, da bi zagrebško vseučilišče, ako bi se povzdignilo v splošno jugoslovansko vseučilišče v monarhiji, povspeševalo stremljenja po ujedinjenju Jugoslovanov ter bi zasnovalo med slovenskimi in hrvatskimi pokrajinami politične stike, ki jih smatrajo na Dunaju kakor nezdružljive z interesi države. To stališče vlade je načelno in neomajno. Vlada bi bila prej pripravljena, avstrijskim Jugoslovanom — obljubiti visoko šolo ali na Kranjskem ali v Dalmaciji, nego da bi s kakršnjimi si bodi koraki povspeše-vala učenje na zagrebškem vseučilišču. To stališče vlade je tem trdneje, ker popolnoma odgovarja zahtevam in željam, ki so iih stavili tozadevno od nemške strani in je tudi v popolnem soglasju z nazori ogrske vlade, s katero se je avsrij-ska vlada porazgovorila. Dunaj in Budimpešta nočeta, da najviše kuiturno vprašanje Jugoslovanov v monarhiji pride do naravne, pravične in smotrene rešitve. Turkhan paša prosi pomoči za Albanijo. — Okupacija Albanije. Knezu Viljemu gre sedaj silno slabo. Vstaši pritiskajo od vseh strani na mesto, ki je že popolnoma cer-n i ran o. Kaj je s Prenk Bib Dodo, ki je bil njegova zadnja nada ne vedo. Nekateri pravijo, da ga je izdal. Na jugu so se vzdignili Epiroti, ki so pristopili na stran vstašev in prodirajo proti severu. V Dra-ču je obdan sicer od nekaj čet Malisorov in Miriditov, toda ti so popolnoma nezanesljivi, kar so že večkrat prav jasno pokazali. Da odrekli so že večkrat pokorščino m niso hoteh iti v boj proti vstašem. Odložili so orožje in so izjavili knezu, da niso prišli v Drač napadat vstašev marveč branit kneza. To je prav mirichtska logika, ki knezu jasno pove koliko je odbilo. Drač ni njegov. V Valoni, ki je tudi že ogrožena, je njegove zemlje le Še komaj toliko, kakor daleč seže puška od obrambnih utrdb. Knez je takorekoč popolnoma brez dežele. Knez je prosii že za pomoč baje na romunskem dvoru in pri nemškem cesarju. Te vesti so razSirili listi kot popolnoma resnične, toda na obeh mestih se je to takoj nato dementiralo. Znano je, da sta prišla dva Albanca na Dunaj, kjer sta povzročila ono famozno nabiranje prostovoljcev za pomoč knezu Viljemu. To nabiranje je bilo, dasi smo na to posebno pod pritiskom zadnjih strašnih dogodkov že popolnoma pozabili, kljub temu jako značilno za naše razmere. Kdo je nabiral te imenitne prostovoljce vemo; da je policija to celo protežirala, je tudi dokazano; kaki ljudje so se zglašaii tudi vemo, kdo pa je stal za tem nemškim kiparjem in njegovim tovarišem, ki je prihitel iz Albanije, tega pa ne smemo vedeti. Znano je tudi, da je nastal proti temu nabiranju v celi monarhiji hud odpor, ker je bilo nabiranje nezakonito in da se je vlada temu pritisku udala in je policija to nabiranje sistirala. Poleg tega pa tudi ne vemo, kdo bi bil financiral to križarsko vojsko, če bi se bila namreč res izvršila. Končno, Viljem je tudi tukaj pogorel. Sedaj pa se je odločil albanski ministrski predsednik znani Turkhan paša sam, da bo šel na pomoč za Albanijo. Odpeljal se je najprej v Rim. Od tod bo šel na Dunaj in bo obiskal tudi druga glavna evropska mesta, kjer bo prosil, da naj pomagajo ogroženemu knezu, da naj rešijo mlado Albanijo. Ce bo Turk-hau paša kaj dosegel ni znano, toda malo verjetno je, da bi imela njegova pot kak večji uspeh, ker je zanimanje za Albanijo že povsod poleglo in so se že skoro vsi naveličali te albanske komedije. — Albansko vprašanje se bo rešilo bržkotne z okupacijo in že prihajajo vesti, da je že skoro gotovo, da Jo okupirata Avstrija in Italija. DomaČe vesti. Izdaja „Edinosti". OPOZARJAMO nate ljudstvo na m |e ti a s vso resnostfo stu vest, da Mislilo znani laiki poulični pobalini končanih pogrebnih uprizoriti protislovenske demonstracije, to se pravi, izgrede z napadi na nate ljudi in nate last. Varnostna oblast |e opozorjena na to. Pozivljemo nate ljudstvo, naj se vzdržuje prav vsega, kar bi moglo dati tudi najmanjši povod za kake neljube dogodke, pač pa naj varuje edino le sebe in svojo last t Iz finančne službe. Za višje komisarje finančne straže I. razreda so imenovani višji komisarji II. razreda Fran Eržen, Lovro Bayer, Anton Morin in Fran Ru- deseh. Furor teutonicus. Največ slovanskega denarja za razne pristojbine požre pač gotovo c. kr. pristojbinski urad v Trstu. 