‘■-K.jio* (iluaiit v gotovini. ŠTEV. 55. V LJUBLJANI, sreda, 7. marca 1928. Posamezna številka Bin V — LETO V. imODNI D Utaja -mdr dat opoldne, lacnjb^M. nedelje in prasnjlre Mteečna nan»č&iiM.: V Ljubljani in po pošti: Dia 2T—? inozemstvo Din SO1—- Heoturtsai političen list UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. DVRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3- TEL-EFON ŠTEV. 2852. Rokopisi m n« vračajo. — Oglasi po tarifa. Pismeni« vprašanjem naj se priloži znamka ra odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.533. cWl,fiVrffci .m li—mn*mmmuu mu im i i-nmmumaw**r. Kriza Zveze narodov Na svojem sedanjem zasedanju mora Svet Zveze narodov poleg mnogih drugih kočljivih vprašanj rešiti tudi nad vse delikatno vprašanje monoštrske afere. Samo na sebi ni sicer ta afera niti naj-manje komplicirana, ker je ves njen razvoj docela jasen hi krivda Madjarske nedvomna. Toda mnogo večje važnosti ko afera sama, so politični vplivi, ki so merodajni pri reševanju vse afere. Ali je Zveza narodov tako močna, da reši vprašanje brez ozira na levo in desno, ali pa se bo tudi sedaj pokazalo, da je Zv. narodov močna le tedaj, kadar mora nastopiti proti slabotnim, da pa odreče, kadar gre za interese velikih. To je jedro problema in zato govore mnogi listi o krizi Zveze narodov in zato je toliko pesimističnih glasov glede njene potrebe. Ta pesimizem je tudi popolnoma razumljiv, ker kaj nam pomaga Zveza narodov, ki je tako slabotna, da ne more izvršiti svoje naloge niti pri navadni tihotapski aferi. In vrhu tega! Kaj nam koristi Zveza narodov, ki je slabotna ravno takrat, kadar treba nastopiti proti močnim silam, ki edina ogrožajo mir. Ravno tu bi morala nastopiti Zveza narodov, ker je to pravzaprav ves smisel njenega nastanka. S solidarnostjo vseh velikih in malih sil ustvariti mednarodno organizacijo v takšno avtoriteto, da nobena sila na svetu ne bo smela niti misliti na to, da bi ogrožala mir ali pa nasprotovala izrečni volji te organizacije. To bi morala biti Zveza narodov, to svojo veljavo bi morala vedno pokazati in zato so baš majhni narodi s takim navdušenjem pozdraviti nastanek Zveze narodov. Ravno ta nada slabotnih pa je bila največkrat prevarana in zato se množe glasovi, da je Zveza narodov v neozdravljivi krizi in da je vseeno, če obstoja ali ne. To mnenje pa je zmotno. Noben resen človek, ne more pričakovati, da bi Zveza narodov takoj prva leta svojega obstoja imela avtoriteto, da bi kar razsojala mednarodne spore. Taka avtoritativnost Zveze nar. bi bila mogoča šele tedaj, če bi duh človeške solidarnosti zmagal na vsej črti in v tako popolni meri, da se nobena država ne bi niti upala izločiti se iz Zveze narodov. Tako daleč pa še dolgo nismo. Amerika noče slišati o Zvezi narodov, sovjeti celo poudarjajo svoje nasprotstvo do nje in Mussolini je še pred kratkim izjavil, da bo vso Zvezo narodov razbil, če ne bi upoštevala njegovih želj. Danes se mora zato Zveza narodov dejansko boriti še za svoj obstoj, in vesela mora biti, da ohrani vse svoje golo življenje, ne pa, da se domišlja, da je že svetovni arbiter. V interesu vsega človeštva pa je, da Zveza narodov ohrani svoje življenje. Naj se misli o Zvezi narodov karkoli, vendar je gotovo, da je Zveza narodov danes najmočnejša kontrola za vse meddržavno življenje. Že danes je Zveza narodov za vse imperialistične diplomate in državnike največja ovira in na zasedanjih Zveze narodov vidi vsa Evropa, kdo dela za mir in kdo ne. Ni slučaj, da so skoraj vsi diktatorji od rdečih moskovskih pa do Primo de Ri-vere, Mussolinija in Kemal paše proti Zvezi narodov, ker je pač Zveza narodov nujno močno orožje demokracije vsled svojih javnih razprav. Zato pa je tudi napačno vsako obupavanje nad Zvezo narodov, temveč je narobe dolžnost vseh demokratičnih narodov, da svojo vero v mirno sožitje narodov vlivajo Zvezi narodov in jj s teiH omogočijo rast in napredek. Ravno vsled težavnega položaja, v ka- Prorsčuna finančnega in zdravstvenega ministrstva sprejeta. Beograd, 7. marca. Včeraj popoldne se je v narodni skupščini nadaljevalo delo na proračunu. Zanimanja pa je bi- lo silno malo. Na seji je bilo komaj 30 poslancev. Govorniki so vstajali in go-v rili praznim klopem. Predsednik vlade Velja Vukičevič sploh ni prišel v skupščino, pravtako tudi ni bilo ne predsednika skupščine Ninka Periča, ne Ljube Davidoviča. Včeraj popoldne je bil na vrsti proračun zdravstvenega ministrstva. Prvi je govoril demokrat Dušan Stevičic in hvalil delovanje zdravstvenega ministra. Zahteval je zboljšanje na polju higiene, čeprav se more v tem pogledu že dozdaj zaznamovati velik napredek. Treba je začeti s posebnim higijenskim in zdravstvenim pokretom. Dalje se je govornik bavil z vprašanjem umrljivosti in vprašanjem splavov. Nadaljni govornik Voja Lazič se je bavil z našimi zdravstvenimi razmerami na deželi in v mestih. Pobijal je statističnae podatke, ki jih je podal zdravstveni minister. Z zdravjem na deželi je prav slabo. Strašno je, kar je vojna napravila iz naroda. Poslanec se izraža proti viso-i kini taksam zdravnikov, ki znašajo navadno po 50 Din, nekateri pa zahtevajo kar po 300 do 500 Din, tako da je marsikateremu sploh nemogoče klicali zdravnika. — Ministrovi podatki glede ženitev in porodov najbrž ne bodo natančni. Te podatke so zbirale privatne osebe, tako da to niso uradni podatki. Številke, ki govore o umiranju, so strašne, posebno kolikor gre za umrljivost na deželi. Vasilije Turbič kot član vadne večino hvali delo ministrstva za zdravstvo in pravi, da je to ministrstvo v Južni Srbiji doseglo lepe uspehe. Za svojo osebo ima govornik zaupanje v sedanjega zdravstvenega ministra. Za Trbičem je govoril še Novica Šau-lič, nakar je bil proračun zdravstvenega ministrstva takoj izglasovan in sprejet. Na vrsto je prišel proračun finančnega ministrstva. O proračunu je prav na kratko govoril dr. Spaho in zaprosil v imenu finančnega ministra, ki je obolel, narodno skupščino, naj o teni prora- čunu razpravlja in ga sprejme. — O naših financah je dr. Spaho že prej, kot namestnik finančnega ministra imel priliko podati nekaj momentov. Potrebno bi bilo, da se zdaj na splošno govori tudi o vprašanju reorganizacije finančne uprave. — Finančni minister sam bo že Se imel priliko, da pred narodno skupščino govori o novih momentih naše finančne politike, kadar bo prišla na dnevni red razprava o rezervnih kreditih, o državnih dohodkih in o finančnem zakonu. Pri tej priliki bodo poslanci izvedeli vse, kar se je dogodilo od predložitve proračuna dalje. Za ministrom Spahom so govorili poslanci Petejan, dr. Ante Pavelič in Vasilije Trbič. Kot zadnji pa je zopet govoril dr. Spaho in odgovarjal ne nekatere pripombe govornikov, posebno ua kritiko dr. Paveliča in Petejana. Petejan se je med drugim pritoževal, da ni še gotova uredba o zavarovanju monopol-skih delavcev. Nato je dr. Spaho odvrnil, da je ta uredba že gotova in da bo čez dan ali dva objavljena. Zavrnil je tudi grajo carinskih uslužbencev, ki jih je Petejan opisal kakor skoraj nekulturne ljudi, Znano pa je, da so naši cariniki posebno napram tujcem jako taktni in pcstrežljivi. Če bi se pojavil kje kak slučaj, ki bi ga bilo treba obsojati, naj se takoj prijavi generalni direkciji carin. Opravičeno pa je tisto, kar sta govorila Petejan in Pavelič o prevedbi kronskih peimonistov na dinarske penzije. Ta prevedba se vrši veliko prepočasi. Minister bo poskrbel, da se delo pospeši. — Dalje so opravičeni očitki o počasnosti uprave, kadar kdo prosi za pokojnino. 