PRIMORSKI DNEVNIK ^'■‘JSSJVST - Cena 35 lir Leto XVin. - Št. 132 (5216) TRST, torek 5. junija 1962 POGREB POKOJNEGA PISATELJA FRANA S. FINŽGARJA «Našel je mnogo pravih biserov ki so že prešli v zakladnico slovenske književnos ti» Tako je v imenu SAZU dejal France Bevk na pogrebu, ki se ga je udeležila ogromna množica ljudi - Govori pisateljev Antona Ingoliča in Stanka Canjkarja (Od našega dopisnika) LJUBLJANA, 4. — Z bresta je preplašeno prhnila na vrbo •«niča, ko so pod betonskim baldahinom ljubljanskih Žal pev-zapeli «Ecce, quomodo moritur justus» in ko se je velikan-** množica ljudi še zadnjič poklonila pred krsto s posmrt-■bii ostanki v 92. letu umrlega velikega slovenskega pisatelja, akademika, upokojenega trnovskega župnika, Frana Sale-5«ega Finžgarja. » pisateljevem domu v Ljubija- ■■■ J' so se mimo pokojnikovega mrt-Sskega odra že včeraj in danes fVrstili tisoči, ki so poznali njega 11 njegove knjige. V dolgem živ- Sonce in svoboda Vr e vem, če je mogoče \ najti kakšen drug bi-*■ 1 nom, ki bi bil tako Poln smisla, kakor je ta. Mislim, poln smisla za slovenskega človeka. Ker je sonce, ki je luč in tovlota. Zmagovalec nad temo in nad mrazom. Ker je brez svobode tudi sonce samo Zareči posmeh in njegova tonlota ne prodre do srca. Prav zaradi tega je Finžgar postavil ti dve besedi na pročelje svojega dela; Zakaj v preteklosti gre na-Sa pot ves čas skozi mrak nesvobodo. VT e vem, če je kateri drug ll človek na Slovenskem *■ * tako kakor naš, primorski, imel Finžgarjev roman za svoj, iskal v njem *°uca, ki se je bleščalo nad mòrjem, a ni svetilo v du-fe- ne vem, če je še kdo *ako sanjal ob njem o svo-bodt, kakor naš človek, ko n zagrinjal pokrajino posebni prt. liT i dvoma pa, da imajo \ kljub vsem prevratom ^ 1 in vsem spremembam danes spet ravno zamejski ljudje Finžgarjevo knjigo najbolj za svojo. Zakaj tam, kjer se slovenska be-Seda izgublja kakor voda v zlpku, tam sta žlahtnost go-v°ra in ponos rodu Slove-dov kakor sonce, ki naj prikliče premrzlo seme k svo-b°dnemu klitju. BORIS PAHOR ljenju in predanem delu izmučeno telo je bilo suho, obraz droben, a čelo visoko in roke koščene klene, take, kakršna je bila beseda, ki je v teh desetletjih tekla izpod njegovega peresa. Popoldanskega pogreba velikega pisatelja so se na Žalah udeležili tudi zastopniki republiškega svelta za kulturo in prosveto, Slovenske akademije znanosti in umetnosti in drugih kulturnih ustanov in društev, kakor tudi zastopniki zamejskih Slovencev. Ko so krsto, pokrito z venci, prenesli iz Nikolajeve vežice na katafalk, se je od pokojnega pisatelja Finžgarja najprej poslovil v imenu Slovenske akademije znanosti in umetnosti pisatelj in akademik France Bevk. «Kakšno bogastvo devetdesetih in več let življenja, izmed katerih jih je bilo malone sedemdeset posvečenih umetniškemu ustvarjanju», je ugotovil v svojem govoru France Bevk in nadaljeval: «Za tiste, ki smo doraščali v dneh, ko je Finžgar uspešno zastavil svoje pero, je bil roman Pod svobodnim soncem nepozabno doživetje. Ta povest davnih dedov, napisana z občudovanja vredno domišljijo, je imela nesporno vrednost za tisti čas, ko se je resno postavljal raznarodovalni pritisk na Slovence, ki smo ga čutili posebno v bližini narodnostne meje. Bila je jasen, pritrdilen odgovor na vprašanje našega narodnega obstanka». France Bevk je nato govoril o pisateljevem delu in dejal, da je Finžgar v dolgi dobi, v kateri je slovensko ljudstvo prehodilo važno razvojno pot, stal sredi življenja, sredi burnih družbenih in ideoloških nasprotij. «Iz tega življenja, ki ga je opazoval z budnim in bistrim očesom, nam je zajemal s polnimi rokami. Zajemal je zlasti iz kmečkega življenja, ki ga je najintenzivneje doživljal in najbolj do dna poznal». Omenil je, da mu je bila vzgoja prvo in najvažnejše poslanstvo, da pa vendar vzgojitelj v Finžgarju nikoli ni zasenčil umetnika. Sam pravi, da je vedno iskal biser in da se mu je desetkrat in stokrat zazdelo, da ga je našel, a se je vselej zavedel, da ni pristen. «A danes vemo,» je ugotovil Bevk, «da je Finžgar našel mnogo pravih biserov, ki so že prešli v zakladnico slovenske književnosti». Ko je posebej govoril o nekaterih njegovih književnih delih, j-zaključil z mislijo, da je bil Finžgar ljudski pisatelj v najboljšem smislu besede: «Ni priznaval dveh literatur, ene za izbrance in druge za preprosto ljudstvo, temveč je iskal vedno tiste poti, da bi bila njegova besedna umetnost lah- cu kot preprostemu človeku. Zato je med slovenskimi pisatelji le redek, ki bi bil med ljudstvom tako priznan in priljubljen. Slovensko ljudstvo je s hvaležnostjo za B. POGAČNIK (Nadaljevanje na 2. strani) Erhardovi razlogi za vstop... DORTMUND, 4. — Nemški podkancler in minister za zvezno gospodarstvo Erhard je danes govoril na kongresu nemške krščansko demokratske zveze in podčrtal potrebo, da se izvrši gospodarska in politična združitev Evrope v interesu miru; podčrtal je, da Velika Britanija pripada Evropi in da bi vsaka drugačna perspektiva bila nerealna in da bi predstavljala korak nazaj v zgodovini. V nadaljevanju je Erhard podčrtal važnost francosko-nem-škega sodelovanja, dodal pa je, da je treba gledati z zaupanjem in razumevanjem tudi na druge države, «če hočemo okrepiti našo skupnost». «Ne soglašam z ocenami tistih, ki menijo, da bi evropska gospodarska skupnost izgubila na moči če bi jo še nadalje razširili». Po mnenju Erharda bo svobodna Evropa mogla izvršiti zgodovinsko poslanstvo samo s sodelovanjem ZDA in s tem, da bo prispevala k ostvaritvi obsežne zahodne skupnosti, ki bo v stanju s svojim gospodarskim, političnim in vojaškim potencialom zavarovati demokratične institucije sodobnega sveta. Ob zaključku svojega govora je Erhard opozoril na okoliščino, da se «mednarodna tekmovalna pozicija naglo slabša, zlasti v okviru evropske gospodarske skupnosti. Tak položaj se odraža v vedno bolj občutni meri na nemškem tržišču kakor kaže razvoj trgovinske bilance, ki je v prvih treh mesecih letošnjega leta zabeležila padec 1,1 milijarde mark v primeri z ustreznim razdobjem lanskega leta. Montgomeryjevi razlogi proti pristopu V. B. v EST LONDON, 4. — V poslanski zbornici je Heath izrazil zadovoljstvo angleške vlade, nad prvim sporazumom, ki so ga nedavno dosegli v Bruslju med šestimi deželami evropskega skupnega tržišča in angleško delegacijo; dodal je, da je vlada vzela v resen pretres nedavno sporočilo Avstralije in Nove Zelandije, v katerem protestirata proti odpravi «preferenčnih tarif», ki ga je u-žival industrijski uvoz Avstralije. in Nove Zelandije in pripomnil, da je Velika Britanija dosegla v Bruslju boljše pogoje od ko dostopna prav tako izobražen- onih, ki jih predvideva rimska pogodba in da bodo deželam izvoznicam Commonwealtha priznali daljše začasno razdobje, odprava preferenčne tarife pa bo postopna, da bi se tako izognili večjemu oškodovanju proizvajavcev. Na koncu je v zvezi s kritikami številnih poslancev minister izrazil upanje, da se bodo tako poslanci kot vlade Commonwealtha vzdržali vsakršne preuranjene sodbe, kajti objektivno oceno pogojev za pristop Velike Britanije k Evropskemu skupnemu tržišču bo moč pravilno oceniti .šele tedaj ko bodo ti pogoji znani v celoti. Glavni angleški dnevniki so danes objavili oglasno sporočilo (ki ga je plačala skupina lorda Bea-verbroocka), v katerem se zatrjuje, da je maršal Montgomery vedno nasprotoval pristopu Velike Britanije k skupnemu tržišču, in to iz strateških in vojaških razlogov, pa tudi zaradi dejstva, ker bi nepreklicne vezi z Evropo uni- čile Commonwealth, ki ga Montgomery smatra za «največjega či-nitelja stabilnosti po rimskem cesarstvu». Aretacije v Španiji MADRID, 4. — Iz dobro obveščenega vira se je izvedelo, da je policija izvršila številne aretacije med pripadniki opozicijskega gibanja «Ljudska osvobodilna fronta». Govori se, da so aretirali kakih sto voditeljev in pristašev tega gibanja v Madridu, Barceloni in v Asturijah. Večino aretiranih so prepeljali v zapore Carabanchel v Madridu. Med aretiranimi je tudi 23-letni odvetnik Sartorius, ki ga dolže, da je njegova zamisel o rotacijskem sistemu pri organiziranju stavk v A-sturijah. V tem gibanju je tudi mnogo katoličanov. JkčfJN- i S Ostanki ogromnega ameriškega potniškega letala, ki Je tako) po vzletu strmoglavilo pri Parizu in eksplodiralo, taiko da je v njem zgorelo 13# potnikov in članov posadke. (Beri poročilo na 2. strani.) ........................ PRED ČETRTKOVO PONOVNO STAVKO ŠOLNIKOV Predstavniki šolnikov se danes dopoldne sestanejo s prosvetnim ministrom Vrsta stavk po vsej državi - Včerajšnja seja vlade Blaga obsodba fašističnih razgrajačev Togliatti je govoril v Neaplju (Od našega dopisnika) RIM, 4. — Med nadaljevanjem predvolilne kampanje za u-pravne volitve prihodnjo nedeljo v nekaterih velikih mestih se nadaljujejo ali pa pripravljajo številne stavke po vsej državi Med njimi je še vedno najvažnejša stavka šolnikov, ki Je napovedana za prihodnji čel J-tek in ki bo imela globoke po- sledice na zaključek šolskega leta. Zaskrbljen je seveda zlasti prosvetni minister Gui, saj gre za zaključne ocene več kot šest milijonov učencev državnih šol. Vprašanje je brez dvoma zelo težavno in ni še znano, kako ga bo država rešila, čeprav so v pristojnih vladnih krogih izjavili, da bo vlada zaščitila «pravico dijakov, da se njihovi napori ob koncu šolskega leta ne bi izjalovili». Vsekakor bo za rešitev spora zelo važen sestanek danes ob 10.30 na ministrstvu za prosveto, kamor je minister Gui povabil predstavnike šolnikov na razgovor. Ministrovo vabilo so namreč šolniki sprejeli. V Bariju pa so danes že stavkali nameščenci železnic «Sud-Est». Stavka se bo zaključila prihodnji """Mimili............................................................................................................................................................m....i....um 0AS0VSKI NAPAD NA EDINI ALŽIRSKI DNEVNIK «Premirje» je imelo namen omogočiti posvetovanje fašističnih voditeljev OAS napoveduje nove pokole Alžircev ■ Atentati in umori v Oranu j.^LžIR, 4. .— Edini alžirski dnevnik «La Depeche d’Algerie» l.iblei danes dve notranji strani, četrto in peto, ki jih' je ti al& OAS. Četrta stran je nosila naslov: «Dnevnik OAS. Po-l* * * * v Franciji — Posebna izdaja». Pozneje so uradno javili, da g.. ^ list suspendirali do nadaljnjega. Odlok je izdal ^policij-Prefekt v Alžiru. Urade in tiskarno so ”‘adbo je sicer moč vstopiti, izstopiti pa ne. so zasedle čete. V posebno izdajo OAS tega So* nika so natiskali v sto ti-izvodih. V prvih jutranjih 3 je skupina OAS vdrla v dnevnika in z orožjem h. Silila stavce, da so natiskali JjSebno izdajo. Po operaciji so S^ii odpeljali 40 tisoč izvodov »,.evnika. Policija je zaslišala t avbega urednika in še neka-druge osebe. tjjj steklo soboto, je bilo v Alži-in" enajst mrtvih (šest Alžircev M Francozov) in trije ranje- V flava Francoza in en Alžirec). il0uranu je v soboto zvečer pri-br.,do streljanja v bližini nove lekture, ki je trajalo kakih V v,, btinut Streli so padli tudi ijf^hžini Trga Bastilj'e. V Alfe ' minut Streli so padli tudi Sini T „ - ■; “ Pa so danes dopoldne zabele-js\bamo en aientat: teže ranjen V[S b'l neki Francoz, ““. postajo v Ma__________ - °rista niso izsledili. Na obali ki ima c°. Postajo v Maison Carrée. bri °BS*a niso izsledili. Na obali feni °ni sn danes zjutraj našli bij"0 nekega Francoza, ki je do-krogio v glavo. 0 številnih atentatov je prišlo (9|. ai v departmaju Orana: ra-brzostrelk so v neki arabski Šil :ar ni ubili tri goste in jih ra-°tlv aevet: v središču mesta so itevr?lt ročno bombo, ki je ranila >sl al 6 Alž’rce’ medtem ko je droj^.brzostrelne ubil oodcficirja razpočilo v arabski četrti Soi£ki va. V Oranu se je nekaj :ki ’ šoli, kjer so nastanjeni žrtve. Prefekt je odpravil z današnjim dnem policijsko uro na vsem o-zemlju departmaja, spričo okoliščine, da je stanje mirno v vsem departmaju. Policijske sile v Oranu pa sc danes priredile po mestnih ulicah demonstrativen pohod s tanki, tovornimi avtomobili, oklepnimi avtomobili in drugimi sredstvi. Policijski prefekt je izdal sporočilo, v katerem poziva iprebivaistvo, nai se drži mirno in zatrjuj«, da bodo «najstrože zatrli vsakršen poskus OAS». V splošnem pa se v mestu Alžiru nadaljuje premirje, ki se je začelo pretekli četrtek; vendar pa po neki radijski oddaji OAS v pretekli noči, bi to premirje utegnilo prenehati danes opolnoči. Po francoskih virih, ki so blizu vlade, bodo «premirje» med Francozi in Arabci v Alžiru podaljšali vsaj za štiriindvajset ur in morda tudi dlje, kljub grožnjam OAS, da bo v akcijo nadaljevala. Isti viri izjavljajo tudi, da so prejeli vest iz uradnih virov iz Alžira, da je bilo premirje podaljšano za štirindvajset ur, medtem ko se nadaljujejo stiki med predstavniki Francozov in Alžircev. Agencija «Algerie Presse Service» poroča iz Alžira, da so se voditelji OAS iz vse Alžirije baje sestali pretekli petek, soboto in nedeljo v Alžiru, da bi razprav- ljali o težkočah, v katerih je njihova organizacija, zlasti zaradi množičnega izseljevanja Francozov; agencija dodaja: «Vedno bolj jasno se zdi, da je lažno premirje, ki so ga v teh poslednjih dneh sklenili v Alžiru, imelo edini namen omogočiti posvetovanje fašističnih voditeljev, da bi sprejeli nove ukrepe glede izseljevanja Francozov... Uveljavljanje sporazumov v Evianu vsiljuje bolj kot kdaj koli prej likvidacijo kriminalcev OAS.» Ameriško zunanje ministrstvo je danes zelo odločno obsodilo kampanjo «ubijanja», ki jo je vodila in jo ponovno napoveduje OAS v Alžiriji, kampanjo, ki «nima niti izgovorov niti opravičila» in ki bo povzročila le še bolj žalostno prihodnost Alžirije». Predstavnik državnega departmaja je še izjavil, da ZDA smatrajo evianske sporazume za «statut nove Alžirije» in da «človeštvo ne priznava nobene olajševalne okoliščine brutalnosti, ki jo OAS razvija proti ljudem, ženskam in otrokom brez obrambe, in trdno upa, da se ti nesmiselni pokoli ne bodo ponovno začeli». Predstavnik ameriškega državnega departmaja je še podčrtal, da njegova izjava odraža čustva s katerimi ameriški voditelji spremljajo nasilje v Alžiriji, in da so to ameriško stališče sporočili po diplomatskih kanalih na razne načine; dodal pa je, da ni bilo nikoli neposrednih stikov med Američani in OAS. V svoji izjavi je še dejal, da ZDA smatrajo, da je sodelovanje med o-bema skupnostima v Alžiriji in sodelovanje med Francijo in Alžirijo zlasti važno spričo dejstva, da živimo v svetu, v katerem je tempo razvoja postal neskončno | bolj nagel, kot v katerem koli I drugem razdobju. Zasedanje ZEZ Pompidou ponavlja de Gaullove teze PARIZ, 4. — Osmo redno zasedanje skupščine Zahodnoevropske zveze (ZEZ) se je začelo danes popoldne v Parizu in bo trajalo do 8. t.m. Zasedanja se udeležujejo predstavniki parlamentov šestih evropskih držav in Velike Britanije. Na dnevnem redu je angleška prošnja za pristop k evropskemu skupnemu tržišču, politična združitev Evrope, organizacija evropske obrambe in kooperacija na področju vesoljskih poletov. Razpravo o evropskih političnih vprašanjih je otvoril danes popoldne francoski ministrski predsednik Georges Pompidou, ki je izrazil željo, da bi Zahodna Evropa igrala vidnejšo vlogo v okviru atlantskega zavezništva; dejal je, da sta največji težkoči, ki ju je treba skušati rešiti, uskladitev vojaških pristojnosti bodoče evropske zveze s pristojnostmi NATO, hkrati pa ohranitev vojaških obvez zahodnoevropske zve-ze. Pompidou je zlasti podčrtal vprašanje vojaških pristojnosti med ZEZ in NATO in dejal, da tu ne gre za tekmovanje med o-bema organizmoma, ampak za spremembo v notranji ureditvi zavezništva, ki so si ga zamislili v razdobju, ko so ZDA imele jedrski monopol in ko je Evropa bila še šibka zaradi pretekle vojne. Skratka : gre za ponovitev znane teze de Gaulla, da mora Evropa igrati neko samostojno vlogo med ZDA in ZSSR, v tej Evropi pa naj