2e mnogokrat se je moral kak slovanski uradnik ali pa kdo drug obrniti kam drugam, da je prišel s svojim jezikom do veljave. Ne samo da najvišji uslužbenci ne znajo slovenski, — mimogrede omenjam likvidatorja, ki ne razume tudi ne nemški, — prišli so tudi najnižji uradniki in med temi neki oficijant Kari Baumgartner do prepričanja, da se morajo s slovenščino norčevati. To nemško naduto revče je nekemu slovenskemu odvetniku pisalo, da naj ga nikar ne nadlegujejo z jezikom, katerega on ne razume, naj se mu piše v švab-skem jeziku. Radovedni smo, ali ima ta vročekrvnež tako mogočno zaslombo v kakem drugem pretirancu, ali pa je to storil, ker je »Kanzleioffiziant«. Upamo, da merodajni faktorji svojega uslužbenca pouče, da Trst ni še v rajhu, ampak da se mora na tržaškem ozemlju spoštovati vse narodnosti, pa naj bi bila ta tudi slovenska. Bomo videli, ali nas sme vsak pritepenec na našem ozemlju zmerjati; sicer ^a pa prav toplo priporočamo za avanzma. Bratskim društvom in cenjenemu občinstvu naznanjamo, da se tekmovalna telovadba Tržaške sokolske župe, ki bi se imela vršiti v nedeljo, dne 5. t. m., v Bar-kovljali preloži. Kedaj se bo vršila pozneje, se pravočasno naznani. Predsedstvo T. S. Ž. Kako so malenkostni! Ko je šlo včeraj predpoldnem po ulici Campaniie na trg gospodična F. M. z »Edinostjo« v roki, sta jej šla nasproti dva italijanska frkolina. Ko zagledata 'Edinost* v njeni roki, jej reče eden: »Mi mostri quel giornale«. Gospodična jima je vljudno odgovorila, da kdor hoče gledati in brati »Edinost«, naj jo kupi. Nato je rekel drugi proti prvemu: »Cosa, non ti vedi. che e la s' ciava«, in jej je hotel iztrgati list iz rok. In bil bi ga jej tudi iztrgal, da se gospodična ni ubranila s tem, da je stekla brzo naprej. Cuje se vsak dan, da nekateri Italijančiči ne morejo videti, da bi kdo čital ®Edinost« na ulici. No, pa se bodo sčasoma tudi tega morali navaditi, ker časi se izpreminjajo. Dobro bi bilo take fantiče nakrcati neko-Iko po prstih, da bi jih ne iztegovali predaleč. Vseskupni učiteljski zbor vseh šol CMD v Trstu je imel včeraj dopoldne skupno izredno učiteljsko konferenco, na kateri je izrekel svoje sožalje na smrti Nj. ces. in kralj. Visokosti prestolonaslednika nadvojvode Franca Ferdinanda in njegove soproge. Zapisnik o konferenci se je izročil namestništvenemu svetovalcu s prošnjo, da ga predloži na Najvišjem mestu. jj »Društvo jugoslovanskih železniških J uradnikov« v Trstu je včeraj poslalo dvor- j ni pisarni na Dunaju sledečo brzojavko: »Ekscelenca grof Paar, generalni adjutant [ Njegovega Veličanstva cesarja. Dunaj. — • Globoko ganjeni in ozlovoljeni zaradi zločinskega atentata na Njega Visokost gospoda prestolonaslednika in Njega soprogo si dovoljuje predsedstvo »Društva jugoslovanskih železniških uradnikov« v Trstu v imenu vsega v istem društvu zdru-ženega jugoslovanskega železniškega ura-dništva Njegovemu Veličanstvu izraziti najglobljo bolest in najzvestejšo udanost., »Društvo jugoslovanskih železniških uradnikov«. - V. Černigoj, predsednik«. — ^^aa BJ^i^Af A VBJi Pr večeru je društvo prejelo sledeči br- O | pjj zojavni odgovor: »Gospodu V. Cernigoju, j Trst, VIsMiuova it. 22 Vsled bližnje selitve trvcfke GIACOMO MACERATA Trst, ul. Chiozza it. 7-8 se proda pohištvo En tapetiriie po nabavnih cenah. UPORABITI TO PRIUKOI UPORABITE TO PRILIKO ! predsedniku »Društva jugoslovanskih železniških uradnikov«, Trst. Njegovo Veličanstvo je blagovolilo z najmilostnejšo zahvalo vzeti na znanje Njegovemu Veličanstvu izraženo sožalje. General kavalerije grof Paar.