'Po delo se mora na vsak način pospešiti. Upokojenci ter njihove obite-lji morajo čimprej dobiti penzije. Ni prav, da mora vdova poleg žalosti po umrlem reditelju trpeti še pomanjkanje samo zaradi nepravočasnega reševanja pokojninskih prošenj. Nato se je prešlo na glasovanje in proračun finančnega ministrstva je bil sprejet z večino glasov. Seja je bila nato zaključena. Naslednja seja je napovedana za danes dopoldne ob 9. Na vrsto pride najbrž proračun zunanjega ministrstva. VUKIČEVIČ NA DVDRIT. Beograd, 7. marca. Predsednik vlade Velja Vukičevič je bil včeraj na dvoru v daljši konferenci z dvornim ministrom Jankovičem. Potem pa je telefonično govoril v Topolo. — Kakor se doznava, : e kralj v četrtek vrne v Beograd. SRSKIČ PROTI VUKIČEVIČU. Sarajevo, 7. marca. Sinoči je odpoto-vil v Beograd dr. Milan Srškič, ki namerava tam s svojimi prijatelji započeti akcijo proti Velji Vukičeviču. SELJAČKA DEMOKRACIJA INTERPK LIRA. Beograd, 7. marca. Na sinočnji seji kmečko-demokratske koalicije je bilo sklenjeno, da se izroči predsedniku narodne skupščine tale interpelacija: Na osnovi čl. 68 in 61 poslovnika Vas prosimo, g, predsednik, da na seji narodne skupščine, dne 7. marca t. I. stavite na dnevni red kot nujen predlog . n-terpelacijo: Narodna skupščina poziva tereni je še danes Zveza Narodov, jo je treba podpirati in kdor je demokrat bo to storil in čeprav bi bil nezadovoljen nad njenimi včasih le polovičarskimi ukrepi. Toda Zvezo narodov bi morali ustanoviti, če je ne bi imeli in s tem je povedano vse. notranjega ministra: 1. ua takoj poda proeilo o uspehu preiskave, ki jo je po svoji izjavi od 39. februarja t. 1. odredil ua podlagi dejstev, katera je navedel v svojem govoru poslanec Sava Kosanovič; 2. da obvesti narodno skupščino, ali ie kaznoval tiste svoje podrejene orga n, ki so s svojimi izjavami v tukajšnjih listih polemizirali, napadali in žalili posamezne poslance in narodno skupščino zaradi razprave v narodni skupščini proti členu 83 ustave, ki pravi, da narodna skupščina občuje neposredno z ministri. ~ BLAMAŽA MADJARSKE. Atena, 7. marca. Odpravnik poslov madjarske vlade je po nalogu iz Budem-pešte pri atenski vladi vložil protest proti izjavi grškega poslanika Politisa v Parizu, ki jo je ta dal dopisniku »Matina« Sauerweinu. V tej izjavi je povdaril, la obžaluje, da je bila Zveza narodov v mo-noštrski aferi napram Madjarom preblaga v postopanju. Madjarska vlada vidi v tej izjavi neprijateljsko nastopanje Grčije napram Madjarski. Grška vladu je sporočila, da je Politis dal svojo izjavo brez njenega znanja. Na brzojavno vprašanje pa je Politis odgovoril, da m ni govoril v lastnosti grškega poslanika, temveč kot mednarodno priznani pravni strokovnjak. (To mnenje pa zaleže tem bolj.) Danes odločitev o mono- štrski sferi Ženeva, 7. marca. Na konferenci med Stresemannom, Chamberlainom. Scialo-jo, Briandom in Kisamuro je bilo sklenjeno, da na današnji tajni seji Titu-lescu in Tanczos izrazila stališče svojih vlad. Izvoljen je bil poseben odbor trojice, ki bo to stvar proučeval in potem stavil predlog. Briand je sinoči zastopnikom francoskega časopisja izjavil, da je danes odločilni dan Zveze narodov in da se bo vprašanje monoštrske afere hitro rešilo. Ali so strojne puške še na licu mesta ali jih ni več, to nikogar več ne zanima, ker vsakdo ve, da je orožje tam bilo. Glavno je, da se za bodoče določi postopek, ki se bo uporabljal v podobnih slučajih. — Briand sploh ni omenil besede >investigacija . Ženeva, 7. marca. Svet Zveze narodov je včeraj popoldne proučeval monoštr-sko zadevo. Danes dopoldne se sestanejo Briand, Chamberlain, Scialoja, Stre-semann in Audaci, ki bodo v tej aferi sestavili skupno izjavo. Ženeva, 7. marca. Seja Sveta Zveze narodov, ki je bila sklicana za danes zjutraj, je odgodena do 4. popoldne. Namesto nje se bo vršila tajna seja Sveta Zveze narodov, na kateri se bo razpravljalo najprej o monoštrski aferi, dalje pa o predlogu, da se zmanjša število zasedanj Sveta Zveze narodov. MADŽARSKA NEPOBOLJŠLJIVA. Budimpešta, 7. marca. Na povratku iz Debreczina je grof Stefan Bethlen v razgovoru s svojimi prijatelji izjavil, da je imel glede na zasedanje Sveta Zveze narodov ravno pravi čas svoj govor. Naši zunanji neprijatelji mislijo, da se bomo mi s časom pomirili s svojo usodo in se odrekli izgubljenim krajem, a se ljuto varajo. Spomnijo naj se Avstrije po letu 1849, ko je mislila, da ji je za večno uspelo potlačiti odpor madjarske-ga naroda. Takrat smo čakali 17 let, dokler ni prišlo do nagodbe. Čakali bomo tudi sedaj in nikoli se ne odrečemo tistemu, kar je naše. TUJI DIPLOMATI PRI ŠUMENKOVIČU Beograd, 7. marca. Namestnika finančnega zunanjega ministra dr. Ilijo Sti-menkoviča so večraj posetili anglesici, nemški in češkoslovaški poslanik na našem dvoru. RAZPRAVA PROTI MORILCEM GENE RALA KOVAČEVIČA. Beograd, 7. marai. Včeraj je bil drugi dan razprave proti morilcu generala Kovačeviča Kralovu. Razprava se je začela z obrambnim govorom Kralova, ki je pripovedoval, da so milijoni, o katerih se govori, prišli iz Amerike, iz Dalmacije in iz Bolgarije. Končno pa je to denar, ki ga je poslala Italija. Znano je, da je neka italijanska princeza zbirala darove in nosila nabrani denar v blagajne komitašev. Blagajna je v Sofiji. Obtoženec navaja tudi natančen naslov v Sofiji in ime blagajnika. Mnogo zla so krivi tudi dijaki, kateri so dobivali denar od dveh strani: od srbske vlade in od komitašev. Zaslišanih je bilo še več prič, potem pa je bila razprava prekinjena in se nadaljuje danes. NOVA OBTOŽBA PROTI STEPIČU. Beograd, 7. marca. Državno pravdni-štvo je pri beograjskem prvostopnem sodišču vložilo včeraj novo obtožbo proti Simonu Stepiču, ki je že obsojen na 20 let ječe, in proti dosedanjemu načelniku v notranjem minLstrstvu Antiču. Obtožba zoper oba se nanaša na ista dejanja in je v zvezi s prejšnjo Stepičevo afero. Sela ljubljanskega občinskega sveta Sinoči je kmalu po 18. uri otvoril župan dr. Puc tomeaečno redno sejo občinskega sveta in imenoval za overovatelja zapisnika obe. sv. inž. Bevca in Miklošiča. V predsed-stvenem poročilu je omenil vež denarnih daril raznih tvrdk v korist mestnih revežev, nakar je bil zapisnik zadnje seje brez preči-lanja odobren. Sledilo je poročilo finančnega odseka in ji' prvi dobil besedo predsednik revizijske komisije dr. Gregorič, ki je poročal sledeče: ^Mestna občina ljubljanska je meseca decembra 1. 1926 .po predhodnem odobren ju velikega župana in finančnega ministra razpisala .v svrho ©miljenja velike stanovanjske bede 0% obligacijsko posojilo v višini 30 milijonov dinarjev. To akcijo je [»krenil tedanji vladni komisar na mestnem fhogistratu. To 6% obligacijsko posojilo bi bito vračljivo v največ 30 polletnih enakih obrokih potom žrebanja po določenem amortizacijskem načrtu. Za odplačevanje dolga po tem načrtu se je ustanovil pri mestui občini, dokler ne bo posojilo popolnoma poplačano, poseben stanovanjski gradbeni fond, v katerega se stekajo: 1. Najemnina za stanovanja in .poslovne lokale v hišah, ki jih bo mestna občina zgradila s tem posojilom. 2. desetina vsakoletno predpisane gosta-ščine in vodarine in 3. posebna trošarinska naklada po 50 par od vsakega konsumiranega litra vina. Izdanih je bilo 30.000 šestodstotnih komunalnih obligacij v vrednosti 30,000.000 Din. Anuiteta posojila je bila določena na 3,060.000 Din. Preračunano je bilo, da bo letno znesla: najemnina 1,500.000 Din, gosta-ščina in vodarina 450.000 Din in trošarinska naklada na vino 1,550.000 Din, kar znači, da izkazuje skupna vsota dohodkov v primeri z anuiteto prebiiek letnih 44.000 Din. Iz posojila so se pričele graditi sledeče stavbe: 1. 14 zasebnih hiš v Koleziji s po 4 enosobnimi stanovanji; 2. Palača Delavske zbornice s 3 štirisobnimi, 8 trisobnimi, 7 dvosobnimi in 4 enosobnimi stanovanji ter več uradnimi in drugimi lokali; 3. stanovanjska hiša na Poljanski cesti z 19 trisobnimi, 71 dvosobnimi in 23 enosobnimi stanovanji in 4. 