bi vodilna vloga pripadala seveda Franciji« četrtek in udeležuje se je le 70 odstotkov nameščencev, ker pri njej ne sodeluje demokristjanski sindikat CISL. V Milanu pa so začele s stavko ob 7. uri zjutraj telefonistke družbe «Stipel»; stavko vodijo vsi trije sindikati in bo trajala do 7. ure jutri. Stavka 725 telefonistk. Poleg tega je v Milanu danes zjutraj demonstriralo 250 delavcev, ki stavkajo v «Pirelli-SAP-SA». Demonstrirali so pred nebotičnikom, v katerem so uradi družbe, toda policija jih je razgnala, češ da so ovirali promet. Prav tako ob Y, uri zjutraj se je začela 72-urna stavka delavcev v kamnolomih in bo trajala »e jutri in pojutrišnjem ter se bo ponovila 11. t.m. in trajala še 4 dni, Za 6., 7. in 8. t.m. pa so napovedali stavko nameščenci pokra jinskih ustanov za turizem. Jutri bodo začeli stavko tudi nameščenci v ENPDEDP. V mezdnem gibanju pa so tudi metalurški delavci, nameščenci gostinskih podjetij in nameščenci in finančno osebje. Na današnji seji vlade — kot izhaja iz uradnega poročila o njej — o vseh teh stavkah niso razpravljali. Vlada je obravnavala v glavnem tekoče zadeve in odobrila več zakonskih osnutkov, ki so jih predložili: novi zunanji minister Piccioni, finančni minister Trabucchi, ki mu je vlada med drugim naročila, naj izdela dokončno besedilo zakonskega o-snutka za reformo postopka o davčnih sporih, zakladni minister in minister za promet. Vlada je imenovala tudi novega načelnika generalne državne advokature, ki bo odslej dr. Giovanni Zappala. Rimsko sodišče je po naglem postopku obsodilo danes pet fašističnih razgrajačev, ki so prejšnji četrtek s sedeža MSI metali stolice in črnilo na obiskovavce kinematografa «Quattro fontane», kjer se je predvajal protifašistični film •Allarmi siom’ fascisti*. Najstrožje obsojeni je dobil samo 6 mesecev, vsi ostali pa komaj po dva meseca. Kazen pa bosta obsedela samo dva, ker sta bila že večkrat obsojena, ostalim pa je kazen pogojno odložena. Toda že popoldne so danes v Rimu fašisti napadli blizu sinagoge skupino Zir dov, pri čemer sta bili dve osebi laže ranjeni. Policija je priprla tri fašiste, enega pa aretirala. Podtajnik v ministrstvu za industrijo poslanec Cervone, je no^ coj govoril v Rimu ob današnji obletnici osvoboditve Rima. Toda večino govora je posvetil politiki vladnega levega centra. Socialistični poslanec De Pascali je skupaj s poslancem Lom-bardijem spričo nesreče v Voghe-ri postavil prometnemu ministru vprašanje, v katerem se zahtevajo boljši delovni pogoji za uslužbence, ker prevelika utrujenost pri delu ne more biti v skladu z odgovornostjo, ki jo imajo železničarji, ki jim je zaupano življenje potnikov. Togliatti je nocoj govoril v Neaplju in obravnaval tako imenovani «gospodarski čudež», ki ga v Neaplju dejansko ni bilo ali pa se je zgodil samo za majhne skupine privilegirancev. V Neaplju je namreč še vedno 120-130 tisoč brezposelnih, kljub temu da je iz mesta odšlo iskat delo več kot 150 tisoč ljudi. A. P. Ulbricht v Moskvi MOSKVA, 4. — Hruščov se je danes sestal z Ulbrichtom, ki je danes dopotoval v Moskvo, kjer se bo udeležil konference organizacije za gospodarsko sodelovanje med državami vzhodnega bloka. V zvezi s to konferenco piše londonski «Times», da bodo na njej razpravljali o predlogu Hru-šČova, da se ustanovi svetovna trgovska organizacija. Ta predlog Hruščova spravljajo v zvezo s poostreno borbo SZ proti evropskemu tržišču, ki je po mnenju SZ «napadalna organizacija», ki teži za tem, da se okrepi nemški militarizem. Drugi razlog za sovjetsko nasprotovanje morebitni fuziji med evropskim tržiščem in EFTA je po mnenju «Timesa» v tem, da so «komunistični ekonomisti ugotovili, da se gospodarstva držav skupnega tržišča hitreje razvijajo kot gospodarstva komunističnih držav». V ameriških političnih in novinarskih krogih pa smatrajo, da sodi predlog Hruščova med «take propagandistične poteze, v katerih je že obsežnost namena dokaz o njenem pičlem konstruktivnem pomenu» in pripominjajo, da bi se SZ mogla poslužiti že obstoječega organizma, namreč splošnega sporazuma o tarifah in trgovini, če bi dejansko imela resne predloge. Po mnenju istih krogov, bodo na tej konferenci razpravljali tudi o trgovinskih odnosih z Azijo in Jugoslavijo, ki nd pripadata tej organizaciji za gospodarsko sodelovanje med državami vzhod- nega bloka, zlasti ker je tudi Jugoslavija zaskrbljena spričo politike skupnega tržišča glede kme-tljskih proizvodov (izvoz teh proizvodov in prehrambenih artiklov v Zahodno Evropo obsega namreč 30 odstotkov vse jugoslovanske zunanje trgovine). DANES Važni sklepi EST BRUSELJ 1. — Svet ministrov skupnega tržišča je sprejel danes dva važna ukrepa: s prvim je določil, da morajo vse industrijske in trgovske družbe sporočiti evropski komisiji vse sporazume, če hočejo dobiti dovoljenje za nadaljnjo veljavnost teh sporazumov (v mejah, ki jih dovoljuje rimska pogodba o skupnem tržišču); drugi ukrep pa je zvišanje carine na nekatere ameriške proizvode, ker so ZDA zvišale carino na uvoz preprog in stekla. Komisija evropskega parlamenta za energijo pa proučuje okvirni načrt Battistinijevega poročila o evropski jedrski politiki, ki mora ostvariti pogoje, da bo jedrska energija mogla konkurirati drugim energetskim virom. PESARO, 4. — Zdravniški simpozij o hudih poškodbah na cestah, ki se je zaključil ob udeležbi okrog 200 zdravnikov specialistov ter primarijev iz raznih italijanskih mest, je soglasno poudaril nujnost, da se skrbno organizira prva pomoč, tako da se zmanjšajo posledice in zlasti izguba življenja Medtem ko Je v nedeljo nova strahovita letalska nesreča pretresla ves svet — saj je izgubilo življenje tokrat 131 ljudi — jih je prav toliko padlo samo na vladni strani med najnovejšim uporom v Venezueli, ker izgube v uporniških vrstah še niso znane. Hkrati pa fašistična OAS na* daijuje s pokoli v Alžiriji, kjer bo s svojimi zločini, kot je napovedala, nadaljevala tud) v samem mestu Alžiru, kjer je še do vče. raj trajalo nekako «premirje». Sedaj je namreč že skoraj popolnoma jasno, da je bilo premirje lažno, ker je bilp fašistom potrebno za njihov tridnevni sestanek, da bi sprejeli nove ukrepe glede vedno večjega izseljevanj» Fran. cozov. Napoved novih pokolov Je zlasti ostro obsodil zastopnik a-meriške vlade. Ameriški dvakrat odloženi Jedrski poskus eksplozije v velikih višinah, se je ponesirčil. Seveda zatrjujejo, da zaradi tega ne bo. do obupali, temveč bodo poskus čez nekaj dni obnovili. Menda ni potrebno posebej omeniti ,da so pogajanja o takih in podobnih poskusih v Ženevi še vedno na mrtvi točki in da glede razorožitve polemike nenehno trajajo. V Parizu, kjer se je začelo *. redno zasedanje skupščine Zahodnoevropske zveze, v Londonu, kjer zaseda poslanska zbornica in v Bruslju, kjer so se sestali minL stri Evropskega skupnega tržišča, se nadaljuje in poglablja razprav, ijanje o pristopu Velike Britanije k EST. Oglasil se je z obrazložitvijo svojega nasprotnega sta. lišča tudi slavni Montgomery, kt pa je moral objavo svojega član-ka v britanskih listih plačati kot oglas — s funti bogatega lorda. Predstavnik britanske vlade j« Avstralce in Novozelandce potolažil z obljubo, da bodo v vsakem primeru deželam izvoznicam Commonwealtha priznali v Bruslju pravico do postopne odprav« preferenčnih tarif. .....""""»m..............................'«'limi......................................... PO NEUSPELEM UPORU V VENEZUELI 135 mrtvih vladnih vojakov Izgube upornikov so neznane CARACAS, 4. — Ameriška radijska postaja W.N.B.C. je javila v današnjih jutranjih urah, da so še vedno v teku krvave borbe v Puerto Cabellu. Ista radijska postaja dodaja, da so vladne čete imele okrog 120 mrtvih in 300 ranjenih v pouličnih borbah, iz česar izhaja, da spada upor v Puerto Cabellu med najhujše v zgodovini Venezuele. Po vesteh, ki so prišle danes ponoči, so vladne čete morale uporabiti bombnike «Camberra», reakcijska letala, štiri minolovce in kakih 40 tankov v borbi proti upornikom. Predsednik Venezuele Betancourt je v govoru, ki ga je imel sinoči ob zaključku kongresa venezuelskih kmetov, izjavil, da so borbe med vladnimi četami in skupinami upornikov v Puerto Ca. bellu povzročile okrog sto mrtvih. Toda po drugih vesteh pa je število žrtev baje 135 mrtvih in več stotin ranjenih. V Puerto Cabellu so oblasti odredile policijsko uro od 23.30 do 1.1.30 z namenom, da bi nevtralizirale določeno število prostih strelcev, ki so baje pretežno člani komunistične stranke in gibanja revolucionarne levice. V Caracasu je prišlo do streljanja v štirih mestnih četrtih med policijo in pristaši skrajne levice. Prosvetni minister je odredil, da se prekine do nadaljnjega pouk v višjih srednjih šolah v prestolnici. Do sedaj še niso izdali nobenega uradnega sporočila o številu žrtev upora. Kaplan vladnih čet Rivera je dejal, da je redna vojska izgubila najmanj 120 vojakov, od 300 do 400 pa je ranjenih. Izgube upornikov so neznane. _ Politični opazovavci ne izključujejo možnosti, da bo upor v Puerto Cabellu povzročil obsežne spremembe v vrhovnem poveljstvu mornarice. Predsednik Betancourt je v sinočnjem govoru izjavil, da so «diktatorske in levičarske sile odgovorne za prelivanje krvi v Ca-rupanu (kjer je nedavno prišlo do upora) in v Puerto Cabellu». Predsednik je dodal, da uporniške sile skušajo zrušiti vlado in je naslovil poziv na prebivalstvo, naj brani ustavno vlado. Mornariški kapitan Pedro Medina Silva, eden voditeljev upora, ki so ga zajeli v Puerto Cabellu, pa je napovedal nove poskuse upora. Iz dobro poučenih virov se je izvedelo, da je Silva izjavil: «Prišlo bo do novih Carupanov in Puerto Cabellov.» Betancourt je sporočil, da je bil komunistični voditelj Teodoro Petkov, član skupščine države Miranda, aretiran, ker je bil zapleten v upor v Puerto Cabellu. «V it«« kraju — je dodal predsednik — so uporniki ubili najmanj dva častnika in dvajset vojakov, ki so ostali zvesti vladi.» Po vesteh, ki so prišle v Caracas, so prosti strelci v Puerto Cabellu baje pretežno civilisti skrajne levice, ki so jih uporniki osvobodili iz krajevnih zaporov, kjer so čakali na razpravo, ker so sodelovali v protivladnih partizanskih skupinah. Izvedelo se je, da so danes aretirali na mednarodnem letališču v Caracasu venezuelskega komunističnega voditelja Gustava Ma-chada, ki se je vračal z obiska v Moskvi. Kljub temu da je Ma-chada skušal uveljaviti svojo parlamentarno imuniteto, ga je policija odpeljala v Caracas. Hkrati so aretirali tudi komunističnega poslanca Teodora Petkova in poslanca Raula Lugo Rojasa, ki pripadata revolucionarnemu gibanju in za katera domnevajo, da sta zapletena v vojaški upor v Puerto Cabellu. Po drugi plati pa se je izvedelo, da so v pokrajinah, ki mejijo na Puerto Cabello, sprejeli posebne varnostne ukrepe, da bi ujeli upornike, ki so se tje zatekli iz mesta, ki je sedaj pod popolnim nadzorstvom vladnih čet. Vladne čete so danes zaključil« zasedbo Puerto Cabella in ujele stotine civilistov v očiščevalnih akcijah po neuspelem uporu (iospodarstvo Zahodne Evrope Gospodarski krogi v Zahodni Evropi postavljajo v zadnjem času raznim ekonomskim institucijam dostikrat vprašanje, ali se bo nadaljevala visoka gospodarska aktivnost, značilna za nekaj preteklih let. To vprašanje ti je zastavila tudi komisija Skupnega evropskega trga. Vendar so njene napovedi za letos zelo previdne. Razmah, navajajo v poročilu komisije, se bo nadaljeval še naprej, vendar z manjšim tempom. Predvidevanja za drugo polletje so manj u-godna. Zanimivo je, da se je zdelo tej komisiji potrebno prvič o-pozoriti na možnosti recesije v državah Skupnega evropskega trga. V poročilu omenjene komisije posebej poudarjajo, da je nujno potrebno, da se države članice skupaj pripravijo na morebitno recesijo, s čimer bi zagotovili nadaljnji razmah gospodariva. V letošnjih prvih mesecih ni prišlo do bistvenih sprememb v svetovnem gospodarstvu. Nerešena vprašanja iz preteklih let so ostala odprta tudi letos. Med njimi je nedvomno najpomembnejše vprašanje, kako hitro bo naraščala proizvodnja v ZDA kot tudi, ali bo prišel dolar zopet pod špekulativni pritisk oz. ali bo vzdržal tak ponovni pritisk brez devalvacije. Vprašanje stabilnosti dolarja je po mnenju gospodarskih krogov v zahodnoevropskih državah najpomembnejši činitelj za normalno svetovno trgovino. Ce v svetovnem denarnem gospodarstvu ne bo prišlo do bistvenih sprememb, upajo države članice Skupnega evropskega trga, da bodo lahko vedno dosegle z ustreznimi inflacijskimi ukrepi potrebno povpraševanje na domačem trgvi brez nevarnosti, da bi poslabšale Stanje svoje plačilne bilance glede na to, da ao ustvarile v zadnjih letih znatne devizne rezerve. Trenutno je med glavnimi problemi pomanjkanje delovne sile, čeprav je ta problem v nekaterih državah, kot n. pr. v Nemčiji in na Nizozemskem v zadnjem času nekoliko manj pereč. Notranja potrošnja je še nadalje na zelo visoki ravni. Na splošno gledano so v državah Skupnega evropskega trga najmanj ekspanzionistični elementi investicije in gibanje zalog. To je predvsem posledica okoliščine, da so v več gospodarskih dejavnostih, posebno pa v kemični industriji in proizvodnji jekla, zmogljivosti znatno večje od povpraševanja. Logično je, da to deluje tudi na višino zalog Vendar nekateri sodijo, da bi lahko to stanje kaj hitro popravili a povečanje povpraševanja v naslednjih mesecih. Proste zmogljivosti bi v tem primeru om..g> čile povečanje proizvodnje (posebno tam, kjer ni problema delovne sile), hkrati pa bi vse to vplivalo tudi na povečanje uvoza. Vendar v nekaterih državah (Franciji, Italiji in Zahodni Nemčiji) tak trend ni odvisen samo od ekonomskih, temveč tudi od političnih činiteljev. Novi finančni minister v Franciji je pred kratkim izjavil, da pomeni letno povečanje družbenega proizvoda za 5,5 % maksimum za to državo, ki si ga lahko dovoli, če hoče ohraniti stabilnost cen. Z druge strani isti minister upa, da se bodo cene v Frmciji ustalile po zadnjem zvišanju v drugi polovici 1. 