« Na c. kr. pripravnici za srednje šole v Trstu v ul. Sv. Frančiška Št. 25, II., se bo vršilo vpisovanje novovstopivših učencev za I. letnik prihodnjega šolskega leta v nedeljo, dne 5. julija, od 8 do 11 dopoldne. Sprejemni izpiti se prično v ponedeljek, 6. julija, ob 9 dopoldne. Učenci, ki 2ele vstopiti v I. letnik, morajo priti v spremstvu staršev ali njihovih namestnikov k vpisovanju ter prinesti s seboj: 1. Krstni list. 2. Šolsko spričevalo ali potrdilo, da z dobrim uspehom obiskujejo III. ali IV. razred ljudske šole. 3. Spričevalo o cepljenju koz in 4. izkaz, da so zdravih oči. Pri vpisovanju je plačati 3 K prispevka za učila. Vpisavanje učencev, ki so bili že na zavodu in pristopajo v II. letnik, se bo vršilo pri četkom Šolskega leta. Loterijske številke izžrebane dne 1. julija t. 1.: Trst 40 54 84 31 69 Specijalist zrn KOŽNE in SPOLNE BOLEZNI Šibkost in nzrvoznost mm BOLEZNI v NOGAH In SKLEPIH. SprsjMM od 11.1 pop. fin 4-6 zvečer. Društvene vesti. »Slovanske Čitalnice« izredni občni zbor se bo vršil v četrtek, 9. t. m., ob 8.30 zvečer v društvenih prostorih z naslednjim dnevnim redom: 1. Volitev predsednika in odbora. 2. Volitev treh preglednikov. 3. Slučajnosti. Z ozirom na posebno važnost tega zborovanja, se prosijo društveniki, da vsaj tokrat izvrše svojo društveno dolžnost in se polnoštevilno odzovejo temu povabilu. Osrednji odbor »Zveze jugoslovanskih železničarjev« ima danes ob o zvečer izredno sejo. Ker je dnevni red seje izredne važnosti, so vsi odborniki naproŠeni, da se je zanesljivo udeleže. »Dijaško podporno društvo« v Trstu poživlja vse one dijake, ki imajo izposojene učne knjige iz podporne zaloge, da jih blagovolijo vrniti v soboto, 4. t. m. od 10 do 11 dop. v ul. Sv. Frančiška Asi-škega št. 25, II. nadstr. Poživljajo se tudi oni dijaki, ki so med letom izstopili iz srednjih šol in imajo izposojene knjige, da jih vrnejo gori določeni dan. »Čitalnica« pri Sv. Jakobu v Trstu vabi svoje člane na redni občni zbor, ki se bo vršil prihodnji četrtek, 9. julija t. 1., ob S zvečer s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav predsednika; 2. Poročilo tajnika; 3. Poročilo blagajnika; 4. Volitev predsednika in ostalega odbora; 5. Slučajnosti. Ako ne bi bil ta občni zbor sklepčen ob navedeni uri, se bo v smislu društvenih pravil vršil pol ure kasneje drugi občni zbor, ki bo sklepčen ob vsakem Številu članov. »Narodno-socijalna mladinska organizacija« prosi vse člane kakor tudi drugo občinstvo za blagohotno prispevanje knjig in brošur za društveno knjižnico. Knjige sprejema pisarna NDO v ulici Sv. Frančiška Asiškega št. 2 ,ali brat M. Kravos ul. Stadion št. 21. III. — V nedeljo, 5. t. m., ob 10 dopoldne sestanek v dvorani »Konsumnega društva« pri Sv. Jakobu. Slov. akad. fr. društvo »Balkan« v Trstu. Danes ob navadni uri sestanek. FORD 16-20 HP Novi modeli 1013 Pomnoženo proizvajanje. Znižanje cen. 4—5 sedežev K 4800 ; 2 sedeža K 4300 Laudale s 6 sedežev 6300. - Popolna oprava Capote s stran* skimi zavesami, steklo, pet tvetilk, generator za acetilenski plin, rog, kilometerski števnik, hitromer. Cene veljajo za voze prosto voznine in eolnine v Trstu. ANTON SKERL sodnijski izvedenec Trst, Piazza Carlo Goldoni. Telefon 1734. Garage: Via dei Bacchi 18. Telefon 2247. Moja pred štiridesetimi leti ustanovljena in na obrtni rastavi v Trsta odlikovana tovarna sodov IzvTŠnjo naročbe vsakovrstnih sodov, bodisi za vino špirit. likere, tropinovec, olje, slivovec, maraftkin itd Jamčim za dobro delo in po nizkih cenah, da se ne