23 vil za artilerijsko vojašnico z 8 trisobnimi in 61 dvosobnimi stanovanji. Vsega bo po dovršitvi novih hiš na razpolago 489 sob. Če računamo povprečno na vsako sobo stanovanja mesečno le 225 Din, vrže to brez najemnine za uradne in .poslovne lokale v Delavski zbornici letnih 1,344.600 Din in zato kalkulacija glede pokritja anuitete z najemninami ni pretirana. Po podatkih Mestnega gradbenega urada utegnejo znašati gradbeni stroški za navedene stavbe skupaj 32,460.000 Din in kupnina za stavbišča, ureditev vrtov, event. prekoračenje proračuna itd. nadaljnjih 2,540.000 dinarjev, skupaj 35.000.000 Din. Posojilo bi bilo torej prekoračeno za 5,000 Din. Obligacij je bilo doslej prodanih za 11 milijonov 163.800 Din in znaša primanjkljaj 23,836.200 Din. Zanimanje za podpisovanje 6% obligacijskega posojila je zadnji čas v javnosti popolnoma ponehalo kljub temu, da je čas, ko bo dosegla stanovanjska beda svoj višek, že pred durmi. Mestno knjigovodstvo je bilo mnenja, da .bi se dalo vnovčiti s .primerno agitacijo in pozivom še za kakih 9,000.000 dinarjev zadolžnic, dočim bi se obveznice za nadaljnih 10,000.000 Din v najslabšem primeru morale dati v lonvbard, za ostalih 5 milijonov pa najeti posebno posojilo. Na račun gradbenih stroškov se je doslej izplačalo 10,152.656 Din, v kratkem pa se mora izplačati nadaljnih 12,000.000 Din. Zaklad 6% obligacijskega posojila raapolaga danes še z okroglo 1,000.000 Din gotovine. Spričo nastopajoče stavbne sezije se mora že odnana gradbena dela brezpogojno nadaljevati in zato je to posojilo danes najbolj pereče vprašanje v upravi mestne občine ljubljanske.« Poročevalec finančnega odseka obč. svetnik Tavčar je nato po daljšem poročilu slavil sledeče odsekove predloge: 1. Mestna občina naj pospeši prodajo obligacijskega posojila in poveri to nalogo sindikatu denarnih zavodov. 2. Zadolžnice naj se lombardirajo. 3. Najame naj se 15 milijonov posojila za kritje obvez, ki .izhajajo iz gradbene akcije obligacijskega posojila. 4. Subskripcijski rok naj se zaključi 15. avgusta t. 1. 5. Župan se poocblašča, da prične neobvezna pogajanja za najetje inozemskega investicijskega posojila. Obč. svetnik dr. Lemcž je izjavil, da se je 7. obligacijskim posojilom pričelo pre,pozno. Stavil je še dodaten predlog, da naj župan stopi v stike z vsemi ljubljanskimi denarnimi zavodi, da prevzamejo gotovo vsoto obligacijskega posojila na sebe in naj o tem poroča na prihodnji seji. Nato je govoril obč. svetnik dr. Ravnihar, ki je izvajal v glavnem sledeče: »Predmet, ki je v razpravi je treba obravnavati ne 6amo stvarno, ampek tudi s previdnostjo in delikatnostjo. ‘Zavračati bi morali predvsem vsako politiko ali ceio strankarstvo, vsako lanimoznost, predsodek a’.i celo demagogijo. Gre za eminentno socialno zadevo, ki bi bila a priori zgrešena, če bi jo tretirali s strankarskega stališča. Stanovanjsko akcijo vladnega komisarja je javnost sprejela prav simpatično. Značilno je, da so podpisovali posojilo predvsem ljudje iz srednjih slojev. Bodite prepričani, da je uradnik, učitelj ali penzijonist, ki je podpisal samo 500 Din posojila, storil za omilje-nje stanovanjske bede več, kakor vsi ljudski tribuni, ki imajo pclna usta stanovanjske bede, ki deklamirajo c raznih utopijah, praktičnega pa niso še storili in ne store ničesar. Zapečeta akcija temelji na principu samopomoči. Torej najidealnejši in najmorailnaj-ši način izvedbe kake akcije. V našem slučaju se veliki kapital z redkimi izjemami ni v polni meri zavedal svoje moralne obveznosti, kar je zanj jako slabo izpričevalo, tla ne pojmuje povsem svoje naloge in dolžnosti napram javnosti. Temu medlemu odzivu kapitala je prav izdatno dajala potuho zavestna sabotaža z izvestne strani. Tudi žur-nalistika z redkimi izjemami ni storila svoje dolžnosti Priznam pa, da je izostala potrebna sistematična propaganda v cilju pričakovanega uspeha. Obligacije 6% posojila uživajo pu pil aru o varnost ker jamči zanje mestna cbčina. fci-sto gotovo bo prišel čas, ko bodo ljudje še radi segali po tem papirju, zlasti ko se bo, kakor je pričakovati, obrestna mera za vloge v hranilnicah znižala. Upoštevati je tudi treba, da krog subskribentov ni omejen le na ljubljansko meščanstvo, temveč se more posojilo placiraH tudi na drugih trgih izven Ljubljane. Vsa s tem posojilom zgrajena poslopja postanejo takoj last mestne občine ljubljanske ki na ta način pomnoži svoje premoženje s 30 milijonsko nepremičninsko vrednostjo in sicer takorekof s tujo pomočjo brez povišanja doklad in brez obremenitve lastnih financ. Komisarju se očita, da je pričel z gradnjo hiš pred polno vplačanim posojilom in da je prekoračil proračun (za 16% vse vsote). Pri hiši na Ahaoljevi cesti je znašalo prekoračenje 'j0%, pri mestni klavnici pa 75% vse glavnice. Graditi se je moralo na hitro roko, naj velja kar hoče. Bodimo hvaležni komisarju, da nas je rešil najhujših skrbi. Ako ga jo pri tem varal idealizem in optimizem in je premalo računal z indolenco in neumeva-njem, kdo bi mu to štel v zlo. Zamerili bi mu k ivečjemu mogli, in to povem inž. Gustinčiču, da je komisar še prepozno prišel ua magistrat. (Veselost.) Ali hi bilo bolje, če ne bi bil nič storil?! Potem bi pač danes morali najeti 30 milijonov dinarjev za kakršnokoli ceno in še premalo bi bilo, kakor vse kaže. Še nekaj dobrot započete akcije naj navedem. Stavbna podjetja obrtniki in delavci so prišli do dela in zaslužka. Brezposelnost je bila omejena na najracijonelnejši način. Ves denar ostane doma, od njega imajo koristi najširši krogi, zopet drugi obrtniki in trgovci našga mesta. Dvignila se bo davčna moč, kar bo čisto gotovo hvaležno kvitirala tudi mestna blagajna. Poživljena gradbena akcija bo tudi dober regulator za najemnine v zasebnih hišah. Temu namenu je služil tudi ukrep vladnega komisarja, s katerim oprošča za dobo 5 let občinskih doklad vse stavbe, ki so se pričele graditi 1. 1927 ali kasneje. Potegnimo torej črto seštejmo in odštejmo, pa bomo dobili rvelik plus v korist obligacijskemu posojilu in z njim združeni stanovanjski akciji.« Občinski svet. inž. Gustinčič je nato kritiziral vse vire dohodkov za pokritje anuitete, češ da pade vse breme na rame delavca, uradnika in malega obrtnika. Našteval je dalje razne najemninske številke iz mestnih hiš in je hotel naslikati mestno občino kot do-bičkanesno podjetje, ki dela s prevelikim dobičkom. Ponovno je naglasil, da so najemnine v mestnih hišah oderuške in zato nikdar ne bo glasoval zanje. Sicer bo glasoval za najetje posojila, vendar bo v finančnem ii> gradbenem odseku nastopil z vso silo za znižanje najemnine na eno tretjino sedanjega sianja. Zavrnil ga je obč. sv. Jarc, ki je dejal, da Gustinčičeve trditve ne drže, ker njihovih številk ni mogoče kontrolirati. Dunajski socialistični Breitnerjev sistem, za katerega se tako navdušujejo naši socialisti in komunisti, vodi do revolucije in k boljševizmu, kar so pokazali jasno lanski julijski dogodki, ko je bila uničena dunajska j us ti čn a palača. Zato bo SLS vedno vodila tako stanovanjsko politiko, ki bo za naše socijalne in gospodarske razmere dobra in primerna in bo omogočila našemu malemu človeku do cenenega stanovanja, v katerem bo mogel srečno živeti s svojo družino. Kratko sta še govorila obč. svet. Likar in dr. Bohinjec, nakar je po zaključni besedi poročevalca fin. odseka Tavčarja dal župan dr. Puc na glasovanje vseh 5 odseko.vih predlogov, lci so bili večinoma soglaisno sprejeti. Nadaljnje poročilo o obširni seji priobčimo v jutrišnji številki lista. Politične vesti. = Seja skupščine. Nujni predlog seljačke demokracije za takojšnjo odpravo hire odklonjen. Včerajšnja seja skupščine se je pričela