1961 za 4,5 »/«. Za ekonomiko Francije je zelo po- ti, hkrati pa se je zmanjšalo tudi na domačem trgu povpraševanje po investicijskem blagu. Kot rezultat teh gibanj statistika zaključenih poslov kaže, da se sedaj gibljejo približno na ravni proizvodnje, medtem ko je bil prejšnji položaj precej bolj ugoden, saj je bila raven novih naročil znatno nad trendom industrijske proizvodnje. Vendar pa revalvacija marke ni edini razlog za zmanjšanje nemške konkurenčne sposobnosti na svetovnem trgu. Na to so vplivali tudi nekateri notranji razlogi, predvsem povečanje stroškov proizvodnje zaradi višjih mezd. Pred časom je tudi Nemčija zagrozila, da bo porušen ,’mir’ med delodajavci in delavskimi unijami. Najmočnejša delavska zveza (kovinskih delavcev) je že napovedala stavko z namenom, da bi dosegla 10-odstot-no povečanje plač in še nadaljnjih 6 dni plačanega letnega dopusta. Do sporazuma je prišlo v zadnjem trenutku, in sicer so dosegli 6-odstotno povečanje zaslužka in nadaljnje povečanje letnega dopusta za 3 dni. Te zahteve sindikata kovinskih delavcev so sledile po že doseženem povečanju plač 1. januarja za 3,5 % kot kompenzacija za zmanjšanje delovnega tedna od 44 na 42 in pol ure. Skupaj vzeto računajo, da se bodo tudi letos povečali osebni dohodki za 8 do 9 %, kar bi bilo več kot pričakujejo, da se bo povečala delovna storilnost. ' Zanimivo je, da se težnja po hitrejšem naraščanju osebnih prejemkov od delovne storilnosti stopnjuje že nekaj let. Med letom 1956 in 1961 se je povečala delovna storilnost za 38 »/o, medtem ko so se povečali osebni dohodki za okoli 50%. Dejansko povečanje osebnih dohodkov je bilo še večje, če upoštevamo tudi plače oziroma tiste kategorije zaposlenih, ki so plačani mesečno (uradniki, tehnično osebje itd.), ker se je znatno povečala udeležba teh delavcev v skupnih izdatkih za plače; znano pa je, da so bili tem osebam najbolj povečani mesečni osebni prejemki. Povpraševanje po nemškem blagu je bilo v zadnjih letih na tujih in domačem trgu zelo intenzivno, tako da so lahko zagotovili industrijski koncerni brez težav potrebna sredstva za povečanje plač, ne da bi bile s tem zmanjšane profitne mere in 'dà' bi se občutno zvišale cene. , , Četudi je vplivalo večje povečanje osebnih dohodkom nad povečanjem delovne storilnosti na zmanjšanje nemške konkurenčne sposobnosti na tujih trgih, bi po cenitvah nekaterih strokovnjakov, letošnje nadaljnje povečanje lahko pozitivno vplivalo na gospodarsko dejavnost v Zahodni Nemčiji, in sicer predvsem v dveh smereh. Predvsem naj omenimo možnost občutnega povečanja kupne moči domačega trga in večjo usmeritev industrije na kritje domačih potreb. Drugo pa naj omenimo znatno poživitev investicijskih dejavnosti. Z večjimi osebnimi dohodki je namreč mogoče obdržati profitno mero na stari višini edino tako, da se uvaja v proizvodnjo v vedno večjem obsegu nova oprema, ki nadomestuje delovno silo oziroma drugače povedano, krepi proces avtomatizacije. Taka usmeritev v proizvodnih postopkih pa bi odprla nov trg za nem- membna vojna v Alžiriji. Spora- jško str°ino industrijo. Zato je I bolj verjetno, da bo prej prišlo zum e prekinitvi ognja in sploh rešitev tega problema bi vreka-kor zelo pozitivno vplivala na francosko gospodarstvo. V Italiji se je gospodarstvo ugodno razvijalo tudi v letošnjih prvih mesecih. Italija je v zadnjih letih znatno zboljšala svojo konkurenčno sposobnost na svetovnem trgu glede na to, da je povečala delovno storilnost v industriji hitreje, kot pa so naraščali realni prejemki. Italija je bila edina država Skupnega evropskega trga, v kateri v zadnjih mesecih leta 1S61 ni prišlo do zmanjšanja proizvodnje jekla. Izvoz, osebna potrošnja in investicije so gospodarski pokazatelji, na podlagi katerih lahko sklepamo o nadaljnjih težnjah ekspanzije italijanskega gospodarstva. Menijo, da nekatere politične spremembe oziroma «usmerjevanje v levo» lahko le prispeva k tem težnjam. Pospešitev razvoja nerazvitih območij na italijanskem jugu namreč lahko privede do novega vzgona v konjunkturi italijanskega gospodarstva. V Zahodni Nemčiji predvidevanja v razvoju konjunkture niso tako jasna in točna, kot v Franciji in Italiji. Lani se je položaj v Zahodni Nemčiji znatno spremenil. Revalvacija nemške marke za 5 % marca lani je prinesla v začetku velikim industrijskim koncernom nekatere koristi, zlasti glede povečanja zaključenih poslov. Z revalvacijo pa so se zmanjšale uvozne cene surovin in polizdelkov. Naročila iz inozemstva so se začela zmanjševa- do močnejšega inflacijskega pritiska kot do recesije. Tak razvoj pa ustreza željam gospodarstvenikov izven Zahodne Nemčije. Zahodna Nemčija bi namreč iskala v primeru stagnacije povpraševanja na notranjem trgu z vsemi sredstvi rešitev v izvozu. Z dokaj stabilnim uvozom bi se v takem primeru njena plačilna bilanca zopet znatno izboljšala. Ce upoštevamo sedanji precej negotov položaj dolarja in funta šterlinga kot tudi relativno stabilnost drugih valut v Zahodni Evropi, pa nihče ne želi danes ponovnega dviga Nemčije kot privlačne dežele za plasiranje kratkoročnih sredstev, posebno dolarskih, in tega se Nemci dobro zavedajo. V drugih državah članicah Skupnega evropskega trga je stanje naslednje. Na Nizozemskem se gospodarska aktivnost še nadalje giblje na zadovoljivi ravni, so pa tudi vsi znaki, da bodo s tako dejavnostjo nadaljevali tudi v naslednjih letih. Za Belgijo pa obeti niso tako rožnati, posebno zaradi nejasne perspektive njenih najvažnejših gospodarskih dejavnosti, tj. kemične industrije in proizvodnje jekla. Vendar sta obe omenjeni državi močno odvisni od zunanje trgovine z drugimi državami članicami Skupnega evropskega trga. Zaradi tega bi lahko povzročilo povečanje povpraševanja v Franciji, Italiji in Zahodni Nemčiji celo inflacijska gibanja v gospodarstvu Nizozemske, v Belgiji pa le ohranitev stopnje porasta, kot je bila zabeležena lani. Anna Magnani se bo pojavila v filmu Piera Paola Pasolinija «Mamma Romaa kot prodajalka zelenjave v nekem rimskem predmestju Pogreb F. S. Finžgarja (Nadaljevanje s 1. strani) klenilo v srce, kar mu je bilo iz srca govorjeno». Zatem je spregovoril predsednik Društva slovenskih književnikov pisatelj Anton Ingolič. Govoril je o klenem kmečkem človeku, ki se je vključil v našo književnost in v katerem je bila vselej vroča želja, da ljudstvu kaže svetle in temne strani njegovega življenja, da mu razkriva resnico, da mu pomaga na poti k pravici. «To svoje poslanstvo umetnika in učitelja je pokojnik z vso odgovornostjo opravljal v najbolj razburkani in najbolj usodni dobi naše zgodovine.» Pisatelj Ingolič se je ob koncu v imenu sedanjega pisateljskega rodu zahvalil mojstru Finžgarju za vse, kar je storil za slovensko kulturo in še posebej za napotilo, ki ga je pustil pisateljem v besedah, izgovorjenih ob svoji osemdesetletnici: «Danes pisatelj dela v boljših okoliščinah kot za moje mladosti. Vendar ne sme pozabiti, da je okrog njega, poleg veselja tudi mnogo trpljenja. Pisatelj je dolžan videti človeka sredi razburkanega valovanja življenja z vsemi njegovimi dobrimi in slabimi stranmi. Saj je pisatelj tisti, ki mora med prvimi sluziti človeku, njegovi rasti, njegovemu vse večjemu upanju v življenje.» Pisatelj Stanko Canjkar je govoril v imenu Mohorjeve družbe in Ciril-metodijskega društva slovenskih duhovnikov. Omenil je, da je pokojni Finžgar s svojo neverjetno delavnostjo in bistrovid- IIIIIHIUIIIIimillllllllllHIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIHIIHIIIHIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIHIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll NEPRETRGANA VRSTA LETALSKIH NESREČ S številom 131 mrtvih pri Orlyju je prekoračen tragičen rekord Ni še mogoče povedati vzroka za nesrečo, pri kateri sta ostali živi dve stevardesi PARIZ, 4. — Strašna letalska liko, da je zvedel, da ni Več ni-1 Na razpravi je dr. Bonazzolli iz- nesreča, ki se je dogodilo včeraj pri pariškem letališču Orly, ima žalosten rekord. S 131 smrtnimi žrtvami je presegla vse dosedanje letalske nesreče, kjer je bilo prizadeto eno samo letalo. Decembra 1960 je bilo pri nesreči v New Yorku sicer mrtvih celo 134, toda tedaj sta bili prizadeti dve letali, ki sta trčili med seboj. Kako je prišlo v nedeljo do nesreče? Pravega odgovora nihče ne ve in preiskava bo trajala več mesecev, kot se je danes izvedelo. V letalo «Boeing 707» se je vkrcalo 122 Američanov, poleg njih pa je bilo še 11 članov posadke. Američani so bili iz A-■tlante, člani društva «prijateljev umetnosti». V več tednov trajajočem potovanju po Evropi so že obiskali London, Amsterdam, Rim, Firence, Benetke. V Parizu se je njih skupina razšla; del jih je še estal v Evropi, drugi del pa je najel letalo za povratek v domovino. Letalo je startalo, toda mogoče se ni še niti dvignilo, kajti pilot ga je okrenil, da se ni zaletelo v skupino hiš. Vsekakor pa ga je zaneslo s cementnega vzletišča, da je podrlo ograjo letališča in še petsto metrov odskakovalo med vrtovi hiš, dokler se ni nenadoma ustavilo v bližini neke hiše vasi Villeneuve-le-Roi. Medtem so ga pa že zajeli plameni. In gotovo je bil prav ogenj 63 ton goriva vzrok smrti tako velikega števila oseb. Na skoraj nepojasnjen način sta ostali pri nesreči živi dve stevardesi, ki ju je vrglo iz letala, ter neki natakar, ki pa je pozneje v bolnišnici umrl. Vsi ostali pa so v plamenih zogleneli, da najbrž ne bo mogoče za vse ugotoviti identiteto. Gorečemu letalu ni bilo mogoče se približati. Policija pa je imela mnogo dela, da je zadrževala naval avtomobilov, ki so pridrveli na rpesto nesreče. V Pariz je že prišel župan iz Atlante (Georgija), ki je dejal, da je nesreča «pomorila najboljše meščane Atlante», umetnostne mecene, strokovnjake in umetnike. Malo pred odletom letala sta se dva zakonca poslovila. «Nočeva, sta dejala, da bi v primeru nesreče najini otroci ostali brez očeta in mater?». Mož je torej sklenil, da potuje z drugim letalom. Bil je v baru letališča pred odhodom svojega letala, ko kakega upanja, nakar je strt odšel k svojemu letalu in' se odpeljal k otrokom. Ugledni znanstveniki med «prijatelji vina» SIENA, 4. — Na tukajšnji trgovinski zbornici se je zaključilo II. zasedanje Vsedržavne zveze prijateljev vina, na katerem so znanstveno obravnavali razna vprašanja v zvezi z vinom, predvsem pa zagovarjali vino kot pijačo, ki ima higienske, zdravstvene in hranilne lastnosti. Po uvodnem govoru predsednika italijanske akademije za trte in vino prof. Dalmassa je govoril univ. prof. Masquelier iz Bordeauxa, ki je prikazal delovanje mednarodnega odbora za znanstveno proučevanje vina. Za njim so govorili še prof. Domini in prof. Gallone z univerze v Sieni, prof. De Benedetti iz Astija in prof. Bianchi s parmske univerze. Vsi govorniki so dokazali, da je vino v današnjem življenju potrebno tako kot hranilo kot tudi zdravilo. Občni zbor je na koncu soglasno odobril resolucijo, ki se zavzema, da bi tudi v Italiji, po možnosti v Sieni, ustanovili študijski center za odkrivanje hranilnih in higienskih lastnosti vina. «L’Unità» obsojena zaradi fašista Moslcya MILAN, 4. — Sir Oswald Mo-sley je danes nastopil Kot toži-telj v razpravi na prvi sekciji kazenskega sodišča proti odgovornemu uredniku milanske izdaje lista «L’Unità» Quintu Valeriu Bonazzolliju. Angleški fašistični prvak je vložil tožbo proti listu «L’Unità» zaradi klevetanja po tisku, ker je milanski list 28. februarja letos objavil članek pod naslovom «Angleški Hitler» in v katerem je bil Mosley označen kot «navdihovavec oasovskih krvnikov». Na današnji razpravi sta se pred sodnikom pojavila tako obtoženec kot tožitelj. Toda zaradi potrebe po angleškem tolmaču, so razpravo odložili za nekaj časa. Kasneje je sodišče obsodilo odgovornega urednika «L'Unità«, «ker ni pregledal objavljene vesti», na 200.000 lir globe, na plačilo odškodnine zasebni stranki _ _ je ! ter na plačilo sodnih stroškov in slišal o nesreči. Počakal je le to-1 legalne pomoči. javil, da je pregledal krtačne odtise člankov, ki naj bi bili objavljeni, vendar jih ni natančno prebral. Dodal pa je, da so politična načela Mosleya vsem znana. Tožitelj pa je med drugim izjavil, da ni imel nikoli nobenih stikov s predstavniki OAS. V odgovor na neko vprašanje je sir Oswald Mosley izjavil: «Potrjujem, da sem pristaš fašističnih načel, toda odklanjam, da bi kdaj koli bil navdihovavec krvnikov ali morivcev». Jeleni delajo škodo VERBAGNA (Novara), 4. - Desetine jelenov je te dni prišlo v dolino Messolchina v Ticinskem kantonu, na meji z Italijo. Jeleni so prišli v dolino zaradi hudega mraza in snega, ki je zapadel v teh dneh v višjih legah. Sneg je pokril visokogorske pašnike, medtem ko je mraz dosegel 6 stopinj pod ničlo. peljala v njem, pa je bila ranjena. Plaz se je utrgal na istem mestu kot preteklo sredo, ko se je zrušila kamnita stena in pod seboj pokopala nekega avtomobilista. Zaradi tega plazu sta bili blokirani tako železniška proga kot cesta, avtomobilista pa so pozneje potegnili mrtvega izpod desetin ton kamenja, ki je avto zmečkalo. Spet plaz na brennerski cesti BOČEN, 4. — Danes zjutraj se je zrušil na brennersko državno cesto plaz kamnitega materiala, in sicer na odcepu Bocen-Ponte . Gardena, v neposredni bližini Campo-dazza. V trenutku, ko se je pia: zrušil, je po cesti vozil neki o-sebni avtomobil, katerega šofei Najprej je priznal sedaj pa je preklical FIRENCE, 4. — Proti koncu februarja je bil ustreljen s pištolo Luciano Cuomo, bivši pevec lahke glasbe. Aprila meseca je Mario Ciani priznal, da je on ubil Cuoma. Sedaj, poldrugi mesec pozneje, pa je Ciani vse pre klical. Med drugim je izjavil, da je pismo, s katerim je bila ,,o-licija obveščena o storilcu zlof čina, napisal on sam; baje je zadevni strokovni izvid to tudi potrdil. Branivec je zahteval še enkratni psihiatrični pregled Cianija, ki je bil že na neki prejšnji sodni obravnavi proglašen za pol-omejenega. Cittì na začr.sni prostriti RIM, 4. — Sodišče v Rimu je na prošnjo branivcev izpustilo na začasno svobodo Franca Cit-tija in Domenica Sellariona.. Franco Cittì, ki je postal zlasti poznan po glavni vlogi v Pasolinijem filmu «Berač», in Sellarione sta bila obsojena za- je za las ušel nesreči. Kljub te i radi nedostojnega obnašanja in mu pa je bil avtomobil zaradi I žalitev nekaterih delavcev, po-kamnov, k: so frčali okoli, po- tem pa še agentov in funkcio-škodovan, neka ženska, ki se je I narjev. nostjo, že dvakrat ob koncu prve in ob koncu druge svetovne vojne dejansko rešil Mohorjevo knjižno ustanovo, Kot njegov osebni sodelavec in prijatelj pa je lahko tembolj orisal še marsikatero njegovo vsestransko dejavnost in skrb, saj je bil Finžgar resnično ljudski modrijan, samosvoj človek, ki je pa vendar verjel v slehernega človeka in slehernemu skušal pomagati. Za poslovilnimi besedami starč- ka, Finžgarjevega sošolca Fa)f***' se je razvil pogrebni sprevod n ljubljansko pokopališče, kjer J cerkvene obrede opravil gener ni vikar dr. Jože Pogačnik, dolgoletni pisateljev mlajši sodelav ■ Društvo slovenskih knjizevn kov je imelo ko končanem P0,» bu v prostorih svojega orUS". žalno sejo, na kateri so z en® . nutnim molkom počastili .sP°v]:, velikega slovenskega pisate ; Frana Šaleškega Finžgarja. Nekaj osebn ih vtisov o Franu Finžgarja Osebni vtisi o Franu Finžgarju so se mi začeli nabirati v gimnazijskih letih v Gorici, ko so se v Domu in svetu množili njegovi spisi in se je njegovo ime zmeraj češče omenjalo poleg predstavnikov moderne in poleg Meškovega. Prav krepko je zazvenelo njegovo ime v letih 1906 in 1907, ko je izhajalo njegovo najobsežnejše pripovedno delo «Pod svobodnim sončeni». Z njegovo odrsko ustvarjalnostjo smo se dijaki neposredno srečali 1909, ko smo ob maturi uprizorili na odru goričkega Trgovskega doma njegovega «Divjega lovca»; v igri mi je pripadla manjša vloga. Pozornost je zbudil roman «Iz modernega sveta»; ob njem so se razpredale živahne razprave med mladimi, ki so se tista leta tudi sami urili v pisanju. Pozneje je pritegovala dijaško povest «Študent naj bo». Sredi raznih smeri mi je bil bil v slovenski prozi zmeraj zelo blizu realizem, kakršen se je oglašal iz Ljubljanskega Zvona in iz Slovana. Finžgarjeve povesti, novele in črtice so me pritegovale že zaradi primerjanja z drugimi smermi, pa tudi zato, ker se je iz njih oglašalo zdravo slikanje pristno slovenskega življenja na vasi v bogatem, krepkem, iz ljudstva zajetem jeziku. Bolj ko v drugih panogah umetnosti se je pri Slovencih zlasti v slovstvu odražala delitev v napredno in katoliško smer. V visokošolskih letih sem imel na Dunaju priliko zasledovati od blizu tudi ta razvoj. Stiki z Ivanom Cankarjem in Jušem Kozakom na eni ter z Izidorjem Cankarjem in Francetom Ste letom na drugi strani so se med prvo svetovno vojno nadaljevali in širili v Ljubljani in drugod. Pri Finžgarju je šlo umetniško ustvarjanje v izrazito katoliško smer, a ne po togih in strogih zahtevah Antona Mahniča, temveč prosteje, živahno razgibano, z osebnim slogom in pestrim bogastvom pripovednih snovi. Strnjenost pripovedov nja se je z leti stopnjevala 1 dosegla znatno višino v sStr d h». Med obema vojnama me 1 pot zanesla na Finžgarjev dot na Mirju v Ljubljani, kjer J neutrudno snoval in pisal z sti za Mohorjevo družbo in M diko. Živo se je zanimal kulturne in gospodarske rozrn* r$ goričkih in tržaških Slove cev. Se globlje sem v njem >P znal moža iz «Prerokovane», «Bojev» in iz «Kronike tK>sP° Urbana», človeka, ki trpi s peči mi in zatiranimi ter se P’' zadeto zavzema za izboljšan) njihovih usod. Se več osebnih vtisov o žgarju kot človeku in pisate )^ mi je nasulo njegovo bivanje Trstu konec marca 1951, ko 9 je na njegovi poti spremljal I d or Cankar. Prijateljski vec na jugoslovanskem konzulatu J v Finžgarju razmahnil drula^ no zgovornost. Prijetno i** 2 bavno je