bojim konkurentov. — Na deželo pošiljam cenike, Fran Abrant Trst« ul. S. Francesco 44 UMETNI ZOB J! PLOMBIRANJE ■ ZOBOV. BOLEČINE Br.J. ČESKlUC 0.TBSC8E9 TRST ZOBOZDRAVNIK KONC. ZOBNI TEHNIK ULICA CASE3MA, 13 II. nad. Hirodilflica in diiauarnica JOSIP PET0R1Ć Trst: Centrala V. Aquiotti 19, tli. 23-69 Mnžnict: Vil Lazzantto vscchii it. 32, fn flpiari it. 4 in Via Kestorcin fRijai) 2. - Zaloga na debelo V. Lazzaretts vecthio 32 Medicinalne in tehnične lekarije. Specijaliteta dišav in mila. — Toiletne potrebščine cjl go3pe. gobe (direktni nvoz) Ltd. Izključna zaloga gnm, predmetov tovarne Gard Frere«. Specijaliteta higijeničnih potrebščin. Dva-najs erica K. 1.80, 2.20 in 2.40. (Proti pošiljatvi tndi v znamkah — 80 stot. pošljem poštnine prosto 3 nzorce). — Tajne pošiljat ve. Nobena kapljica ne koristi tako želodcu, kot pristni želodčni liker Blizu In cfale* Vse ga pozni, Kdor ga imi! Ima zdravje doma f ZeMevajle pristni „FLORJAN". Zavračale ponaredbe! Edini dobavitelj in založnik za Primorsko in Dalmacijo VEKOSLAV PLF.SNICAR TRST - ul. Donlzzetti št. 3 - TRST ££ 41 Gumi 41 NAZNANILO. Čast mi je naznaniti sla občinstvu, da sem odprl popolnoma novo pekarno v ulici Caserma št. 11, katera je preskrbljena z vsakovrstnim blagom. Kruh vedno svež. Najfinejše vrsti moke. Prepečenci, slaščice, mrzle pijače, kakor tuei vino in likerji. Uljudno se priporoča Alojzij Gu!jv prej na trgu Caserma.) Vsak je svoje sreče kovač. V gotovi meri leži vzdrževanje zdravja v naših rokah. Samo oni, ki imajo popolnoma uravnano prebavo, se počutijo sveži, zdravi in veseli. Vse, one, ki rabijo kislo vodo »HU-NYADl JANOS« samo kot navadno odvajalno sredstvo, bo gotovo zanimalo, da se rabi glasom zdravniških mnenj kisla voda »Hunyadi Janos« v sledečih slučajih: 1. Habituelna (trajna) zapeka in posledice iste; 2. valovenje krvi proti možganom itd.; 3. kronične bolezni dihalnih organov; 4. krvavnica (hemorojde); 5. bolezni ženskih organov; in 6. debelost in srčne bolezni. Prebavno motenje pri dojencifa, griža, driska, črevesni katarji itd., so vedno posledice nepravilne hrane in so napravile že mnogim staršem skrbi in celo žalost. Ako hočete ohraniti svoje dete in je videti ob okusni, lahko prebavni hrani resnično uspevati, potem dajajte nežnemu ljubljenčku Nestlćjevo moko za otroke. — Posku-šnje popolnoma zastonj pri: Henri Nestle, Dunaj, I. Biberstrasse. 14 K. flSBBBBBBlolfaial Nikdar - do letos Vsled nakopa velikanske part1!* (2000) možkih in otro&kih oblek, zf-morem prodati obleke po naoavnih cenah. Moderne možke obleke od E 14 naprej d otroška jj „ „ 8 „ „ ob!e£;ce za otroke od 3—10 let „ n 3 „ Velikanski izbor blaga za obleke po meri. (Zadnji uzorci od K 32 naprej.) Velik izbor delavsk h oblek, hlač, spodnjih srajc in drugega perila. Vse po naizmernejših cenah Alla citta di Trieste Trst, ulica G. Carducci štv. 40. S K)// K S VOJ1M Ferdinand GomAoč M ulica Molil a vento (Bocoi) 25 priporoča cenj. občinstvu svojo e twlno ioftuin:: in ~ kolonllalnega: b\m kakor tudi ŽGANJARNO. Blago vedno sveže. - Postrežba na dem.---Cene zraene in solidne. iO: Velikanska zaloge pohištva In tapeccrll Faolo Gastwii*tli, 1 ulico Stadion fl 6 (Ulio giedallfta Penite). ItoJbolJ usoden olr za ncHu ouonle bodisi Sled? cen <3 kakor tudi kckovostL Kolosalni hb r. - Telef. 22-85 =i=!l ALLA CITTA Dl LON Trst, ulica delto Posle SL 5 - IVO KROŠEL - (prej M. Salarini) Okusna izbira pomladanskih oblek od navadne do najfinejše za gospode in dečke. Velika zaloga blaga za moške obleke, katere izdeluje moderna avtor. lastu;i krojač niča. Eleganten kroj po nizkih in poštenih cenah. — NB. Se ne izkorišča geslo : Svoji k svnjim! — POvSTREZRA NA DOM! Stro IV. »EDINOST« it 181. V Trstu, dne 2. julija 1914. Šentjakobska podružnica CMD javlja, da se vsled smrti N. Vis. prestolonaslednika nadvojvode Franca Ferdinanda in Njegove soproge, ne bo vršila veselica v nedeljo, 5. julija t. L Veselica je od-godena na nedoločen čas. DorovL — Iz Zavoda sv. Nikolaja. Pri objavi zavodov ih darov dne 8. junija so bili po neljubi pomoti izpuščeni sledeči gg. darovalci. kar nam naj blagohotno oproste: Neimenovan dobrotnik K 50.