ob desetih dopoldne. Pred prehodom na dnevni red je protestiral zemljoradnik Lazič proti postopanju skupščinskega predsednika, ki da ovira opoziciji sodelovanje pri proračunski razpravi. Nato je prišel v razpravo predlog generalske seljačke demokracije, da se takoj odpravi hira, ali vsaj odreče orožniška asistenca pri izvrševanju bire. Kol prvi je govoril za predlog Stjepan Radič, za njim pa dr. Kramer. V glavnem sla poudarjala, da se bira ne strinja z ugledom vzvišenega duhovniškega poklica. G. Radič je še posebej poudarjal, da vendar ne gre, če mora kmet v gladni Dalmaciji dali zadnji košček kruha duhovniku, mesto svojim otrokom. G. Kramer pa je povdarjal, da naprednjaki v Sloveniji niso sovražniki duhovnikov, temveč zahtevajo, da se duhovnikom da vse, kar potrebujejo za vršitev svoje vzvišene naloge med narodom. — Mislimo, da se niti ‘šefi seljačke demokracije ne smejo čuditi, če niso duhovniki preveč navdušeni za ponvoč, ki jim jo tako kavaljersko ponujata Radič in dr. Kramer. Tudi se nam zdi, da celo najpriprostejši esdeesar ve, kaj je bilo jedro esdeesarskega nujnega predloga. Zopet enkrat treba na zunaj malo paradirati s spoštovanjem za vzvišeni duhovniški poklic, med tem pa poskrbeti, da ne ibo ugled duhovnika med narodom prevelik. Da pa se nas ne bo napačno razumelo, moramo izjaviti, da smatramo tudi mi odpravo bire za 'umestno. Srno ,pa toliko pravični, da smatramo to odpravo za možno le če se istočasno sprejme zakon, ki daje duhovniku nove dohodke. Da bi nekateri duhovniki, ki so po besedah dr. Kramerja že pravi berači, izgubili še biro in ne dobili nobenega nadomestila, pa vendar ne gre. Nujni predlog seljačke demokracije pa je vseboval le odpravo bire, ni pa skrbel tudi za nadomestilo in je tako jasno razkril, kakšen je bil njegov namen. Zato pa tudi ni čudno, če je vladna večina po kratki izjavi ministra Simonoviča predlog seljačke demokracije odklonila. — Nato je bil izvoljen anketni odbor za preiskavo pogodb v gozdnem ministrstvu. Skupščina je nato pričela z razpravo proračuna ministrstva za narodno zdravje, ki jo je otvoril s krajšim ekspozejem minister Popovič. Popoldne se je nalo seja nadaljevala. = Zmaga Pilsudskega. Rezultat poljskih volitev je v glavnem znan. 'Manjkajo samo še rezultati iz treh volivnih okrajev. Rezultat volitev je sledeč: Pilsudskijev vladni blok 130 mandatov, vladi prijazna kmečka stranka Dorubski 20 (preje 33) mandatov, socialisti 60 (41), stranka malih kmetov VVyzwole\vic 35 (26), nacionalni demokrati in krščanski socialisti 40 (120), veliki kmetje Witosa in krščanski demokrati 35 '(94), komunisti Lil komunistom blizu stoječi mali kmetje 25 (15), narodne manjšine, Ukrajinci, Židje in Belorusi 85 (80), ostalo so dobile male stranke. — Uspeh vladne skupine je torej popolen in še večji poraz desničarske opozicije. Upoštevati treba, da je šel v glavnem boj sploh samo med vladno skupino in desničarji, ki jih je Pilsudski vrgel iz vlade. Volivci so sedaj brezdvomno odobrili Pilsudskijev nastop in gotovo je, da bo .prihodnjič moč vladne skupine še znatno narastla. Že danes pa je gotovo, da ni mogoča nobena vlada proti Pilsudskiju. — Znatno so napredovali socialisti in čisto levo orientirane stranke. Po vsej verjetnosti pa je ta uspeh le trenoten in bo napredujoča konsolidacija Poljske znatno reducirala .leve elemente. — Od narodnih manjšin so najbolj napredovali Nemci, ki so napredovali aa pet mandatov. — Otvoritveno zasedanje Sveta Zveze narodov. Pod predsedstvom zastopnika Kolumbije g. Nerutte se je v pcndeljek sestal Svet Zveze narodov. V tajni seji je bil najprej določen dnevni red zasedanja. Nato je bilo v javni seji prečitano poročilo o naselitvi grških beguncev. Poročilo je Svet odobril. Nato je poročal holandski delegat Bel-laerts o delovanju mandatne komisije. Ko je bila seja zopet proglašena za tajno, je pričel Svet razpravo o polsko-litovskein konfliktu. Sklenjeno je bilo, da se naprosi litovska vlada da pošlje k prihodnji seji svojega delegata, ki naj da potrebne informacije. Nato je bila seja zaključena. — Monoštrska afera pred Svetom Zveze narodov. Ena najvažnejših afer, ki jih ima rešiti Svet Zveze narodov je monoštrska afera, katere rešitev je zlasti težavna, ker ni med velesilami glede njene rešitve soglasnosti. Francija podpira stališče Male antente in je za preiskavo, Italija pa je z vso odločnostjo na madjarski strani in zato proti preiskavi. Nekako nevtralno stališče pa zavzema Stresemann in Chamberlain in naj-brže bo to stališče tudi prodrlo. Charberlain bi hotel ustvariti junktim med optantskim vprašanjem in monoštrsko afero. Med vodilnimi politiki, tako med Briandom, Strese-mannom in Chamberlainom se je zaradi mo-noštrske afere vršilo že več posvetovanj. Pozitivnega rezultata še ni in najbrže bo prodrlo polovičarsko stališče, ki ne bo nikogar moglo zadovoljili. Kratke vesti. Francoski parlament je sprejel zakonski načrt o reformi vojnih sodišč. Predsedniki vojaških sodišč bodo odslej civilisti. Kriza egiptovske vlade. Ker ni moglo priti do sporazuma med angleško in egiptovsko vlado, je odstopil kabinet Sarvat paše. Ibn Sand, kralj Vakalitov in Hedžane se je pridružil arabskim in vokalitskim plemenom, ki pripravljajo napad na angleško ozemlje (Irak, Tarnsjordanijo in zlasti mesto Kovejk). Resna nevarnost obstoji, da pade mesto Kovejk v roke Arabcev, če se ne posreči Angležem pravočasno poslati-na ogroženo mesto dovolj novih čet. Bolgarska vlada je v krizi, ker je odstopil minister Gjorgjev. Baje odstopijo še štirje ministri. Vlada bo morala odstopiti. Novo vlado bi zopet sestavil Ljapčev, ker uživa zaupanje krone. Odločitev glede nove vlade pade v torek na seji Demokratičnega Zgo-vora. Ivan Hribar: 50 MOJI SPOMINI Od 1853. d« 1910. leta. Ko sem bil leta 1896 izvoljen za ljubljanskega župana, razveselil se je tega Strossin!ayr nenavadno in poslal mi je v jako prisrčnih besedah sestavljeno čestitko. Ob nekem obisku, ki sem ga pozneje napravil pri njem, pripovedoval sem mu, da sem. pri občinskem svetu izposloval dovoljenje za preuredbo magistralne dvorane ter sem obžaloval, da so sredstva mestne občine ljubljanske tako skromna, da mi ni mogoče oskrbeti tej dvorani kakih umetniških dekoracij. Nato je Strossmayr takoj pristavil, da bi on hotel kako sliko naročiti za mestno dvorano ljubljansko ter me je prosil, naj bi malo pomislil, kaj naj ta slika predstavlja in Irtu obenem priporočil slovenskega umetnika, ki bi jo naslikal. Odgovoril sem mu takoj, da bi bila najlepša snov alegorija, predstavljajoča, kako se Slovenci vseh dežela klanjajo mestu Ljubljani kot svojemu duševnemu središču, iz katerega izhaja prosveta širom vse domovine. Biskup je to misel odobril ter me je pooblastil pisati gospodični Ivani Kobil čevi, katero sem mu obenem priporočil, naj tako sliko naslika. Tudi svoj portret je biskup dal po tej slikarici napraviti ter ga je poklonil mestu ljubljanskemu. Obesiti sem ga dal ne brez namena v veliko dvorano Mestnega domp nasproti veliki sliki cesarja Frana Josipa I. Ob večjih slavnostih, ki so se v Djakovu vršile o raznih prilikah in na katerih smo zvečine zastopani bi- li tudi Slovenci, je bilo zanimivo opazovati biskupo Strossmayrja kot gostitelja. O taoih prilikah se je udeleževalo obedov pri njem tudi večje število dam. Njim nasproti je bil biskop pravi kavalir. Vselej je z neko grandeco pripeljal k obedu damo, katera je imela sedeti na njegovi desni strani; med obedom pa je damam pripovedoval toliko in takošnih ljubeznivosti, da so bile vse očarane. Pri tem pa nikdar ni pozabil sejati v njihova srca semena domovinske ljubezni in /lasti ljubezni do materinega jezika, oponašajoč jim, da le prerade po nemški čebljajo. Prepričan sem, da se