iztresel kopo spomin0 na dogodke iz raznih dob st jega življenja. Nekaj takih sv lih utrinkov sem tedaj ujel spis «V zarji spominov», ki izšel v tem listu. Zaposlenost pri Slovenske narodnem gledališču v Trstu ^ je ponovno privedla v *e*n*jL stike s Finžgarjevo dramatik ' zlasti ob uprizarjanju njega' «Razvaline življenja». Med ®r gim sem imel priliko pojasnJ^ vati pomen njegovega dela * di januarja 1951 v Kopru, ki je gledališče igralo to drarn°^ V zvezi z igro sem dodal, je v njegovih knjigah mnogo šega resničnega življenja, °e ' težav in trpljenja, z^rC‘,V^yro ljudskega modrovanja, do očrtanih značajev, bistrih in ’ drnatih dvogovorov. Zdaj pa prihaja ‘vest, da Fra na Finžgarja ni več med ■živi*'; Moj najgloblji osebni vtis ob ^ ki vesti pa je vendarle ta, Fran Finžgar še živi in vel med ljudstvom v tem, je lepega in dobrega ustvari ■ ANDREJ BUDAL Leta 1939 je Finžgar ob izročitvi Prešernove rojstne hiše last vsemu slovenskemu narodu napisal naslednje misli: tiho • Iz teh domov diha ljubeča skrb matere gospodinje, ki se 1 voljno žrtvuje domu in družini, ki si pritrguje za sina, da P°)jg v šole. Po teh domovih slediš voljo gospodarjev, mož, ki so zavedali, da ima grunt korenine do pekla in so ga zato dr1° ’ da je prenesel vse težave in preskušnje kakor kamni pod vas lipo, kjer so zborovali in branili svojo pravdo. Bršljan in petelP1'^ pero za klobukom sta jim bila živo pismo, ki je razodevalo v kot danes tovori potiskanega papirja. Ce je soseda zadela nesrf j. ni bilo treba prosjačiti od vrat do vrat, vas je storila svojo do n ost brez moledovanja». „ Bolje res ni bilo mogoče izraziti skritega duha Prešerno dela. Hkrati pa je v teh besedah tudi samo bistvo Finžgarje človeškega in umetniškega sveta in to bistvo se čudovito uj ^ s slovenskim narodnim izročilom. Naša primorska zemlja ee , marsičem razlikuje od gorenjske, toda Finžgar je bil domač P j ur, nas kot na Gorenjskem, ker nas je vsaka njegova — g a na najintimnejše poteze našega narodnega enačaja-mej umrl ne samo velik pisatelj temveč tudi velik 'nj iu j*Z ikjixjj umu uc sumu i/eun, jjisulkij ternvet' tuut »✓%-»* venec. Njegov svet se je v zadnjih desetletjih temeljito , menil. Njegovi «stoli in mize, skledniki in žličniki, škafi in ne živijo več kot nekoč. Novi čast so nujno izsušili njih ’ j4 Vendar nam je še vedno milo pri srcu ob spominu nanje, ker ^ zavedamo, da nas poezija zapušča za vedno. Prav tako nam I oeiianone sia ona oosojena za- milo pri srcu vsakokrat, ko se bomo spomnili na Frana FinžBf ^ Njegovo srce bo vedno znova obujalo v nas domotožje po clfje gorenjskih studencih, v katerih se frcali pristna pesniška ® slovenskega naroda. .n i JOSIP TAVCA“^ ..............................................................................„„„„„„„...................„.......................m,mimi.,, mulini ........ Bormann še živi v argentinski džungli PARIZ, 4. — Martin Bormann haj bi bil živ. Tako zatrjuje neki francoski novinar, ki je novico zvedel od človeka, ki je z Bor-mannom zbežal leta 1944 iz Berlina. Pariški dnevnik «Paris-Jour» v tej zvezi piše: «To je prav neverjetna zgodba, a je zelo verjetno resnična. V trenutku, ko je bil Adolf Eich-mann usmrčen, je neki francoski novinar našel v Južni Ameriki človeka, ki je omogočil Eichman-novemu «gospodarju» Martinu Bormannu, glavnemu krvniku 6, nismo prišli do vasice, ki so jo čen, toda Bormann je milijonov Judov, da je lahko zbe- sestavljale slamnate koče. Tu je l je še na svobodi». ža*- I bilo približno sto indijanskih Ta človek je Španec, in sicer i stražarjev. V eni' izmed koč je Alcazar Y Velasco ter je verjet- bilo kakih 6 Nemcev in z njimi še W no edina oseba, ki ve, če je Bormann še živ. Leta 1945 je v Berlinu Hitler pil zadnji kozarec obsojencev. To je bilo v bunkerju, ki je bil pod nenehnim ognjem sovjetske artilerije. Ob njegovi strani sta bila Marttn Bormann in Velasco, ki je bil tajni agent in je prodaial svoje usluge tistemu, ki jih je boljše ............................................... iiiiiiin miinrin m n iiiniiiiiin nun m n iiiiiim .............................. pjdJh' v^razTuš^rT^Bmdin^sta ^Bo^' Vaterpolo v Beogradu BEOGRAD, 4. — V Beogradu na Tašmajdanu je v teku mednarodni turnir v vaterpolu, na katerem sodelujejo moštva Jugoslavije, Sovjetske zveze, Vzh. Nemčije, Italije in Romunije. Nedeljski rezultati: SZ—JUGOSLAVIJA B 7:0 ITALIJA—VZH. NEMČIJA 2:0 JUGOSL. A—ROMUNIJA 3:0 Italijansko moštvo je nastopilo v postavi: Rossi, Sabron, Bardi, Chevasko, d’Altrui, Dennerle n, Guerini, Lavoratori, Parmegiani, Lonci, Pizzo. KOŠARKA Z zmago nad Udinese Fiat ženski prvak VERONA, 4. — Košarkarice Fiata iz Turina so osvojile državno prvenstvo, ki je do sedaj pripadalo vrsti Udinese iz Vidma. Srečanje je bilo zelo borbeno in napeto ter negotovo do zadnjega trenutka, kar dokazuje že sam tesen izid 57-55 NOGOMET DIRKA PO ITALIJI Soler prvi v 16. etapi Battistini še v vodstvu PIAN DEI RESINELLI, 4. -Španec Angelino Soler je zmagal v 16. etapi kolesarske dirke po Italiji. 123 km dolgo progo od Aprico do Piano dei Resinelli je prevozil v času 3.31’25” s povprečno hitrostjo 34,906 km na uro. Italijan Battistini je tudi v tej etapi ohranil roza majico. Končni vrstni red etape se je odločil šele v zadnjih 8 km na vzponu na Pian dei Resinelli. Glavni pobudnik zadnjega pobega je bil Taccone, ki si je ponovno znatno izboljšal plasma in ki lahko še vedno upa na osvojitev končne zmage. Vrstni red v 16. etapi: 1. Soler 3.31*25 ”, 2. Balmamion 3,32’52”, 3. Ruegg 3 33’46", 4. Cerato 3.35’50”: 5. Bailetti isti čas itd. Spoštu vrstni red: 1. Battistini 92 22'31’, 2 Perez Frances z zaostankom 3”, 3, Massignan 1’18”, 4. Defilippis 2’20", 5. Taccone 3T7” itd. NEW YORK, 4. — V okviru mednarodnega nogometngea turnirja v New Yorku je moštvo A-merica premagalo Hajduk (Jug.) s 3:2 (2:0). Vrstni red na turnirju je naslednji: 1. Amerika 5 točk, 2. Guadalajara 4, Reutlingen 4, Palermo d, Hajduk 1. ATLETIKA LENINGRAD, 4. — Sovjetski atlet Vladimir Trusenjev je postavil nov svetovni rekord v metu diska z rezultatom 61.64. Dosedanji rekord je branil Amerikanec Oer-ter s 61.10. * * * RIGA, 4. — Na atletskem mitingu v Rigi je Brumle (SZ) skočil v višino 2,17 m. PLAVANJE BEPPU, 4. — Japonka Satako Tanaka je postavila nov svetovni rekord za ženske na 200 m hrbtno s časom 2'32’T. Prejšnji rekord le | imela ista plavalka s časom 2’32”2. mann in Velasco izginila. Menili so, da sta mrtva, toda v resnici jima je uspelo pobegniti. Peš ali z različnimi sredstvi jima je u-spelo priti do tajnega pristanišča, kjer jih je čakala podmor-niča. Nekaj tednov pozneje sta že bila v Argentini. Tu sta se moža ločila. Bormann je sam odšel na področja v notranjosti države. Lansko leto je Velasco, ki se je nastanil v Madridu, skušal vzpostaviti nacistične celice. Spet je odpotoval v Argentino, da bi zvedel, če je Bormann še živ. Sest mesecev je krožil po Južni Ameriki in ko je že hotel odnehati, je nekega dne v džungli prišel do preproste barake. Ljudje, ki so živeli v njej, so končno dejali: «Da, gospod Bormann je živ. On živi niže doli v džungli». Te besede — piše «Paris-Jour» — smo slišali tudi na magnetofonskem traku ki jih je registriral. Trak je prinesel v Francijo naš kolega. Na traku so registrirana Velascova priznanja, ki med drugim pravi tudi naslednje: «Vodič me je vodil skozi džunglo. Hodili smo tri dni, dokler Martin Bormann. Ostarel je, ni bil obrit, oči je imel obkrožene z gubami, hrbtenica je bila u-krivljena .... ni bil več Bormann, ki sem ga jaz poznal». «Paris-Jour» tako zaključuje: «190 minut smo poslušali glas tega človeka. Na koncu smo prišli do prepričanja, da zgodba ni izmišljena. Eichmann je bil usmi> Španka Garcia Nicolau (desno) je postala v Beirutu «Miss Europa 1962». Z njo j/e «Miss Italia» Franca Cattaneo Cruchnc in Frrbach obsojena na dosmrtno MUENCHEN, 4. — Vera & ye. ne in Johan Ferbach, ki sta t, liko noč leta 1960 umorila j„ tega zdravnika Ottona Pr*11 sc\t>0' njegovo prijateljico Elfried« je-sta bila danes obsojena n smrtno ječo. , 62 Vera Bruehne, ki ima . **,akoh* let, je po drugi razvezi it-postala med vojno prijate*) zapii-Prauna, ki ji je leta 195° vjlo stil 250 milijonov lir vre“" un »*! v Španiji. Takrat sta dr. ”* ,>etni Vera Bruehne živela v D , r8v-in slogi, toda kasneje so se ,e|i nikovi občutki do ženske ohlajati. Bruehnejeva se J' ,j o-la, da bo zdravnik sPrer^,iučM' poroko in je prišla do za d» da je edina rešitev v ’bjcO' ubije novo zdravnikovo * » Zaradi tega se je posvet o pet, štiri leta mlajšim mehanik®" nii», bachom in res sta se z fjs-kako naj bi bil zločin izvr . v črt je bil do podrobnosti P jjjn< ljen in oba sta odšla v V'0 it- ob jeziru Starnberger, kjer ) jjt-Praun po navadi preživlja ji niče. Ferbach naj bi s v ^[1 vilo in s streli iz samokre ge najprej ljubimko, potem V zdravnika. .,ar i* Spočetka je policija men gre za samomor, toda na (()jjl-prijave sina dr. Prauna, ) j« stvo uvedlo preiskavo, ki .e^e zaključila s prijavo Brue in Ferbacha sodišču SEDAJ, KO SO SE VODE UMIRILE... «Potres» na newyorski borzi opozorilo Kennedyju? Primerjava z oktobrom 1929 ne drži-Kdo je največ izgubil? Pomirjevanje iz uradnih krogov - Lippmann pojasnjuje NEW YORK, 3. junija. Kaj Walter Lippmann je v svojem »e je pravzaprav zgodilo na new->’orški borzi? Potem ko so se tu, po onem strašnem ponedeljku od 28. maja, že vsi oddahnili, ker se je borza že po tretjem dnevu vrnila spet na prejšnjo raven, nihče še ne more reči, kdo je vse to povzročil, koliko je bilo žrtev, in, kar je najvažnejše, zakaj je do tega sploh Prišlo. Borza je tako rekoč ponorela. Prišlo je do tolikšnega padca cen delnicam družb in korporacij, du se zidovi Wall Streela zamajali in da je med lastniki delnic prišlo do preplaha. Nagli padec cen je povročil izgubo obilnih 20 milijard dolarjev. Ti dnevi so spominjali na one 1? 1. 1929. V onem znanem ok-|obru 1. 1929, ko je kriza zamahi» ali bolje zrušila celotno avetovno gospodarstvo, je šlo ** transakcijo 36,349.000 delnic. V Zadnjih treh dneh pa je zamenjalo lastnika 34.810.000 delnic. prvi pogled je primerjava telo mikavna. Toda ameriško gospodarstvo se je od leta 1929 do danes povečalo za 7-krat in ,ie Potemtakem — realno gledano ■ — sedanji potres za 7-krat blažji od °nega iz leta 1929. In vendar se je sedaj zgodilo nekaj zelo pomembnega. Predvčerajšnjim je neki newyorski “St zadevo takole pojasnil: «Profesionalci so postavili sceno za 'e dramatični padec cen in se “koristili na račun drobnih vla-keteljev. Neki koncerni v Wall “treetu so namenoma rušili cene, da bi se rešili svojih delnic. *n ko so te bile na najnižji rav-®*> so jih ponovno pokupili » •Nikake osnove ni za takšna ?"mničenja — je avtorit itivna 'tjavil predsednik komisije za Vrednostne papirje in njihovo Prodajo William L. Cary, ki je “krati zanikal vsako nujnost, “a bi se glede tega dogodka na “°rzi začela kaka preiskava. Oni, ki so v torek pokupili del-?,***. so dva dni pozneje pobra-1 smetano. To je prav gotovo Osjbolj jasno od vsega, kar se k- v teh dneh zgodilo. Nastragli so oni, ki so se »rešili» Svnjih delnic, dočim so pri lem ^«lužili oni, ki so iste deini-c“ o pravem času pokupili. . Ta zadeva se bo verjetno polnila šele tedaj, ko bn izmena stabilizacija na borzi, ki Jf' lahko rečemo, že na piagu. “ne delnicam so se naglo dvig-in so skoraj na ravni, na ""'“ri so bile pred 29. majem. Med mnogimi nerazčiščenimi grajanji je vsekakor tudi sle-““če vprašanje: v Kolikšni meri »e poslovni krogi ìazjezili na “danjo administracijo po Ken-d“dyjevem sklepu, da deloči ce-J1* jeklu. Je ta borzna «pred-'*va» bila dejansko le grožnja “nnedyju? Ali so mu poslovni df°gi hoteli povedati, da bi ga jungle v bližnji bodočnosti ča-še hujše stvari, v kolikor ». ! svojo sedanjo politiko nada-Ueval? članku, ki ga je predvčerajšnjim objavil v listu «New York Herald Tribune», zapisal, da poslovni krogi izgubljajo zaupanje v Kennedyjevo upravo, ker ne izpolnjuje svojih obljub o popolni uporabi kapitala, o polni zaposlenosti in o naraščanju proizvodnje. «Verujem — pravi Lippmann — da borza danes enostavno daje na znanje sledeče: po recesiji v letu 1961, je prišlo do obnove, vendar ta obnova ni bila popolna. Še vedno imamo 5,5 odst, brezposelnih (2,5 milijona novih delavcev čaka vsako leto na zaposlitev, S milijonov pa je stalno brezposelnih), jeklarne pa delajo s 60 odst. zmogljivosti (ostala industrija pa s 86 odst. zmogljivosti). Ameriško gospodarstvo, čeprav urospe-rira, dejansko stagnira. Ce to primerjamo z razvojem industrijskih držav na svetu, imamo danes najnižji odstotek ekonomskega naraščanja in sicer komaj 2,93 odst. na leto.» Mnogi so, podobno kot Lippmann, dogodke na «trgu vrednostnih papirjev» razumeli kot o-pomin. Recesija je najavila svoj prihod (v zadnjih desetih letih so recesije stale 2DA 157 milijard dolarjev v izgubljeni proizvodnji), ona je to storila pravočasno in ni druge izbire, kot začeti z ustreznimi ukrepi, Ta borzni opomin pa je izzval tudi mnoga druga «razmišljanja». Nekateri so pohiteli in rekli, da je do vsega tega pnšlo zaradi Kennedyjevih gospodarskih ukrepov, da je vse to proizvod ali posledica vodonega gospodarstva, da se je vlada poiastila businnesaa, ki je bil prej svoboden in je v »cj svobodi prosperiral ter Ameriko dovedel do one ravni, na kateri st nahaja danes. «Mi živimo v dobi intervencije države. In to je tinto, kar je proti prirodi naše ekonomije«, je vzkliknil David Lawrene, e-den od ostrih nasprotnik .v kontroliranega gospodarstva. «Pot k socializmu se očitno kaže. Zakon ponudbe in povpraševanja je o-snovni zakon, konkurenca pa je tisto, kar nam daje mvč » Napadi ,»u prišli z one strani poslovnih krogov, ki Kennedy-jevo «nasilje» nad jeklavkj industrijo označujejo tot .odločen korak». Toda nihče še ni omenil, da so tudi sindikati, ki so zahtevali 35-urni delovni tednik, prav tako dobili neke vrste sankcije. «Borza je poknnia — piše «Wallstreet Journal», da se prebuja tudi ljudstvo vzdolž vse dežele, Administracija je začela preganjati vsako večje podjetje in sicer v smislu zakona o tru-stih. Ona enostavno določa nizke cene. Ona ohrabruje farmarje, naj rešijo svoja vprašanja, in jih postavlja pod še večjo državno kontrolo. Ona ohrabruje sindikate s tem, da jin: postavlja formulo za njihove mezde. Ona ohrabruje štednjo, toda hkrati Borza je — nadaljuje jezno wall-streetski list — le ogledalo, v katerem se odraža ekonomsko stanje dežele. Kljub vsemu je ostalo dovolj izrazito, da je zadeva na borzi bila le začasnega značaja, da je to bil neke vrste upor, ne pa napoved poloma. Padec na borzi se ni odražal na osebni potrošnji. Ta je ostala na isti ravni kot prej. Osebna potrošnja 185 tnilijonov državljanov ZDA je ogromna, znaša 352 milijard dolarjev, in se z državnimi stroški (zvezni stroški 61 milijard, lokalni 54 milijard) ne more niti primerjati. To, da v osebni potrošnji ni prišlo do nobenih premikov, dokazuje, da so vzroki padca cen na borzi povsem drugačnega značaja. Zdi se, da je majska «predstava» na borzi zaključena in da je zastor padel. Kljub vsemu temu pa je vedno dokaj nepojasnjeno, kaj se je pravzaprav na newyorški borzi zadnje dni maja zgodilo. J. K. Pred desetimi dnevi so v Beograd pripeljali s posebnim letalom vesoljsko kabino, s katero je ameriški astronavt G len n obletel Zemljo. Na sliki Glennova kabina, ko so jo Izkrcali z letala na novem letališču v Surčinu pri Beogradu •••««.III.IIIII.I...........„„„„„„„.....„„„...............,. ZANIMIVOSTI Z BEOGRAJSKEGA VELESEJMA Turbinski avto «Ognjena ptica prvič v Evropi Na velesejmu razstavlja 425 domačih in 802 inozemski podjetji - Visoka udeležba tujine dokazuje visoko raven beograjskega velesejma P0SAST IZ L0CH NESSA Tokrat pa gre zares jim na štednjo postavlja davke, i je ni O neki .