—; po 10 K: Vydrova tovarna. Praga, Ploj Oto, Črnomelj, Fran Matejčič, c. kr. dež. šol. nadzornik. Defranceschi Pavčič, Hranilno društvo, Nabrežina, Rajko Perušek, Ljubljana. Anton Stare, graji.ak, Mengeš, dr. Josip Starč. Ljubljana, Luka Svetec c. kr. notar v Litiji, Županstvo, Gorje, Županstvo Cokev, Županstvo Šmarje pri Ajdovščini, Posojilnica v Podgradu, Županstvo Bled, Hranilnica Gorje, Županstvo Savodnje, Županstvo Bloke, Županstvo Osek-Vitov-Ije. Županstvo Toplice, Valentin Gregorc, Mengeš, Karolina Zadnik, Trst, dr. Pod-gornik. Gorica, Zidanek Matija, Brioni, Anton Fabčič, Opčine, Peter Majdič, Celje. dr. Milan Gorišek, Sv. Lenard, Županstvo Mošnje Radolica, Posojilnica Črnomelj, Županstvo Sežana, »Delavsko podporno društvo« v Trstu, »Gospodarsko društvo« v Skednju, mestno županstvo Cesta Sv. Križ, Ivan Vrhovnik, župnik, Ljubljana, po gdč. Hočevar darovalo uči-teljstvo na Acqnedottu, »Živnostenska banka«, Posojilnica Celje, županstvo Vo-losko-Opatija; po 8 K: Marija dr. Wilfa-nova. Trst, in neimenovana dobrotnica F. F., Trst; po 6 K: Turškanova Ljubljana, Josip Cad, Ljubljana in Radoslav Knaflič in drugi v Oobju; po 5 K: Reg. zadruga »Croatia*. Haman Anton. Škofjaloka, Jakob Perhavec, Trst, Anton Barič, Trst, Josip Rejc. Višnjan, Fran Dežman, Tržič, Karol Šavnik, Kranj, Kenda Ivan, Dolina. Ivan Potočnik. Krnica. Srčno se še enkrat zahvaljuje odbor zavoda sv. Nikolaja. Za povzdigo šol CMD v Trstu so darovali slovenski rodoljubi v Puli K 14.10; dalje: družba veselih gostov v gostilni gospe Rezike Zorzut ul. Veterani št. 19, v isti namen trije neimenovani mornariški podčastniki K 4.02. gospa Rezika Zorrut dodala K 1.—. Skupaj K 19.12. Denar hrani uprava. Uesti iz Gsrlšlie. Politično harabstvo. Naj bo beseda trda. kakor hoče. ne moremo rabiti milejše, dejanje moramo zaznamovati s pravim imenom, ker barabstvo je in ostane, kar jc zakrivila zadnja številka lista »L' eco del Litorale«. \ članku »Vzroki in učinki« l < ia>njuje katoliško« glasilo, zakaj se je mog .1 izvršiti v Sarajevu žalostni in vse oh^ Jbe vredni atentat. In hitro najde ce-nieno glasilo deželnega glavarja odgovor, vreden Schuitenblatta in vreden naše najstrožje obsodbe. — Da se je mogel zvršiti ta atentat .temu je krivo velikosrbstvo, ki da ima tudi v Gorici svoje pristaše. Naravnost in brez ovinkov povedano — v slovenski mladini, v slovenski Gorici da vlada duh, ki odobrava atentat v Sarajevu. še več, ki bi celo sam bil pripravljen podžigati take. vse obsodbe vredne atentate. — Nesramnost brez primere, politična 1 um pari je prve vrste — kar se je drznilo napisati klerikalno glasilo. In kako argumentira iEco«, kako utemeljuje svojo podlo trditev. V Gorici so bili zaprti slovenski »radikala« vsled svojega iredentizma, v Gorici pojejo slovenski dijaki na ulici srbsko himno, da še več; slovenski dijaki trgajo iz šolskih knjig zadnji list, kjer je cesarska pesem in jo nadomeščajo s srbsko himno. Take so trditve katoliškega lista, na tako slabih nogali slone njegove trditve. Konstatiramo v prvo, da so bili v Gorici Slovenci le obtoženi po § 305. kar je pa še milje daleč od atentata v Sa raje vem — pa ti so bili oproščeni in ne obsojeni. Prva trditev »Ece« je torej nesramna laž. — Kar se tiče petja srbske himne pa si naj zapiše »Eco« za svoja kosmata ušesa tole: V Gorici se ni nikdar pela srbska himna, to se pravi himna srbske kraljevine, pač pa se je pela pesem