je marsikatera dama, katera je bila morebiti pred tem preveč zaverovana v nemščino, ki je žalibog na Hrvatskem skoraj še bolj razširjena bila kakor pri nas, po občevanju z biskupom odrekla nepotrebnemu neinškutarjenju. Biskup Strossmayr bil je sijajen govornik. Znano je to izza vatikanskega koncila, kjer je v senco postavil vse ostale govornike. Njegovi cerkveni govori bili so pravo čudo retorike. Kakor žarki solnca, sipale so se iz njegovih ust iskre njegovega velikega duha. Saj je bil pa tudi glas biskupov nenavadno prikladen za govorništvo, kajti bil je mehak in prijeten. Zato je, kadar se je vedelo, da bode on imel govor, privrelo občinstvo od blizu in daleč v djakovsko metropolno cerkev, katera je, kar se arhitekture in umetniške okrasbe tiče, tako sijajna, da bi mogla stati sredi Rima. Pred neko večjo cerkveno slavnostjo sem bil slučajno v Djakovu. Med 4. in 5. uro popoldne sprehajala sva se z biskupom po grajskem parku. Ker je ta park odprt tudi za občinstvo, je bilo v njem polno kmetov in kmetic, ki so dopotovali. Nekako sredi parka pride- jo nama nasproti tri mlade kmečke deklice, izredne krasotice v dražestni slavonski narodni noši. Pokleknile so pred biskupa ter mu hotele poljubiti roke. Toda on je roke odtegnil, dvignil vsako deklico posebej kvišku ter jo je poljubil na čelo; potem pa je vzkliknil: >Ala ste lijepe; kao and jeli! Gleda jte samo, da Vam i duše budu uvijek lijepe, košto su lijepa Vaša lica!« Deklice so bile vsled tega nenavadnega bisku-povega sprejema čisto zmešane. Nobena ni bila v stanu kaj izpregovoriti; sramežljivo so zrle v tla, priklonile se ter odšle s pozdravom: »Hvaljen Isus!« Madjare črtil je biskup Strossmayr zaradi njihove verolomnosti in oliolnosti silno. Pozabiti ni mogel zablode, ki se je storila takrat, ko se je hrvatski sabor izrekel za Budimpešto proti Dunaju. Izprevidel je nanUreč, da bi bili Hrvatje v dunajskem državnem zboru omogočali ustvaritev slovenske večine in s tem preorijentacijo zunanje politike avstrijske. Budimpe-štanski oblastniki so to duševno razpoloženje bisku-povo dobro poznali. Zato so ga črnili pri kralju in mu onemogočali pristop na dvor. A to jim še ni bilo dosti. Hoteli so mu prirediti še očitno ponižanje. Zato so kralja Frana Josipa pridobili, da ga je ob priliki nekih manevrov v Slavoniji oh sprejemu v Belovaru javno grajal zaradi brzojavke, ki jo je povodom tisočletnice pokrščanjenja Rusije poslal v Kijev. Biskup je na to netaktnost odgovoril s takojšnjim odpotovanjem iz Belo vara; hrvatskemu episkopatu gre pa čast, da se je z biskupom Strossmayrjem solidarizoval ter tudi korporativno zapustil mesto. Kralj - slabič je na ta način dobil lekcijo, kakoršne ni pričakoval. Dnevne 'vesti. — Redukcija organov finančne kontrole. ,l)ne 31. marca, ko preneha veljati drža/vni proračun za lelo 1927-28 bo reduciranih pri finančni kontroli, kot po vsej državi, tudi v Sloveniji večje število finančno-kontrolnih organov, predvsem začasnih finančnih pripravnikov in dnevničarjev. V Sloveniji bo reduciranih, kot se čuje, okoli 150 finančnih pripravnikov in dnevničarjev, ki so po večini Rusi. — »Uravdi list« št. 21, z dne 3. t. m. objavlja naredbo o monopolni taksi za dele revolverjev, pištol in flobertskih pušk. — Sprejem gojencev v podčastniško šolo. IV. pehotna podčastniška šola »Kraljice Mari je" v Zagrebu sprejme 1. maja večje število novih gojencev. Sprejemajo se mladeniči od 17. do 21. leta. Podrobne informacije se dobe pri vojaških komandah, orožniških postajah in županstvih. — Iz sodne službe. Sodni sluga pri okrajnem sodišču v Brežicah Matija Vengust je v pokojen. — Iz zdravniške službe. V imenik zdravniške zbornice za Slovenijo je bila vpisana zdravnica ženske bolnice v Ljubljani Marija Fink. — Promocija. Te dni bo promoviran na graški univerzi za doktorja splošne medicine Ljubljančan Ernest Hammerschmidt. — Dražba lova. V sredo, dne 30. maja t. 1. ob 9. uri se bo oddal pri srezkem poglavarstvu v Logatcu na javni dražbi v zakup lov občine Planina iza dobo od 1. julija 1928 do 1. aprila 1932. Dražbeni pogoji so na vpogled pri navedenem oblast vu med uradnimi urami. — Železniške olajšave za posetnike Jadrana in zdravilišč. Po novi železniški tarifi uživajo posetniki Jadrana in gotovih zdravilišč v notranjosti države na državnih železnicah v dobi od 1. oktobra do 31. maia 75 odstoten popust, sicer pa 50 odstoten. Pri cdb.odu plača potnik normalno ceno. Na od- uaše ženstvo. O življenju in hotenju bolgarske žene bo obširno poročala ga. Gospodino-va. V četrtek vsi na prvi bclgarsko-jugoslo-vanski večer! 1— Zagrebški Trio, ki koncertrka v Ljubljani v petek, dne 9. t. m. v dvorani Filharmonične družbe, je skupina uglednih umetnikov, ki so se iz samega navdušenja in ljubezni do glasbe posvetili komorni muziki — Trio. Člani zagrebškega Tria so: primarius Karol Sancin, ravnatelj glasbene Matice v Celju, kateremu je v zadnjem času naklonilo srečo naključje izvrstne in dragocene gosli, na katere bode igral tudi na petkovem koncertu. Klavirski part je v rokah prof. zagrebške uvuzičke akademije in petja na državni gimnaziji v Zagrebu in artistični vodja glasbenega društva Intelektualcev v Zagrebu. 0 tej umetniški trojici piše znani zagrebški kritik g. Lujo Šaframek: Kavič v drgi številki beograjske Muzike dobesedno sledeče: /Jedini plus u zagrebačkom muzičkom svi-jetu ove godine je novo komorno udruženje Zagrebački Trio, koji se je djelima od Be-.thovna, Novaka i Semtane lijepo uveo.« Da pričakujemo velik umetniški uspeh tudi od petkovega koncerta je samo ob sebi umevno. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. 1— Udruženje jugoslovenskih inženjerjev in arhitektov — Sekcija Ljubljana vabi na predavanje, ki se bo vršilo v petek, dne 9. marca ob 20. uri v lastnem družabnem lokalu na Kongresnem trgu št. 1 (II. nadstropje). Predaval bo g. ing. Janko Mačkovšek o temi: Razvojne tendence Ljubljane in veza njenega centra z nastajajočim severnim delom. Vabljeni so člani in vsi, ki se zanimajo. 1— Pogreb Jakoba Lumbarja, ki se je vršil včeraj popoldne, je pokazal, kako je bil pokojnik splošno priljubljen, zlasti pa med pevci. Kljub slabemu vremenu se je zbralo veliko število pokojnikovih prijateljev in znancev, da ga spremijo na njegovi hodni postaji pa mora zahtevati potrdilo o j za!>oza rja mo na ta večer vse, ki so za zbližanje z Bolgari in ki so pripravljeni svojo dobro voljo manifestirati tudi z dejanjem. Opozarjamo na ta večer pa tudi vse ljubitelje glasbe, katerim bo zapel g. Gospo-dinov bolgarske pesmi, še zlasti opozarjamo uu prvi bolgarsko-jugoslovanski večer vse skega doma«, Komenskega ulica štev. 12, I. nadstropje, strokovno predavanje o parnem stroju. Predava g. Špindler Rudolf. Vstop vsakomur prost. Vabimo k obilni udeležbi. 1— Ruska Matica. V nedeljo dne 18. marca se bo v prostorih ruske akademske menze (Št. Peterska vojašnica) ob 14. uri, v slučaju nesklepčnosti pa ob 15. uri vršil letni ■občni zber. Dnevni red: od borovo in blagajnikovo poročilo, poročilo nadzorništva, podelitev absolutorija odboru, načrt nadaljnega delovanja, volitve predsednika, podpredsednika, blagajnika, tajnika, članov odbora in nadzorstvenega sveta, predsednika in članov razsodišča. 1— V društvu »Soča« v Ljubljani predava v soobto, dne 10. marca 1928 ga. prof. dr. Angela piskernik. Tema lepa in podučna iz prirodopisja se glasi: »Rastlinstvo v vodi in ob vodi.« Po predavanju prosta zabava s petjem. Vabljeni člani in prijatelji društva. Začetek ob pol 21. uri zvečer. Vstop vsem prost. 1— Društvo »Treznost« ima danes, 7. t. m. ob 18'80 svoj redni sestanek na moškem učiteljišču. Dnevni red: 1. »Naš najhujši sovražnik«, predavanje br. predsednika R. Horvata; 2. slučajnosti. Vstop je dovoljen poleg članov(nic) tudi vsakemu drugemu. 