živi okamenini', nekakšni velikanski pošasti v jezeru Loch Ness na Angleškem, za katero znanstveniki trdijo, da je ni, dočim jo drugi pogosto videvajo, smo že pisali. Sedaj sta se «razčiščenja» tega vprašanja lotili dve resni skupini. Te dni bo večjo skupino-potapljačev vodil angleški polkovnik Hasler, ki se je proslavil v drugi svetovni vojni kot vodja «mož-žab» v Bordeauxu proti nacistom, konec meseca pa se bo raziskovanja jezera Loch Ness, točneje iskanja predpotopne živali, ki da živi v tem jezeru, lotil vse-učiliščni profesor Peter Baker s svojim kolegom Markom West-woodom in skupino študentov. Vsekakor se bo ta mesec dokončno ugotovilo, ali gre za resnično žival, ali le za privide ljudi, ki pridejo k jezeru že pripravljeni, da vidijo pošast, ki Zahvaljujoč izrednemu napredku znanosti, tehnologije in znanstveno organizirane industrijske proizvodnje, se ne področju tehnike malodane sleherni dan nepretrgoma pojavljajo novi in novi presenetljivi tehnični proizvodi. Mnogi teh najnovejših tehničnih izumov se lahko vidijo in občudujejo tudi na mednarodnem velesejmu v Beogradu. Na razstavnih prostorih 425 domačih in 802 inozemskih podjetij iz 27 dežel Evrope, Azije ,n Amerike je izloženih nekaj tisoč proizvodov s področja strojegradnje, kakor tudi kovinske predelovalne, električne in kemične industrije: od najbolj zapletenih strojev, ki režejo jeklo, kot bi bilo papir, do orjaških dvigal, motorjev, transistorjev, teievizije, plastičnih preprog, umivalnikov in zadnjih avtomobilskih modelov. Eden najstarejiih udeležencev beograjskega velesejma, podjetje «Rade Končar» iz Zagreba, je tudi tokrat med glavnimi razstavljavci, ob izredno široki izbiri vsakovrstnih elektromotorjev in transformatorjev, pri čemer se je predstavilo tudi z nekaterimi novostmi, ki mednje sodi, postavimo, infra-grevec z zaščitno cevjo iz visokolegi-ranega jekla in še nekateri drugi proizvodi. Tudi podjetje «Ter-moelektra» se je na velesejmu pojavilo z nekaterimi svojimi ""'Milimi mimmi, im, mi, immilli miimimi.................................................................iiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiii,„„iiiiiiiim,|l|„|„„ll„„,mll VČASIH GRE ZA KAPRICO, VČASIH PA TUDI ZA NUJNOST iiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH V kliniki da te lastni te «popravijo» mož ne bi spoznal Strokovnjaki za plastične operacije imajo veliko dela - Njihova sposobnost je zelo draga Menda so vsi moški več ali /lahj s svojim nosom zadovolj-V1' Ce je temu mati narava pobila mglo predolgega, onemu “koliko preveč debelega, ali I kakor koli preveč ali prema-j° «obdarila», se pač s tem sprintili. Nekoliko bolj občutljive 0 glede tega ženske. Slednje se * Primer na račun svojega pre- . eč navzgor zavihanega nosu °**Žijo s tem, da je tudi Kleo-fV*» imela močno navzgor za-v'*\an nos in je kljub temu na “liko osvajala srca, če pa je ‘‘““dolg, tudi te tolažbe ni. .Kot smo ugotovili, so mo-j Slede svojega nosu manj ob* JtliW, zato pa zelo pazijo, da 1 k napak nimajo njihove žene o" n tem j‘m more pomagati so- °0na medicinska veda — ri-]j?Plsstika, ki je dosegla že to-iuÌ*n razv°i. d® more dela'li tm- e. Uspehi strokovnjakov so v 'kšni, da bi ne bilo nič čud-s*g*. če bi mož lastne žene ne “*r.al, ko bi jo koj po opera-oepričakovano srečal. .“'cer pa čemu tolikšen uvod, r*'dimo k stvari, j Ko 5em zadnjič hotela na ob-,k k dobri znanki v Milanu, so : 1 njeni sorodniki povedali, naj “kiščem v neki sloviti klini-tj,' Nekoliko me je to presene-ker nisem videla na njih ,, r*zih, da bi bili kdovekaj zaobljeni nad zdravjem lastne . todnice. Zato sem iz radoved-še bolj pohitela in kma--. Potrkala na vrata 102 že orne-J*ne klinike. (Ik vst°Pu> mi jo že na vra-j" «stal korak, nepričakovana qJ" Pred seboj zagledala glavi v*h astronavtk. Oči bolnic so se uprle vame in šele znani glas me je usmeril k pravemu ležišču. Pomislila sem na prometno nesrečo, toda povsem enako obvezani glavi in molk sorodnikov o zagonetni bolezni znanke, mi je dal misliti, da gre moria za operacijo nosu. Obe Dolnici sta bili operira- v ni pred tremi dneyi. Operacija je trajala pol ure, vendar bolečin zaradi večurne anestezije ni bilo čutiti. Teh tudi kasneje ni bilo Toda kovinska ploskev, s katero so obdali novonastale le-petne znake deklet in lepljivi obliži, ki so vezali lične mišice, so povzročali, posebno v prvih dneh, velike težave, ki bi jih bili pacientki tudi z veseljem preboleli, če bi vedeli, da bosta po 10 dneh bivanja v bolnišnici odšli domov brez obliža na nosu in da bo slednji takoj prejel dokončno obliko. Toda trpljenju prvih dni bo treba prišteti še potrpljenje 6 mesecev in v nekaterih primerih tudi e-nega leta, da bo nosek tak, kakršnega je kirurg narisal pred operacijo. Rinoplastil^a je bolj umetniško delo kot samo kirurgija, novi nos nastane pod opreznimi rokami kirurga na osnovi podobe, ki si jo je slednji zamislil, ko je na fotografiji pacientke preštudiral celotno- obličje, izračunal dolžino nosu in brade,* položaj zgornje ustnice in si ogledal cbraz tudi iz profila. Vse t,o, seveda, zahteva spretnost in zato se danes, kljub številnim klinikam v večjih mestih Italije, zahteva za operacijo približno 300.000 lir ali tudi več. t Poleg tega pa je treba dodati še stro- ške za bivanje v kliniki, kar ni manj kot 10.000 lir dnevno. Vse to moje znanke ni ustavilo, da bi si kljub odsvetovanju domačih ne skrajšala nosu, ki niti njenemu zaročencu ni bil na poti. Pa kaj hočemo, ženske muhe so čudna stvar. «Nos so si popravile Fabiola, Eleonora Rossi Drago, Rošella Flak, Maria Monti in zakaj si ga ne bi tudi jaz», mi je ugovarjala, ko sem jo pravzaprav neumno hotela še vedno prepričevati, da njene- mu nosu ni nič manjkalo. Kar v glavo mi ni šlo, da se bo izpod tistega pločevinastega o-klepa pojavila novo naobličena kepa mesa, ki naj’ bi lepoto dekleta povečala vsaj za 10 odst. Moje pripombe so pri drugi pacientki, dekletu 22 let, bile, seveda, drugačne, saj je milan- ski kirurg s plastično operacijo «operiral» tudi duševne komplekse, ki so dekletu iz Južne Tirolske grenili mladost. De- kle je hčerka majhnega hotelirja in njeno življenje poteka med številnimi gosti. Zato ji je bil njen grbavi nos v napoto. Vedno je skušala skrivati svoj profil in to ji je povzročalo že pravcato nesrečo. Končno se je ob njen nos obregnil tudi njen prvi fant Toda temu ni dala zadoščenja, da bi jo ljubil z novim nosom. Pustila ga je in si našla drugega, ki mu ta njena priiodna napaka ni bila v napoto! Na težavno operacijo se je odločila predvsem zaradi razpoloženja, zato, da se bo med gosti lahko bolj sproščeno vedla in ji bo njenih 22 let v resnično veselje! Temu dekletu je o-peracija zares koristila. Pomenila ji je konec nepristnega obnašanja in začetek novega življenja, v katerem ne bo več strahu nad dolgimi zvedavimi ali celo hudomušnimi pogledi neznancev in znancev. slavijo 7 letali in prekooceanskimi ladjami junija in julija. Ameriška bratska zveza je letos prvič skupno obiskala staro domovino. Prva skupina je odšla na pot dne 23. maja z orjaško ladjo Queen Elizabeth. Skupino bo vodil glavni tajmk ABZ Frank Tomsich. Generalni tajnik Ameriške bratske zveze Mr. Tomsich je rojen v Ameriki, toda dobro obvlada slov-n-ski jezik. To pot bo prvič obiskal domovino svojih staršev. Dne 27. maja pa je odletelo !* Amerike veliko zračno letalo JET Boeing 707. Skupino članov ABZ, ki je prišla v Jugoslavijo 28, maja, vodi publicist Janko N. Rogelj, ki bo letos že sedmič prišel na obisk v staro domovino. JOŽE 2UPANCIC f&IMM mnenje osebe, ki ste Jo komaj spoz. nali. Nervoznost. .............“""""""I '""""""""»lil """""'""'"lil»............n,„,11111,1,„|l„|||||„„„l,||„„„|||„„„„„, OVEN (od 21.3. do 20.4.) Uspeh ne bo prišel kmalu, bodite vztrajni in potrpežljivi. Vaši načrti ne bodo . _______________ . „. _ ___________________ _ v skladu z družinskimi. Pazite na lil ilP^SCKI I ÉÉ STRELEC (od 23.11. do 20.12.) V zdravje. " ~ teku jutra se vam bo rodila do- bik (Od 21.4 do 20.5.) Branite boste rešili težavno finančno vpra- bra «misel rešitve nekega finanč-vaše pravice ter interese pred splet. Sanje. Razumevanje družinskih čla- "ega vprašanja Razumevanje v dru. karm tekmecev Rešiti boste morali nov vam bo omogočilo uresničitev zlni- Zdravje odlično, neko družinsko vprašanje. Nervoz- nekega načrta. Zdravje dobro. KOZOROG ((od 22.12. do 20.1.) Ce nost. DEVICA (oj 23.8 do 22.9.) De- *1 želite uspeha, bodite praktični In DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Za- leini boste nekaterih obljub, ki vas realistični Vaša čustven, vznemir-nimiv dan za onega, ki mora na bodo pomirile. Poiščite si novih pri- lenost je brez osnove. Pazite na poslovno potovanje. Uresničili bo- Jateljev. Nadzorujte zdravje zdravje. ste vaše čustvene želje. Zdravje TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Ne- VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Zago-dobro. katere spremembe bi vam znale o- tovljen vam Je finančni uspeh. Uk. RAK (od 23.6 do 22.7.) V po- nemo-gočitl uspeh. V čustvenem po- varjajte se več z mladino. Zdravje slovitem pogledu nekatere neprijet- gledu vam je za uspeh potrebna nespremenjeno. nosti, ne bodite prezahtevni. Nekdo umirjenost. Zdravje zelo dobro. RIBI (od 20.2 do 20.3.) Prejeli bo- vam bo dokazal svo.le Iskreno pri. ŠKORPIJON (od 24.10 do 22.11.) ste več poslovnih ponudb. V čustve-JatelJstvo Zdravje odlično. Sreča vam je naklonjena, lahko tu- nem pogledu so vaši Izgledl zelo LEV (od 23.7. do 22.8.) Uspešno di nekaj tvegat*. Ne ozirajte M na ugodni. Zdravje dobro. W v ////ira« W////A V///////44 fcs&sssssZlsss/sss/Vsrr/s/s/tS/d mš/mfm Radio Trst A 7.00: Koledar; 7.30: Jutranja glasba; 11.30; Šopek slovenskih; 11.45: Vrtiljak; 12.30: Za vsakogar nekaj; 13.30: Glasba po željah; 17.00: Gianni Safred igra na marlmbo; 17.20: Lahka glasba; 18.00: Radijska univerza; 18.15: Umetnost, književnost in prireditve; 18.30: Iz ital. glasbe, nega ustvarjanja; 19.00: Pisani balončki; nato Včeraj in danes; 20.00: Sport; 20.30: Znani pevci in solisti; 21.00: Drame in epopeje našega stoletja: 21.30: Koncert basista Et-tora Gerija;' 22.00: Jevnikar- «Ob 50-letnici smrti Antona Aškerca»; 22.15: Plesna glasba; 23.00: Orkester Stan Kenton. 12.25: Tretja stran; 13.15: Kot juke-box; 13.35: Carlo Pacchlori In njegov orkester, 14.00: Avtoportret Itala Sveva; 14.15: Vivaldijeve skladbe; 14.25: Furlanske poezije; Koper 6.15: Jutranja glasba; 7.00: P reno- RL; 7.15: Glasba za dobro Jutro; 11,00: Otroški kotiček; 11.30: Dvorakovi Slovanski plesi; 12.00: Glasba po željah; 12.40: Nadaljevale Glasbe po željah; 13.40: Mali ansambli; 14.00: Zabavne popevke; 14.30: Sola In življenje; 14.50: Mladinski pevski zbor iz Kanala; 15.30: Poskočne In okrogle- 16.00-’ Melodije iz filmov; 16.30: Tretji stran; 16.45: Operne skladbe; 17.40; Orke. «traina glasba; 18.00: prenos RL; 19.00: Orkester ln zbor Gordona Jenkinsa; 19.30: Prenos RL; 22.15: But Freeman Igra za vas; 22.35: Glasba za lahko noč; 23.00: Prenos RL. Torek, S. junija 1»«2 Nacionalni program 6.30: Vreme n* Ral. morjih; 8 20: Omnibus; 10.30: Sola; 11.00: Giro d'Italia; 11.10: Nadaljevanje Omnibusa; 13.30: Giro d’Itadla; 14.55: Vreme na ital. morjih; 15.15: Pre. gled upodabljajoče umetnosti; 15.30: Najnovejše plošče; 15.45: Italijanske pesmi in plesi; 16.00: Program za najmlajše; 16.30: plošče; 17.25: Simfonični koncert; 19.10: Oddaja za delavce; 20.35: Meyerbeer- «Hugenoti». II. program 8.00: Jutranja glasba; 8.35: Poje Sergio Bruni; 9.35: Varietejski pro. gram; 10.40: Pesmi; 11.00; Glasba za vas. ki delate; 14.00: Pevski program; 15.00: Album pesmi; 16.00: Glasba In šport; 17.15: Marino Marini in njegov orkester; 17.35: Vaš Juke-box; 19.50: Giro d’Italia; 20.35: Glasbeno nagradno tekmovanje; 21.50: Večerna glasba. III. program 18.40: Ital .periodični tisk; 19.00: B. Bartolozzl: Divertimento za komorni orkester; 19.15: Italijansko Slovstvo; 19.30: Vsakovečemi koncert; 20.30: Revija revij; 20 40- Beethovnove skladbe; 21.20: Na programu skladbe Erica Satiea in Da riusa M Uh ad a; 22.15- Človek, kateremu je ugajal Dickens; 22.45: Filozofija ln avtobiografija. Slovenija 5.00: Dobro jutro!; 8.05: Gorenjski vokalni oktet; 8.30: Panora- ma vedrih napevov; 8.55; Radijska šola; 9.25: Trije avtorji — tri sestave; 10.15: Izberite melodijo NI SPOREDA. tedna; 11.00: Nekaj ameriških po-pevk; 11.15: Napredujte v angle, ščimi; 11.30: Dve domači partituri; 12.05: Veseli planšarji; 12.15- Kmetijski nasveti; 12.25: Melodije'; 13.15: Obvestila in zabavna glasba; 13.30: Pesmi In plesi jug. narodov; 13.50 Uvodni stavek ih Scherzo iz Suite Aleksandra Giazunova; 14.05: Ra-dijska šola; 14.35: Odlomki iz Puc. cinijeve «La Boheme»; 15.20: Hitri prsti; 15.30: V torek n* svidemje; 16.00: Vsak dan za vas; 17.05: Izbor iz Čajkovskega; 18.00- Aktualnosti doma ln v svetu; 18.10: Za mlade ljubitelje glasbe’; 18.45: S knjižnega trga; 19.00: Obvestila; 19.05: S popevkami v dobro voljo; 20.00: Nekaj zborov Blaža Arni, ča in Rada Simonitija; 20.30: Radijska igra; 21.24: Lipovšek: Rapsodija za violino in klavir; 31.36: Plesni orkester RTV Ljubljana; 22.15: Uvod v glasbo 20. stoletja; 23.05: Mladim plesalcem; 23.50: Melodije za lahko noč. Ital. televizija 8.30: Sola; 12 45: Praznik karabl. njerjev; 13.30 in 15.00: Sola; 16.00: Giro dTtalia; 17.30: Program za najmlajše; 18.30: Dnevnik; 18.45: Ni-koli ni prepozno: 19.15: Islamska umetnost; 20.10: Sport- 20.30: Dnevnik; 21.05; Film «I viteilonl»; 22 50 Knjige za vsakogar; 23.20: Dnevnik. DRUGI KANAL 21.10: Anketa o «goJurtih»; 21.59: Medigra; 22.00: Nogometna tekma Svica-Nemčija; 23.30: Dnevnik; 23.50: Giro d’Italia. Jug. televizija Vreme včeraj: najvišja temperatura 21. najnižja 11.6. ob 19. url 18.8; zračni tlak 1023.3 raste, veter serve rozahodnik 10 km, vlage 42 odst., ' nebo 7 desetin pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 16.2 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, TOREK, 5. junija Ferdo Sonce vzide ob 4.17 in zatone ob 19.50. Dolžina dneva 15.33. Luna vzide ob 6.59 in zatone ohjgjZ'® Jutri, SREDA,, 6. Junija Miiutln SEJA TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Še ta mesec mestno avtobusno KREPEK ODGOVOR DELODAJAVCEM bodo podaljšali zvezo do Križa Župan pojde posredovat v Rim za ustanovitev dežele ■ Dr. Franzil «ne pozna» preteklosti glavnega ravnatelja «Assicurazioni Generali» Na sinočnji seji tržaškega občinskega sveta so svetovavci postavili nekaj zanimivih vprašanj. Tako je svetovavec Neodvisne socialistične zveze dr. Jože Dekleva dejal, da mu je znano, da bo mestna avtobusna proga Trst - Prosek podaljšana do Križa. S tem, je dejal dr. Dekleva, bo uresničena zahteva, ki so jo že svoj čas postavili Križani. Pri tem pa pripominjam, je poudaril svetovavec Dekleva, da so tudi Nabrežinci podvzeli ustrezne korake, da bi se mestna avtobusna proga podaljšala do Nabrežine. Zato je dr. Dekleva vprašal odbornika dr. Verzo, kaj je doslej storila občina, da bi ustregla tej želji nabrežinskega prebivalstva. Odbornik dr. Verza je zagotovil zanimanje občinske uprave za to vprašanje in dejal, da bo za sedaj podaljšana mestna proga do Križa in to baje že v tem mesecu. Svetovavec Tonel (KPI) je predlagal odborniku za industrijska podjetja, naj se zanima, da bo uprava Acegata poskrbela za izboljšanje tramvajskih prog štev. 3 in 9. Dejal je, da so tramvajski vozovi na teh progah zlasti v večernih urah, ko se vračajo z dela delavci iz tovarn in pristanišča, prenatrpani in da bi morali vsaj ob večernih urah poskrbeti za več vozov. Na to vprašanje mu bo pristojni odbornik odgovoril na eni od prihodnjih sej. Socialistični svetovavec dr. Pin-cherle je vprašal župana, ali ne bi bilo primerno, da bi občinska uprava, ki je dala pobudo za predavanja «20 let italijanske zgodovine», dala pobudo za brezplačno predvajanje filma «Allarmi siam fascisti», ker gre za pogumen film, ki prikazuje fašizem v niegovi pravi luči. To bi bilo sedaj še bolj opravičljivo, če pomislimo, da je novi