Onam, onamo, ta pesem, ki se je pela že leta in leta v Avstriji nemoteno, ker tudi krivična avstrijska vlada ni mogla zaslediti nobenih, pa prav nobenih veleizdajni-ških motivov pesmi. Naj si vendar preberejo pesem, če hoče kdo osvojiti Priz-ren in osvoboditi kristjane iz turškega jarma. to vendar nima nobene nevarnosti za Avstrijo. Saj tako pesem bi lahko umeli pri katoliškem listu. In potem tisto argumentiranje z otročjimi neumnostmi, pa še to neresnično in iz trte izvito. Slaboinfor-mirani uredniki pri »Eco« so slišali zvoniti nekaj od daleč, v svojem gorečem katoliškem sovraštvu so pa razširili brezpomembni šolski dogodek v velikanskega slona in ga naprtili potem svojim brum-nim bralcem. Tudi svoje vrste katoličanstvo. svoje vrste politična dostojnost in svoje vrste časnikarska točnost. K vsemu naše čestitke! — Kakor vidimo se je listu »L* Eco del Litorale« dokaz, da smo Gori-čani iredentisti — temeljito ponesrečil. — Pa nas to ne priga toliko, če je »Eco« nesrečna vsled naše dozdevne »iredente« pač pa nesramen očitek, kot da bi mi o-dobravali zločinski atentat, kot da bi mi celo sami mogli izvršiti lak atentat. — Slovenci in posebej goriški Slovenci se že precej časa borimo za svoje pravice. Doživeli smo najhujše krivice, nobena lumparija nam ni bila prihranjena — in vendar je bil naš nastop vedno dostojen in nikdar nismo mi pričeli niti z mirnimi demonstracijami. In vendar nam očita 4.25 drž. žel. 675.>0. lumbardi 89.-, alpinke 790 »o, turške srečke 21", Napoleoni 19 2H, marke papir 117.85, London kratko 25.13. Paria 9G.02. Slabo D o n a j, 3.15 pop. Avstr. rent" papir 31.-, kre-ditke 5<»9.. 5, Llovd 554.-, drž. žel. b8?.50, Lo -bardi 82 ">0, alpinke 7.^9.50. turške srečke 2.2 — cheques Pariz 96. . f*labo. Trst, Francija 95 70-9:*.—, Nemčga 117.60 - 118.1 , It. 95 55 - V-5.85. London 24.12-24.21, 20 frankov 19.14-19 2 !. 20 mark 23.4S - 23.54, so-vereign 24.'*»- 24.' 2. nemški papir lt7.7n-118. 5, italijanski pa^ir 95 50 - 95.i»<>. avstr zlata renta aH). tO It" .">0, avstrijska kronska renta 8l.5»> -8 .9o, odrska zlata renta 96 95 -96 3\ ogrska kronska renta T«».70 80.10, turške srečke 209-21*.— diskont za menice do 3 mesecev 3'/4 - 41///,, nad 3 mesece 4l/4 - 4'/«%. Blagovna borza. Budi«pešta, 1. j nlija Pšenica za april 12 89. maj—, okt. 12 70, r ž za april -.—. okt. 9 28; okt. 9 25; oves za april--. oktober 9.58 koruza za maj 7 27 juli 7 40 avg 7.56 Ponudbe pšenice .sredoj <\ povpraševanje ravno tako. Tendenca mirna. Prodaja nekaj tisoč q. Trat, L julija Kara. Santos good average za m j -.---.—, za juli 55.75 —.—. september 55.75- 5ti 5®, december 57--57.50, marec 57.75 - 58.50. Tendenca m rna Geod Rio za maj —.-- —. , juli —.---.—f september —.— -—.—, december —.---.—, maj —.---.—. Sladkor. Centrifug, takoj 277«-28.— juni avgust 27»/. -28 /, novem.-inarec - 28 25 - 29'/.. melis takoj 29 -- 291,, juni-avgust 29V, 29 1, nov.-mar 29 75 - 29Tr. concasse takoj 29"/,- 29* kocke 30/2-3 »4 kristal takoj 29 \ 267, juni -avgust 281., okt.-dec. 25* t - Stalno :: MALI OGLASI:: Mm! trgovski uradnik, vešč slovenskega, nem-niHU ikega in deloma italnanskega jezika išče primerna službe. Po >ndbe poa .Zmoten" na Ins. odd. Edinosti. 717 faUflKM ARGENTINSKO OBJE je vrsta najfinejšega olj . kateremu dajo kofisumenti prednost radi njegovega izbomega okusa, ki prekata vsako drugo. Prodaja se po K 1*12 liter samo v zalogi olja in jesiha Fran Costantin, Trs«, V. S. Lazzaro it nasproti cerkve Sv. Antona Novega. S 4 ftauovanji, kletjo, hlevom, IG 0 kv. ____sei. dvoriiča in polja zraven, v Nabrežini se proda za K 15 00saldo 9 500. Ponudbe pod L Renčelj Trst. uL Caserma 17, I. n. 710 HBa sa PRIPOROČLJIVE TURDKE ss Brivnice. Anton Novak Ts^lft. 57, se toplo priporoča cenjenemu slovenskemu občinstvu za mnogoštev:i"i obisk. - SVOJI K SVOJIm! 