1— Silen prah na ljubljanskih ulicah. Ena izmed največjih nadlog ki tarejo Ljubljano, zlasti zadnje dni so debeli valovi prahu, ki se valijo p>o ljubljanskih ulicah in zasipavajo pasantom oči in nosove, usta in ušesa, da se 'komaj premikajo na piv j. Posebno občutna je ta nadloga v okolici obeh gledališč, a tudi po ostalih ulicah ni dosti manjša. Nadloga je postala tako huda, da se bo baivil ž njo, kakor pravijo, na eni svojih prihodnjih sej tudi občinski svet, ki bo baje sklenil, da je treba prah preganjati z vodo, vodo pa s prahom. Predlog opozicije, naj se ob mokrem vremenu polože na ceste primerno debele plasti pivnikov ne bo sprejet. .1— Odvetnik dr. Albin K a n d a r e naznanja, da ho je preselil iz Bleiweisove ceste štev, 18 v Tavčarjevo ulico št. 11, pritličje, desno. Maribor. in— Ljudska univerza v Mariboru. V petek 9. t. m. ob 8. uri zvečer v veliki dvorani Kazine predava in poje dobro znani umetniški predavatelj in komik Alois 8tadlmny o vedno oktuelmi temi: Humor v ljubezni m zakonu. Obeta se velezabavni večer! Zbral pa dekleta one vrste, ki je donmela umazanost in pokvarjenost družbe, ki je vodila vojno. Kot glasnica trpečih mas je bila verna Etelka, vendar ni bila povsod enako trdna. G. Stankovič je v svoji vlogi malo pretiraval, v celoti pa je bil originalen Švejkov dodatek. Zaokrožen značaj dobrohotnega, v Iju-bavne afere zapletenega »pana oberlajtnan-ta« Lulcaša je kreiral g. Železnik. Bil je tipičen rezervist, eleganten, mož, ki je vojak le, ker mora biti. Tudi »pane senat«, av-ditor g. Pavle Kovič se je pokazal spretnega igravca, enako pa več ali manj tudi vsi drugi, v prvi vrsti pa g. Grom, ki je v vojnem dobavitelju Baranyju izoblikoval veren tip te vojne zaledne hijene. Predvajanje Švejka je za mariborsko dramo svetel dogodek v vsakem oziru in prepričan sem, da bo s Švejkom in z Danešem zadovoljna tudi Ljubljana. R. R. meta v roki, dasi se je v bližini trupla ubitega našlo pet meter dolgih kolov in odprt žepni nož. — Izpovedbe prič si nasprotujejo. Avgust Klavžar je bil glasom občinskega spričevala na dobrem glasu med tem ko je Anton Špiler znan pretepač in je bil radi lahke telesne poškodbe že dvakrat pred-kaznovan. Porotnikom so bila stavljena trt vprašanja: uboj, silobran, prekoračenje silobrana; potrdili so krivdo uboja in je bil Anton Špiler obsojen na dve in pol leta težke ječe s postom in trdim ležiščem enkrat ua mesec ter v povračilo sodnih stroškov. Obtoženec je sodbo jokaje sprejel. — Senatu je predsedoval dr. Bračič, votanta sta bila dr. Stepančič in sednik Brelih. Obtožbo je zastopal dr. Rus, obtoženca zagovarjal dr. Kalan. c— Mestno gledališče. Četrtek, dne 8. marca ob 20. uri »Divji lovec«. Abonement. Nedelja dne 11. marca ob 16. uri »Divji lovec«. Ljudska predstava ob znižanih cenah. c— »Aeroklub«. Plesna prireditev »Aerokluba v Celju se viši iv soboto, dne 10. t. m. v Narodnem domu. c— Lovska veselica, ki bi se morala vršiti v soboto, dne 17. t. m. je vsled nastalih zaprek preložena in se vrli v soboto, dne 14. aprila v vseh prostorih Narodnega doma. c— Licitacija za dobavo mesa za čas od 1. aprila do 30. septembra 1928 se vrši 14. marca pri komandi celjskega vojnega okrožja v Celju. PRIMORJE. Ustavljene plače učiteljem na razpoloženju. Vsi oni slovenski učitelji, ki niso napravili izpita iz italijanščine, so bili ob pričetku šolskega leta 1927-1928 postavljeni na raziš) lezenje. Dobivali so sicer še plačo, učiti pa niso smeli. Ko so se pa dne 27. februarja, t. j. na dan plačila državnih uradnikov, prijavili pri plačilnem uradu, jim niso več izplačali plače. Šolsko oskrbništvo je bilo prečrtalo nakazila. Je med njimi polovica družinskih očetov z mnogoštevilno družino, vzdrževano le z edino pičlo mesečno plačo. Slovenski vojaki v italijanski armadi. Slovenski vojak v italijanski armadi tvori kategorijo zase. Pod posebnim nadzorstvom je neprestano. Njegov matrikulacijski spis je opremljen z vsemi mogočimi informacijami krajevnih oblasti. Iz častniških šol za rezervne oficirje so okoli polovico naših dijakov izključili. Izključili so jih iz najnavad-nejših četnih 'in batalijonskih pisarnic. V Padovi morajo naši dijaki-vojaki čistiti konje. V celi Goriški ni nobenega slovenskega vojaka več. Zadnja dva slovenska vojaka in sicer dva dijaka Simčiča 'in Tonklija, ki sta bila zaposlena v neki gor iški vojaški pisarni, sta bila nenadoma telegrafično premeščena v notranjost države. Prve slovenske vojake dobimo sedaj šele v Vidmu, in sicer le par od njih Komaj onkraj Piave so nastanjeni slovenski vojaki v večjem številu, in sicer pred vsem v Padovi in Bolgji, kjer jih je precej stotin. V orožniško službo tudi ne sprejemajo skoraj nobenega Slovenca več; Še celo v fašistovsko milico ne marajo več Slovencev, zlasti blizu meje ne. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI. Drama. Začetek ob 20. uri zvečer. Sreda, 7. marca: Zaprto. Četrtek, 8. marca: »Sestrična iz Varšave.« — Red B. Petek, 9. marca: »Danes bomo tiči.« — Red A. Opera. Začetek ob pol 20. uri zvečer. Sreda, 7. marca: »Zmagovalka oceana.« — Red A. Četrtek, 8. marca: »Čarobna piščal.« —- Red C. Celje. c— Porota. Uboj. Pri okrožnem sodišču v Celju. — Brežiški okraj ni baš na najboljšem glasu, saj se večina umorov, ubojev itd., ki se obravnavajo pred celjsko poroto zgodijo ravno v tem .vinorodnem kraju. V nedeljo se mladi fantje napijejo korajže, zvečer se pa stepejo in ti pretepi in sovražnosti kljub hudim kaznim ne ponehavajo. V ponedeljek se je zagovarjal pred tukajšnjo poroto 21-letni Anton Spiler iz Zdol, ki je obdolžen, da je 15. januarja t. t. zvečer ubil Avgusta Klavžerja iz Pečic. V nedeljo, 15. januarja t. 1. sta šla Avgust in Franc Klavžar v Posojilnico v Zdolah, da izplača Avgust svojemu bratu, Francu Klavžarju odpravnino v znesku 16.500 Din. V isti hiši je tudi gostilna in sorodniki ao tam ostali v posebni sobi do 15. ure, nakar sta se napotila oba brata v Presnikovo trgovino. Na poti domov [ta se spomni Avgust Klavžar, da je pozabil v gostilni svoj zavoj, po katerega sta se vrnila. Pri Sabovem kozolcu sta bila od treh neznancev napadena in je pri tem pretepu Anton špiler ubil Avgusta Klavžarja med tem ko je Franc Klavžar zbežal, ne da b^ vedel, kaj se je z bratom zgodilo. Poleg Antona Špilerja sta bila aretirana tudi njegov brat Jernej Špiler in Alojz Ašič, da pa sta bila kmalu izpuščena vsled nezadostnih dokazov in ker je Anton špiler priznal, da je cn ubil Avgusta Klavžarja, češ da je to storil v silobranu. Oba sta bila zaslišana kot priči, zanikala sta, da bi imela namen se pretepati in da nista imela nikakega pred- UURLJANSKA KREDITNA BANKA. Upravni svet banke je odobril v svoji seji dne 5. t. m. bilanco centrale in 15 podružnic zavoda za leto 1927 in je ugotovil, da izkazuje bančno poslovanje tudi v 27. poslovnem letu splošno napredovanje in da je ugoden tudi končni uspeh, upoštevaje vladajoče gospodarske razmere in ozke zveze banke s skoro vsemi sloji našega prebivalstva. Skupni promet je narasel v letu 1927 proti letu 1926 za okroglo 10 milijonov dinarjev na 40 milijard dinarjev, torej za %. Skupna vsota aktiv znaša 585 milijonov dinarjev (lani 483 milijonov dinarjev), od česar odpade. 