predsednik republike Segni imenoval za viteza dela enega od fašističnih rasov v Emiliji. Dr. Franzil je zelo prizadeto odgovoril. Glede predvajanja filma je dejal, da se občina ne more spremeniti v distribucijsko družbo za filme ali kaj podobnega. Sicer pa je zagotovil, da se bo o tem posvetoval s člani odbora in da mu bo odgovoril pozneje. Glede fašističnega rasa iz Emilije pa je župan dejal, da gre za imenovanje za viteza dela voditelja tržaške družbe «Assicurazioni Generali» Baroneiniia, o katerem, je dejal župan, ne poznam preteklosti. Dobro pa poznam sedanjost in njegovo delovanje pri omenjeni zavarovalni družbi. Nato je dr. Franzil naštel zasluge, ki naj bi jih imel Baroncini za utrditev te velike tržaške zavarovalne družbe. Hkrati pa naj bi Baroncini preprečil nevarnost odhoda družbe iz Trsta v drugo mesto. Obenem pa je po mnenju župana Ba- Obvestilo «totocalci» Služba «totocalcia» CONI sporoča, da znaša vsota stav «OS Cile» 92.798.406 lir. Stavne listke bodo pregledali v četrtek, izide stav bodo sporočili v petek po dnevnem tisku. roncini odločilno vplival, da je I sprejmejo volilo, ki ga je za po-Montecatini zgradila v Trstu ne- tre je te ustanove določila Ame-kaj svojih obratov. S tem zago-|lia Polacco vd. Jellersitz. Odobril vorom novega viteza dela Baron-1 je tudi sklep iste ustanove, da se cinija se župan sklicuje samo na sprejme nakazilo 50.000 lir v spo-Baroncinijevo sedanjost, njegove 1 min Olinda Tosa, preteklosti pa ne pozna. Odbornik Fantasia je odgovoril na pismeno vprašanje svetovavke Jole Burlo, ki ga je prašala, kaj meni občina v zvezi z nevarnostjo, ki preti 170 družinam na Pon-čani, da jih izženejo iz stanovanja. Odbornik je dejal, da gre za 180 stanovanj, od katerih jih je 140 z blokirano najemno pogodbo, 40 pa s tako imenovano prosto najemno pogodbo, Nato je odbornik pojasnil, da je zavarovalna družba INA, ki je bila do začetka letošnjega leta lastnik omenjenih hiš, morala te hiše prodati, ker ji niso dajale niti toliko dohodka, da bi krili obresti, ki jih mora zavod po zakonu dobiti na vložen kapital. Nadalje je pojasnil, da so zasebniki, ki so sedaj postali lastniki teh hiš, zahtevali od najemnikov z blokirano najemno pogodbo 20 odstotno zvišanje najemnine, kot to določa zakon. Poleg tega pa je dejal, da družba za sedaj ne namerava izgnati iz stanovanja nobene družine ter da mu je zagotovila, da če se bo to v bodoče spremenilo, bodo takoj obvestili županstvo. Svetovavka Burlo se ni zadovoljila z odgovorom in je izjavila, da je to, kar je družba izjavila odborniku v nasprotju s tem, kar se v resnici dogaja. Ob začetku seje je župan sporočil, da bo v prihodnjih dneh odpotoval v Rim skupno s pokrajinskim predsednikom, kjer se bo sestal s predstavniki vlade in voditelji Krščanske demokracije, da bo z njimi razpravljal o ustanovitvi avtonomne dežele. Po končanih vprašanjih je občinski svet sprejel nekaj sklepov navadnega upravnega značaja m izvolil v nadzorno komisijo mestnih tržnic demokristjansko sveto-vavko Bennijevo. Pred koncem seje pa sta o regulacijskem načrtu govorila komunistična sveto-vavca inž. Braun in odv. Pogassi. Odobritev sklepov krajevnih ustanov Pokrajinski odbor za podporne in javne dobrodelne ustanove je na svoji seji 26. maja 1962 proučil večje število sklepov, ki so jih sprejele razne občinske in druge ustanove ter sprejel v tej zvezi ustrezne ukrepe. Med drugim je pokrajinski odbor odobril sporazum med miljsko občinsko podporno ustanovo (ECA) in INAM gle le lekarniške zdravstvene službe. Odbor je nadalje odobril sklep tržaških splošnih bolnišnic, da Popoln uspeh stavke delavcev v kamnolo: Stavka se nadaljuje danes in juhi skupščina stavkajočih delavcev Stavka delavcev kamnarske in-1 šanje zelo nizkih plač in skrče V Nabrežini bo jutri dustrije je popolnoma uspela. S tem so ti delavci potrdili svojo globoko razredno zavest in borbenost. Delavci so stavkali stoodstotno v vseh kamnolomih od Trsta do Nabrežine ter od Boljun-ca do Repehtabra. Med drugimi so stavkali delavci v nabrežinskih kamnolomih Cava Romana, Montecatini, Pizzul, Ma-rangon, Garlato itd.; v repenta-borskih kamnolomih, v kamnolomih Faccanoni in Frantumazione Pietra Triestina na Bazoviški cesti, v kamnolomu Salec v Bo-ljuncu itd. Stavka je vsedržavna in traja še danes in jutri. Z njo si hočejo delavci priboriti boljše mezdne in delovne pogoje, predvsem pa zvi- nje delovnega urnika. Ker pa so jim delodajavci ponudili premalo v pogajanjih za novo delovno pogodbo, so bili delavci prisiljeni začeti borbo. Kot smo že pisali, je v zadnjih treh letih proizvodnja v kamnolomih močno porasla, plače pa so ostale dejansko nespremenjene. V Nabrežini, glavnem središču kamnarske industrije, kjer stavka tudi največ delavcev, bo jutri ob 18. uri skupščina delavcev na sindikalnem sedežu. Stavka je po vsej državi in tudi pri nas enotna. Ce ne'bodo delodajavci popustili, bodo delavci ponovno napovedali stavko za 4 dni, in sicer od 11. do 14. junija. Vespa iz Izole trčila v koprski avto V Ulici Flavia sta včeraj nekoliko pred 18, uro trčili dve vozili s Koprskega. Po omenjeni ulici se je tedaj peljal z vespo z evidenčno tablico KP 12-572 Bruno Sikur iz Izole, na zadnjem sedežu pa je sedela njegova žena Marija. Na vogalu z Ulico Pietraferrata je vespist trčil ob avto z evidenčno tablico KP 38-76, ki ga je vozil 41-letni Berto Božič iz Škocjana pri Kopru štev. 29. Mož in žena sta z vespe zletela na tla in se poškodovala. Sikur se je pobil po glavi in opraskal po levi roki, zaradi česar so ga sprejeli na opazovalni oddelek ■•■■mi.■mili.milili............um..im.mimmimimiim.um.imm.iiim.mmimimmmmimmm..mm.mn SREČEN KONEC TRAGIČNE KODRI Ki SC JE ZAČELA V NEDELJO OPOLDNE V PREČNIKU Malega Maurizia so našli po skoraj 24 urah zdravega in čilega v goščavi blizu meje K najdbi je odločilno pripomogel policijski pes Bill, ki so ga včeraj zjutraj pripeljali iz Florence Nesebično in požrtvovalno iskanje policistov ter domačinov iz Prečnika Predvčerajšnjim v zgodnjih popoldanskih urah se je po spodnji vasi Prečnika naglo razširila vest, da je neznano kam izginil niti tri leta stari Maurizio Spoto, ki je z materjo Evgenijo Svetlič in očetom Claudiom prišel iz Trsta, kjer stanujejo v Ul. Del Toro 6, na obisk k staršem otrokove matere. Kot se je vest razširila, tako so začeli na dvorišče hiše številka 23, kjer stanuje Evgen Svetlič, stari oče izginulega otroka, prihajati vaščani, katerim so morali domači najprej sproti povedati, kaj se je zgodilo. Bilo je nekaj pred poldnevom, ko je Evgenija Svetlič odšla s svojim Mauriziom na obisk k sestri, in sicer v bližnjo hišo, ki je označena s številko 27. Točno opoldne je mati naročila otroku, naj gre po očeta in starega očeta. Razdalja med eno in drugo hišo je malenkostna in otrok je že večkrat šel sam po poti, ki je med obema hišama, tako da ni nikomur prišlo na pamet, da bi se lahko kaj zgodilo. Toda po kakih desetih minutah sta k Evgeniji prišla njen oče in mož, vendar brez Maurizia. Zena je seveda vprašaja moža, kje je pustil otroka,- toda ta je presenečen odgovoril, da ga sploh ni videl. Domači so takoj skočili pokonci in odšli pred hišo, prepričani, da je mali Maurizio nekje v bližini. Klicali so ga na ves glas, toda odgovora ni bilo. 2e nekoliko preplašeni so domači odšli na glavno cesto, ki vodi v Mav-hinje oziroma v Šempolaj, misleč da je otrok šel po klancu naprej .........umil m iiifii milili muh iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiii n ............................................................um................milini......... IZ SODNIH DVORAN Potrjena obsodba Sicilijanca zaradi sramotitve italijanskega naroda Pred prizivnim porotnim sodiščem bo pojutrišnjem razprava proti prof. Semi - Oproščet} šofer avtobusa Včeraj je bila pred prizivnim po -otnim sodiščem druga razprava zasedanja, ki je v teku. To pot se je moral zagovarjati pred porotniki (predsednik Palermo, tožilec Meier, zapisnikar Vascon, obramba Amodeo) 25-letni Giuseppe Pla-tania, ki je bil obtožen, da je sramati] italijanski narod ter da je bil pijan. Platania se je zagovarjal pred porotniki sodišča prve stopnje že 9. marca letos. Tedaj so ga spoznali za krivega ter ga obsodili na 5 mesecev zapora za prvi prekršek, a na 11 dni zapora za drugi prekršek. Poleg tega bi moral HUtania prestat’ kazen 5 mesecev in O dni zapora ter plačati 4000 lir denarne kazni, na katero jq bil obsojen 26. oktobra 1958 zaradi tatvine. jDogodek, ki je pripeljal Plata-njo pred porotnike, se je odigral 12 decembra lani okoli 2. ure po-nbči. Iz bara Flora so telefonirali np kvesturo ter obvestili agente, da neki gost razsaja v lokalu. Ko je prišel agent, ga je Platania začel zmerjati. Izrekel ie tudi več žtiivk na račun italijanskega naroda in njegove zastave. Med drugam je zabrusil agentu: «Vsi skupki ste Afričani». Pripomniti je treba, da so Plataniovi starši Sicilijanci. Na obravnavi prve stopnje se je Platania zagovarjal, da je bil pijan ter da se sploh ničesar ne spominja. Izključil pa ie možnost, dfc bi sramotil italijanski narod, kir je pač on sam Italijan. Ob tigti priliki je javni tožilec zahteval zanj 1 leto in 6 mesecev za-ppra ter 8000 lir denarne kazni (llednjo zaradi pijanosti). Na včerajšnji razpravi so potrdili prvotno razsodbo, in sicer zato, ker obtoženec, ki je sicer vložil priziv, pozneje tega priziva ni utemeljil kot to zahteva zakon. * * # Pojutrišnjem bo pred prizivnim porotnim sodiščem ponovna razprava proti prof. Paolu Semi, sekretarju tržaške federacije KP, ki je obtožen, da je v dveh svojih govorih, in sicer 15. julija 1960 n* Konkonelu in 30. julija istega leta na Trgu Garibaldi, sramotil italijanske oborožene sile. Proces pred porotnim sodiščem, ki je bil lani v aprilu, je vzbudil veliko zanimanje v tržaški Javnosti. To zanimanje je bilo po- vsem razumljivo ker je Sema v svojih omenjenih govorih ostro kritiziral Tamtronijevo vlado, ki je prav tedaj doživela odločilen poraz pri svojih prizadevanjih, da se epre na politično desnico in pred/sem na misovce. V tistih dneh so se nizale po vsej Italiji manifestacije, stavke in druge oblike odpora proti reakcionarnim težnjam določenih demokristjan-skih vrhov. V ospredju so bile množične manifestacije v Genovi, Rimu in na Siciliji in še posebej v Reggio Emilii, kjer je policija streljala na demonstrante ter jih več ubila. V tem vzdušju je govoril prof. Sema, ki je ostro kritiziral policijske oblasti, ker prehitro posegajo po orožju ter prelivajo kri državljanov, ki z manifestacijami uveljavljajo svoje osnovne politične pravice v okviru ustave italijanske republike. V aprilu lani so porotniki obsodili prof. Šemo pogojno in brez vpisa v kazenski list na 5 mesecev zapora. # # # Fred kazenskim sodiščem (predsednik Nardi, tožilec Marši, zapisnikar Parigi, obramba R. Cuccagna) se je zagovarjal 56-letni Rudolfo Nitterreger iz Ul. Coro-neo 3, ki je bil obtožen, da je nenamerno ubil nekega starejšega moškega ob priliki prometne nesreče. ki se mu je pripetila 7. februarja lani na cesti med Porde-nonom in Vidmom. Nitterregerju je že sodilo videmsko kazensko sodišče 17. ja* nuarja lani. Ob tisti priliki je javni tožilec zahteval, naj ga sodniki obsodijo na 4 mesece zapora. Sodišče pa je menilo, da ni bila dokazana obtoženčeva krivda ter ga je zato oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov. Proti razsodbi sta vložila priziv javni tožilec in Nitterreger. Tudi na zadnji razpravi je javni tožilec za.iteval, naj prizivno sodišče obsodi obtoženca na 4 mesece zapora. Sodniki pa so bili spet mnenja, da niso bili podani dovoljni dokazi o njegovi krivdi ter so ga še enkrat oprostili. Do nesreče, kjer je izgubil, življenje 79-letni Antonio Miotto iz Codroipa, je prišlo ob 18.20 omenjenega dne v kraju Ponte Delizia (ob Tilmentu). Nitterreger, ki je uslužben pri prevozniškem podjetju Urbanis, je vozil težak avtobus, ki vozi na progi Trst, Bočen, Meran in obratno. Na povratku (bila je že tema) je blizu o-menjenega kraja povozil Miota, ki se je peljal s kolesom po desni strani ceste. Nitterreger je trdil. da je do nesreče prišlo, ker ga je oslepil neki avto, ki mu je prihajal naproti. Sodniki so mu na pol verjeli ter so ga zato oprostili. Danes pred poroto dva obtoženca zaradi ropa Danes bo pred porotnim sodiščem prva obravnava novega zasedanja. Na zatožni klopi se bosta znašla 50-letni Edvino De Pla-tzer iz Ul. Pondares 5 ter 21-let-ni Mario Viola iz Ul. della Valle 1. Oba sta obtožena, da sta 2. januarja lani oropala neko osebo. Poleg tega so ju obdolžili tudi nenravnih dejanj in pijanosti. Te prekrške sta obtoženca zagrešila v , adnjih dneh decembra 1960. Obravnava proti De Platzerju in Violi se je , začela že v prejšnjem zasedžmju porotnega sodišča. Takrat pa je obramba zahtevala, naj De Platzerja pregledajo zdravniški izvedenci, ker gre za osebo, ki ni zmožna pravilnega presojanja in hotenja. Porotniki so Zahtevo sprejeli ter so poslali De Platzerja v kriminalno urno-baltico v Montelupu. Zvedelo se je, da so ga zdravniki označili kot duševnega izprijenca, spolno nenormalnega človeka, ki je ne varen za človeško družbo. TR1ASKA KNJIGARNA zEETrst - Ul. Sv. Frančiška 20 rEtel 61.792—-^"-^=^ N o v o : Hermann : Med nočjo in jutrom L 1.900,- do ceste. Toda tudi tu ga ni bilo. Potem so ga začeli iskati po dvoriščih bližnjih hiš, a Maurizia od nikoder. Prestrašeni starši so poklicali na pomoč vaščane in skupaj so začeli pregledovati bližnjo okolico. Vse več jih je bilo, ki so sodelovali pri iskanju, toda zaman. Maurizio, kot da bi se udrl v zemljo. Ljudem in staršem izginotje nikakor ni šlo v glavo in začele so se porajati najhujše domneve: kaj če je otroka kdo ugrabil? A-li pa če se mu je zgodila kaka nesreča? Ali ga je kdo povozil? Okoli dveh je nekdo telefoniral karabinjerjem v Nabrežino in na komisariat javne varnosti v Devin in kmalu potem so prišli v Prečnik prvi policisti. Po brezuspešnem iskanju so poklicali na pomoč šg druge svoje kolege, tako da je pri iskanju sodelovalo kakih štirideset ali petdeset karabinjerjev in agentov javne varnosti. Z njimi so bili seveda tudi vaščani in vsi domači, toda čeprav so pregledali vsak grm, vsako najmanjšo globel in za vsak zid, otroka niso našli. Minevale so minute in ure, policisti in domačini so prodirali vse bolj v goščavo, ki se razprostira od vasi proti meji, medtem ko je mati v strahu trepetala, kdaj ji bodo sporočili, kako je z otrokom. Prepričana je bila, da ga bodo našli, toda po drugi strani se ni mogla znebiti misli, da se mu je zgodilo najhujše. Prišel je večer in otroka še od nikoder. Iskavci so se opremili z lučmi in nadaljevali iskanje. Prišla je že trda tema, temperatura je naglo padla in ljudje so imeli vedno manj upanja, da bodo otroka našli. Celo noč je trajalo iskanje, katerega so za trenutek prekinili šele zjutraj okoli osme ure, ko so v Prečnik pripeljali dva policijska psa, nemška ovčarja, ki sta prišla ponoči iz Firenc. Zlasti Bill je bil znan po svojih podvigih in so nanj postavili vse upanje, čeprav so bili več ali manj vsi prepričani, da otrok — če je bil popoldne še živ — ni prenesel hudega mraza ponoči. Upoštevati moramo namreč, da je bil Maurizio le lahko oblečen, s kratkimi hlačami in srajčko, medtem ko je bila ponoči temperatura le kakih osem ali devet stopinj nad ničlo. Okoli 8. ure zjutraj so policisti našli v zemlji tudi sledove otroških čeveljčkov, za katere so bili prepričani, da so Mauriziovi. Psu Billu so dali povohati Mau-riziovo pižamo in kapo, potem pa so ga pognali po sledi. Pes se je zapodil v goščavo, tekal levo in desno, a se je spet vrnil, ker je sled izgubil. Zanimivo je namreč, kot so pozneje ugotovili, da so sledi nenadoma izginjale in 'so Se potem po kakih sto aji petdesetih metrih znova pokazale. Nekako tako, kot da bi nekdo vzel otrdka v naročje in ga potem spet odložil. Pes, za katerim so bili iskavci, je prišel že skoraj do meje, toda