2bt>0 in najlepša lasuljarska dela se izvr- _______w__šujejo v frizerskem salonu Andreja ROJI C a v • rstu, Acquedotto 20. Izpadli lasje se kupujejo in izdelujejo se vsakovrstna dela. i>obra in točna postrežba. Ogledajte si izložbo, da se prepričate. 1831 I7lll*i0n S^AtilaiiMr (s teno in kuharico) ki go-UUIJU1 vori slovensko, nemško in italijansko, išče mesto voditelja gostilne <«d litra ali s plačo). Položi kave jo. Pojasnila daje Kota<-sich, Kavarna Corso 71t» Proda se kolo za nizko ceno. Teuce Belvedt-re št. 47 Lepo •0. vr. 2. meblir&na soba se odda takoj dvema čed nema mladeničema a hrano. Boschetto št. ffliffifffff * t^koj meblirana soba z dvema p> ste-U0UU ljama na žel,o tudi brana. Ulica Com-mercial- 9 pritličje. 8<*> Važno za letovličarje! ssjs 'z imam za oddati v najem »ve sobi in eno kuhinjo z • so opralo v jako jjrij znem in zdravem kr ju na Marjnem Celju. Natančnejša, pojasnila se ve pri gostilničagu na postaji v Kanalu. — Andrej Mugrli, la-tnik. Ifronrn D zmožnega v trg • v ini j est v UiClltU sprejme se tak'j. Dobi plačo hrano i stanovanje. Naslov pove Ins. odd. Edinosti. odpotovanja prodam kolo Media 7, I nad. »Stjria-. Ulica 675 se razno kmetijsko orodje ter več rab-riUUB Ijenih pisalnih m is po jako nizki ceni Ulica S. Franceeco it 2, dvorišče. 71. Nora brivnico ^iu sobčlnity£?P— u dani Muljevič Jurij, bivši pomočnik V. Gjurina. 2006 Buffet WwlnnsftX*f mg* cenjenemu ubčinstvu Buffet v Kipom«! SE ulici Gheda št. 8. Točijo se prvovrstna vina in pivo. 1804 Čevljarji. Mamica Jllla Sartorella" KS 5. — \ elika izbera obuvala za gospe in gospodo. Sprejemajo se naročila ter poprave. Cene zmerne. 1447 flfflflrftllfVTIfV čevljarnica z zlato kolajno v Ge-UUllIVUvUIlU novi Lastna delavnica. Sprejema naročila po meri in popravlja. Cene zmerne. Josip Macarol, ulica Conti št. 38. 1863 Fotografi. Jugoslovani! JSit^vrU6,, 10. — Gorica, Gosposka ulica 44-11 Glasovirji. Pl*ffl1 CffVflrfff ul Tiziano Vecellio 9. Tovarna rran »UAMUiI in trgovina glasovirjev in piani-nov. Razpošilja na vse kraje. Izvršuje vsakovrstna popravljanja. Delo zajamčeno. Cene zmerne. Svoji k svojim! 2224 FR BIAGGINI Tret'tdica IstrLa stev* 24* druso. Prodaja olja, kisa, mila in 313 Pohištvo. Peter Moronzona ^r^tz delovalnica kuhinjskega pohištva z zalogo popolnih kuhinjskih oprav, kakor tudi posameznih komadov. Poprave vsakega pohištva. Delo solidno in tudi zaamčeno. 2750 nntliftflA in tapetarije po 2e znano nizkih rUlHjLvU ccnah, katere se ne dobi drugjp. Spalne sobe iz vsakovrstnega lesa, rezane od 330 kron naprej. Jedilne sobe od 400 kron na- rej. Nova zaloga S. BROD, ul. Squero nuovo 7, nadstr na strani poštne palače. Po dogovoru olajSanje plačevanja. _ flflD postelji vzmeti, nove žimnice K 86.- Po-UVt5 polna shalna soba z žimninami K 290.— V. Fonderia 12, I 2318 Restavracije. Restauracija „AHa Stazione" ^ Tuf nim Kolodvorom 3 — Najugodnejša restavracija za potnike in meščane, ker je v bližini južnega kolodvora kraj javnega vrta in kjer se uživa po leti na obširnem prostoru pod nebom svež zrak. — Toči se izvrstno pivo in vino T. vrste. Izborno briš ko vino. Furlansko in istrsko za dom po 96 stot liter. Domača kuhinja. Cene zmerne. — Lastnik .te ton Andrijančič, bivši vratar Hotela Balka* 1125 Tapetarske delavnice. Rudolf Bonnes SnfLv: 17, priporoča cenjenemu občinstvu svojo TAPECARSKO DELAVNICO. Izvršuje vsakovrstna fina in navadna dela, ki spadajo v to stroko. — Delo solidno. — Cene zmerne. 1803 Trgovina jestvin. TmAaiiimH jestvin in kolonijalnega blaga, A. Imovina Mihehč. Trst-Rojan via d. Koiano št. 8, -e priporoča cenj. občinstvu za obileu obisk. Blago vedno tveže, cen« zmerne. Postrežba tudi na dom. Jakob Mršič, voditelj 2*51 Gosilne. Korl in Veronika Tuschak grunde štv. 4 pnporoćata cenjenemu občinstvu svojo gostilno „Alla beda Tri ste". Domača kuhinja, Vsakovrstna vina n prvovrstno Bavarsko piv^o, -Vf tlo in čr«;0 Postrežba točna. 