387 milijonov dinarjev (lani 317 milijonov dinarjev) na dolžnike. — Med »pasivi« dokazuje porast vlog na knjižice in vezanih računih po 41 milijonov dinarjev na 268 milijonov dinarjev (lani 227 milijonov dinarjev), dalje postavka »Upniki« v znesku 243 milijonov dinarjev (lani 181 milijonov dinarjev) neoma-jano zaupanje v naš najstarejši domači bančni zavod. — Vpliv gospodarske krize se zrcali v nekoliko zmanjšanem dobičku per Din 5,212.634 (lani 6,282.000 Din), vsled česar bo predlagal upravni svet banke občnemu zboru delničarjev, ki se vrši 14. aprila 1928, poleg Običajnih dotacij izplačilo dividende per 9 Din ua delnico (lani 12 Din). Uprava banke izraža mnenje, da je vrhunec gospodarskih kriz v naši državi prekoračen in se že opaža, četudi za enkrat te v skromni meri, zboljšanje razmer. BRATJE! Zopet je posegla neizprosna smrt v naše vrste ter nam ugrabila našega dolgoletnega, zvestega člana šrata Arturja Jakšeta. Dolžnost nas veže, da ga spremimo za poslednji poti v čim večjem številu. Zbirališče članstva danes v sredo ob 2. uri popoldne pred mrtvašnico dežele bolnice. Kroj civilni z znakom. Zdravo! Odbor »Ljubljanskega Sokola«. Stran 4. iii ii mwwih ■■ >NAR0DN1 DNEVNIK« 7. marca 1928. tntst Štev. 55. ws*f*n? Fragor: Zabita stanovanj. Ni, da bi obširno dokazovali, da jc vznikla vsa stanovanjska zaščita iz zaščite najemnikov v ožjem zniislu, saj zadošča v dokaz že .samo nesporno dejstvo, da obstoji zaščita radi varstva gospodarsko šibkih državljanov. Vsakomur mora torej biti jasno, da je temeljna zaščita v množici in vsem sestavu sta-novanjskczaščitnih predpisov tista utesnitev lastnine, ki se bavi z določevanjem najemnin, to je s poštevilčnim odmerjanjem najemnikovih dajatev, da se po tem načinu očuvajo interesi onih, ki ne morejo zmagovati točasnih, četudi »normalnih« najemnin. Dejstvo je, da so taki veliki sloji v državi, ter da je vzrok gospodarskemu nesoglasju neobičajni pojav izza vojne, da je iz nekih razlog od teh slojev odvaljena razvredba novcev (včasi zelo občutno odvrnjena!) zgolj pri dohodkih, dožim je pri izdatkih brez usmiljenja i tem slojem naprtena številkoma izravnana vrednost, po plačilni krepkobi kina, zato pa po kurzu tolikšna, da je brez prav tako priravnanega kritja v prejemkih (stanarini!) nihče ni kos, ki živi zgolj ob fiksnih prejemkih. Uničenje takega človeka bi bilo, ako bi država sankcionirala najemnino, ki bi bila notranji kupni vrednoti denarja prirav-nana, pa ako bi v isti sapi odklonila prirav-nati tudi njegovo stanarino. Izdatki za najemnino stanovanja znašajo po 1. februarju t. 1. že redoma več ko K, često -7r>, “/?. včasih relo 'A vseh prejemkov takega bednika, da-si po narodnogospodarskem načelu ne bi smeli presegati '/« do */», ki je dopustni maksimum izdatka za stanovanje rodbine. Zato «e koali rajo ti zatiranoi, kličejo ina pomoč ter zahtevajo zaščito ko doslej, češ, v kot so nas segnali in tolčejo brez usmiljenja po nas! Iz vsega tega smo razvideli, da je primerna in poglavitna stanovanjska zaščita oblastveno reguliranje najemin. Stoprav nadaljnje uvaževanije, da lastnik ne da rad najemnih predmetov državljanom, ki imajo glede plačevanja privilegije, je nagnilo socialnopolitično zakonodajo k sekundarni zaščiti utesnitve lastnine pri osnavljanju najemnih pogodb, k tako imenovanemu uradnemu dodeljevanju najemnih predmetov po državnih oblastvih, in k prav tako sekundarni zaščiti glede razveze ali prestanka najemnih pogodb, k tako zvani neodpovednosti na-jemov. Pripomniti je, da imamo v mislih le javnopravne utesnitve, ki segajo v zasebno odpovedno pravo, ne zasebnopravnih modifikacij odpovednega prava, ki je v eiviluo-pravdnem redu dobro urejeno. Dodeljevanje stanovanj po oblastvih je v naši zadnji noveli k zakonu o stanovanjih — z redko izjemo, ki za splošnost ne pomeni nič — končno odpravljeno že s 1. 'novembrom 1927. 1., potem ko je bila ta institucija že poprej zatrpela več skrčeb in utesmjav. Prav tako je odpravljena neodpovednost stanovanj, le da je tu z odpovedjo kot prehodno določilo vkup dejan moratorij za izselitev do 1. maja 1928. 1. Obe odpravi sta zaključek podiralnega procesa, ki je trajal več let. Odpravljeni sta namreč najbolj občutni sta-novanjskozasčitni sredstvi, ki sta jemali hišnim posestnikom dispozitivnost njihove lastnine ter povzročali krepko reakcijo zoper gjijavenje tako važne osnovne pravice, kakor je svobodna lastnina. Skoro petnajstletni po-kret zabeležuje domala v vseh prizadetih evropskih državah prvo svojo odločilno zmago, ki podira in ukinja rečeni dve javnopravni služnosti, ki sta bili le prečesto vir zelo upravičenih tožb najemodajalcev. Ukin pri nas ni nastopil kot poedin osamljen pojav, marveč kot del kontinentalnega splošnega po-kreta za osvoboditev lastnine. Diktira ga duh dobe, ki noče socialnih služnosti, nikar pa socialne sužnosti lastništva. To je treba zategadelj ugotoviti, da se brezupnosti, pa .tudi neumestnosti svojih nadej zavedajo tisti najemniki, ki si drug drugemu natvezajo prvomajsko bajko o čudežu v obliki zakona, ki bo neki stanovanjsko zaščito vnovič v vsem obsegu vzpostavil. Niti najbolj zmotna in pogrešna zakonodaja ne sme hiti tali slaba, da bi se tvegala kar vsako leto preosnav-Ijati temelje pravnega reda z narobereforma-mi, kar bi bil vsekako čin, s katerim bi se zopet uvedli utesnitvi lastnine, ki sta pravkar odpravljeni z velikim potresom v gospodarstvu. Vsak dan ne gre rušiti temeljev. Kar je, je. Tu se ne da več dosti opraviti. (Dalje prih.) Popravek. V tretjem odstavku začetka tega članka v včerajšnji številki se nam je pripetila neljuba pomota. Mesto: Dokler ni moči odpraviti kar vse zaščite, pa računa previden socialni politik :v odobjih, ko se uza- konjajo nove zaščitne norme, vsaj s tem, da odpravi ali skrči kako posamezno zaščitno sredstvo, ki ga pač ne more odpraviti ali kršiti, naj se glasi: Dokler ni moči odpraviti kar vse zaščite, pa računa previden socialni politik v oddobjih, ko se uzakonjajo nove zaščitne norme, vsaj s tem, da odpravi ali skrči kako posamezno zaščitno sredstvo, ki ga pač more odpraviti ali okrniti. Šport. Naletna hitrost — 108 km. Pri smuških skokih tekmovalci vedno ugibajo: Kako dolgi bodo rekordni skoki? Mnogo gledalcev ne ve, da so poleg zmožnosti skakača za višinske uspehe potrebne tudi skakalnice, ki šel na podlagi matematičnih računov nudijo možnost za proizvajanje skokov, katerih dolžina je že vnaprej preračunjena. Z matematiko, ki se peča s skakalnicami, se bavi že več let švicarski inženjer Strauman.n. Pri njegovih poskusih ga podpira aerodinamični poskusni zavod v Ootiingenu; sedaj je tudi mehanika in matematika smuškega skoka znanstveno določena. Straumann pa ni ostal pri teoriji, ampak je preiskal moderne skakalnice in je ponovno, tako v Graubiindenu in na Norveškem ugotovil resničnost svojih preiskav. Izračunal je na podlagi svojih dosedanjih poskusov možnost skokov do 220 in 240 metrov. Pogoj je seveda naletna hitrost 100 do 120 km na uro. Največja naletna hitrost znaša danes pri rekordnih skakalnicah 108 km; zdi se, da so se skakači že sprijaznili s temi bajnimi časi. Na olimpijski skakalnici so pod najugodnejšimi pogoji možni skoki do 90 metrov. Toda — vsako stopnjevanje teoretičnega načina višinskih skokov pomeni skoraj kvadratično stopnjevanje gradbenih stroškov skakalnic. St. Moritz je izdal za svojo skakalnico skoraj če-četrt milijona frankov. Drevesa tedaj ne rastejo v nebo in skoki ne v neizmerne daljave. Zamorec Cator, edeii najboljših svetovnih skakačev na daljavo, je odpotoval iz Pariza v svojo domovino Haiti, kjer bo treniral za olimpijske igre. Pri svojem prvem nastopu v tem letu je dosegel razdalje 7'02, 7-56 in 7'70 m. Paolino premagan. V Los Angelesu se je vršil boksmatch med evropskim prvakom Paolinom in amerikanskim zamorcem Georgom Godfrey-om, ki je privabil 40.000 gle- dalcev. Ti pa niso prišli na svoj račun, kajti oba borca nista pokazala posebnih uspehov. Boj je končal z zmago favorita Godfreya, ki ga vobče smatrajo kot bodočega svetovnega prvaka. Paolino se je držal dobro in je predvsem spretno odbijal nevarne udarce svojega 40 funtov težjega nasprotnika. PRAVICA. DO BLAGOSLOVA. Huberica, razborita prodajalka sadja na Dunaju se je nedavno z lastnico sosedne ji stojnice skregala. Po prepiru je poslala s/voji nasprotniki odprto pismo, ki se konča s patetičnimi besedami: » ... in zato preklinjam Vas iin vse Vaše potomce!