spet je izgubil sled, tako da so se z njim vrnili v vas. Iskanje se je začelo znova. Spet so prišli v bližino meje, in sicer do table, ki označuje, da je meja oddaljena le 130 metrov. Malo naprej od te table, kamor jih je privedel Bill, se je enemu od policistov zazdelo, da je slišal neki glas. Vsi so obmolknili, otrokov stric Vito Ingrao, ki je sodeloval pri iskanju, pa je na ves glas poklical: «Maurizio, Maurizio!» Iz globeli na desni strani steze, ki vodi skozi goščavo, se je takoj zatem oglasilo: «Papa, papa!» Policisti so se spustili v globel, ki je bila močno zaraščena z grmovjem in tu so pri približno meter visokem zidu našli malega Maurizia, ki je stal | pokonci in kot se je zdelo, niti najmanj preplašen. Bilo je točno 10.30. Otroka so takoj odnesli v vas in lahko si mislimo reakcijo nesrečne matere, ki je skoraj štiriindvajset ur preživela v groznem strahu, kaj se je z otrokom zgodilo. Jokala je in stiskala k sebi svojega Maurizia, okoli pa so se zgrnili domači, policisti in vaščani, ki so sodelovali pri iskanju otroka. Prišel je tudi občinski zdravnik dr. Delami, ki ga je pregledal in ugotovil, da je popolnoma zdrav. Dejstvo je namreč, da otrok razen dveh treh prask ni bil niti ranjen niti premočen niti ni kazal znakov ozeb-losti. Zdelo se je tudi, kot da bi bil naspan in tudi za hrano ni vprašal, čeprav bi moral biti I kakih šestindvajset ur brez pija-I če in jedače. | To je spet povzročilo vrsto ugi- Ki I'' Evgenija Svetlič por. Spoto je končno našla svojega Maurizia banj, kajti nikakor sl ni moč šev in domačih, a tudi vseh vaščanov iz Prečnika ter policistov ki so sodelovali......................................................... razlagati, kako je otrok prišel nepoškodovan skozi goščavo, kilometer in pol proč od hiše, po terenu, na katerem se še odraslim zgodi, da se bodisi spotaknejo ob kamne, ki štrlijo iz zemlje ali pa zdrsnejo na strmih travnatih pobočjih. Kako je lahko preživel noč na mrazu, ne da bi se mu kaj poznalo? Toda kljub vsemu kaže, da se je otrok sam izgubil, in da ni bilo nobene ugrabitve, kot menijo nekateri vaščani. Morda je o-trok hodil, počasi, počasi naprej skozi goščavo in ko je videl, da prihaja noč, Se je morda utrujen zleknil pod kako drevo ali v kak grm na šope goste in visoke trave, ki je tod ne manjka. Naj bo tako ali drugače, dejstvo je, da je prišel nazaj nepoškodovan in zdrav, v veliko veselje star- V so sodelovali pri iskanju. Tu naj omenimo, da so bili o izginotju obveščeni tudi jugoslovanski obmejni organi, ki so izrecno pazili na meji, da ne bi morda otrok prišel kam v bližino. Glavni slavljenec pa je bil pes Bill, ki je iskavce pripeljal v neposredno bližino izginulega otroka. Pravijo, da mu bodo priredili «slavnostno» večerjo in ga tako nagradili za njegov trud. Upamo, da bo priznanja deležen tudi njegov dreser, kot tudi agenti javne • varnosti in karabinjerji, ki so., nesebično sodelovali pri iskanju. Končno moramo omeniti tudi požrtvovalnost in nesebičnost domačinov iz Prečnika, ki so prav tako dokazali visoko razvit čut humanosti in ljubezni do bližnjega. i Prireditve in objave Slovensko gledališče v Trstu priredi v soboto, 9. junija ob 20.30 v dvorani na stadionu ♦ Prvi maj» dramo: W. Shakespeare «HAMLET» Predprodaja vstopnic v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška št. 20, od četrtka dalje. Včeraj-danes Dne 2., 3. In 4. junija se je v Trstu rodilo 17 otrok, umrlo pa je 30 oseb. UMRLI SO: 84-letni Carlo Fonda, 85.1etna Ardemia Carlet por. Zorze-non, 13-letni Dino Favretto, 80-letna Anna Maria Vittori vd, Dessenibus, 67-letna Santa Marussig por. Dalfo-vo, 48-letna Silvana Brombara por. Redivo, 54-letni Giovanni Mayer, 57. letni Egone Comelli, 71-letni Giovanni Bertoldi, 92-letna Maria Pipan por. Catalan, 63-letni Vito Russo, 77. ietna Maria Vivoda vd. Mattiassi-ch, 68Je'na Rosa Ursino por. Pattavina, 54-letni Romeo Verzegnassi, 79-letni Emilio Breisaclh, 49-1 etn i Aldo Ra. doyeovic, 46-letni Dionisio Wangela. tos, 65-letni Luigi Siega, 51-letni An. gelo Sudimi, 75-letnl Mario Pause, 70. letni Romano De Meda, 75-letna Car. mela Straicqoadanio por. Giunta, 51-letnì Giovanni Mon.tagner, 81-letmi Silvio Righi, 53-letnl Vittorio Saull, 62-letna Bruna Batti«, 77-letna Alda Levi Minzi vd. Zaccaria, 77-letni Marico Rocco Post ir, 70-letni Dante Za. nello, 75-letni Ernesto Swagel. VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO (V prvem stolpcu so najnižje cene, v 2. najvišje, v 3. prevladujoče) pomaranče limone . . ....... češnje . ........... vrtne jagode........ jabolka I........! . jabolka II. beluši ......... pesa .... 1......... domača pesa.......... artičoke (kos) .... S zelje .......! . . . . cikorija .......... : ! čebula mladi fižol . . ; . . solata mlada solata 1 ... : ; krompir mlad krompir . ; . . ; grah ........I . . ! . paradižnik zeleni radič I. . ! . . zeleni radič II . . 1 . špinača domača . . 1 . bučke ...........: . Večina blaga se prodaja po prevlad, ceni (3. stolpec) 94 224 200 47 88 83 59 470 94 118 411 235 71 165 153 29 118 106 110 350 190 40 100 90 30 110 60 10 28 24 59 100 70 80 90 80 47 77 53 294 306 294 30 80 50 60 300 180 61 63 61 44 121 83 47 140 65 83 294 188 200 350 250 50 150 100 80 120 100 59 250 83 VALUTE V TRSTU dolar švicarski frank funt šterllng francoski frank šiling marka pezeta dmar marengo zlato 620.05 143.65 1744.50 126.28 24.05 155.20 10.35 0.70 4800—4900,— 707— 710.— Smrtna nesreča Škedenjke v Avstraliji Iz Avstralije je te dni prišla žalostna vest, da je 31. maja tragično umrla pri prometni nesreči v Sydneyu Ludmila Žerjal por. Simič, ki se je leta 1955 izselila iz Skednja s svojim možem in otroki. Sla je v tovarno, kjer je bila zaposlena kot obra-tovodja, pa jo je smrtno povozil avto. Pokojna Ludmila je delala več let v tovarni otroških oblačil kot navadna delavka, nato pa je zaradi svoje marljivosti napredovala. Imela je namen delati še nekaj mesecev, nato pa bi opravljala le gospodinjska dela v čedni hišici, ki sta si jo z možem in s pomočjo sinov zgradila v Sydneyu, toda prerana smrt ji je prekrižala lepe načrte. Mednarodni cirkus «Orfel» na Mon- tebellu. Vsak dan do 10, t.m. dv< predstavi: ob 16.15 i-n ob 21.15. »■ ki predložijo pri cirkuški izrezek tega oglasa, bodo imeli 4. do 10. junija 40 odst. P<>Pu5ta na ceni vstopnice. Nazionale 16.00 «Silvester, hitri sar» (Silvestro pirata lesto). SU«»' niče v technicolorju. h Fenice 16.00 «Povratek Texasa J01"' la» (Il ritorno di Texas John'' Technicolor. ExceLior 15.00 «Greif Mfontec risto» (Il conte di Montecristo). Technicolor. J/ouis Jourdan. , Grattacielo 16.00 «All’arml, slam *•" scisti». - Arcobaleno 16.00 «Vroči svet P?™ či» (Mondo caldo di notte). 8'*9U mancolor. Prepovedano mladini. ^ Supercinema 16.00 «Blue Hawaii»' Technicolor. Elwis Presley. , Alabarda 16.00 «Rjoveča leta» (Ann fredi. Zadnji dan. _. Aurora 16.30 «Robinzon na otoku farjev» (Robinson nell’isola 0 corsa ri ) cristallo 16.30 «Zasebno življenje» (Vita privata) Technicolor. ” povedano mladini. Garibaldi 16.30 «Winchester 73». J m;s Stewart. .... Capitol 15.30 «Senilnost» (SenIm»j’ Claudia Cardinale, Anthony Fr dosa. Prepovedano mladini. . Impero 16.30 «Vrni se, ljubezen» 1 mare ritorna). Irt) Italia 16.00 «Tropske noči» * Moderno 16.00 «Dvom» (II dub° Gary Cooper, Deborah Kerr. Zadnji dan. Astoiia 17.30 «Jožef, ki so ga Dr»|£ prodali» (Giuseppe venduto dai telil) . n> Astra 16.30 «Potni list za KalU (Passaporto per Camton). ,e, Vittorio Veneto 16.30 «Agenti * volverjem» (Angeli con la P^pC la). Technicolor. Glen Ford. n Lange. . 'nin- Ideaie 16.00 «Mačklna senca» bra del gatto). nJ Marconi 16.00 «Hellzapoppin». m1 Auer, Marta Raye. ra. Abbazia 16.00 «Morivec je pri g tih» (L’assassino è alla portai' Maker. ino Odeon 16.00 «Sem agcnt FBI» un agente FBI). Technicolor. mes Stewart. . KINO «IRIS» PROSEK predvaja danes 5. t.m. z kom ob 19.30 technicolor H*®: KRVNI ŽIG (Il marchio di sangue) Igrajo: A. Ladd in M. Freemac Mali oglasi IZ KOPRSKEGA OKRAJA Pri Bertokih smrtna nesreea mladega avtomobilista iz Milana Vozilo se je zaletelo v tri obcestna drevesa ter se nato prevrnilo v jarek Se mnogo drugih nesreč zaradi neprevidne vožnje V soboto popoldne se je pripetila na cesti med Bertoki in križiščem Ankaran huda prometna nesreča, ki je zahtevala življenje 25-letnega Piergiorgia Antinorija iz Milana; tri druge osebe pa so bile hudo ranjene. Nesreča se je pripetila okrog pol petih popoldne, to se pravi takrat, ko je divjala na koprskem obalnem področju huda nevihta. Antinori se je vozil z alfa ro-reo (športni tip) in menda s precejšnjo hitrostjo. Na povsem ravni cesti je vozilo nenadoma zapustilo cestišče in zadelo najprej v obcestno drevo. Sunek je bil tako močan, da se je vozilo obrnilo in trčilo še v dve drug’ obcestni drevesi in se nato pie vrnilo v obcestni jarek. Voznika in tri sopotnike so takoj odpeljali v izolsko bolnišnico, toda za Antinorija ni bilo več rešitve in je kmalu po prevozu v bolnišnico podlegel poškodbam. Hujše poškodbe so utrpeli njegovi sojiot-niki 27-letni italijanski državljan Giuseppe Caruso iz Milana, 22-letna Gabrijela Repe iz Pirana in 22-letna Marija Bukovinski iz Pirana. Nesreča je globoko pretresla o-kolico, saj je šlo za štiri mlade ljudi, od katerih je eden izgubi! življenje. Vzroke še zmeraj raziskujejo in komisija še ni dala uradnega mnenja. Ena izmed hi potez je vsekakor ta, da je voznik zaradi močnega sunka burje izgubil oblast nad krmilom. Svoj delež pa je seveda prispevala tudi prevelika hitrost. * # # Istega dne se je pripetila manjša nesreča na ovinkih med Portorožem in Valeto. Na enem izmed nepreglednih in ostrih ovinkov sta trčila avtobus, last tovarne Cvar in avtomobil fiat 1500, ki ga je vozil Ulario Barizan iz Benetk. Vzrok nesreče: avtobus je zavozil preko neprekinjene bele črte. Res pa je, da je tam cesta zèlo ozka in večja vozila ne morejo izvoziti ovinka, ne da bi nekoliko prečkala neprekinjeno črto. Človeških žrtev pri nesreči ni bilo. Materialna škoda znaša na italijanskem avtomobilu okrog 60 tisoč lir, na avtobusu pa o-krog 10 tisoč dinarjev. * # # V soboto je postal žrtev prometne nesreče tudi kolesar Ivan S'krbec. Ko se je na cesti med Sežano in Storjami umikal avtomobilu na rob ceste, je padel tako nesrečno, da je dobil pretres možganov in poškodbe na glavi. Pripeljali so ga v šempe-trske bolnišnico. * # # * Zaradi prevelike hitrosti je zdrknil s ceste tržaški avtomo- bilist. Nesreča se je pripetila na ostrem ovinku med Hrpeljami in Podgradom. Prometna služba je našla na tem mestu močno razbit avto z registrsko tablico TS 47801, na katerem je najmanj za milijon dinarjev škode. Kakšne poškodbe je utrpel voznik, se ne ve, ker ga je neznano vozilo odpeljalo v neznano smer. * * m Zaradi prevelike hitrosti in vinjenosti je zdrknil s ceste tudi strojni ključavničar Anton Peternel iz Škofje Loke. Nesreča se je pripetila na ostrem ovinku med Hrvatini in Ankaranom. Voznika in še enega potnika z lažjimi poškodbami so. prepeljali v izolsko bolnišnico, medtem ko je na vozilu za okrog 600 tisoč dinarjev škode. V celoti so zabeležili na koprskih cestah v zadnjih treh dneh 13 prometnih nesreč, za katere lahko skoraj v celoti rečemo, da so posledica prehitve vožnje in premajhne pazljivosti voznikov. Zanimivo je, da se med portoroškimi dirkami ni pripetila niti ena prometna nesreča, čeprav je bilo takrat na cesti več tisoč vozil. Ker so bile ceste pbd strogim nadzorstvom prometne milice, so bili seveda vozniki primorani voziti previdno. Zakaj ne bi bili previdni tudi takrat, kadar ni stroge kontrole? «PLASTIKA» - Trst. Ul. D’A"rlUyaai št. 4 (blizu Trga Garibaldi ^,rt-nudi: torbice raznovrstne ter |P|Ke ne, namizne prte (cerade), ceo »a za posodo, blazine, žimnice * lt(j morje, vreče za perilo in ol3'e!leridt’ vse iz plastike in gume 00 irn cenah. Obiščite nas! ,f. PH1 VAŠIH NAKUPIH t govi.io «MAGLIABELLA» a» r>. Garibaldi 11 (Barriera), tii kov od avtobusne poštaje. (o- boste našli veliko izbiro P|e,eDia’e M* gavte in perila za dame. «05P°^fStii' otroke po uajoižjih tenaB » ..jiu*1 Postreženi boste v vašem ' -guP Proti izrezku tega oglasa U nafroanj 500 lir vrednosti. 55o PLASTIKA ža pokrivanje ^ lir kv. m, ipreproge vseh y. sobe in hodnike, pode lz I" no.eja, cevi iz plastike za vr pse 9> za hišno uporabo, torbice. za® pia-vse ostale predmete, iz 8urn? ln Trd' stike do ute pri ITALPLAST, Trg Ospedale št. 6. jj, HIŠNO POMOČNICO od 8. ure iščem. Naslov na upr??Ì*f!Z Ul. S. Francesco 20. , LOTERIJA BARI 73 14 CAGLIARI 71 42 FLORENCA 24 60 GENOVA 50 72 MILAN 30 42 NEAPELJ 24 84 PALERMO 2 73 RIM 83 5 TURfiN 70 5 BENETKE 51 4 ENALOTTO 221 XII 122 s <’ s » 49 X «5 v 2 1 898.000 3 dvanajstice dobe lir, 98 enajstič dobi po 158-in 1293 dešetic po 12.000 lir- Darovi in prispevki V počastitev spomina tratni . daminole Ljudmile Simič roj. ze.o0o rujejo družina Tul-Germani .f a» Marija in Slava Žerjal Dijaško Matico. , žed4 V počastitev spomina drag a» Rozine Pavlin daruje mož 20°° Dijaško Matico. oJ1 n* Namesto cvetja na krob. da pozabni prijateljici Pini Mis,e) pij»' ruje Marija Pahor 1000 Ur ško Matico. ZAHVALA u Vsem, ki so spremili k za^lg id počitku našo ljubljeno sopr mamo Milko Miheli iir ki so nam iz ljubezni >0 jjoU vanja do pokojnice na ka g0gt»' način pomagali in z nam etj*> stvovali, vsem darovavcem g1i-g. primariju in zdravniko -jgr kološkega oddelka ter b kam se prisrčno zahvalju)e Nagraditev uslužbencev železnic ki so preprečili nesrečo Nagradila jih bo tudi občina z žigom iz 14. stoletja železniška uprava v Trstu sporca, da je aklenila nakazati železniškim uslužbencem, ki so tako hitro in odločno posredovali ter Preprečili v petek zvečer hudo železniško nesrečo nekaj kilometrov cci glavne tržaške postaje, denarno nagrado. Nagrado bodo prejeli sledeči u-riužhenci: glavni asistent Vincen-zo Guerri, postajenačelnik prve-8a razreda Giusto Stupar, glavni Postajenačelnik Gino Motta, delavec Giuseppe Spada, delavec Ettore Malisani, postajenačelnik Mano Braida, postajenačelnik Giu-,ePpe Florian. . Kot smo že obširno poročali, se m pretekli petek zvečer neki kamion zvrnil na železniško progo Pri Barkovljah nekai minut pred Prihodom brzca iz Milana. Omejenim železniškim uslužbencem to s takojšnjimi ukrepi in neverjetno prisebnostjo uspelo pravo-tosno ustavili vlak in so s tem Preprečili neizbežno nesrečo. Na sinočnji seji tržaškega občin-*$ega sveta pa je župan dr. Franici sporočil, da bo predlagal od-f.°ru, da se nagradijo z občinskim ‘!8om iz 14. stoletja štirje Železniki uslužbenci, ki imajo največ-to zasluge, da ni prišlo do Železnike nesreče, in sicer: Vincenzo aberri, Giusto Stupar, Gino Motto h Ettore Malìsani. Trčenje avtomobilov na obalni cesti Na obalni cesti sta v nedeljo jmpoldne frontalno trčila dva avtomobila, hude poškodbe pa je tonila 22-letna Guglielma Va-tordi iz Poretta Terme, ki si je ‘tornila desno nogo in se bo monto zdraviti poldrugi mesec. 2(L?krog 15, ure )e Prot‘ Sesljanu ."