23»0 Ante Lisica, Trst ^z^v^Tt^ ženo gostilno. — Vino iz Visa iz Preljica prve vrste. Gostilna v ulici Casimiro Donadoni št. 2 in v ulici Campo S Giacomo št. 15, v kateri se prodaja tudi dalmatinski tropinovec, likerji ter ver-mout in maršala na drobno. V vseh gostilnah -e prodaja raznovrstna gorka in mrzla jedila ter prvovrstno pivo Cene zmerne. — Priporoča se za obilen obisk 2799 Prenoffiče - gostilna - buffet Hinko Hrtf if ^rst Carradori 15. \ edno na razpolago IVUMl gorke in mrzle jedi. kakor tudi pristno domače svetokrižko vino, teran, in druge vrste vina. kako- tudi D eherjevo pivo. Za obilen obisk se priporut. H osič. 2333 Mizarji. Rudolf Kompora št. 8 priporoča cenjenemu občinstvu svojo mizarsko delavnico. Izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela in popravljanja Načrti in prospekti na razpolago Po želji prihaja tudi na dom. 2532 HNflifOn mizar v ulici Torquato Tasso (vo-• flUJltll gal Belvedere) št 28 se priporoča slavnemu občin-tvu. Izdeluje spalne sob»- in drugo Obleke Hfk|S|fa| izbera oblek za moške, dečke z prodajo VtlllUl perila. Klobuki in kape v velUi izberi. Kostimi za dečke po ceni, da se ni bati kouku renče. Cele obleke in hluče za delavce. — Trst, Campo an Giacomo štev. 6, nasproti cerkve --v. Jakoba. 2449 Olje, kis, milo. VlAliMtNifM«« trgovina oljav kisa in DODrOZnDnO mila. R. Furlan se na- haja sedaj v Rojanu za cerkvijo. Odpošilja po pošti od 5 1. olja naprej po zmernih cenah. 2317 Šivilje. aBIFfiPD Trst' Via Rarrl,,ra v-33. vrata 13. • nlLVlLIt Damska krojačnica. Izdeluje vsakovrstne obleke po angleškem in francoskem kroju plesne obleke, obleke za pnroke, bluze za gledališč* itd Cene zmerne. Trgovine s prekajenim mesom DlMilftl'fliriIfl cenJenemu občinstvu svoj buffet. rLl^UlUlUlIl Točim prvovr tno Drelierjevo pivo na pipo brez aparata, in vsakovrstnega vina. Trst, ulica Sanita štev. 24, (nasproti muzeja Revol-tela). Lastnik: JORTP TOMAŽt . ž< Kupujem Trst, ulica Olmo št. 14. te. Kovine: Anton Cerncca lSfio Žganjarne. »dina slovenska loga likerjev, v kateri se dobe flJflf et^na slovenska žganjarna in za- vsakovrstni likerji, se nahaja v bližini „Narodnega doma v Trstu, ulica Carlo Ghega 10. vogal uL Pecilia. Edina zaloga dalmatinskega tropinovca. Razpošilja tudi na deželo. 1152 Razni. Mftflffllfl" najbolj e in na bolj razširjene sred-ffllUrUllU <>tvo t un čenja stenic. Prodaju se p-i vs h nnrodilnicah. ZaiOgu v Tr-»tu; M Skr i-i.j ar. V a Ferriera 37. 1. a 2142 Drnrfmn v n*Jem ~e dajo razne gostilne, k fUUUjU kasarne, mleka ne in drugi obrtni obrali. L še, vile itd. Pojasnila daje KoUršič, kavarna Oors • od 9—11. 3—6 elef«»n št. 82» 41 Stalni Krajevni agenti na-cavijo s stalno plačo za prodajanje dovoljenih srečk v Avstro-Ogrski. — Ponudbe pod „Merkur" Brno, Neugasse št. 20. _^ Zaloga obuvala in lastna ♦♦♦♦♦♦♦♦♦ delavnica A. VISENT TRST, Glosuč Car-ducci itevilka 27. Podružnica : ulica Riguttl II. 31 f„A| Buen Operaio") :: Velika zaloga moSkih In Ionskih čevljev. Popravlja ločno in solidno. Zmerne cene. MICHELE ZEPPAR «UM »» flloTsnl 6 In 2 TELEFON Itcv U-0S Pedniiiica t Zadri. Zaloga laiolitaffl peči is Miifco? lastnega izdelka. Edino sastop. tovarne majoličnib psći: Car! Maver*« SObna, Blaaakv Mera plošč ca stene kakor tudi za Štedilnike, »ajolle, p«4l IUel*»e sa traj®" •^•■Jt a**«mUfl*a tatfi aa alta m TDfiflOnt DFKIf fctie (kno iz otfHkMme trgovine draž, so dosegle dosednl osepoosod najboljši sloves. - naročajte inMVVU« iLIU • taM| M ■ -- M h. mM. m puh Priporočata nnnllnnfn e fifnnni Trft Via Vasarl 10 se Vam udana postreže Apollonio ti Cionoi, Trst. Via Vašari 10 Teief. Nro.