« Ta v stoletja projicirana skrb za prodajo sadja, kakor tudi dejstvo, da je skušala 'izključiti Huberica celo morebitne »mojstre igle«, »kneftre«, pisarniško sluge in bančne ravnatelje, ki bi jih utegnila Niodermajerica spraviti na svet iz konkurence, je Niedermajerico tako razkačilo, da je vložila babnica tožbo radi razža-ljenja časti. Sodnik je ugotovil (kaj mu je preostajalo drugega?), da je »dejanski stan prestopka zoper varnost časti podan,« ko pa se je dvignil ter hotel izreči sodbo in Hube-rico za kakih 2 ali 30 ali mogoče še več šilingov zašiti, mu je segla Niedermajerica v besedo. Dejala je, da je obtoženka ni razžalila, temveč preklela. Zato se ne zadovolji tem, da bi bila Huberica obsojena, temveč zahterva, da ji piše Huberica pismo, v katerem izjavlja, da preklicuje prekletstvo in želi Niedermajerici nebeški blagoslov. Huberica zelena od jeze, pa je izjavila, da je pripravljena plačati vsakršno globo, samo da ji ne bo treba želeti nasprotnici nebeškega blagoslova. Vse pregovarjanje advokata in sodnika je bilo zaman. Zato je sodnik obravnavo preložil ter priporočil Huberici ponovno prav toplo, da naj se premisli in se z nasprotno stranko poravna. Sedaj pa ugibajo Dunajčani: »Ali ima Niedermajerjeva v tem slučaju pravico, da zahteva nebeški blagoslov? Dalje: Ali se stoprocentno prekletstvo s stoprocentno željo nebeškega blagoslova tako izenači, da ostane v slučaju poravnave uič-odstoten nič. Zdi se, da se bo Hubarica končno vendarle odločila za to, da bo želela Nie-derinajerci nebeški blagoslov. Zakaj, prvič bo ostala ta želja matematično sigurno radi predhodnega prekletstva brez efekta, drugič pa prekolne Hubarica Niedermajerioo in vse njene potomce lahko ponovno in kolikokrat ji drago, samo da ne stori tega pismeno. lw>ww trta*&$3a hiša, cLso.x^ ljubllcn* nsSflnsgšl In rcaiakusnejil asenisiiS kU Šs vinskega kisa. •—« Tcl«h»i> lt«w, MMk TMmiCito 3« K*}moci4»rn*J« »rejena fiisarna v Jugoslaviji, Osip Kalenter: Moralna žena. Ljudem, kakoršeu je bil York pravijo v drugih povestih navadno Ralph. Ti ljudje so mladi, elegantni, sijajni plesalci in v vsakem oziru ali right. V čemer se je York razlikoval od Ralphov, zaradi česar je bil simpatičen in ljubeznjiv — je bilo srce, ki je utripalo pod oklepom njegove škrabljene srajce; bil je človek apetita, depresij, hrepenenja, prešernosti, prehlajenja, zamišljenosti, melanholije in vsega, česar so Ralphi v svoji popolnosti nesposobni. York je stal v fraku, s svilenim klobukom na zgornji sedmih belih, s preprogami obloženih marmornatih stopnicah pred vrati z zlatom in kristalom okrašenimi. Slekel je rokavice in se odločil. Tak je bil začetek. Večer za večerom, v tem milosti polnem času, ko se je vrstil ples za plesom. In bilo je strašno pusto. York je prisegel, da je to pot zadnjič. Večer za večerom. * Mladi, elegantni York, sijajni plesalec, je pristal — da na kratko povemo — tisti večer pri gospej Julijani, mladi, elegantni ženi, ki je nosila patino svojega rokoko-imena s plašno gracijoznostjo današnjega dne. York je pri vsaki besedi, pri vsakem plesu vdihaval vonj njenega parfuma in se prepuščal uživanju njenih las, njenega lepega, odkritosrčnega obraza, njenih nedolžnih ramen in nežnih zapestij. V umetnosti zaljub-ljanja ni bil novinec. Gospa Julijana mu je močno ugajala in zdela se mu je pripravna, da izpolni že nekaj časa obstoječo vrzel v njegovem sicer tako reelnem življenju. Zaradi tega ]o je obiskal drugi dan po tem plesu in ona je bila preveč preplašena, da bi odklonila njegov obisk. Blio je v temačni med peto in šesto, ko je pozimi že prepozno za popoldne in prezgodaj za večer. Ura med dnevnimi časi, kar je on tudi povedal in kar se je zdelo Julijani zelo poetično. >,Kaj pišete verze, York? Imam vas zares na sumu. »Moram vas oropati te iluzije, gospa. »Kaj pa počne sicer tak mlad mož kakor sle vi?« »Pripravljam se, kakor vsi mladi ljudje v meščanskih romanih, da prevzamem posle svojega očeta. '< Tako ni šlo več. York je imel to čednost, da se nikdar ni znal prikrivati, kakor hitro je govoril s kakš- no ženo na samem, med štirimi očmi. Zaradi-tega je bleknil naravnost: »Postanite moja prijateljica.« Julijana izprva ni vedela, ali naj se sitieh-lja, ali ga naj pa požene iz stanovanja. Ker pa je imela Yorka rada, kakor ima pač štiriindvajsetletna žena, katere mož je na potovanju ali kjerkoli, lahko rada dvaindvajsetletnega mladega moža kar najprijetnejše zunanjosti in brez neke gotove plahosti, se je odločila za smeh in odgovorila: »VaSm materinska . . . morda ...« Na Yorkovem obrazu se je zrcalila komična zadrega. »To mesto ... je že ... zasedeno ... Pred toliko odkritosrčnostjo je Julijana položila orožje. »Kako to?« i -Tu je gospa Orell. ■Kaj?? Ta, ki ima konzula Zehderja za ljubimca?« Julijana je bila vsa iz sebe. »Ta žena je pojem... Ta žena je vsula...«, je pojasnjevala, ne da bi povedala, česa pojem ali vsota je gospa Orell. Junaški York je bil zares preplašen. Imel je občutek, da je s svojo odkritosrčnostjo zakrivil nekaj, česar ne bo več mogoče popraviti in da bi stvar še bolj ne pokvaril, je prosil, da se sme posloviti. Julijana ga je odslovila hladno, kakor zamaknjena. In York je dejal, ko ;je stopil iz njene j hiše, temu dnevu, da je črn in sebi, da je : osel. * iDočim se je York udajal tem mračnim mislim, se je Julijana neprestano zgražala. Že davno se je zvečerilo. Luč pocestnih . svetilk je padala v Julijanin mali, topli sa- i Ion. Svetloba snega je dremala v oknih. Julijana je sedela v temi, noge pritegnjene k telesu, brado naslonjeno na kolena. Mislila je na gospo Orell, ki je bila zanjo pojem in vsota nečesa neizrečenega, ki je igrala v življenju tega mladega moža ulogo materinske prijateljice in je imela obenem konzula za ljubimca, konzula, ki se je Julijani zdel tip-top kavalir. Julijina se je zgražala štirinajst dni; v j svojem malem, toplem salonu, na svojem jutranjem jahanju, v avtomobilu in kjerkoli je imela čas. Potem se je odločila: tu se mora nekaj zgoditi. Nekaj velikega eksemplaričnega. In šla je in prevzela gospel Orell konzula Zehderja. Od dobrih so najboljil siuini stroji in kolesa znamke GRITZNER in ADLER za dom, obrt in industrijo. • NOVOST! Šivalni siroj kot: Damska pisalna miza. — Samo pri JOSIP PETELINCtJ UUBUANA blizu Prešernovega spomenika ob vodi '•■•nlu bresploCen. Tudi na obroke. Vouk v gurancl]«. MALI OGLASI. Za vsako besedo se plaia 50 par. Za debelo tiskane pa Din 1.—. Premog - Čebin Wolfova 1111. - Telef. 2050. Dober zaslužek dobi vsakdo (mo&ki in ženske), ki je pošten in hote delati. Priloiiti 2 dinarja. »Brezalkoholna produkcija«, Ljubljana, Poljanski nasip 10 desno KMETSKI HRANILNI IN POSOJILNI DOM ialun poltne hranilnic« It. 14.297. reg. sadr. s naom. sav. Brzojavka i »KMETSKI DOM -. Talaf. it 2847. V UUBUANI •• Tavčarjeva (Sodna) ulica štev. 1, pritličje. BAJK: I OBRISTUJI V L O OI I PRHKRBUJEi Pesojlle na vknjilbo, proti poroltvu tor »a« I £0/ I Kavcija, inkasa, sraika in vrednostna papirje atovi premKnln In vrodnostnlk papirjev ter I na knjlllce listih O/O bres odpovedi. I ter čeke In nakasnlca (nakazila) na druga mesta. dovoljuje kredite v tekočem računu pod VeCJe stalne vloge in vloge v tek. računu URADNI URIi najugodnejšimi pogoJL | po dogovoru. | Vsak delavnik od •. do 12.*/, In od 9. do 4.7,. Pooblaiiani prodajalec sroik driavne razredne loterije. Izdajatelj: Aleksander Želeinikar, — Urejuje: Vladimir Svetek. — Za tiskarno »Merkur« odgovoren: Andrej Sever. Vsi v Ljubljani.