•letni Romano Balugani iz Božene vozil avtomobil, v katerem r? je zraven njega peljala tudi jbglielma. Hotel je prehiteti rug avtomobil, toda prav tedaj ""Mini je z nasprotne strani privozil avtomobilom 20-letni Lucio Torri iz Livorna, ki je močno zavrl, da ne bi zadel v zadnji del avtomobila, ki je vozil pred njim. Zaradi naglega zaviranja je avtomobil zaneslo sredi ceste in tako je prišlo do hudega trčenja med avtomobilom iz Bologne in onim iz Livorna. Avtomobil, v katerem se je peljala Guglielma je treščil v steno ob cesti in se prevrnil, dekle pa je vrglo iz vozila in je padla pod avtomobil, ki je bil ves razbit. Zastrupil se je s slaščicami Na opazovalni oddelek so včeraj dopoldne sprejeli 36-letnega Domenica Bendovicchia iz Ul. Veltro 77, ki se bo moral zdraviti nekaj dni. Ko je delal v tovarni strojev pri Sv. Andreju, ga je taro bolelo, da ni mogel več prenašati bolečin v želodcu, zaradi česar so ga takoj odpeljali v bolnišnico. Bendovicchio se je verjetno zastrupil s slaščicami že v nedeljo zvečer. Tatovi na delu Ko se je Maria Boni por. Limi-do iz Drevoreda XX. septembra peljala s škedenjskim avtobusom, ji je nekdo ukradel zlato zapestnico, ne da bi zapazila. Sele ko je stopila iz avtobusa, se je zave Ha, da nima več zapestnice in je tatvino prijavila na komisariatu javne varnosti. Severino Furlani je prijavil, da mu je nekdo ukradel vespo, ki jo je parkiral v Ul. Caccia. Bruno Kaluža iz Ul. Marcello 4 je prijavil policiji, da mu je nekdo ukradel lambreto, ki jo je parkiral na cesti blizu svojega doma. Giuseppe Murri iz Ul. Santi 7 pa se je. pritožil, da so mu neznanci uk-adli kolo, ki ga je pustil v bankovljanskem portiču. HUDA CESTNA NESREČA PRI CHIOGGII Pri trčenju avtomobilov mrtva Tržačan in Tržačanka Zenska je bila na mestu mrtva, moški pa je podlegel poškodbam med prevozom v bolnišnico Slizu Chioggie se je v nedeljo ,točer zgodila huda prometna ne- pri kateri sta zgubila živ-jtobje 32-letni Dino Carlin in 53-j.toa Jolanda Cossutti, oba iz Tr-: ?! ki sta bila uslužbena pri pod-v riu Arrigoni na novem sedežu peseni. Vračala sta se na svoje 'tovno mesto z avtom, ki ga je pto>. Carlin. Blizu Chioggie je tolin iz neznanih vzrokov trčil . 8vto, ki ga je vozil 34-letni Pacale Regina iz Neaplja, v faradi silovitega trčenja sta bi-, vozili zmečkani. Iz tržaškega vtomobila so nekateri šoferji, ki .“nato privozili mimo, s težavo r.tognili ponesrečenca. Zenska je J* že mrtva, Carlina pa so nenadoma odpeljali v bolnišnico v Veggio, toda čez pol ure je reto podlegel hudim poškodbam. Padec starke , ortopedski oddelek so vče-k'J Popoldne sprejeli s pridržano ‘“gnozo 82-letno Eleno Marzari por. Mattassi iz Ul. Cave 20, ki je nerodno padla in si pri tem zlomila levo nogo. Med delom v pristanišču se je včeraj popoldne ponesrečil 34-letni Antonio Marzari iz Ul. Udine 42, ki si jd nalomil nosno kost in se opraskal po levi roki, zaradi česar se bo moral zdraviti 10 dni. IZ PODATKOV MESEČNIKA TRGOVINSKE ZBORNICE Porast industrijske proizvodnje in prodaj v trgovini na drobno Zaradi slabega vremena kaže le slabo za pridelek sena Izognil se je ženski a zletel na tla Po Ulici Cologna se je sinoči peljal z vespo proti Ulici Fabio Severo 21-letni Michele Graniero od Sv. Andreja štev. 36. Da ne bi povozil ženske, ki je šla čez cesto, je naglo zavrl, zaradi česar je izgubil nadzorstvo nad vozilom in zletel na tla. Pri tem se je pobil po glavi in levi rami ter je dobil živčni pretres. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na II. kirurški oddelek. Zdraviti se bo moral od 5 do 20 dni. Po podatkih mesečnika trgovinske zbornice za letošnji april je bilo vreme v prvi polovici tega meseca deževno z nizkimi temperaturami, v drugi polovici meseca pa je postalo toplejše in je termometer zabeležil vročino, ki je značilna za poletne mesece. Da. siravno je za krajši čas preprečilo rast kultur, je v splošnem ugodno delovalo na sezonska pripravljalna kmečka dela. V mesecu aprilu je pšenica dobro rasla. Proti koncu meseca so začeli s sejanjem koruze. Neugodno pa je vreme vplivalo na pridelek sena, kar je na marsikateri kmetiji privedlo do tega, da je lanski pridelek pošel še pred novo letino. Kar se tiče živinoreje, je bilo zdravstveno stanje ugodno, reja pa zadovoljiva. Povečalo se je število zrejenih mladih govejih živali, ki so namenjene predvsem za zakol. Industrijska proizvodnja je zabeležila nadaljnji vzpon, ki so ga ugotovili že v prejšnjem mesecu. Preskrba z električno energijo iz termoelektričnih in hidroelektrič-nih central ter s surovinsko bazo je bila zadovoljiva. Ce se ozremo na posamezne sektorje industrijske proizvodnje, tedaj mpramo omeniti postavitev novih gredljev za gradnjo novih tovornih in potniških ladij v CRDA v Tržiču. Povpraševanje po električnih motorjih je dovedlo do nadaljnjega porasta proizvodnosti, ki se bo nedvomno še povečala z razširitvijo obrata. V mehanični industriji je proizvodnja statev, ki jih izdelujejo v SAFOG, več kot zaefovoljiva; upad proizvodnje pa so zabeležili samo v podjetju, ki izdeluje industrijske 'hladilnike, ker je delavstvo pričelo stavkati za izboljšanje svojega materialnega položaja. Proizvodnja v tekstilni , tovarni je zadovoljiva. Medtem ko se je znižala proizvodnja nizkih bombažnih tkanin, se je dvignila proizvodnja visokih bombažnih tkanin ter blaga iz umetnih .tkanin. Modernizacija tekstilne tovarne v Ronkah je še vedno v teku; v načrtu je zamenjava večjega števila statev. V trgovini so zabeležili večji romet, ki ga je povzročila pred- raznična nakupovalna mrzlica. rgovine so prodajale predvsem oblačila, slaščice in jestvine. Se vedno se uveljavlja prodajanje na obroke. Razprodaj ni bilo. Dobršen odstotek kupcev prihaja z jugoslovanskega obmejnega pasu. Poleg izvoza v jugoslovanski obmejni pas pride v poštev izvoz » Argentino, kamor so izvozili ijekaj nadomestnih delov za statve, v Avstrijo (usnje in pete za čevlje), v Brazilijo (bombažno Novice za tekstilne delavce Po vseh tovarnah Tonielle so v teku sindikalne borbe za pravično dodelitev letošnje proizvodne nagrade, ki naj bi odgovarjala povečani proizvodnji v vseh delovnih obratih v Italiji. Ker je Toniella pokazal doslej malo razumevanja za dodelitev pravične nagrade svojim uslužbencem, so bili slednji v vseh njegovih tovarnah primorani scopiti v akcijo, s katero bodo prisilili delodajavca na pravično nagraditev za njihov trud pri tkalnih in predilnih strojih. Tudi na sestanku, ki je bil pretekli petek v Gorici na sedežu Zveze industrijcev, med sindikalnimi zastopniki in predstavniki direkcije predilnice v Ronkah in Podgori ni prišlo do sporazuma Predstavniki delodajavcev so nu dili le 16.000 lir proizvodne na grade, vsoto, ki vsekakor ne od govarja povečanemu tempu proizvodnje v Toniellovih podjetjih v goriški pokrajini in je tudi manjša od proizvodnih nagrad, ki so jih podelili ostali delodajavci tekstilne industrije svojim usluž-bencem v raznih krajih države Ker sindikalni zastopniki niso sprejeli delodajavčeve ponudbe, je bil napovedan nov sestanek za včeraj popoldne ob 16. uri. Predstavnik delodajalca Tonielle je tudi včeraj odbil zahtevo podgorskih in rohških predllnlških delavk po višji proizvodni nagradi. Obljubil je lej da bo posredoval, v Milanu, kjer bo vodstvo to-fv*rne določilo letošhjo proizvodno nagrado, in sporočil zahteve delavk, zaposlenih v Podgori ;n Ronkah. Po vrnitvi iz Milana se bosta obe strani ponovno sestali. Vsekakor pa so zastopniki sindikalnih organizacij sklenili, da na proizvodno nagrado 16.000 lir ne pristanejo in da so v primeru odklonilnega odgovora pripravljeni na stavkovno gibanje. tukaj so našli malega Maurizia Ur H ___ , 'f P’Tn'. li v 18’ in v 41* prvega pole»" dve lepi priložnosti za dose« gola. V drugem polčasu so Sp»? ci, bolj kot se je bližal kon■ srečanja, izgubljali živce in 1 pravljali lepe priložnosti. In * je vse kazalo, da bo tekma ka čala brez golov, je Peyro na tov predložek in zaradi zmeden sti branivca Del Mura dose« gol, ki daje Špancem še vedno n kaj upanja, da se uvrstijo v čet* finale. 1. — 2. — J. — 4. — KVOTE: Ultimo RUel Fllarrte Baden Cartea Antipasto Sassetta Nars Ebbio Gatrya Pianora Arly 12 — 1.226.506 1 il — 53 326 Ur 10 — 6.587 lir 2 t 1 X 2 X t 1 X X 2 X ANDRlČ) |VV^^tfWVWN‘ Travniška kronika .85. 2WWVWWWW KONZULSKI ČASI mir in skrb, dvom v vse, občutje sramu in studa, hkrati pa bedno upanje, da se bo vendar vse nekako srečno končalo tudi tokrat — še tokrat! Da bo življenje (spreminjasto, klavrno, sladko, edino življenje!) cesarstva in družbe, življenje njegovo in njegove družine postalo stanovitno in trajno; da bo to zadnji poskus, potem pa pride konec temu in takemu životarjenju, ki se venomer dviga in pada in kot pobesnela gugalnica tisti človeku samo toliko diha, da lahko reče: 6e živim! Ver- Nenadoma pa spet zadoni njegov žalni bariton, kakor bi nekdo drug zapel iz njega: .. Bolna je bila tri leeeta.... Hamza se navduši in zakašlja: «Grča si, Murat, stari bojevnik! Pojdeš, če bog da, pojdeš, pa bo lahko videlo in slišalo pol sveta, kaj in kdo je Murat in kakšna kri mu kroži po žilah.» «Eškuna! Na zdravje!» odgovori Ljulj hodža potrto in ganjeno; utrujeno dviga kozarec kot človek, ki se sklanja pod bremenom slave. Tako jima mineva čas, Musa pa leži molčeč, negiben in plava in poletava z vetrom in prigrevico tal, osvobojen vsaj za trenutek zakona težnosti in jarma časa. Nad travniško kotlino migota veder in sijoč dan, poln sonca in nebesne modrine. Ko so se začeli v začetku 1812. leta vse pogosteje javljati znaki in oglašati glasovi o možnosti nove vojne, se je Davilla ob vsaki taki novici lotila lahna neopazna omotica kot človeka, ki vidi, da ga čakajo znane muke, s katerimi so ga doslej že večkrat mučili. «Ljubi Bog, ljubi Bog!» je stokal nerazločno in zateglo sam zase, zleknjen v naslanjaču, z desno dlanjo pred očmi. Vse se je začenjalo znova kakor predlanskim ob tem letnem času, kot že prej, 1805 in 1806. In vse bo spet enako. Ne- fetno se bo tudi to pot končalo z zmagovitimi poročili in ugodnimi mirovnimi pogodbami, toda kdo bo pretrpel tp življenje, ki je moralno čedalje hujše in dražje? Kdo bo v sebi našel in plačal ceno, ki jo terja? Kaj more še dati človek, ki je vse razdal? Kaj more storiti moč, ki je omagala? Toda vsi morajo dati in storiti vse, da se že vendar kdaj konča to večno vojskovanje. da se bo človek odpočil in dosegel vsaj malo stanovitnosti in miru. «Miru, samo miru! Miru, miru!» si je mislil ali šepetal in že samo ta beseda ga je zazibavala v polsen. Toda pred zaprtimi očmi, pod hladno dlanjo se je nenadoma prikazal pozabljeni obraz pozabljenega von Mittererja, rumenkast in beden, z globokimi gubami, v katerih leži zelena senca, z ravnimi, zafrknjenimi brki in črnimi, nezdravo sijočimi očmi. 8 prav takim obrazom mu je lani ob tem času v tejle sobi prijazno in dvoumno govoril, da bo drugo pomlad «velik rompompom» (da, da, prav tako po kasarniško se je izrazil). In glej pa, zdaj je prišel točen in neizprosen kot pedantna, neduhovita, prikazen povedat, da ni miru in ga ne bo. Von Mittererjeva usta so rekla isto kot lani ob slovesu, grenko m škodoželjno : «Il y aura beaucoup de tapage.» Grde besede, slab izgovor, v vsem prihuljen ton. «... beaucoup de tapage... de tapage... de tapage...». In s to besedo se ziblje tudi von Mittererjev obraz, ki postaja vse bolj bled in mrliški. Saj to ni več von Mitterer! Je tista odsekana, bleda in krvava glava na sanskilotskem kopju, ki jo je nekega jutra pred leti zagledal skozi svoje okno v Parizu. Daville Je skočil, naglo potegnil dlan z oči in pregnal dremavico, z njo pa podobo, ki ga je prišla, oslabelega in trudne- ga strašit. Velika lesena ura je enolično tiktakala v pregreti sobi. Ta pomlfd Je obetala Davillu polno neprijetnosti. Iz cirkularnih navodil, po pomnoženih kurirjih in pisanju časnik iv je lahko spoznal, da se pripravljajo velike stvari in novi pohodi, da je ves vojni mehanizem cesarstva spet navit. Nikogar na ni imel, da bi se z njim pomenil, slišal tuje mnenje, pretehtal položaj, preskusil svoje dvome in bolazni in v luči razumnega pogovora SDOznal, kal je v njegovih boiazmh stvarnost kaj pa sad domišljile in utrulenosti. Kot vsi osameli, oslabeli in izrabljeni ljudje, ki trenutno izgubijo vero vase, je Daville hotel v besedah in pogledu drugih s silo najti potrditev in spodbudo za svoje misli in delo, namesto da bi to iskal v sebi Toda prekletstvo je v tem, da je razgovorov m nasvetov ved to dovolj, razen takrat, ko jih naiboli notrebujemo, in da o tistem, kar nas resnično muči, nihče noče govoriti z nami odkrito in iskreno. Von Paulič je opravljal svojo službo vljuden in hladen, lep in neusmiljen, cesarski avstrijski avtomat brez napake in o-mahovanja. Pri obiskih sta govorila o Vergilu in o namenih evropskih dvorov; toda Davillu ni uspelo, da bi preveril eno samo svojo slutnjo ali strah. Von Paulič se je oklepal samo splošnih besed o «zavezniških in družinskih zvezah med avstrijskim in francoskim dvorom», o «modrosti in daljnovidnosti mož, ki danes krmarijo usodo evropskih držav» in v ničemer se ni hotel določneje izraziti o prihodnosti. Daville se pa ni upal naravnost postavljati vprašanj, da se ne bi izdal, temveč je samo vročično gledal v njegove čudno modre in temne oči, kjer je vedno našel tisto neusmiljeno in odbijajočo zadržanost. JZ Davno ni bilo vredno govoriti. Zanj so obstajale samo otipljive stvari in konkretna vprašanja. Kar ni dozorelo do take oblike, tega zanj sploh ni bilo. Ostali so le pomenki z Ibrahim pašo in z ljudmi iz Konaka. Tisto, kar je lahko slišal od vezirja, je bilo več ali manj vedno isto, že leta premlevano, skrepenelo kot vezir sam. Bili so prvi dnevi v aprilu. Ob tem času je vezir vselej postal nemiren in nataknjen, kajti bližala se je doba, ko je bilo treba poslati vojsko v Srbijo in so ga iz Carigrada obkladali z zahtevami, ki so visoko presegale njegove sile. «V Carigradu ne vedo, kai delajo,» je vezir potožil Davil , ki le v tem pogovoru spet hotel najti olajšanja za lastne «Ne vedo, kaj delajo, to je vse, kar lahko rečem. Ukazujejo 0 naj odidem hkrati s pašo iz Niša in naj z obeh plati napad?1 upornike. Pa ne vedo, nočelo vedeti, s čim razpolagam, v**. morejo moji voli iti v korak z njegovimi konji? Kje naj ^ nem deset tisoč mož, kako naj jih prehranim in oprem”^, Saj še treh Bosancev ne moreš postaviti skupaj, da se ne sprli, kdo je prvi (zadnji ni nobeden ; jasno ko beli dan) • ^ četudi se m; vsa stvar posreči, kaj pomaga, ko se ti bos®tJoS{ junaki nočejo boriti onstran Drine In Save. Niihova hraD1 in prislovično lunaštvo preneha tule, na hosenskih mejah » ^ Bilo le očitno da vezir trenutno ne utegne govoriP’ , misliti o čem drugem. Skoraj razvnel se je. če je mogoče *%] uporabiti to besedo, In odmahoval z roko, kakor bi zaman P sitno muho. ,ej. «Sploh pa ta Srbila ne zasluži, da se toliko govori o «j Ah, ko bi živel sultan Selim, vse drugače bi bilo!» *j Kadai je pa na vrsti nesrečni sultan Selim III., je za b' dan končan vsak drug pogovor. ^ V teh dneh je Daville žrtvoval Tahir besu, teftedarju. e seben obisk, samo da bi lahko slišal, kaj misli. ^ Tahir beg je preživel zimo več v postelji kot na nogah ^ daj je pa nenadoma oživel, postal zgovoren in gibčen, nek« nenaravno živahen. Obraz je imel že rahlo zagorel od apri'8 ga sonca, oči so mu sijale ko v lahni vinlenosti. ^ Teftedar je govoril hlastno in vročično o Travniku, ? mah, ki sta jih preživela tu (on četrto, Daville že petc» Bj, čustvih prijateljstva in sočutja, ki jih je to dolgo skupno ^ vanje v tem mestu vzbudilo pn vezirju in vseh za Davili» ^ njegovo družino. Omenil je pomlad in polno drugih stvan^j, samo navide z niso spadale skupaj, v resnici pa so bile v .ro, ožji zvezi z duševno ubranostjo Tahir bega. Potiho in ve*jje, toda vzburjeno, kakor bi pripovedoval nekaj, kar se mu v tem trenutku odkriva in s čimer hoče prepričati sebe in » zula, je teftedar govoril kakor iz knjige: i Nadaljevanje sied^ U REDNI ST VO: TRST — UL MONTEUUHI 6-11. TELEFON 93-808 letna IH00 lir, polletna 3500 lir. celoletna 6400 lir — FLRJ: v tednu Stritarjeva ulica 3-1, telet 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v IN 94-638 — Poštni predal 66« — PODHU7NICA GORILA: Ulica S. Pellico 1-11, Tel. 33-82 - UPRAVA: TRST - UL SV FRANČIŠKA it. 20 — Tel. *t. 37-338 - NAROČNINA: mesečna 650 Ur, — Vnaprt): ‘ 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din. »četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega ttska Trat 11-6374 — Za FLRJ: ADIT DZS, L)u ✓ Ljubljani 600-14/6-375 — OGI ASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 100, finančno-upravni 150, osmrtnice 120 Ur. — Mali oglasi 30 Ur beseda. — Val oglasi sa naročajo pn upr» Odgovorni uradnik: STANISLAV HENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst